106 številka.
„EDINOIT"
iifcaja po trikrat n« teden ▼ šestih ii-daajih oh torkih, iatrlklh
<n aobotoh. Zjutranj« iirianje iz-haj« ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stan«:
ia J m) en meseu . f. —,W0, irven Avstrije f. 1.40 •a tri inbmc . . „ 2.00 , . , i ia pol leta . . . ,V- ... 8,— za Vi« leto . . , 10.— , , „ 16 —
Na aa račk« brez priložene sarećsis* ee m lemi)* Mir.
Posamičro Storilke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trutu po a nvč., V Gorici po S nvč. Sobotno večerno izdanje v lr»tu ■ n«., v Gorici «
(V«6«pno lsdanj««)
V Trstu, v torek dne 4. septembra 1894.
Tečaj XIX.
EDINOST
OfrlMi »p račune po tarifu v petita; ra naslovi* r. debelimi črkami ne plačuje prostor, koHkor ob en i »rivinih vrstic. 1'n-lnna itnmrtn>r« in jnvnenthval«, 'lomači oglasi itd. s« računajo p.> pogodbi.
Vni <lupi»i naj »e poiiljajo uredništvu: ulica ('»lerraa nt. 1 1. Vnako pi-mo mora biti fmnkovHno. kur nofrankoT.iu* no no »prej Jtnnjo. RokopUi ne ne vračajo.
Naročnino, roklamii. ijo in oglase spro-jema upravniitvo ulica Caserma 13. Odprto reklamacije so prosto poštnino.
Glasilo alovenaketfa političnega druitva za Primorsko.
„ r mHiihN J« Mir / •
Ulični napisi v Ljubljani.
Bodimo odkritosrčni: se stalilč* korieti slovenskega življa, bivajočega ob periferiji in po mestih s meianim prebivalstvom sploh, ne bi se mogli posebno veseliti sklepa mest-nega sveta Lljubljanskega, da se tam napravijo aamoaloveneki ulićni napiai, ako bi namreč vedeli in ae ameli nadejati, da velja ia Trat, Celje, Gorico, Maribor in Celovec isto, kar velja aa Ljubljano. Kajti iati viroki, ki govore proti aamoslovenakim napisom v Ljubljani, govore ie v veliko večji meri tudi sa Trst in druga mesta s meianim prebivalstvom ob periferiji slovenski.
Tako ai jo stvar tolmačil tudi meatni Met Ljubljanski sam, kajti „Slovenski Narod" — kateri liat smemo smatrati kot glasilo mestnega zastopa Ljubljanskega — je naglaial koj potem, ko se je storil dotični sklep, da poslednji rad in takoj odstopi od svojega sklepe, ko bode videl, da se tudi po drugih mestih s meianim prebivalstvom uveljavi načelo jezikovne ravnopravnosti s otirom na javne napiso. Ako bi b!li torej uverjeni, da se vlada istotako odločno izjavi proti samolaikim napisom v Trstu in v Gorici, kakor ae je isjavila proti samoti ivenskim v Ljubljani, tedaj bi rekli, ne boje« se samere bodisi aa katero koli atran : meatni saatop Ljubljanski, glej, ti nisi modro postopal i otirom na korist vseukupnega narode slovenskega, će tudi postavna določila morda govore sa tvoj sklep.
Tako pa, kakor stvari stoje, ko vemo namreč, da v tem pogledu nimamo ničesar pričakovati pri sedanjih razmerah, ko vemo, da ne velja isto sa Slovence v Trstu, ksr velja sa Nemce v Ljubljani in ko vidimo, da vlada neisprosno skrbi sa to, da se Ljubljanskim Nemcem ne skrivi niti jeden sam las na glavi, med tem ko tržaiki Slovenci ne moremo priti niti do svojih najprimitiv-nejtih pravic: pri tekih razmerah moramo pa Je s veseljem posdravljati sklep mestnega sestopa Ljubljanskega, da se v Ljubljani napravijo sam oilo venski napisi.
S tem je pojainjeno naše načelno sta* liiče glede ne to vpraianje.
Kar se pa dostaje naredbe deželnega odbore Kranjskega, s katero naredbo je razveljavil omenjeni eklcp občinskega sveta Ljubljanskega, moramo pa ie reči, da je vsbudila v nas skrajno nevoljo; kajti ta dogodek nam priča, da se je vrhni izvrševalni organ po veliki večini narodnega deželnega sbora Kranjskega popolnoma udal samovolji jednega samega nemikega člana svojega — dre. S c h a £f e r j a. To je sramotno, to je Ikandal!
Nočemo premotrivati tega vpraianja z juridičnega stališča, saj imamo pred seboj razsodbo upravnega sodišča s dne 29. dec. 1893., v kateri je rečeno, da po §. 26. obč. reda
PODLISTEK. "
Kmetski upor.
Mgodmtnaka poeett ie*tnqJmUg* veka.
- Spisal Avgust Šenoa, Prtloiil 1. P. Planinski. -
In v vasi ? Kuko to kipi in vrvi. Glava do glave, junak do junaka. Krdelo sa krdelom hrumi pod orožjem v vas, to so Kranjci is okolice. Pod brdom je velika gosposka sušilnica. Zidana je, a mračno je v nji, na sredi gori ogenj, ta greje in razsvetljuje. Pri ognji sedć na slami voditelji in so potihoui posvetujejo. Kupinić sedi mirno, nepremično, Fratrić, živo govoreč, takisto tudi Turko-vić, Drvodelić in Bartolić. Plamen se igra na njih lioih, plamen sega dalje v polletno, kjer tropa okolu poveljnika buči in iumi. Plamen pada na mrka bradata lica, na divje oči, ne Btisnene pesti, na svitlo orožje, ne bele križe. Plamen pada na krdelo krtkih
spada oznamovanje ulic in drugih javnih prostorov v samosvoje področje Ljubljanske občine in da ni nobene zakonito določbe, ki bi omejevala ali utesnjevala to pravico. Tudi glede formalnega postopanja nočemo sgubljati beaedij in nagla-Samo le, da trdi .Slovenski Narod*, da jo klika Ljubljanskih nemikutarjev prekasno uložila svoj protest, zbok česar bi bil moral deželni odbor Kranjski kar a limine odbiti dotični protest. Nae zanima ta čudna naredba deželnega odbora Kranjskega veliko bolj zaradi tega, ker nam v njej odsovajo žalostni naši odnošaji v sedanji dobi, ali da govorimo jnsno : ker po nalem uverjenju ni bil omenjeni naredbi deželnega odbora noben drug namen, nogo ta, da podpre sedanji, narodnemu gibanju neprijazni ziatem v deželi Kranjski, Tudi na to naredbo padla je eenea koalicije in s tem je pojašnjen postanek te naredbe. Kajti no moremo si misliti, da bi bila ona trojica čudakov v deželnem odboru Kranjskem temeljiteje promislili to vprašanje, kakor pa mestni svet, v katerem sodi tridr-sntero razumnih mož — cvet slovenske inteligencije.
Se stalifiča praktično - nArodne taktiko uioramo torej najodločneje obsoditi omenjeno naredbo deželnega odbora Kranj-sitega, katerega večino ni vod'lo — tega no bodemo verovali nikdar! — boljše uverjenje ali morda toli razvito pravicoljubje, ampak le zgolj poslužnost do sedanjega političnega — sistema in morda tudi do jedne same odlične — osebe. Saj se razumemo !
V svojih „razlogih*, s katerimi je hotel podp ti svojo naredbo, je pa deželni odbor deloma naravnost — smešen.
„Razlogi" naglašajo, da Živi v Ljubljani poleg 24 199 Slovencev tudi 5127 Nemoev ter da zahteva že gola pravičnost, da velja tudi glede javnih napisov popolna jezikovna ravnopravnost v zmislu §. 19. temeljnih zakonov. Po takem priposnava deželni odbor sam, da svoje naredbe ne more aagovarjati s pravnoga sta'iiča. V tej svoji stiski so je satekel slavni deželni odbor do „pravičnosti" in „jezikovne ravnopravnosti*. Toda mi vprašamo velemožno slovensko nemško večino v deželnem odboru Kranjskem, ali ne bi morala veljati ista načela „pravičnosti* in „jednakopravnosti* tudi v Trstu, v Gorici in v Celju P t In ker sedanji tistem no gane niti z mazincom, da bi uveljavil tudi po teh mestih ista načela, jo po takem težko razumeti, zakaj bi morala ravno vrhna avtonomna oblast v slovenski deželi Kranjski nositi kamenje ne kup, s katerim naj so sezida trdna podlaga temu zistemu M Deželni odbor Kranjski je pač natančno Beštel ljubljanske Nemce, a se niti ne briga aa to, koliko Slovenoov živi v Trstu, v Gorioi in v Celju, Ako si moramo mi Tržaški, Goriški in Celjski Slo. venci pomagati so samolaškiini oziroma «a-
meščanov, kateri zamišljeno zio v to divjo zmes, mej njimi pa se smuka mali čevljar Planinec, bkukajo in mahajo z rokami. Oko mu igra v glavi, kučma na glavi. Zblaznel je pritlikovec.
—	Ej ! vskliktie čevljar in udari soseda 'krojača po ramenu. To je življenje, to je
gospoščina, kaj t Kaj maramo sa raj f Ilvali sv. Rozalijo, rjasta igla, da si se narodil v ti dobi. Sedaj mi krojimo hlačo, sedaj je kučma naša f Vse je naše do morja, sliši«, do morja ! Nikakovega davka, nikakovo plače, nikakovo klade, nikakovo vlade. Ješ in pijoš rase, a za delo se ne praša,
—	A odkod hraua P zasmeje so mu uilinar,
—	Od gospdde, mlinski kamen moj ! odgovori čevljar, potem ročo krojaču: Ej sestavil bom jaz račun gospOdi. Pri mojem šilu, povrnili nam bodo grofi vse naše žulje, pa tudi tisto, kar nam je delal oče in ded. Za-
monemskimi napisi, pa naj si tudi ljubljanski Nemct pomorejo so HamoslovenskimL kakor vejo in znajo. Ravno naši Nemci so prvi uveljavili načelo: Zob za zob — torej veljaj tudi v Ljubljani : tob za sob !
„Razlogi* so sklicujejo tudi na boljše orijentiranje. No bodite vendar smešni, prosimo Vas 1 Koliko slo\ enskega ljudstva prihaja dan na dan v Trst in vendar so mora isto orijentirati po samolaških napisih, dasi veste — toliko zemljepisja sto si menda priučili v šolskih klopeh — da naše mesto šteje nekoliko več duš in ulic nego bela Ljubljana.
Tudi na katastor in zemljiško knjigo se sklicujete gospoda, a mi vemo, da mestni zastop B r n s k i se pred par leti niti zmenil ni za kataster in zemljiško knjigo, ko je odpravil dvojezične in napravil samonemške napise. Takrat so modro molčali oni, ki so poganjajo sedaj za dvojezično napise v Ljubljani, Kar je bilo v Brnu dobro, mora biti tudi v Ljubljani pravo : zob m zob t Seveda: sedanji zistem je kaj brižen za ohranitev posestnega stanja tam, kjer jo to v prilog Nemcem, tam pa, kjer bi bilo to v prilog nam Slovanom, se bore malo briga za to „posestno stanje*.
Za take pomislike ima pač malo zmisla večina v deželnem zboru Kranjskem, a jih tudi ne more imeti zato, ker le — služi! O tem je prepričan danes ves, konservativni in .radikalni", Bvet izven Kranjske in zato tudi obsoja jednoglasno najnovejšo naredbo deželnega odbora Kranjskega, smatrajoč jo kot plusko v obraz slovenski zavednosti in slovenskemu ponosu.
Pred no zaključimo nam je spregovoriti resno besedo do konservativne stranko v Ljubljani. „Slovenec* jemlje — in to jo res lojalno — zadovoljstvom na znanje izjavo „Slov. Naroda" gledd na pisavo „Delavca* in na sklep odboru društva „Radogoj* gledo na grdo razvado dvoboja, smatrajoč ta pojava kot „dobro znamenje". In po našem menonju sta ravno ta dva pojava dokaz, da med nami ni tolikega načelnega nasprotstva, kakor bi moral človek soditi po odurnem tonu polo-mike iz poslednjih let, V tej veri obračamo no danes do konservativne stranke, da ee v bodoče — in to stori lahko, ako le hoče — ne identifikujo več z nekaterniki, ki v svoji narodni in politiški neznačajnosti izdajajo naš narodni program dan na dan. Ako storite tako, videli bodete, da pridemo do složnega delovanja popred, nego si mislite.
Politiške vesti.
Vojaške vaje na Češkem. It Landskrona poročajo včeraj : Pri današnjih vajah sta se posebno izkazala topništvo in konjištvo. Jako dobro so služili kolesarji, ki imujo gotovo šo veliko bodočnost v vojnah. Cesar in nadvojvodi ao so jako zanimati za razvijanje vajo.
pomni s to, jaruc moj ! pa obesi niti ua klin, ker so dnnos ne Siva, danes so para. Ub! pravi nadalje in za»uka rokave, kaj sedimo tu, kakor bi pokoro delali. Prsti mi ne dajo miru. Bfl bi so rad, bfi.
— Mir, bratje, izpregovori jasnim glasom Kupinić in vzravna glavo. In vse obmolkne pri ti priči.
Mi voditelji naroda, pravi Kupinić, smo se dogovorili, kako nam je postopati. Ali bi šli naproj v Žumberk ali bi tu čakali. In dogovorili smu so, da čakamo. Slišali ste, da nam jo Druoačić naznanil, da pridejo U.-koki ttenikaj k nam. In bolje je. Nas je mnogo, gora strma, brez potov, a sneg jo vse pokril, in kje imajo gorsko siroto sa nae toliko hrane. Ob vse bi jih pripravili. Povem naj vam tudi to. Od Samobora jo prišel nai brat Bistrič. In nam je povodal, da pridejo Ja-strebarčanje in Okičanje čez Mokrioe k nam.
Njegovo Veličanstvo pri velikih vojaških vajah. Kakor smo bili 2e omenili, ilospel jn Njegovo Veličanstvo, naš presvetli ceear, v Landskron, da na moravsko-češki moji prisostvuje velikim vojaškim vajam. Njeg. Ve ičanstvo so vsprejeli velikim navdušenjem in gromnvitimi „slava" in „boch*-klici. Kmalo po doludu služil je škof Ury* nicb tiho sveto mašo, katere se je udeležil cesar. Po maSi je bil vsprojem dostojanstvenikov in kcrporacij. Naglašati nam jo tu posebno, da je cesar z zastopniki čeških kor« poracij govoril v češkom j e t i k u in je del s tem krasen vzgled, kako treba spoitovati jetik vsake narodnosti.
Razmerje meti ogrskim primasom in nižjo duhovščino jo sedaj zelo napoto, zlasti napada primasa jako ostro glasilo duhovščine „Msgyar Allam". Ta list očita vrhovnemu cerkvenemu dostojanstveniku oger-ek^mu, da bi bil lahko preprečil vsprejem zakona o civilni poroki, če bi bil lo resno hotel.
Tlsza pred svojimi volilci. Dne 2. t. m. jo poročal svojim volilcom v Velikem Vara-dinu stari politik ogorski in bivši večletni ministereki predsednik- Tisza. Z ozimni na cerkveno politižko preo*novo jo rekel, da Cerkev in država no prideta v nasprotje, ako bodo vsakdo vršil svojo dolžnost. Kar se dostajo niirodnoga vprašanja meni Tisza, da nevarnost ni tako velika, kakor se misli. Hrvatska da j« mirna zaveznica Ogerske, ua čemer gre zasluga banu. („Hrvatska" je danes manj zaveznica Ogersko nego kcdnj poprej, pač pa jo sedanja večina v saboru slepa dekla ogerske domišljavosti in na tem gro pač zasluga jedino lo banu. Op, ured.) Nadalje je rekel, da Ogerska mora modro izkoriščevati svojo svobodo in da treba strogo postopati lo proti pojedincem, nikari pa proti celim narodnostim. (O modrem iz-koriSčovanju „svobode* donesel nam je ravno poslednji eas sijajnih dokazov, glej postopanje proti Romunom. Torej proti pojedincem treba postopati strogo. Soveda, udariti troha pastirja, da ee razkrope ovčice. Kdo pa predstavlja ndrodnosti, ako njn voditelji ? Ako preganjajo voditelje naroda, preganjajo zajedno vos n&rod. Op. ur.) Slednjič je namignil stari iisjak, da kani umakniti so iz javnega življenja. (Škoda bi ne bila nikaks, da bi le Sls žnjim vsi njegovi „liberalni" somišljoniki, ki so zastrupili vso javno življonjo na Ogor-skem ter zanetili plamen najodurnejšega sovraštva do vseh nemadjarikih ndrodnosti, tako, da eo sgraža nad njim vsa civilizovana Evropa. Op. ured.)
Papeževa zastava je zbodla v oči italijanskega konzulu v Spljetu. Povodom kongresa krščanskih sturinuslovcov, bita sta namreč mosto in slavnostna dvorana okrašena tudi v papeževih barvah. To ni dalo miru italijanskemu konzulu in jo povprašal svojo vludo, kaj mu jo storiti. Minister za vnanjo
Ne smemo jih ».staviti. Zato čakajm.i ! Tako jo bolje. Davno jo že minola jutranja maš*, ali Uskokov Še ni. Ako jih do poldneva no bo, pošljemo brata Bistriča proti Kostanjevici, da vidi, kaj je. Ali je prav?
—	Prav ! pritrdč kmetje.
—	A kako pri vas, brat Andrej P obrne se Kupinić k Hribarju, kateri stoji za njim.
—	Vse od Boštanja do Radića je napelo puiko. Samo petelinjega peresa čakajo.
—	Dobro, brat Andrej ! nadaljuje N ko, ponosi jim ga. Pojdi takoj. Naj so vzdignejo v božjom imenu !
—	Precej pojdem, poveljnik! odgovori Hribar, z Bogom, bratje, in dobra vam sreča!
—	A vi, možjo, obruo so Kupinić k narodu, ko odidu Hribar, ne gubite pameti, no premaknite roke od sablje. Red in mir bodi, kajti vrag prede zanjko po vseh kotih.
(Daljo priti.)
stvari, Blanc, j« p« odgovoril vroiekrvn^a
konzula, kakor bi asu odgovori! vsak pameten človek, da tu se ne da nič storiti, da pa ne mu ne treba udeležiti kongresa, ako bi ga povabili. Gosp. konzut res ni priSel h kon-grenu, a gospdia starinoslovci ga menda tudi niso posebno pogrešali. — Sedaj pa vprašamo tisti" laške konservativce, ki tako radi ova-jajo nas Slovence kot Bog ve kake raskolnike, keditj »e je še med nami dogodilo, da bi se kdo iapodtikal ob vidae znake vidnega glavarja Cerkve katoliške P t
Pretendent za francoski prestol, grof Pariški, je obolel tako nuvarno, da se je bati najhujšega.
Rusko brodovje pod poveljstvom ad* mirala Avelana ne obiiče piistaniflC v Pulju, Trstu in na Reki, kakor se je govorilo. Ofici-jozna „ Pol. Correspondenz" zatrjuje vsaj, da na Dunaju ni nii znano o tem.
Za obisk srbskega kralja Aleksandra na berolinskem dvoru ao pogajanja baje že zaključena. Kralj dospe v Berolin sredi meseca oktobra.
Bolgarska ministra Stojlov in Pe* trov potujeta sedaj po gorenji Bolgarski, očevidno le v ta namon, da pripravljata teren za prihodnje volitve. Uradne brzojavke poročajo res, da je to potovanje slično triumfalnemu sprevodu. V Ruščuku bo jima priredili sijajen ban kot. Tu je spregovoril minister Stojlov pomemben govor, v katerem je naglaial potrebo, da Bolgarska živi v prijateljskih odnošajih z vsemi državami, a obsojal je zajedno izaivanjn, a katerimi so Žalili Rusijo „privilegovani patrijotje". (Tu je mislil seveda p<idiega nasilnika Sturnbulova.)
Ruski finančni minister Witte je prispel s svojo obiteljo včeraj na Dunaj. Ta obisk nima nikakorSne politiške važnosti.
Vojna med Kitajem in Japonsko. Iz Londona javljajo včeraj: V nović mora se dvomiti, da-li je vest, ki javlja o navalu Japoncev na Port Arthur, res avtentiika. Potrjuje se pa, da je 14 japonskih vojnih ladij izkrcalo 4500 vojakov na obali. Kitajska posadka Šteje 5000 m6ž. Tudi se potrjuje vest, da je dobilo kitajsko brodovje nalog, da po-iščo japonsko brodovje in da žnjitn vsprejme bitko. (Torej vse „se potrjuje", a vendar pravijo, da se mora „v novič dvomiti o avtentičnosti" te vesti. Menda Angležem ne ugajajo napredki Japoncev f Ur.) — Kitajski cesar je ukazal bankam svojega cesarstva, da mu dobavijo sa vojno prisilno posojilo 10 milijonov paea.
Različne vosti.
Za drutbo ev. Cirila In Metoda nabralo
se je o pt ili ki občnega zbora pevskega društva v Lonjeru v krčmi g. A. Čoka 6 kron 66 stot. Dijaki potujoči v Kastav ao darovali 1 krono.
Pokojni Mihael Ipaveo na Konto* volju jo volil družbi 10 kron, temu znesku je pridodala udova Margareta Ipaveo drugih 10 kron, torej ukupno 20 kron.
Popravek. Ni je rubrike na svetu, ki bi utegnila biti kojemukuli uredništvu nemilejfta, kak or je bai navzoča. V današnjem /jutranjem izdanju pojavil se je vsled nepazljivosti naftega popravljavca ne kozel, marveč — slon 1 Mod „najnovejšimi vestmi" je namreč rečeno, da jo govoril Koloman Tisza v Velikom Vttradinu pred svojimi volilci. To je vse lepo in istinito. Ni pa res, da je prišla dotična brzojavka iz P e t e r b u r g a, marveč iz Budimpeite , kar ao si blagohotni čitatelji itak že mislili. Prosimo oproščenju.
Kako ae nabira denar za .Lego". Iz Trsta se nam piše: Naši nasprotniki zares niso zaspani ; o vsaki priliki, bodisi vseli ali žalostni, nabirajo denar za „Logo nazionalo". Mi bi se morati ugledati v njo in učiti so od njih. Sedaj so uvedli colo običaj, da »apn-dejo razne globe v prid „Logi". Tukajšnja lahonska tiskarna ,Work" namreč kaznjuje svoje tiskarske vajence zaradi nepokorščine, nemarnosti itd. z denarno globo, a dotične svote zapadejo v prid družbe »Loga Nazi-onale". Uglejmo se v njih, kajti mi sami se premalo brigamo za našo družbo sv, Cirila in Motoda. Iz desetič naraščajo forinlačo in iz teh etotaki !
Podporno društvo za slovenske visoko-Šolce na Dunaju Jtrojelo je v poslednjem času filedufe darove : volilo po v Ljubljani umrlom hišnem posestniku g. Jožefu Bernardu 100
pld, V Brežicah jo tamošnji rodoljub g. Ju-
bh Munda, e. kr. živinozdravnik, nabral IS
gld., katere so darovali : g. dr. France Fir-bas c. k. notar, 3 gld.; g. dr. Gvidon Srebra, odvetnik, 2 gld.; g. Jožef Šetinc, odvetniški koncipijent, 1 gld.; g. Jolef Agrež, uradnik, 50 nv.; g. Fran Planinec, vodja železniške postaje, 1 gld. 50 nv.: g. Anton Spindler, c. k. knjigovodja, 1 gld.; g. Leopold Šwentner, trgovec, 1 gld.; g. Janez Munda, c. k. živinozdravnik, 2 gld. — Vsi v Brežicah. — O. Anton Fabiani, trgovec v Sevnici 1 gld ; vel. čast. g. dr. Miha Mogolič, župnik v Stillfriedu na Nižje-Avatrijake«, 3 gld.; g. Jožef Bahovec, uradnik avatro ogrsko železnice 3 gld. — Iskrena bodi hvala vaam imenovanim plemenitim dobrotnikom revnih a vrednih slovenakih velikofolcev na Dunaju. Dal Bog, da bi jih mnogi posnemali 1 Daljne podpore sprejema druitveni blagajnik veleč, g. dr. France Sodej, c. in kr. dvorni kapelan in ravnatelj v auguštineju na Dunaju L Augu-atinerstrasse 7.
Lepa izpoved. ,11 Piccolo delta Sera" javlja v svoji včerajšnji številki dopis iz Po-reča ■ dne 1. t. m, ki glasi doslovno: ,Z današnjim dnem jenja biti voditeljem okrajnega glavarstva v Poreču nameatniiki svetovalec vitei A. E I u a c h e g g, ki je bil v si k dar naklonjen italijanskemu življu ter stopi v privatno življenje" .... Torej to jo vendar dovolj jaana izpoved: vsikdar naklonjen ital. življu. Iz te izjave bi mogli izvajati dolgih člankov o samopašnosti naših Lahouov in o njih pokro* viteljih, toda bodi dovelj, ako zabeležimo le dejstvo: večno kričanje o zatiranju Italijanov od strani c. kr. uradnikov ni drugo, nego — gola komedija! Prisojali bi bili vendar našim Lahonom vsaj toliko politiške taktike, da bodo anali vsaj molčati in da nB bodo kompromitovali svojih — dobrotnikov.
lavna prostovoljna dralba vina v tria-ikih skladlifilh. Opozarjamo trgovce a vinom in druge interesente, da izteče d6ba za prijavo k prvi prostovoljni javni dražbi, ki bode dne 18. t. m., že dne 7. t. m. Doalej ae je prijavilo že toliko prodajalcev, da je morala uprava c. kr. javnih skladišč odrediti večji prostor ta dražbo, kakor ga je bila odločila a početka. Tudi tujcev ae je prijavilo nepričakovano veliko Število, Prvi poskus javnih prostovoljnih dražb vina obuta biti torej jako živahen.
Zakup Ulltnine. Na došlo nam vpraianjo ponavljamo vest, objavljeno pod gori omenjenim saglavjem v ajutranjem izdanju našega liata s dnu 1. t. m., da se odda dnd 99. t. m. užitnina za Krk in Volosko v d o t i č-uih davčnih uradih, kakor amo bili itak Že omenili v omenjeni vesti. Torej že jaanejše rečeno: za Krk v davčnem uradu na K r k u in za Volosko v davčnem uradu na Voloakem. — Glede zakupa užitnine v Gorici nam publižji pogoji niso znani, ter prosimo a tem si. uredništvo „Soče", da blagovoli stvar pojasniti. Kar ao dostajo potrebnih formularov za ponudbe, naj ae dotičniki bla-goizvolijo obrniti naravnost na omenjene naslove, kjer dobijo vaeh potrebnih pojaanil.
Vipavska čitalnic« priredi v svojih prostorih običajno svojo veselioo dne 8. septembra 1894. Vspored: 1. Jaklič: Pomladanaka, poje zbor in bariton solo. 2. Hajdrih: Na boj, poje veliki zbor. 3. Hudovernik : Naša zvezda, poje zbor in bariton solo. 4. Dva gospoda pa jeden sluga, burka s petjem v jednem dejanji. 5. Komičen prizor, kaže znani komik iz Trsta, gospod Borovičakov. Pri veselici sodelujejo šturski pevci. Pri plesu svira goriški septet. Začetek točno ob 7. uri na večer. Uttopnina 20 kr., sedež 30 kr., k plesu 1 gld. K obilni vdeležbi vljudno vabi
ODBOR.
v Stroški meatne občine za pole v okolici. Mestna delegacija je dovolila v svoji po-hlednji seji med ostalimi stroški: for. 140 za popravo poda v šoli na Vrdeli in dodatni kredit fjr. 17 za popravo strelovoda na šolskem poslopju na Katinari.
Iz Trsta se nam piše: Priobčujem Vam uautopno dogodbo, da jo priobčite, ako se Vam vidi vredno in potrebno.
V soboto zvečer med 10. in 11. uro pridrdra po ulici Ghega voz konjske železnico št. 74. Na vozu jo bila jedna oseba mosknga spola. Ko »o ustavi voz pri Rittina-yi>rjevi hiši, zakriči sprevodnik nad to osebo ; Vh abaso I Ker so ta le no gane in tudi no odgovori, začne ga sprevodnik tolči po obrazu. Pri toun opravilu prišel mu ja na pomoč
tudi voznik. Slednjič ga vzdigneta ia ga vr-
žeta tako nesrečno a voza, da je airoaaak telebnil na aobe in obležal kakor mrtev. Voa adrdra potem naprej meni nič tebi nič. Dve prihiteli straži sti poklicali zdravnika, da podeli krvavečemu prvo zdravniško pomoč na kar ati ga odvedli na zdravniško postajo.
Ali glej čudo: včerajtnji ,11 Piccolo« opiauje atvar tako, kakor da je dotičnik stal na pristopni deski, od koder je pal, ker je bil pijan.	Pravieoljub.
8 pokopaliiča pri Sv. Ani. Nekdo nam piše iz Trsta: Družinska nesreča odločila je, da aem moral obiskati pokopališče pri av. Ani. Dospevii tjakaj, krožil aem malo po pokopaliiču ter zapazil, da prekopavajo gomile leta 1886. umrlih. Ker je istega leta umrl tudi nepozabni Ivan Doli nar, poiskal sem njegov spomenik ter ga naiel sicer šo vedno na proatoru pokopanih leta 1886, vendar pa brez gomile in vse okolu razkosano. Ker nisem vedel, katerega bi na pokopališču popraial, kaj ao nameniti s tem spomenikom, zaradi toga so obračam do do-tičnega odbora v Trstu, ki si je prevzel na-nalogo nabirati doneske za nakup zemljišča aa njegovo gomilo, naj pravočasno ukrene potrobno, da se spomenik Dolinarjev ne od-atrani ia pokopališča, kakor ae je to že atorilo a drugimi, postavljenimi I. 1886.
Bedasto zdravljenje. 22letni kmetovalec Josip Gorželj je bil nedavno padel in ae pobil na čelu. Namesto da bi bil iskal zdrav-nižke pomoči, stavil si je na rano — gnoj in pa perje od trte! Seveda je rana poatajala gorja od dne do dne ter ao kooečno bolečine vendar prisilile nespametnega mladeniča, da je lel iskat zdravniške pomoči, Zdravnik ga je poslal v bolnišnico.
Zblaznela je včeraj nenadoma 20letna perica Tereza Petaros, stanujoča pri Sv, M. M. Gornji hšt. 111, Odpeljali so jo na opa-zovanjo v mestno bolnišnico.
Ponesrstsn vinski bratec. 44letni težak Anton Mišgur je včeraj padel na ulici ker je bil tako pijan, da ga noge niao nosile več. Telebil je a tako silo na tlak, da ae je močno ranil na glavi ter ai zlomil desno roko. Odpeljali ao ga v bolnišnico. Prihodnjič bode menda ta človek vaaj štel kozarce vina in žganja, koje povžije.
Kravji parkljl. Včeraj je Uletnega dečka Franja Birao, atanujočega pri av. Ivanu hit. 141, ko je popravljal uprego domače krave bai pred takozvanimi oboki Ghiozza, udarila žival tako ardito i deano zadnjo n«go ob deano nogo, da mu je akoraj odbila jeden prat. Dečka so odpeljali v bolnišnico,
Sodnljsko. Včeraj je atala pred tukajšnjim sodiščem cela družba, zatožena krivega pričauja. Dne 7, julija t. I. zjutraj je namreč vodja orošniike poataje v Piranu goap. Tomšič zaaačil tri ribiče, ki ao lovili ribe, ubite prejšno noč z dinamitom. Dotični trije ribiči ao bili radi tega preatopka tudi kaznovani. A o dotični razpravi pojavile ao ae nekatere priče, ki ao a krivim pričanjem hotele rešiti zatožene ribiče. Te priče ao bile: 38« letna goatilnioarka Marija Lugnani (aoproga jednega zatoženoov) ; 28letui mesar Ivan De-graaai; 231etni čevljar Domiuik Ravaliko; 371etni občinaki stražar v Piranu Fran Lugnani; 25letni težak Dominik Veroneae in 431etni težak Dominik Petronio, vsi iz Pirana. Sodiiče je spoznalo vse aatoience, izemii Dominika Petronija, krivim in je obsodilo: Marijo in Franja Lagnani, Domenika Rava-lioo in Dominika Veroneae vsakega na 2 meseca, Ivana Degraaeija pa na tri meaeoe ječe.
Policijsko. Vodstvo policijakega konaiaa-rijata v ulici Souasa je dalo zapreti lbletnega Ferdinanda M. iz Solkana zaradi nenravnega čina na škodo neke 81etne deklic«. — Isti komisarijat je del včeraj pod ključ Terezo Rebeo, stanujočo v zagati dei Falchi bit. 3, ker je osleparila perico Marijo Vekjet, stanujočo pri Sv. Ivauu hšt. 127 ter zaradi goljufije nekega Josipa Pocka, ki je denarno oikodoval ogljarja Ivana Valla, atanujočega v ulici Tesa hšt. 3. — Organi komiaarijata v ulici Scussa so odvedli minolo noč v zapor 7 ponoćnih ,pevcev", ki so razgrajali po ulici Sette Fontane. Zares čudno, da rastejo v dotićnem okraju ponočni ,pevski zbori* liki gobe po dežju I — 39letnega roizaiju Andreja T. iz Ribnico in 401etno brezpojeluo hiSino Nožo A. iz Borovnice so zaprli, ker »ta de vrnila v Trst, dasi sta bila žo izgnana iz mesta, — Minolo noč sta razgrajala in pobijala v gostilni h5t. 6 v ulici Giutia Evgon Z in
Edvard I. ter ata hotela eal6 pretepati go-
stilničarko. Prihitevši stražarji odvedli ao oba pijanca v zapor. — Isto ae je dogodilo pijanima Korošcema: 4lletnemu Ferdinandu Hafnerju in 32Ietnemu Ivanu Ursiču, ki sta razbijala in razgrajala minolo noč v gostilni .Alta Carintiana" v ulici Cdlogna hšt. 3. Hafner je pograbil cel6 vodjo gostilne Alojzija Krainerja za brado ter mu izpulil polno pest dlak, da je siromak moral na zdravniško postajo, ker je skoraj omedlul vsled bolečine.
NajnovejSe vesti.
Dunaj 4. Cesar je potrdil zakon, katerega je bil aklenil deželni zbor iatraki, da se razširi zakon z dne 24. maja 1893. na kra-iko ozemlje in na kvarnerske otoke.
Dunaj 4. Shod čebelarjev otvoril ae je včeraj. Na shod so došli avstro-ogerski in nemški čebelarji. Po dovršenih predavanjih in raapravah bil je banket, pri katerem ao napivali cesarjema Franu Joaipu in Viljelmu.
Krekovo 4. Kmetijska družba Krakovska odpošlje poaebno deputacijo v Lvov, da tam pozdravi cesarja.
Landskron 4. Si noč je doapel tu aem nadvojvoda Karol Ljudevit. — Sinoči in danes ajutraj je deževalo. — Cesar je odšel a spremstvom k vajam ajutraj ob V»6 uri,
Solun 3. Rusko aredozemako brodovje pod poveljatvom admirala Avelana je odplulo v Krf, kjer oatane menda dva meaeoa.
Bukareitl 4. Romunska vlada je sklenila najeti poaojilo 120 milijonov frankov za izvršeuje raznih železniikih zgradeb in drugih javnih del. Posojilo ae bode obreatovalo po 4% in amortizovalo. Izvršenje tega posojila je prevzela Barolinska diskontna družba Bleichroder.
London 3. Kakor javlja „Bureau Reuter4 iz Hong-Konga, proglasili ao taaoinje pristanišče prosto kolore.
Lon don 3. (Bureau Reuter* poroča iz Tien-Tsina: Kitajski cesar je pohvalil generala Jeka in 700 kitajskih častnikov na zmagi pri Tang-Yangu. General Jek je poročal, da ao Japonci zgubili 1000 mdž, dočim je iigu-ba Kitajcev baje jako neznatna. (Z ozirom na vsa kitajska poročila je besedica »baje* — jako opravičena! Ur.)
Trgovinske bnajAvke.
SMlmpsita. Pšenica ia jesen 6 87-«-39, ia spomlad 6 87-6 88 Korusa ia sept.-okt. 5 90 do 6-00. Oves ca jesen 612-6 14. Rž za jesen 5 24-5*6.
Pšenica nova od 78 kil. f. 640—6-45, od 79 UL f. 6 45-6 50, od 80 kil. f. 6 50-6 55, od ei kil. f. 6 60-6 65, od 8» kil. for. 6-65—6 70. Ječmen 6 20-8 40 ; proso 6*70—6,— Srednje ponudbe pionios, mlini reservirani. trg mlačen, 5 nč. ceneje. Prodalo se je 18.000 mt. »t. Korusa 5—10 nvfi. ceneje. Vreme: lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor ia oktober f. — december f, 14 20.
,	k*tr Ssntos good average is september
97-75, sa december 86 50.
Baaburg. Santo* good average za september 76.75. docSmbei 69-75, maro 67'25, stalno.
OuMjak« bora« 4. aaptambra
ie04. danes včeraj
Državni dolg v papirji....... .. 98 75
. „ v srebra . . i . 98 85 9845 Avstrijska renta v zlatu . . . 123.45 123-45 , „ v kronah . . . 97-90 97 95
Kreditne akcije....... 868 70 36975
London 10 Lst.......124 10 124-10
Napoleoni.........»-88V, 988
100 mark......... 60-87'/, «0'87V.
1«0 italj. lir....... 44.8544 80 *
POSLAN O.*)
Na „Poslana" s dne 1. septembra 1894. v „Edinosti" it. 105 zahvalji^em se prisrčno gospodom Neznanoviču in Intinoviču in Enemu v imenu noka-torih kraotov ter obialujem ob enom, da jim ne morem to zahvale osebno izraziti, ker niso odkrili svojih obrazov.	Oakiir Pollay.
*) Za članke pod tem naslovom no odgovarja uredniStvo.
je na. prodaj
cena 45 gld.
Vpraša naj se v zalogi bicyklov na novi cesti št. 18 blizu Jutmanove pivovarne v Trstu.
Assicoriizioni generali
v Trstu
(druStvo jo ustanovljeno lota 1831.)
To druitvo je raztognolo svoje delovanje na vso veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanja po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Dru&tvena glavnica in reserva
dne 81. decembra 1893. f 54,990 003'37 Premije ea poterjati v minlod-nj»h lotih	f. 29,399 787-60
Glavnica za zavarovanjo ži-vonja do 3l. decembra 1893 f. 162,807.927-73 Plačana povračila:
a)	v lotu 1893	f. 9.302.828-93
b)	od iiačetka druStva do 31.
docembra 1893	f. 262,401.706-51
Letni računi, izkaz dosodoj plačanih od-ikndvunj, tarifo in pogoje zn zavorovunja in sploh vhh natanjčnejs pojasnila so dobe v Trstu v uradu društva: Via dolla Staziono St. 888/1 v lnutnoj hiši.	12—12
Lastnik pulitićno društvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Doleuc v Trstu,