novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERULE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 20(1204) Čedad, četrtek, 20. maja 2004 naroči se na naš tednik 5s>w Ustvarjalnost mladih se srečuje v Ristoriju Tudi sonce se je po dolgem času pokazalo in ogrelo že itak živahno atmosfero mednarodnega mladinskega srečanja Mittelteatro, ki od ponedeljka 17. maja poteka v gledališču Ristori v Čedadu. Mladinski festival osnovnih in nižjih srednjih šol iz naše videmske pokrajine ter iz sosednjih držav (Avstrija, Slovenija, Hrvaška in Madžarska) je letos že deveti po vrsti. Mladini ponuja edinstveno priložnost, da se pomeri v gledališkem, glasbenem in plesnem izrazu. Obenem se predstavlja kot izziv za premoščanje jezikovnih ovir ter za spoznanje in spoštovanje kulturne in jezikovne različnosti. V sredo 18. maja so bile na vrsti osnovne šole obmejnega pasu, od Spetra, preko Čedada, Cente in Rezije do Kanalske doline, ki so združene v projektu Stezice in so predstavile kulturno bogastvo furlanske, slovenske in nemške manjšine. ? Učenci iz nemškogovoreče vasi Timau so nastopili na Mittelteatru Dotik, un’ampia fotografia che ognuno può completare Sabato si è conclusa la rassegna udinese sulla cultura slovena Il gruppo “Autodafé" di Lubiana si è esibito venerdì nell’atrio del cinema Odeon Conclusa la rassegna “Dotik” che l’amministrazione comunale di Udine ha dedicato all’arte e alla cultura contemporanea slovena, è tempo di tracciare un bilancio. L’assessore comunale Gianna Malisani, che ha fortemente voluto l’iniziativa, nell’intervista a pagina 6 parla di una serie di eventi che, oltre ad avere raccolto l’adesione del pubblico udinese, hanno infuso un certo ottimismo. “La data del primo maggio - ha affermato tra l’altro - ha significato il reincontro di quella parte d’Europa che in passato è già stata unita, ma che la storia aveva diviso e allontanato. Cancelliamo le cesure all'interno dell’Europa. L’iniziativa Dotik ha voluto questo mettere in luce già con il suo nome”. Per Donatella Ruttar, direttore artistico della manifestazione, “abbiamo voluto creare delle situazioni vive e con esse unire le genti”. Il fine settimana è stato improntato dapprima alla conoscenza della produzione di videoarte e di poesia, con la proiezione nei bunker di piazza Primo maggio e la lettura di giovani autori sloveni nell’atrio dell’ex cinema O-deon. Tra venerdì e sabato si è quindi tenuto il convegno dedicato alle prospettive dell’Europa che sta nascendo, concluso con una tavola rotonda nel corso della quale si sono sentite varie voci, provenienti dal mondo della politica, dell’università, della cultura, tese a definire speranze e paure di questa grande scommessa. Volendo trarre le conclusioni di tutte e due le settimane udinesi, si deve convenire sul fatto che molti aspetti non solo culturali ma anche sociali sono stati toccati, che quella che emerge è una fotografia ampia - nella quale un suo ruolo ha avuto anche la produzione culturale della Slavia friulana - che ognuno può completare a suo piacimento, avvicinandosi egli stesso, finalmente, ad un mondo quanto mai vicino e accessibile. leggi a pagina 6 e 7 Occhio alla cometa! Neat, la stella cometa che sta solcando i cieli del nostro emisfero a partire da metà maggio, si annuncia davvero spettacolare, soprattutto se si ha la fortuna di poterla osservare con strumenti professionali. A questo ha pensato la 3 ECOLOGIA Cividale del Friuli (UD) Tal. 0432 733012 POZZI NERI Spurgo pozzi neri e reti fognarie Smaltimento rifiuti Bonifica, inertizzazione e collaudo serbatoi PER RISPARMIARE CHIAMA IL NUMERO VERDE: 800-914327 SLOì/eNljA CoUFlNt □ MOORAJO čakat LJVDjC MERCI a Pro Loco “Nediške Doline-Valli del Natisone” promuovendo uno straordinario “Weekend con la cometa”. L’appuntamento per tutti è sabato 22 maggio sul Matajur al rifugio “Dom na Matajurju” dove l’Associazione friulana di astronomia e meteorologia di Remanzacco piazzerà i suoi potenti telescopi. A partire dalle ore 20, sarà possibile far precedere l’osservazione (appena calata l’oscurità) da una gustosa pastasciutta. Per i visitatori delle Valli del Natisone è stato predisposto un accattivante pacchetto “tutto compreso” all’incredibile prezzo di soli 39,5 euro a persona. Il pacchetto comprende la pastasciutta e l’osservazione astronomica in rifugio, il pernottamento e la prima colazione in uno dei bed&breakfa-st della zona ed il pranzo della domenica in uno dei rinomati ristoranti locali. Ma l’offerta è ancora più ricca. Per informazioni e prenotazioni, Pro loco “Nediške Doline-Valli del Natisone”, teL 338/1260311, e-mail valli-delnatisone@ libero, it. Ormai son tutte liste civiche I candidati alla carica di sindaco e le liste sono state presentate e ne diamo conto all'interno. La prima osservazione apparentemente banale è che si tratta in tutti i comuni, tranne qualche rarissimo caso, di Liste civiche. E’ un fenomeno sul quale vale la pena riflettere. Storicamente nella nostra fascia confinaria, dove le liste civiche sono nate e si sono affermate (Gri-macco 1975, S. Pietro al Natisone 1980 e poi le altre), erano liste progressiste, collocate politicamente nel centro -sinistra. Ora, con la scomparsa dei partiti tradizionali e la crisi della politica, il grosso deficit di dibattito e confronto politico che registriamo ovunque, le liste civiche hanno subito una mutazione, abbracciando trasversalmente tutto lo spettro politico. A tutto danno della chiarezza, ma anche dell’evoluzione del sistema politico maggioritario verso l’alternanza, che esige schieramenti chiari, distinti ed alternativi uno all’altro. Non ovunque, naturalmente, perché ci sono realtà come nel caso di San Pietro al Natisone dove la lista civica è rimasta fedele e coerente con il suo DNA. Orientarsi per l’elettore non è facile, anche se nei nostri piccoli comuni può contare sulla conoscenza personale dei candidati e la loro affidabilità. La chiave di lettura infallibile per collocare politicamente una lista comunque rimane, oggi come ieri, “la questione slovena”. Sono argomenti sui quali ci soffermeremo ancora. Il fatto politico più significativo però è rappresentato dai due casi eclatanti di Grimac-co e San Pietro che avevano dato il via alla stagione felice delle liste civiche, provocando sul loro territorio una dinamica sociale, culturale ed economica positiva, straordinaria e che ora in qualche modo chiudono una fase storica. (jn) segue a pagina 5 2 no vi matajur______________________ četrtek, 20. maja 2004 Zaradi neizvajanja zakona 482 z oddajami v furlanščini Rai, pravna pot pokrajine Videm Palača Belgrado, sedež Pokrajine Videm Aktua Za sedem mest predstavljenih 90 kandidatov Videmska pokrajinska uprava, ki jo vodi Marzio Strassoldo, se je odločila za trd nastop. Obrnila se je do svoje legalne službe in posredovala generalnemu direktorju javne televizije Rai Flaviu Cattaneu pravno opozorilo zaradi tega, ker niso še uvedli informativnih oddaj v furlanskem jeziku. Tu gre za kršitev zaščitnega zakona za jezikovne manjšine v Italiji (482/99), pravijo, ki ga ni Rai začela uresničevati niti na najnižjem nivoju. Protestiramo zato, ker v Rimu ne slišijo našega glasu, je izjavil predsednik Strassoldo in dodal, da prepušča odločitev furlanskim kulturnim društvom in orga- Zaradi volilne kampanje sem se vrnil iz Rima in ne bo me nazaj nekaj tednov. Pred odhodom sem s kolegi pokosil v restavraciji senata, ki velja za eno izmed najbolj ek-sluzivnih, čeprav sem si tokrat privoščil okusno fižolovo mineštro. Za sosednjo mizo je sedelo nekaj senatorjev vladne koalicije, predvsem pristašev Berlusconijevega gibanja in lige. Pogovarjali so se, kajpak, o tem, kaj jih še čaka do konca volilne kampanje. V ospredju je bilo vprašanje Iraka, terorizma in talcev. Glede terorizma so vsi soglašali, da je enajsti v mesecu najbolj nevaren dan. Nebotičnika WTO v New Yorku so teroristi z ugrabljenima letaloma zrušili prav 11. septembra. V Madridu so bombe na vlakih eksplodirale 11. marca, na sam predvečer volitev. Tokrat pa bodo evropske volitve 12. in 13. junija, kar pomeni, da bo enajsti v mesecu prav na dan volilnega molka. Senatorji so ugibali, katero tarčo si bodo izbrali Bin La- nizacijam, ali naj dodatno zaostrijo svojo bitko s tem, da ne bodo več plačevali naro- dnovi teroristi in se tolažili, da to skoraj gotovo ne bo Rim, saj je tu sedež katoliške cerkve, papež Janez Pavel II pa je odločen nasprotnik vojne v Iraku in sploh sklicevanja na verske vojne. Zaključili so torej, da bo tarča teroristov skoraj gotovo Velika Britanija, najbrž London, saj je Tony Blair najzvestejši Bushev zaveznik, njegovi vojaki pa so v Iraku mučili ujetnike prav toliko kot ameriški, ali celo več. Drugo vprašanje je zadevalo talce, italijanske v prvi vrsti. Pogajanja so se zataknila, tudi Berlusconijev denar tokrat ni odprl src ugrabiteljev. Medijski molk, ki ga je zaukazal italijanski premier je kakor koprena zakril nesposobnost reševanja tega pekočega vprašanja, na delo so stopili novi protagonisti, za katere je jasno vsaj to, da nimajo z Berlusconijem in njegovo vlado prav nobene zveze. Posredovanja vodijo namreč predstavniki cerkve, ki zna hraniti svoje skrivnostne čnice. Pokrajinski svetovalec stranke Naprej Italia Fausto Deganutti, ki je vprašanje kanale, in pa zdravnik Gino Strada, idejni vodja organizacije Emergency, ki skrbi predvsem za žrtve vojne, tudi v Iraku. Pa so se gospodje za mizo spraševali, kakšni scenariji se rišejo v prihodnjih tednih. Najbolje bi bilo, če bi italijanske talce osvobodila cerkev, saj je nevtralna in, kar je najpomembnejše, na volitvah ne nastopa. Cm scenarij bi predvideval najhujše, umor talcev. Prvega so gverilci Zelene garde že umorili, kruto obglavljenje mladega Amerikanca Berga pa dokazuje, da je taka možnost še vedno aktualna, čeprav nihče o tem noče misliti. V tem primeru bi ugrabitelji najbrž izkoristili psihološko prednost in talce umorili na sam predvečer Bushevega prihoda v Rim, ko bo 4. junija proslavljal z Berlusconijem 60-letnico zavezniškega izkrcanja v Anziu. Opozicija je, kot znano, napovedala bučne demonstracije. Vendar bi za vladno koalicijo bil najhujši udarec, če bi talce žive in zdrave pripeljal radikalni pacifist Gino Strada. Bila bi psihološka klofuta, kakršne bi Berlusconi in njegovi ne mogli prenesti. Zato so za mizo zaključili z mislijo, da je skoraj najbolje, če tudi ugrabitelji počakajo na čas po volitvah. sprožil v pokrajinskem svetu s posebnim dokumentom, je obrazložil, da ima Rai šestdeset dni časa, da odgovori na opozorilo. V nasprotnem primeru, pravi Deganutti, bo naslednji korak priziv na Deželno upravno sodišče (Tar) in zahteva po suspenziji naročnine. Sele ko bo Senat ratificiral Evropkso listino za zaščito jezikovnih manjšin, bo Rai uvedla oddaje v furlanščini, je uradno stališče Rai, ki ga zagovarja njen generalni direktor Cattaneo. Javna televizijska ustanova pozablja, pravi predsednik videmske Pokrajine, da je zaščitni zakon stopil v veljavo že leta 1999, da izrecno predvideva oddaje v manjšinskem jeziku, kar potrjuje tudi pogodba med ministrstvom za komunikacije in Raijem, v kateri je jasno napisano, da del naročnine krije stroške za informativne oddaje v manjšinskih jezikih. Precej kritičen je tudi Daniele Damele, bivši predsednik deželnega nadzornega odbora Corecom, ki je postal konzulent videmske pokrajine za to problematiko. Opozarja namreč, da evropska listina predvideva tri stopnje zaščite glede na stopnjo razvoja posameznih manjšin. Furlani se prizadevajo za dosego prve, kar pomeni, da je njihov cilj specifična Tv mreža v furlanščini. Druga stopnja predvideva redne informativne oddaje in poročila v manjšinskem jeziku, tretja informativne oddaje, čeprav bolj občasne. Torej že na tej podlagi, na najnižji stopnji zaščite, bi morala Rai, kaj ukrepati v prid furlanski skupnosti. Kritika Pokrajine leti v glavnem na račun osrednjega rimskega vodstva. Pomanjkanje zanimanja za rešitev vprašanja pa so zabeležili tudi na ravni deželnega sedeža, češ, da ni pritiskal v zadostni meri na osrednje vodstvo v Rim. Odgovorni urednik informativnih oddaj Giovanni Marzini po drugi strani zavrača kritiko, češ, da ni v njihovi pristojnosti začeti oddajati v furlanščini in da so vsekakor na to pripravljeni. Kako se bo zadeva razvijala, bomo videli v prihod-nih tednih, odločna poteza Pokrajine Videm, ki je politično v sozvočju z osrednjo vlado in vodstvom Raija, pa gotovo bo obrodila sadove. Vsaj tako upajo v furlanskih kulturnih krogih. Za sedem mest v evropskem parlamentu se bo v Sloveniji predstavilo 13 kandidatnih list, od katerih šest ni predstavljenih v parlamentu. To so Demokratska stranka, Liberalna demokracija Slovenije (skupaj z DeSUSom), Nova Slovenija, Slovenska demokratska stranka, Slovenska ljudska stranka, Stranka Mladih Slovenije in Zeleni Slovenije, Stranka slovenskega naroda, Glas žensk Slovenije, Slovenska nacionalna stranka, Slovenija je naša, Slovensko ekološko gibanje, Nacionalna stranka del in Združena lista socialnih demokratov. Za sedem sedežev v 732 članskem evropskem parlamentu - evropski poslanci imajo petletni mandat - se poteguje kakih 90 kandidatov. Ali bodo vse vložene liste prišle na glasovnico, bo znano v naslednjih dneh, po prvih preverjanjih pa so očitno vse zadostile zakonskim zahtevam, vključno z zapovedjo o zastopanosti obeh spolov v razmerju 60:40. Manj vzneseno in veselo od vlaganja list kandidatov bo v naslednjih tridesetih dneh ozračje med tekmeci na evropskih volitvah. Slednje bodo namreč že nakazale, kakšna bo politična podoba slovenskega parlamenta v naslednjih štirih letih. Na podlagi nekaterih projekcij in javnomnenjskih anket, naj bi v parlament prišli kandidati petih strank. Liberalni demokrati bi dobili 3 mesta, Nova Slovenija, Ljudska stranka, SDS in Združena lista pa po enega evroposlan-ca. Sicer kar zadeva evropske volitive je težko napovedati, kako se bodo volilci odzvali nanje in kako bodo odločali. V volilni kampanji, ki se je pravkar začela, se nam obeta kar nekaj kandidatov z odličnimi idejami za rešitev problemov v svojem domačem kraju, hkrati pa tudi ne manjka idej o tem, kaj in kako spremeniti v državi. O Evropski uniji in njenih problemih pa je malo govora, kar sicer velja tudi za italijanski pri- mer. Ob začetku kampanje zato morda ni odveč spomniti, da se junija volijo evropski poslanci. Ne gre za to, da si Slovenija izbira delegate, ki jo bodo predstavljali tam zunaj. Gre za to, da si bo celotna Evropska unija izvolila svoj novi parlament. Slovenija je na teh volitvah v bistvu samo ena od petindvajsetih volilnih enot. Poslanci bodo izvoljeni na strankarskih listah in bodo v evropskem parlamentu delovali predvsem kot predstavniki svojih evropskih političnih skupin: demokratov in ljudskih strank, socialistov, liberalnih demokratov, zelenih ... To, da nek poslanec prihaja iz Slovenije, bo komaj kaj bolj pomembno, kot je denimo v slovenskem državnem » zboru pomembno dejstvo, da nek poslanec prihaja s Primorske. Vsekakor od evropskih poslancev iz Slovenije ne bi smeli pričakovati preveč pri uveljavljanju nacionalnih interesov v Uniji. Slovenija ima za to na voljo druge organe in mehanizme. Na evropski parlament pa. je treba gledati predvsem kot na neposredno politično vez med državljani in Unijo. Evropski parlament ni institucija z dolgo tradicijo; še vedno se mora boriti za svojo avtoriteto in še vedno ga marsikdo vidi kot organ brez velike teže, ki predvsem veliko stane, odločitve pa nastajajo drugje. A odnos se spreminja in morda bodo prav poslanci iz novih držav Unije dali parlamentu nov zagon in novo veljavo. Slovenskih sedem poslancev pri tem ne bo igralo znatnejše vloge; en odstotek poslancev brez vsakršne možnosti veta ne more veliko spremeniti - vsaj na neposredni ravni odločanja, ko štejejo glasovi. Seveda pa v procesu sprejemanja odločitev šteje še marsikaj, ne le teža glasov. Kdor zna ob pravem času na pravem mestu predstaviti prave argumente in postaviti ravno prav ostre pogoje, lahko veliko doseže, tudi če nima formalne teže. Pri tem pa je ključna beseda “znati”, (r.p.) PisiTLO iz Kima Stojan Spetič La nascita della cultura slovena L’atto di nascita della cultura slovena La Biblioteca nazionale ed universitaria (Narodna in študijska knjižnica) di Lubiana ospita in questi giorni una mostra straordinaria. Per la prima volta infatti vengono e-sposti i manoscritti, monumenti della cultura slovena. I più importanti ed antichi, risalgono a 1000 anni fa, sono i Brižinski spomeniki (Manoscritti di Freising), giunti a Lubiana dalla Biblioteca nazionale di Monaco. Accanto ad essi anche altri documenti tra i più antichi della cultura slovena (Celovški, Cedadski in Stiski rokopis) compreso il manoscritto di Cividale. La mostra, definita in Slo- venia, “l’avvenimento del millennio”, rimarrà aperta fino al 20 giugno. Altri boschi alla Chiesa L’unità amministrativa di Radovljica ha deliberato la restituzione (in natura) all’Ar-cidiocesi di Lubiana di 3410 ettari di terreno, inserito nell’ambito del Parco nazionale del Triglav. Entro 15 giorni possono fare ricorso lo stesso Parco, la Società di gestione dei boschi di Bled, un organismo paragonabile al nostro Consiglio di stato. Va detto inoltre che la richiesta di restituzione da parte della Chiesa slovena riguarda circa 20 mila ettari di terreno e che per la parte restante è ancora in corso l’iter di denazionalizzazione. Impegni europei Con 49 voti e nessun contrario il parlamento sloveno ha approvato il primo documento del governo riguardante le priorità della Slovenia sulle questioni europee e presentato ai deputati dal premier Anton Rop. In primo piano sono state poste quattro questioni fondamentali: l’efficace integrazione nell’UE, l’introduzione dell’euro che è prevista per gennaio 2007, la predisposizione del confine di Schengen e l’utilizzo dei fondi europei. Per un voto ragionato Nella campagna elettorale per le europee, che anima anche la vicina Slovenia, si è inserita un’organizzazione non governativa, Umanotera, che con il sostegno anche finanziario dell’ambasciata olandese e dell’ufficio governativo per l’informazione, ha riempito di manifesti la capitale slovena. L’invito è quello di dare un voto ragionato e di sostenere soprattutto quei candidati che si impegnano per i diritti umani e per la giustizia sociale e si preoccupano anche della tutela dell’ambiente. Paghi se guardi La destra slovena, apertamente in polemica con la radiotelevisione pubblica che a suo giudizio non compie appieno il suo dovere di informazione, ha presentato un disegno di legge in base al quale gli abbonati alla RTV slovena, se dichiareranno di non guardare i programmi della Tv pubblica, non saranno tenuti a pagare il canone. Per protesta a Lubiana Il prossimo 24 maggio si terrà a Lubiana una manifestazione di protesta pacifica dei risparmiatori croati e bosniaci che da oltre dieci anni hanno i propri risparmi in valuta estera congelati. Manifesteranno davanti alla Nuova Ljubljanska banka, consegneranno un centinaio di libretti chiedendo la restituzione del proprio denaro. La protesta a-vrà luogo alla vigilia del processo che si terrà a Trieste, dove i risparmiatori, rappresentati dal consulente finanziario Božidar Vukasovič, hanno fatto causa alla locale filiale della Nova Ljubljanska banka, considerata erede diretta della Ljubljanska. Glasbena nas vabi na večer opernih arij Četrtek, 20. maja 2004 Za vse ljubitelje glasbe in predvsem petja se v Spetru obeta prav lep dogodek, saj se bo letošnja koncertna sezona Glasbene matice zaključila z večerom opernih arij. V sredo 26. maja bojo v novi večnamenski dvorani s pričetkom ob 20.30 nastopili štiri solopevci in sicer Matej-ka Bukavec-sopran, Dana Furlani-sopran, Lara Komar -mezzosopran in Vladislav Komar-tenor s klavirsko spremljavo Tamare Ražem. Zapeli bojo arje iz slavnih oper, kot na primer Puccinijevo “Un bel dì vedremo” iz opere Madama Butterfly ali Verdijevo “Ai nostri monti” iz opere Trubadur. Na programu, ki ga je sestavila umetniški vodja Nora Jankovič, so poleg Puccinijevih in Verdijevih tudi arije Bellinija, Bizeta, Wolf Ferra-rija in Offenbacha. Pred in po vsaki pevski točki, na zčetku in ob koncu celotnega sporeda je režiserka Lidia Kozlovich dodala recitacije odlomkov iz Shakespearovih dramskih del Romeo in Julija, Hamlet, Sen kresne noči ter Dvanajsta noč v slovenskem prevodu Otona Zupančiča. Z recitacijami bo povezovala Rossana Paliaga, medtem ko vsi pevci bodo nastopili v kostumih Fabia Bergama. Vstop na koncert, ki kot rečeno spada v koncertno sezono GM pod naslovom Mladi za mlade, je brezplačen. Fermata di poesia a Gorizia "In viaggio - Fermate di poesia" è il titolo della rassegna poetica organizzata dall'assessorato alla cultura del Comune di Gorizia e da alcune librerie goriziane. Il primo appuntamento sarà venerdì 21 maggio nel Kulturni dom con il poeta udinese Pierluigi Cappello. Sabato 22 nella sala dei musei provinciali, in borgo Castello, saranno di scena Aleš Ste-ger, poeta sloveno già tradotto nell'antologia "Nuova poesia slovena", l'austriaco Hans Rai-mund e Michele Obit, poeta beneciano. Venerdì 28 ancora nel Kulturni dom sarà presentato il libro "Intrecci Prepletanja". Infine la sala dei musei provinciali o-spiterà sabato 29 un incontro con alcuni giovani poeti regionali: Carlo Gulmini, Maurizio Benedetti, Mary Barbara Tolusso, Gabriella Musetti e Roberto Padovan. Le iniziative avranno i-nizio alle 20.30. Rezija in rezijanšcina velika zgodba sveta Zbirko “Rozajanski sereni romonenj” predstavili v Trstu Slovensko stalno gledališče v Trstu je priredilo v petek, 14. maja 2004 ob 21. uri zaključni pesniški večer. Gosti-nja niza, ki ga je tudi v tej sezoni uspešno urejeval Janko Petrovec, je bila tokrat rezijanska pesnica Silvana Paletti. Večer z naslovom “Rozajanski serčni romonenj” (Rezijanska srčna govorica), povzema naslov po pesniški zbirki, ki jo je uredil Roberto Dapit, izdala pa sta jo znanstvenoraziskovalni center SAZU in Univerza v Vidmu. V slovenščino je pesmi prevedla Marija Pirjevec, v italijanščino pa Dapit. Srečanje se je torej preselilo iz tržaškega Kulturnega doma v vinoteko pri cerkvi v Zgoniku. Na večeru so ob Silvani Paletti sodelovali igralki Nikla Petruška Panizon in Maria Grazia Plos ter sam Petrovec. Na oder sta tako najprej sedla igralec in pesnica. “Sem državljanka sveta. Slovenci so mi bratje. Zame so vsi ljudje. ” “ Rezijani so raztreseni po svetu, za Smamo mišo pa pridejo domov iz vsega sveta.” “Delala sem v prostem času, pisala sem, se ukvarjala z drugimi dejavnostmi. Kdor dela, dela. Rože majave? Zal se ne srečujemo več tako pogosto. Vsak ima svoje skrbi in opravke. ” “Pišem v rezijanščini, ker ne znam po buški. Mene je mati naučila govoriti po rezijansko. Upam, da bodo ljudem te pesmi všeč. Besede so stare Ze štiri tiedne je šlo mimo od kar Vlado Kreslin an Mali Bogovi so imiel koncert v Spietre. Parvič v sklopu koncertne sezone Glasbene Matice smo imieli tajšni pomembni dogodek. Bli smo zelo veseli kar par dni po koncertu srno zaviedel da, na drugi strani Primorskega Dnevnika, je bluo napisano zlo natančno od tega koncerta v Benečiji. Mi od orkestra smo zlo naudušeno pričakoval tolo parložnost an se lepuo naučil an par piesmi. Poleg naše orkestre, je zapiel s Kreslinam tudi pevski zbor Beneške korenine. Za simpatični zaključek so poskarbiel tri otroc dvojezične šole, ki so s Vladom sklenili prelepi koncert s pesmijo "Tisoč let '. Vlado nie predstavil samuo njega navadni program, pa se je potrudil tudi se naučit dvie od naših domačih piesmi. Spremljala sta ga učitelja Paola Chiabudini an naš Ipo (A.I.). Občinska polifuncionalna dvorana je bla puna naših ljudi, ki so z veseljem poslušali koncert in na koncu so tudi kupil CD Kreslina. Hočemo zahvalit s sarcam našega učitelja Aleksandra, ki nam je potarpežljivo sledil na vajah an dal nam možnost nastopit v telem važnem koncertu. Tinac Kokocu, Veronika Tarbjanova an Daniele Piernu in Rezija je vezana na svojo zemljo”. Tako je Silvana odgovarjala na vprašanja Pe-trovca, po rezijansko seveda. Ustvarilo se je svojevrstno vzdušje, ki ga je nadalje izostrilo branje iz pesniške zbirke. V originalu je pesmi podala sama avtorica, Nikla Petruška Panizon je interpretirala verze po slovensko, Mariagrazia Plos je govorila v furlanščini. Silvana Paletti je nekatere pesmi zapisala v furlanščini in v tem jeziku so objavljene v knjigi. Med govorjenimi pesmimi so se iz zvočnikov prepletali odlomki rezijanske glasbe v štrumentalni ter eno-glasno-domači in umetno-zbo-rovski interpretaciji. Lok večera se je pričel s poezijami domačijskega značaja in se povzpel v zahtevnejše verze z bivanjsko vsebino. Pesmi Silvane Paletti so namreč res krajevno zaznamovane, istočasno pa presegajo lo-kalistične okvire in zaživijo v svetu “učenega” (težko je najti primemo definicijo) pesništva. “Naivnost” je v verzih le navidezna in se kmalu povzpne v kompleksne meditacije o človeku, zemlji in življenju. Narečje ne sme zavajati bralca ali poslušalca. V sodobni italijanski pesniški tradiciji je narečna poezija cenjena in to ne le zaradi Pasolinija. Najuglednejše italijanske pesniške antologije uvrščajo v navadno izjemno stroge izbore tudi narečne pesnike, kot so na primer Loi, Zanzotto, pokojni Biagio Marin in mnogi drugi, ki sodijo v vrh italijanskega modernega pesništva. V slovenski tradiciji in sodobnosti je ta pojav bistveno bolj omejen in manj odmeven. Silvana Paletti sodi med narečne pesnice ali pesnike, kot tudi njen rojak Renato Quaglia. To pa ne pomeni zgolj neke etnično-instinktivne samoniklosti. Ljudsko izročilo je res osnova, ker je sam jezik ljudski. Rezi-janščina in Rezija pa se v pesniškem ustvarjanju Silvane Paletti spremenijo v veliko zgodbo sveta, kjer živijo ljudje veseli, med rožami ali pa pred senco smrti. Rezija postane tako metaforičen svet našega malega, srečnega in nesrečnega bivanja: kraj med dolinami, kjer se univerzalno strne 'v podobe mnogokrat ostrega in za bivanje nelahkega okolja. In to okolje se “zaraste” v človeku, ki upodablja Silvana Paletti v pesmih svoj mali-veliki svet ter sebe v njem. Gora nad njim bdi kot zora ali smrt. (a.m.) Nella Beneška galerija da sabato 22 Ventiquattro scatti in mostra a S. Pietro Sabato 22 maggio alle 19, nella Beneška galerija di San Pietro al Natisone, si inaugura la mostra “Colpi d’occhio/Pogledi” che comprende 24 fotografie di 24 fotografi. Si tratta di Andrea Abati, Marina Ballo Charmet, Gabriele Basilico, Gianni Berengo Gar-din, Luca Campigotto, Moreno Gentili, Paolo Gioii, Guido Guidi, Mimmo Jodice, Sabine Korth, Nicola Lorusso, Martino Marangoni, Cristina Nunez, Cristina Omenetto, Roberta Orio, Pier Paolo Pagano, Ippolita Paolucci, Francesco Radino, Ferdinando Scianna, Daniela Tartaglia, George Tatge, Toni Thorimbert, Margherita Verdi e Massimo Vitali. Le 24 fotografie esposte rappresentano un campione dei diversi modi di reinventare la “realtà” filtrandola attraverso l’obiettivo, e sintetizzano con un unico “colpo d’occhio” l’impronta specifica del percorso di ciascun autore; la mostra, inoltre, offre anche l’opportunità di compiere un breve ma significativo viaggio attraverso i linguaggi e gli stili della fotografia “colta” italiana, con esempi che spaziano dal reportage al ritratto, dalla rigorosa documentazione paesaggistica alla recente ricerca sperimentale. La mostra sarà visitabile fino al 12 giugno, con il seguente orario: 11-12.30/ 16.30-18.30 esclusi la domenica e i giorni festivi. Planinska družina Benečije v sodelovanju občine Speter vabi na veCer VSI KUPE NA MEJI v petek, 28. maja 2004 ob 20. uri v večnamenski dvorani v Špetru PROGRAM - Predstavitev knjige “Skrivnost dvieh bregi - II segreto delle due montagne”, besedilo Luisa Battistig - ilustracije Luisa Tomasetig. Knjigo bo predstavila Živa Gruden - Veseloigra “Kontraband čez Idarjo” z Beneškim gledališčem in gledališko skupino iz Kambreškega Naši paglavci Ivan Trinko POVOJNA CRTICA - 5 Vsi na okoli so molčali. Pe-pič je vlekel za rokav prijatelja, a ta je bil že slep in gluh. Prebledel je in bliskoma kakor razjarjeni ris planil proti nasprotniku ter ga začel pestiti in suvati z nogami, kamor je prišlo. A Karl ga z močnim sunkom v prsi, vrže na tla, ga zgrabi za grlo in začne daviti. Priskočil je Pepič in še več drugih se je vrglo na Karla, da rešijo ubogega otroka. Ta se je pobral ves blaten in zmečkan, in krenil jokaje domov, medtem ko so drugi pošteno klestili Karla za njegovo hudobijo. Nevzdržljiv, krčevit Mihčev jok je privabil mater na hišni prag, ko seje približal. “Mihec, Mihec!” je vzkliknila, “usmiljeni Jezus! Kaj ti je? Kakšen si? Kdo te je?” in gaje potegnila v hišo. “Dolgo se ni mogel potolažiti in povedati, kaj se je zgodi- lo. Naposled je v pretrganih stavkih povedal vse. “Moj Bog, še to! Se nedolžni otroci morajo trpeti radi pijanega očeta! Ubogo dete!” Glasno je zaihtela. Zajokala je tudi deklica. Vsi trije so jo- kali, gorje je bilo veliko. V tem zapazijo očeta, ki se je opotekal proti hiši. Prihajal je iz krčme. Vsi trije so v grozi umolkni- li. Pijanec je zadel z nogo v hišni prag. Zgubil ravnotežje in padel. “Jezus Marija!” je vpila mati. Otroka se prestrašita in zopet zajočeta. Oče se vzpne na vse štiri in se s težavo postavi na noge. “Ka - aj je? Mu — uzika?” “Stram te bodi, zgubljeni človek! Zdaj bodo še otroke ubijali radi tebe! Ah, moj Bog! Kazen božja!” “Ka aj blevkaš, žena? Tiho, a vidva, kaj se de---------- ereta?” ‘Tata, tata!” je z glasnim jokom spregovoril Mihec, “tata, tata, zakaj — ?” “Tiho! Me boš ti kre----------- gai, tudi ti? Kaj pravi bo-------- ožja zapoved? Spoštuj, a?” Vsedel se je na stol, ki je zaječal pod njim. Ozrl se je motno okoli in se začel neumno smejati. Mati je vzkipela, medtem ko sta otroka trepetala. “Sram te bodi, živina neumna! Ves svet se ti smeje in še otroke zasramujejo in tepejo radi tebe!” “Ka-----------aj? Kdo tepe? Da! Otro oke je treba tepsti, ker ne spoštujejo — o očeta! Ne!” “Tatata, tata! Zakaj se pijanke?” mu pretrga besedo Mihec. “Kdo se pi — jani? Čakaj! Te te ” in se hoče vzdigniti, da bi dečka udaril. Mati mu zabrani in zakriči nanj: “No, živina! Ali ga niso dovolj natepli radi tebe?” “Ka — aj? Radi mene?” Zena mu je začela praviti, kaj se je zgodilo na vasi. On je poslušal in debelo gledal. Videlo se je, da ni razumel. Molčal je, strmel pred se, kakor da bi zbrial raztresene misli. Tako je ostal. Zena je šla za delom. Otroka sta tiho sedela pri ognjišču. Bila sta žalostna in potrta. Preveč sta razumela za svoja leta. Oče je naposled zadremal in začel smrčati. Tako je prešlo nekaj časa, kar nenadoma pri-frči v hišo kamen in zadene Mihca v čelo. Ubogi otrok zarjove in se prime za glavo. Deklica plane pokonci in zakriči. Oče se zbudi, v tem ko mati preplašena priteče k ubogemu otroku, kateremu je kri curkoma lila po licu. Vsi so bili pokonci in vpili, a hudobni Karl se je bil Ze umo odstranil in tekel proti domu, vendar ga je deklica na prvi mah zapazila. Povedala je mami, daje bil on. Kaj so vse delali okoli ranjenca, si lahko vsak misli. Prizor je očeta popolnoma streznil. Zijal pa je vendar v neo-dumljivosti. K sreči je bila dečkova rana površna. Mama mu jo je oprala in zavezala in tako so se pomirili. - konec - novi mata j ur Četrtek, 20. maja 2004 4 V Reziji, Nemah in Fojdi predstavili po 4 kandidate za župana in 13 list Županski kandidati in liste v obmejnem pasu Volitve NABORJET OVOJA VAS Pet zvonikov (Združeni za obnovo in razvoj -Cinque campanili je lista, na kateri se kot kandidat za župana predstavlja 48-letni Aleksander Oman, ki je vodil občino v zadnjih petih letih. Občinska lista je politično trazverzalna, kar je veC ali manj značilno za vse majhne občine. Kandidati so: Di Vora Dario (’65), Ehrlich Raffaele (’69), Kandutsch Gerardo (’45), Keil Anna Paola (’47), Longhini Ivano (’46), Pezzetta Giancarlo (’54), Pre-schern Boris (’64), Schnabl Albino (’45), Mischkot Umberto (’51), Toscani Stefano (’62), Bellina Gian Luca (’73), Carlet Delia (’50). Protikandidat za župana je 45-letni Daniele Kravanja na Celu druge občinske liste, prav tako politično tranzver-zalne, ZvonCek - Il Bucaneve. Kandidati so: Buzzi Alessandro (’76), Coperti Romeo (’55), Di Centa Livio Fabrizio (’55), Errath Marco (’75), Piussi A-lessandro (’73), Piussi Maria (’75), Revelant Marco (’65), Rosic Errath Pietro (’70), Spadera Vincenzo (’57), Tarman Daniela (’69), Vuerich Alessandro (’53). REZIJA V Reziji imajo štieri kandidate za župana. V listi Za Rezijo - Per Resia je spet kandidat za župana 64-lietni Barbarino Sergio. V njegovi listi so še: Beltrame Laura (’62), Bobaz Alfio (’66), Buttolo Cristina (’70), Buttolo Antonio (’55), Di Bernardo Mario (’56), Di Lenardo Daniele (’76), Micelli Graziano (’43), Lettig Paolo ( ’54), Pusca Pierino (’59), Raineri in Ma-dotto Patrizia (’66), Siega Franco (’56), Tomat Gabriele (’56). Drugo občinsko listo, ki politično pripada levi-sredi-ni, Skupaj za Rezijo - Insieme per Resia vodi 64-letni Luigi Paletti, ki je bil Zupan pet liet od tega. Kandidati so: Beltrame Alessandro (’68), Buttolo Giancarlo (’79), Di Floriano Michele (’75), Di Lenardo Antonio (’61), Di Lenardo Maurizio (’75), Di Leonardo Peter (’76), Lettig Iolanda (’78), Madotto Nevio (’59), Micelli Alessandro (’71), Micelli Anna (’74), Valente Dino (’57), Valente Paolo (’77). Tretjo listo, kot je bilo pričakovati po veliki in agresivni kampaniji za referendum, je predstavu 54-letni Francesco Pacilio. Živa Rezijo - Viva Resia kandidira: Zanussi Sandra (‘58), Micelli Lorenzo (‘73), Barbarino Vas Ukve v Kanalski dolini Vittorio (‘35), Panato Michele (‘71), Madotto Marco (‘65), Cargnelutti Feliciana (‘51), Giustil Luciano (‘56), Madotto Gino (‘37), Marcello Lina (‘44), Micelli Emma (‘54), Barbarino Valterino (‘61). Cetrta lista je Nove sile za Rezijo - Forze nuove per Resia. Njen kandidat za Zupana je 40-letni Carmelo Al-tomonte, ki po preimku so-deC ni Rezijan. Kandidati so: Madotto Mauro (’69), Di Lenardo Marino (’59), Di U-baldo Barbara (’70), Madotto Silvio (’41), Giusti Giovanni ( ’60), Clemente Roberto (’64), Calligaris Franco (’63), Pitscheider Ivo (’52), Valente Marco (’66). BARDO V Bardu bodo izbirah med tremi kandidati za župana. Spet je kandidat dosedanji župan 39 - lemi Claudio Noac-co, ki je na varhu liste Za rast - Per crescere. Njeni kandidati so: Bodocco Nicola (’65), Cri-vellari Claudio (’56), De Bel-lis Alessandro (’76), De Le-nardis Gianfranco (’37), Fumagalli Andrea (’69), Mar-chiol Guido (’56), Moro Debora (’82), Moro Luigi (’38), Negro Giancarlo (’46), Scubla Giuseppina (’50), Sgrazzutti Stefano (’69), Spaggiari Renato (’50). Druga lista je Razvoj in «i Lepote tipanskega kota AHTEN V mešani furlansko-slo-venski občini se predstavljata samo dve listi. Za Ahten - Per Attimis je napredna občinska lista, ki je vodila zadnjih pet let občino. Letos predstavlja za županskega kandidata Maurizia Malduca, 43 let, ki se torej pripravlja na svoj drug mandat. Kandidati v njegovi listi so: Balloch Luca (1971), Ber-tolutti Nadia (1978), Bin Claudio (1956), Bin Guerrino (1943), Cavallon Giacomo (1981), Cracigna Sabina (1971), Flocco Giorgio (1959), Guiatti Denis (1975), Laino Eligio 81940), Leonarduzzi Ermes (1957), Rocco Diego (1950), Verona Gabriele (1974). Drugi listi so dali ime Najti ponovno - Ritrovare in predlagajo za županskega kandidata Človeka, ki ima tudi on administrativne izkušnje. 58-letni Enzo Degano je bil že pred leti Zupan v Aht-nu. Kandidati v njegovi listi so: Bazzaro Antonella (’76), Bocedi in Persie Maria - Federica (‘69), Caruzzi Miche-la (’81), Mattielig Anna (’76), Sollero Isabella (’81), Binutti Romano ('48), Ca-sarsa Gianni (’44), Cois Angelo (’51), Fattori Italo (’51), Gamberini Maurizio (’82), Petrossi Silvano (’59), Rocco Robert (’72). solidarnost - Progresso e solidarietà, kandidat za Zupana je 56-letni Carlo Pizzami-glio. V listi so pa: Cher Tiziano (’57), Collino Anna (’66), Comelli Walter Pierre (’74), Fortunato Sara (’85), Micottis Giordano (’47), Molaro Dario Romano (’53), Parolin Giancarlo (’49), Pascolo Sergio (’67), Pinosa Enrichetta (’66), Pizzolitto E-lena (’65), Romano Erik (’84), Vazzaz Ottavio (’38). Tretja je Alternativna lista - L’alternativa, predlaga za župana žensko, 44-letno Maro Cerno. Kandidati so: De Bellis Anne Marie (’60), De Toni Giacomina (’61), Gelleni Marina (’60), Marcuzzi Sabrina (’64), Miz-za Loriana (’61), Moro Dino (’68), Rumiz Lucia (’63), Si-nicco Lorena (’69), Straulino Antonio (’71), Tabacchi Mario (’67), Tullio Marinella (54). TIPANA Zupan Elio Berrà, 55- let, je ponovno kandidat z listo Skupaj za preporod - Uniti per rinascere. Kandidati so: Fabio Mi-chelizza (’60), Carlo Sedola (’68), Matteo Berrà (’70), Arturo Blasutto (’41), Liduina Cencigh (’36), Claudio Gras-sato (’57), Giuseppe Mauro (’50), Enzo Miscoria (’72), Alex Noacco (’84), Stefania Pascolo (’67), Bruna Slobbe (’61), Massimo Vazzaz (’58). Na drugem bregu je lista Skupna bodočnost - Un futuro insieme. Županski kandidat je 54-letni Giuseppe Balloch, v listi pa so: Maria Giovanna Blasutto (’37), Italo Busiol (’60), Guglielmo Car-loni (’49), Fausto Fabbrino (’65), Giuseppe Michelizza (’65), Avina Scuor (’44), Lidia Siega (’72), Samanta Sturma (’79), Daniela Toma-sino (’56), Dante Tomasino (’44), Romano Vazzaz (’58), Valentina Vazzaz (’72). Občinske volitve ~ Elezioni comunau Questo spazio è a disposizione, a partire dal prossimo numero e fino alle elezioni comunali del 12 e 13 giugno, per i candidati e le liste che desiderano far conoscere ai nostri lettori i propri programmi e gli appuntamenti elettorali nei vari comuni. Le notizie e le informazioni vanno inviate alla redazione, preferibilmente via fax (0432-730462) o e-mail (novimatajur@spin.it), entro il martedì mattina per poter essere pubblicate sul numero in uscita il giovedì. Motiv iz Cenebole FOJDA Pred petimi leti se je predstavila ena sama lista. Tokrat jih imajo pet an štiri kandidate za župana. Spet je kandidat 56-letni Franco Beccari, ki ga podpirajo dve listi. Občinska lista - Lista civica v kateri so kandidati: Bramuzzi Roberto (’50), D’Andrea Luciano (’68), Carli Umberto (’54), Celledoni Carlo (’75), Di Gaspero Ferruccio (’49), Fat-tor in Cos Lucia (’65), Gaudio Achille (’68), Micottis Ermes (’34), Milocco Edoardo (’41), Mosolo Michele (’73), Perabò Marino (’68), Pinosio Claudio (’48), Saffi-gna Fabrizio (’67), Specogna Antonino (’58), Stefanutti E-zio (’56), Velliscig Mauro (’55). Druga je lista Zavezništvo - Intesa, ki prav tako podpira Beccarija. V njej so: Bertolutti Roberto (’36), Bo-letti Michele (’75), Celledoni Mariapaola (’74), Cragnaz Pio (’36), De Luca Ketty (’75), Facco Elena (’73), Fa-don Bianca (’48), Mosolo Monica {'11), Pividor Orietta (’63), Sabatini Angelo Michele (’68), Sebastianutto Luca (’69), Shaurli Cristiano (’72), Spodero Gilda (’50), Tomat Giuseppe (’50), Tra-cogna Paola (’80), Zani Claudio (’70). Tretja je lista Severne lige - Lega Nord Padania, njen kandidat za župana je 47-let-ni Rinaldo Specogna. Kandidati so: Iuri Graziano (’68), Bertolutti Claudio (’75), Bertolutti Giorgio (’61), Bertolutti Giuseppe (’69), Debellis Daniele (’70), Fabretti Bruna (’50), Floran Claudio (’59), Iacobuzio Leo (’46), Leonarduzzi Sandro (’68), Macorigh Nicky (’68), Mondolo Adriana (’48), Parisotto Piera (’53), Passelli Marcello (’57), Scrosoppi Daniela (’54). Skrb za občane - Impegno per i cittadini je četrta lista. Županski kandidat je 48-letni Franco Bertossi. V listi so pa: Armellini Giancarlo (’52), Bertolutti Gabriele (’60), Cicigoi Clara (’64), Croatto Teresa (’60), D’Andrea Maurizio (’62), Filligoi Lao (’50), Franzil Ivan (’69), Gussetti Ezio (’57), Lazzaro Alex (’78), Palmieri Luciano (’43), Macor Gianni (’60), Petrigh Dario (’65), Petrigh Denis (’75), Pino Alex (’79), Sicco Marco (’69), Sturmigh Claudio (’57). NEME Tudi v Nemah bodo imeli volilci kaj izbirati. Predstavili so namreč štiri liste in vsaka ima svojega kandidata za Zupana. Dosedanji župan 53-letni Renato Picogna je na čelu liste Za Neme, VeC rok, ena santa bodočnost - Per Nimis Più mani un solo futuro. Kandidati pa so: Di Betta Renato (’62), Garofoli Silvio (’55), Gervasi Danilo (’58), Gervasi Lino (’59), Orlando Orietta (’67), Štolfo Emiliano (’73), Vagnarelli Luciano (’31), Miconi Roberto (’55), Vizzutti Paolo (’64), Fiorissi Beinat Renzo (’47), Gori Sergio (’43). Na čelu levo-sredinske liste Demokratično zavezništvo za Neme - Intesa demo- cratica per Nimis je 61-letni Walter Tosolini. Kandidati so: Carlo Bemardis (’58), E-manuela Comelli (’68), Martino Cossettini (’61), Vinicio Cuciz (’47), Renzo Cussigh (’56), Viviana Gottardo (’67), Sara Maranzana (’64), Liviano Padoan (’47), Alba Treppo (’47), Alex Venturini {'11). Tretja lista je Svetilnik - II faro. Kandidata za župana je 58-letni Bruno Dreossi. V listi so: Comelli Luigina (’70), Tonchia Luisa Paola (’61), Tosolini Raffaella (’73), Bramezza Fabio (’68), Cipriano Alessandro (’61), Gervasi Mario (’62), Patriarca Giovanni (’48), Petrossi Manuel {'12), Vaccarin Gabrio (’66), Perito Cesare (’69). Cetrta je lista Skupaj za Neme - Insieme per Nimis. Županski kandidat je 57-letni Cesare Mario Covazzi. Kandidati za občinski svet so: Antonella Bozzato (’65), Andrea Bressani (’63), Antonio Crantaro (’58), Fabio Comelli (’74), Giuseppe D’An-zul (’69), Claudio Gallina (’57), Adriano Lorenzoni (’53), Fabrizio Mattiuzza {'11), Renato Mini (’60), Remo Pellegrini (’55), Luca Sturma (’75). novi matajur r v ulllVt! četrtek, 20. maja 2004 v ) GARMAK Gerardo Marcolini, 61 liet, dosedanji župan je spet kandidat na varhu občinske liste Prepotto futura - Bodoče Prapotno. Kandidati za kamunski konsej so: Basilicata Flavio (’54), De Samo Antonio (’65), Iaconcigh Tiziana (’60), Lesizza Giovanni (’67), Maion Lorella (’66), Marinig Valerio (’73), Mattaioni Claudio (’70), Paravan Andrea (’66), Quercig Gianluca (’68), Stanig Federico (’72), Zanuttig Camillo (’41), Zubiz Gerry (’76). Tudi na nasprotni strani je občinska lista, ki se kliče Per Prepotto - Za Prapotno. Nje kandidat za župana je 39 - lietni Alessandro Niemiz, ki se je biu predstavu tudi pet liet od tega a takrat na listi severne lige. Kandidati liste Za Prapotno so: Sirch Vincenzo (’44), Magagnato Serena (’60), Bordon Anna Maria (’60), Deganutti Diego (’63), Iaco-lettig Francesco (’66), Paussa Rudi (’66), Dorbolò Paolo (’71), Forti Mariaclara (’71), Codromaz Sandro ('12), Pa-van Dino (’76), Macorig Andrea (*77). PODBONIESAC Piergiorgio Domeniš, 48 liet, Sindak v zadnjih petih lietih je spet kandidat na pro-gresistični občinski listi Un futuro per Pulfero - Bodočnost za Podbonesec. Kandidati za občinski svet v njegovi listi so: Birtig Paola ('tl), Cemoia Mario (’61), Clignon Franco (’53), Coren Pio (’42), Domeniš Mario (’46), Floram Gemma (’56), Guion Giorgio (’75), Iuretig Severino (’55), Manzini Gabriele (’62), Medveš Massimo (’68), Specogna Giuseppe (’41), Specogna Giuseppe (’56). Na desni strani je lista U-niti nel rinnovamento - Z-druZeni v obnovi. Nje kandidat za šindaka je Sandra Medveš, 47 liet, ki je pet liet od tega imiela močno pod-puoro, takrat pa je bila tudi tretja lista. PRAPOTNO Kandidati nje liste so: Fe-drizzi Pio Antonio (’44), Mi-scoria Mario (’54), Orsettig Roberta (’60), Specogna Barbara ('11), Iuretig Sandrino (’70), De Santis Alessandra (’66), Cedarmas Severino (’63), Sturam Amedeo (’78), Flaibani Franca (’67), Clavo-ra Marino (’78), Specogna Cristian (’78), Manzini Paolo (’66). SVET LIENART Telekrat so se predstavile tri liste. Spet je kandidat dosedanji šindak, 47-lietni Giuseppe Sibau na desnosredinski listi Insieme per la continuità - Nadaljujmo skupaj. Kandidati njegove liste so: Bledig Luca (’76), Bracciale Antonio (’55), Chiuch Bruno (’54), Clinaz Romano (’53), Crucil Ettore (’45), Floreancig Fabrizio ('12), Dorgnach Germana (’61), Marcuzzi Adriano (’54), Pontoni Romeo (’67), Pra-potnich Andrea (’71), Simaz Paolo (’64), Trinco Marta (’60). Na nasprotnem briegu je levosredinska lista. Kandidat za župana je 64-lietni Beppino Crisetig. V njega listi Per la gente - Za ljudi so: Podrecca Severino (’47), Vogrig Daniele (’47), Floreancig Giovanni (’47), Chiabai Edoardo (’56), Tornada Francesco (’60), Tomasetig Michele (’61), Dreossi Paolo Giuseppe (’69), Bertossin Alessan- dro (’74), Predan Stefano (’76), Predan Michela (’76), Carlig Stefania (’78), Simeone Andrea (’80). Tretja lista je sredinska, nje kandidat za župana je Antonio Comugnaro, 40 liet, ki je že biu kamunski administrator an asesor, kadar je biu Simaz šindak. Insieme per San Leonardo - Skupaj za Svet Lienart se kliče njega lista, kandidati pa so: Bergnach Michele (’84), Dorgnach Davide (’74), Duriavig Gianluigi ('16), Leonardi Donatella (’57), Liguori Raffaella (’73), Osgnach Marco (’56), Oviszach Paolo (’59), Qualizza Claudio (’85), Sibau Alessio (’82), Susani Marco (’62), Terli-cher Francesco (’62), Višin Giannina (’51). SAUODNJA Lista civica - Občinska lista peje napri nje tradicijo v Sauodnji z listo, ki je po-tardila za Zupana 34-lietnega Lorenza Cernoia, ki je vodu kamun v zadnjih petih lietih. Kandidati občinske liste so: Cendou Germano (’55), Cromaz Dario (’75), Cro-maz Renata (’63), Dus Paolo ( ’68), Franz Romano (’57), Jacquemin Anne Marie (’59), Martinig Gianluca ('11), Petricig Pasquale (’51), Petricig Roberto (’60), Secli Paolo (’57), Trinco Fabio (’65), Vidussi Mauro (’75). Drug kandidat za Zupana je adna Zena, 52-lietna Ma-risa Loszach. V nje listi, ki se kliče Per . la nostra valle - Za naso dolino so kandidati za adno miesto v kamunskem konse-lju: Gosgnach Marcello (’51), Comensig Michele ('61), Iuretig Gianni (’66), Martinig Laura (’67), Mas-sera Renzo (’54), Medveš Davide (’85), Medveš Emanuela (’80), Negrisolo Antonella (’73), Oballa Umberto (’39), Periovizza Maria Rosa (’46), Trinco Giorgio (’51), Vogrig Giuliano (’55). SPETER Županski kandidati an liste za administrativne volitve 12. an 13. junija V N ad iških dolinah kamun za kamunam Tudi v Spietru so predstavili tri liste. Lista civica -Občinska lista kandidira spet dosedanjega šindaka, 57- lietno Bruno Dorbolò. Kandidati v listi so: Bevilacqua Roberto (’57), Blase-tig Giuseppe (’55), Bordon Simone (’70), Borghese La-rissa (’73), Ciccone Nino (’55), Coren Francesco (’56), Dorbolò Fabrizio (’75), Gol-les Daniele (’55), Paljavec Katia (’75), Scrignaro Adriana (’59), Visentini Andrea (’54), Vogrig Fabrizio (’72). Desna-sredina je zbrala za kandidata šindaka 51 dietnega Tiziana Manzini. Lista se kliče Nuova S. Pietro -Novi Speter. Za občinski konselj pa predlaga tele kandidate: Dennetta Teresa ( ’69), Dorgnach Elena (’73), Gigante Alessia (”81), Gubana Luca ('61), Massera Aurelio (’59), Mattelig Sergio (’30), Moratti Emanuela (’59), Quarina Loretta (’61), Straz-zolini Matteo (’74), Sturam Nicola (’73), Vogrig Franco (’61), Zufferli Mariano (’61). Tretji kandidat za šindaka je Giuseppe Firmino Marinig, ki je Ze biu Sindak cielih 19 liet v občinski listi. Sada Hiša v Pikonu je naprav u sojo z imenom La nostra terra - NaSa zemlja. Kandidati so: Manig Luca (’68), Becia Giovanni (’56), Bertolutti Rosalba (’53), Corredig Pietro ('63), Fila-ferro Elfio (’56), Iussig Lucio (’57), Michielin Tiziano (’58), Noacco Dimitri (’84), Simonitti Anna (’67), Sittaro Giuliano ('46), Specogna Guido (’29), Venturini Andrea (’81). Pogled na vas Ažlo V Sriednjem stvari tečejo v znamenju kontinuitete. Občinska lista, ki so ji dal i-me Insieme per Stregna -Skupaj za Sriednje, še ank-rat predlaga za župana 41-lietnega Claudia Garbaz, ki se pripravlja na svoj tretji mandat. Kandidati so: Balus Matteo ('11), Berto Antonietta Maria (’53), Clodig Davide (’74), Crisetig Franco (’44), Dugaro Caterina (’73), Ga-riup Adriano (’49), Lepera Manuela (’81), Predan Luciano (’45), Qualizza Michele (’76), Terranova Filippo (’66), Veneto Mauro (’64); Vemoni Amilcare (’46). Na drugem briegu se predstavlja nekdanji župan 57-lietni Augusto Crisetig na listi Per il nostro futuro -Za naso bodočnost. Njega kandidati so: Beuzer Walter (’51), Bledig Amedeo (’40), Boreanaz Natasha (’74), Caucig Pietro (’61), Clinaz Alice (’66), Coszach Antonella (’65), Lauretig Silvano Luciano (’64), Medveš Sandrine ('12), Postregna Luca (’84), Drecogna Maurizio (51), Stulin Fabio (’75), Vu-ch Romeo (62). Kamunska hiša v Sriednjem V Garmaku se je zgodilo, kar je ratalo pet liet od tega v Fuojdi. Predstavili so samuo adno listo, tisto, ki ima za kandidata dosedanjega Zupana, 58-letnega Paola Lucia Canalaz. V njegovi listi so: Bucovaz Daniel (’78), Chiabai Martina ('19), Crainich Giuseppe (’47), Feletig Alessandra (’79), Gariup Angelina (’45), Iurman David (’80), Pauletig Eligio (’32), Pauletig Gianpaolo (76), Pinton Valter (’52), Trusgnach Gabriele (’71), Zufferli Lino (’42). Za de bojo volitve veljale morajo iti votat almanjku 50 par stuo tistih, ki so vpisani v volilnem seznamu. Kandidata Canalaz muora podpriet almanjku 50 par stuo tistih, ki so vpisani v volilnem seznamu. Ce puojde takuo bojo, sevieda izvoljeni tudi vsi kandidati za konsilieija. Ormai sono tutte civiche segue dalla prima A Grimacco si è presentata infatti una sola lista che ripropone come candidato sindaco Canalaz. Il rischio è l’annullamento del voto se non andrà a votare almeno il 50 per cento degli iscritti alle liste elettorali e se almeno il 50 per cento degli iscritti alle liste e-leltorali non darà il proprio consenso al sindaco uscente. Molto più grave il caso di S. Pietro al Natisone dove Giuseppe Marinig ha presentato una terza lista di disturbo. Una scelta grave che creando divisioni danneggia la lista civica di cui, va sotto-lineato, Marinig è stato capogruppo fino all’ultimo momento. Se avesse reso pubblico il suo dissenso con le dimissioni sarebbe stato più credibile. Dispiace poi constatare che dopo essere stato trent’anni sui banchi del consiglio comunale, di cui ben 19 come sindaco, sostenuto con lealtà da tutta la lista civica, abbia operato una scelta che mette in gioco quanto lui stesso ha contribuito a costruire. (jn) Med Skrutovem an Cemurjem Pogled na \ras Log v Podboniescu četrtek, 20. maja 2004 Z okroglo mizo posvečeno širitvi Evrope se je v soboto, 15. maja v Vidmu zaključila odmevna pobuda Dotik. Zaključek je želel biti razmislek o sedanjih občutkih ter o stvarnosti, ki se je zgodila in o tem, kar nas čaka. Sirjenje Evrope spremljajo namreč upanja a tudi strahovi. Na to je opozoril sociolog Ilvo Diamanti, ki je predstavil javnomnenjsko raziskavo ter z njo “konkretiziral” upe in pričakovanja. Spregovorili so še predsednik Furlanije-Julijske krajine Illy, evropski poslanec Dimitrij Volčič in Igor Lukšič z ljubljanske univerze. Lukšič je dodatno razširil obzorja in naglasil, da bodo v bodoče pomembni tudi odnosi med Evropo in ZDA. Glede nadaljnjega širjenja Evrope pa je znani novinar RAI Ennio Remondino ocenil, da Evropska unija še ni dobro ocenila položaja v Bosni in na Kosovu, kjer še ni pravih pogojev za mir in sožitje. K strahovom se je vrnil videmski župan Cecotti, ki je naglasil potrebo, da se ohranijo etnične, narodne in druge identitete, saj nova Evropa ne sme biti talilni lonec. Rektor videmske univerze Furio Honsell pa je naglasil navdušenje nad dogodkom, ki so ga na primer izkazali prebivalci Nadiških dolin: tisti, ki so po drugi vojni in pred njo najbolj občutili jarem meje. Posvet je tako sklenil bogato kulturno pobudo in mi smo se ob zaključku razgovorili z dvema protagonistkama dogodka, ki je trajal dva tedna, to je z odbornico za kulturo Občine Videm Gianno Dotik je s svojo ponudbo združil ustvarjalce in prepričal gledalce Intervju z odbornico Gianno Malisani in z arhitektinjo Donatello Ruttar Malisani in z umetniškim vodjo pobude Donatello Ruttar. Intervju je pričel z odbornico Malisani. Kakšen je vaš obračun te zanimive pobude? “Obračun je pozitiven. Različne dogodke je obiskalo lepo število ljudi in predvsem mladih. Odločili smo se za sodobno ustvarjanje, zato je bila ponudba vsebinsko zahtevna. Pobuda je trajala dva tedna in je nismo omejili le na praznovanje 1. maja in na uradni vstop Slovenije v EU. Z nami sta sodelovali Univerza Videm in Dežela Furlani-ja-Julijska krajina. Priredili smo znanstveno srečanje in zaključno okroglo mizo, ki je želela biti razmislek o Evropi, ki še ni zaključila svoje širitve. Ilvo Diamanti je opozoril na pričakovanja in na strahove. Dopisnik RAI Remondino nam je podal realistično sliko Balkana, medtem ko je videmski župan Cecotti opozoril, da združevanje ne pomeni brisanja identitet”. Občina Videm se je vsekakor opredelila za pozitivno vizijo razširjenje Evrope. “Nedvomno smo naglasili optimizem. Prišlo je do stvarne odstranitve zidov. 1 .maj je pomenil ponovno združenje tistih delov Evrope, ki so bili v preteklosti že skupaj, a jih . je zgodovina oddaljila in nato ponovno zbližala. Brišemo -''V, zareze znotraj Evrope. Pobuda Dotik je želela to naglasiti že z imenom”. Pri umetniških pobudah ste mestu odkrili nove in večini neznane prostore. “Res, tudi v samem mestu smo želeli simbolično odstraniti nekatere pregrade in obuditi pozabljene prostore, kot sta bivša klavnica in bunker”. Kaj pa v bodoče? “V Vidmu je danes veliko aktivnih skupin, mesto je izrazito živahno. Ni pa lahko koordinirati vsega, kar je in nastaja”. Vsekakor ste z Dotikom zadovoljni. “To sem že povedala. Mislim, da tovrstne pobude v naši deželi ni bilo”. Takšne ni bilo. “Ni šlo torej le za proslavljanje. Ustvarili smo žive Gianna Malisani in (spodaj) Donatella Ruttar stike med ljudmi in nove možnosti sodelovanja. Naj omenim vsaj Ravnikarjevo razstavo. Gre za pobude in vzpodbude, ki jih bomo lahko tudi v nadalje poglabljali. To je o-betavno”. Intervju se je nadaljeval z Donatello Ruttar. Kako vi ocenjujete uspeh pobude Dotik? “Dotik ocenjujem nadvse pozitivno z vseh vidikov. Med ljudmi je pobuda vzbudila radovednost, zanimanje in tudi veselje nad srečanji. Ko sem sprejela predlog odbornice Gianne Malisani, naj se angažiram pri projektu, nisem imela pojma, kakšen bo odziv Vidma na ponudbo slovenske kulture. Z odbornico sva se takoj strinjali, da se moramo odločiti za sodobnost. To je najboljši način za dejansko medsebojno spoznavanje. Od tod ime Dotik. Cilj pobude je bil tudi v tem, da vključimo v dogajanje mesto, da odkrijemo ljudem neznane prostore in prebijemo morebitne pregrade”. S tržaških izkušenj vemo, da se tovrstnih pobud mnogokrat udeležijo predvsem Slovenci... “Menim, da smo tokrat zabeležili največ zanimanja prav med prebivalci Vidma. Gledalci in poslušalci iz Nadiških dolin niso bili večinski, pobuda je intenzivneje zajela mesto, kar je bil njen cilj”. Ples, videoart, literarni večeri so se dogajali tudi v neobičajnih prostorih. “Z odbornico Malisani smo želeli ponovno odkriti neznane prostore Vidma. To je bil zame pomemben aspekt. Pri tem ni šlo le za neko scenografsko rešitev, za nenavadnost, ki naj privabi ljudi. Namen je bil odkriti večini prebivalcem nepoznane prostore in to ne le za enkrat. Z odločitvijo je Občina izka- zala tudi posebno gostoljubje, saj je poiskala kraje, kjer so lahko ples, poezija, videou-metnost našli primeren in obenem vzpodbuden kraj. Izbira je bila zahtevnejša od običajnih dvoran. Med drugim je bilo potrebno prostore, kot sta bunker pod gradom ali bivša klavnica, prilagoditi normam in jih usposobiti za dogajanje. Izvirnost izbire je naglasil sam arhitekt Ravnikar. Kaj takega bi lahko naredili npr. tudi v Rimu ali v Parizu...” Dotik torej ni bil le proslava ali vljudnostna gesta. “Pobuda je nastala ob širjenju Evrope in ob vstopu Slovenije. Zame, ki soustvarjam Topolovo, pa niso zanimiva proslavljanja. Želeli smo ustvariti žive dogodke in z njimi zbližati ljudi. Simpozij Slavia Dilecta je približal videmsko in ljubljansko univerzo. Filmsko združenje C.E.C. bo jeseni pripravilo v Vidmu pomembno izložbo slovenskega filma, plesna skupina iz Vidma Arearea se je srečala s skupino En-Knap. Sama zaključna okrogla miza je bila res politične narave, vendar so se na njej soočali politiki in intelektualci dveh narodov in krajev. Ni šlo za formalnost. Zato sem vesela. Doživeli smo tudi postumno kontestacijo s strani skrajne desnice Fiamma tricolore, ki pa je izpadla kot folklorni dodatek...” Intervjuja sta nam vlila pozitivno energijo. Mi, ki smo v Trstu, prestopamo pač meje počasi in previdno, kot da se bojimo, da sta za njimi globoko morje ali kraška brezna. Ace Mermolja Tre modi di vivere la poesia e l’allegria degli “Autodafé” Perché in Slovenia la poesia è sempre stata considerata importante, molto di più rispetto alla prosa? Perché tanta difficoltà nei rapporti tra la letteratura slovena e quella italiana? E cosa ha da dirci di nuovo la lirica slovena delle ultime generazioni? Domande a cui ha provato a dare una risposta l’incontro che si è tenuto venerdì 14 sera nell'atrio dell’ex cinema Odeon. La nuova poesia slovena è stata raccontata da Michele Obit, traduttore di molti dei giovani autori della vicina repubblica, che più tardi ha presentato alcune di queste voci, quelle di Brane Mozetič, Peter Semolič e Taja Kramberger. Mozetič, autore di vari libri (è stato tradotto e pubblicato anche in Italia da Moby-dick, il libro si intitola "Parole che bruciano" ), usa nella sua poesia fotogrammi o-nirici più che reali, un ritmo serrato e doloroso, una trama ordita con versi intensi. Altro modo di proporsi al lettore è quello di Semolič, autore di una poesia immediata, lineare, ammantata da un pudore che nasconde una forza interiore profonda. Sopra accanto al titolo gli “Autodafé", dall’alto in basso le letture di Brane Mozetič, Taja Kramberger e Peter Semolič nella serata di Udine Taja Kramberger, poetessa e traduttrice, ha compiuto in questi anni un percorso arduo ma felice, che l'ha portata dal racconto di momenti d'infanzia all'abbandono dell'immaginazione per la realtà cruda, la sofferenza interiore, la difficoltà di vivere in un mondo che non sembra appartenerle, la ribellione, seppure solo a parole. A dare un tono diverso dalle solite letture poetiche è stato infine il gruppo lubiane-se "Autodafé’’, già conosciuto in più di un’occasione a Topolò. Gli "Autodafé" riprendono gli elementi "giullareschi” della poesia di Matjaž Pikalo, accompagnandoli con commenti musicali a metà strada tra la chanson francese ed i ritmi tzigani. Četrtek, 20. maja 2004 Ad aprire il convegno sulla nuova idea d’Europa il ministro Andreja Rihter L’apporto sloveno alla cultura europea Il convegno “Una nuova idea d’Europa” che per due giorni ha richiamato in castello ad Udine illustri esponenti del mondo culturale, accademico, economico ed istituzionale, ha chiuso in bellezza la rassegna Dotik. Ad aprire il convegno, organizzato dall’Università di Udine, venerdì 14 mattina un ospite davvero illustre, il ministro della cultura della repubblica di Slovenia Andreja Rihter. La cultura slovena è parte della cultura europea. Nella provincia di Udine ed in tutto il Friuli Venezia Giulia si è arricchita degli apporti degli altri popoli con cui è stata in contatto per secoli, ha ricordato la ministra slovena e poi rivolgendosi agli sloveni del Friuli ha aggiunto: “Conservando ed alimentando la cultura slovena avete arricchito la cultura dei popoli con i quali convivete sul vostro territorio ed allo stesso tempo a-vete dato il vostro contributo al patrimonio culturale europeo”. La ministra Rihter ha poi ricordato come in passato la cultura sia stata la chiave per aprire porte altrimenti chiuse di fronte alla politica, ma anche il periodo in cui ogni cultura viveva una propria vita separata. “Sono felice che nel nostro percorso culturale da ora in poi ci troveremo insie- me nell’Europa unita che apprezza la ricchezza delle diversità.” Lo stato sloveno storicamente è sempre stato più legato ai suoi scrittori e poeti che non ai politici e militari. Abbiamo tratto la forza per fondare uno stato indipenden- te non dalle vittorie militari, dall’abilità diplomatica o dall’accumulo di capitale, bensì dalla nostra lingua e cultura. Per l’inno nazionale sloveno sono stati scelti i versi di un poeta del 19. secolo, la giornata della cultura è per noi festa nazionale. La cultura rappresenta per la Slovenia un’energia coesiva, ha spiegato la Rihter. “Al contrario l’Unione europea non è stata fondata dalla cultura europea. Ciò nonostante anche LUE diviene consapevole di se’ stessa quando sente l’Inno alla gioia. Per questo Beethoven non è meno tedesco e nemmeno l’ode scritta dal compositore tedesco non è meno europea. L’unità europea, la mentalità comune e la solidarietà si sono affennati spontaneamente nel corso della storia, ora han- Jr 1 Il piazzale del castello sì i di Udine Andreja Rihter no anche un forte sostegno politico. Ogni comunità ha bisogno di elementi di coesione, che sono i valori che i suoi membri condividono ed a cui si sentono di appartenere. L’Europa ha una propria tradizione spirituale e culturale comune. Poiché ciò è il frutto dell’intreccio di correnti culturali, espressione di tutte le parti dell’Europa, la cultura europea è un concetto plurale. Non è possibile isolare gli influssi che hanno lasciato all’Europa la consapevolezza linguistica del protestantesimo, il rinascimento italiano, il barocco centro-europeo, il razionalismo francese, il romanticismo tedesco, l’architettura storica viennese, il rock’n’roll inglese e così via. Nell’incontro con l’est europeo tutto ciò è stato rielaborato spontaneamente dal-l'anima slava che vi ha aggiunto uno spirito o-rientale. La cultura religiosa della civiltà occidentale si incontra ora con l’Est nelle condizioni nuove dell’apertura programmata e della collabo-razione. Viviamo dunque non solo l’occasione storica ma anche la necessità economica che cadano i confini mentali, si superino gli stereotipi tradizionali che in passato erano u-na difesa dell’Occidente dall’Oriente. Anche la cortina di ferro non c’è più. Tuttavia là in qualche luogo si avverte ancora una barriera mentale. La cultura può avere un ruolo decisivo per superarla. Condizione per il rispetto reciproco e la collaborazione è la conoscenza. La cultura è l’occhio attraverso il quale guardiamo e comprendiamo il mondo. Un approccio attivo, fondato su una curiosità positiva può contribuire ad allargare lo sguardo. La cultura slovena desidera quest’occasione”. Il ministro Andreja Rihter ha poi sottolineato che la cultura è un’opportunità per LUE, ma anche LUE è un’ opportunità per la cultura. A questo proposito ha messo in luce l’importanza di politiche culturali che mantengano e sviluppino le differenze culturali. I modelli di sviluppo durevole inoltre a suo avviso, oltre alla sensibilità ambientale, devono tener conto anche degli aspetti culturali e della loro sostenibilità culturale. E poi ha concluso con l’invito di Kosovel: “Siamo una cosa sola per spirito e amore, ma manteniamo ognuno il suo volto”. Questa nuova Europa, nuova perché non è mai esistita prima d'ora, è qualcosa che sta ancora nascendo, un'embrione e non un'entità adulta. E' questa la sensazione che emerge dall'ascolto delle riflessioni scaturite sabato mattina, nella sala del Castello di Udine, nel corso della tavola rotonda che ha chiuso la serie di iniziative intitolate “Dotik” e dedicate all'arte e alla cultura slovena. “Per una nuova idea d'Europa” era il titolo dell'incontro, ed i relatori si sono confrontati proprio su qualcosa che è, al momento, un'idea più che una realtà. E’ stato il sociologo Ilvo Diamanti, in apertura, a mettere in guardia: “Ci si è fidati troppo del fatto che dall'euro potesse derivare un assetto i-stituzionale certo, sono invece sorti problemi”. Diamanti ha accennato ad un'indagine condotta in nove dei Paesi dell'Unione europea, quattro dei quali appena entrati a farvi parte e tra questi la Slovenia, da cui risulta una delusione crescente da parte dei cittadini nei confronti dell'Europa come governo economico e come moneta unica. Per il presidente della Regione Riccardo Illy esiste u-na necessità di ridistribuzione dei poteri non solo degli Stati nei confronti delle Regioni ma anche nei confronti dell'Unione europea: nel settore della politica estera, ma anche in quello del mercato del lavoro e di quello socioassistenziale. Come è stato visto l'allargamento da Strasburgo? Ha risposto l'eurodeputato u-scente Demetrio Volcic, che è anche presidente dell’associazione Mittelfest: “Né con entusiasmo né con delusione, c'è stato solo il problema di definire le regole”. Volcic ha anche affermato che “la gestione Prodi si era ripromessa alcune cose che ha portato a termine, ha ottenuto il traguardo della moneta unica, dell'allargamento, e adesso si spera di arrivare alla firma sulla costituzione europea”. La questione dell'autonomia e del mantenimento delle singole identità è stata affrontata dal sindaco di Udine Sergio Cecotti, mentre il rettore dell'ateneo udinese, Furio Honsell, ha ricordato l’entusiasmo che, nelle Valli del Natisone, è seguito alla caduta delle barriere. “Ora bisogna costruirla questa Europa delle idee, dei popoli e forse anche dei sogni” ha aggiunto. Ospite d'onore della tavola rotonda era Igor Lukšič, preside della facoltà di scienze sociali dell'università di Lubiana. “L'esperienza traumatica della Jugoslavia è un bagaglio che ci conforta in questo processo nel quale la Slovenia entra a far parte” ha tra l'altro affermato, individuando poi nel rapporto tra l'Unione europea e gli Stati Uniti la questione cruciale per il futuro del vecchio continente. Chi invece deve ancora aspettare, e forse per molto, sono alcuni Paesi bal- canici che, visti con gli occhi esperti del corrispondente della Rai Ennio Remondino, vedono l'Europa come un sogno ed hanno grande aspettative riguardo essa. Il problema è che “la stessa Europa del benessere non riesce a valutare bene cosa stia accadendo ora in Kosovo, o in Bosnia. La politica estera occidentale non ha saputo costruire in quei luoghi alcuna condizione di pace”. Il quadro si è chiuso ancora con Diamanti, affrontando un tema spinoso: le nuove paure nate in seguito alla decisione di allargare l'Unione europea ad Est. Secondo il sociologo le paure ci sono e riguardano soprattutto la perdita di identità e il timore di un'invasione: oggi molti cittadini dell'est europeo non sono più, come prima, extracomunitari. (m.o.) Un’Europa in embrione con le sue attese e paure A sinistra Riccardo illy e Ilvo Diamanti, sotto un momento della tavola rotonda ed il politologo sloveno Ivan Lukšič 8 novi Četrtek, 20. I costumi resiani in una nuova pubblicazione Ieri, mercoledì 19 maggio, presso le scuole elementari di Prato di Resia si è tenuta la presentazione del libro “Te rozajanske ublicila - I costumi resiani” realizzato dal gruppo folkloristico Val Resia con il contributo della Comunità montana del Ge-monese, Canal del Ferro e Valcanale di Pontebba grazie ai fondi della legge 38/2001. La pubblicazione è stata presentata da Paolo Pellarini, presidente della consulta scientifica dell’Associazione fra i gruppi folkloristici del Friuli Venezia Giulia, alla quale il gruppo resiano stesso aderisce. Il libro, alla realizzazione del quale hanno collaborato Matej Šekli e l’Unione dei circoli culturali sloveni di Resia per quanto riguarda i testi in dialetto locale, e Anna Maria Di Lenardo di Resia per quanto riguarda la stesura dei disegni, presenta la storia dei costumi utilizzati dal gruppo folkloristico. In particolare, dopo una presentazione della valle e del sodalizio, vengono riportati i resoconti sull’abbigliamento tipico del periodo tra il 1800 ed il 1850. Sono presentati i costumi ed i loro singoli accessori, con dovizia di dettagli sui tessuti, materiali e tinte utilizzate, ed il nome di ciascuno di questi in lingua italiana ed in resiano. Attraverso gli abiti della giovane e del giovane, della sposa, della vedova, dell’uomo facoltoso e delle maschere di carnevale emerge la conformazione sociale dell’epoca. Un’ultima parte della pubblicazione è destinata alla fantasia dei bambini e dei ragazzi (ad essi è rivolto in particolare il libro), attraverso una serie di giochi e cruciverba in dialetto locale e attraverso spazi da riempire liberamente con foto, disegni e brevi pensieri. Catia Quaglia Giovani strumentisti, l’occasione di Povoletto Festeggia il traguardo della sua ottava edizione il Concorso internazionale per giovani strumentisti di Povoletto, una delle più importanti vetrine per i giovani talenti musicali della scena nazionale ed europea, strumentisti e-mergenti che provengono da tutta Italia e inoltre da Austria, Slovenia, Croazia e da molti altri Paesi europei. In cartellone dal 24 al 27 giugno 2004, il concorso è come sempre ideato e promosso dall'associazione culturale musicale Euritmia, per la direzione artistica di Franco Brusini, in sinergia con la Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, la Provincia di Udine, il Comune di Povoletto, la Fondazione CRUP, la Fondazione regionale per lo spettacolo del Friuli Venezia Giulia. Al concorso possono accedere giovani provenienti da scuole di musica pubbliche e private o da corsi di o-rientamento musicale di tipo bandistico, nati dopo il 1 gennaio 1986. Particolarmente ampio il ventaglio degli strumenti ammessi al concorso: flauto, flauto traverso, oboe, fagotto, clarinetto, sassofono soprano, sassofono alto, sassofono tenore, tromba, trombone, corno, flicorno barito- ÌC !.. U Uh T tvf & y s-SlIU (SII*! j. v- A * 2 « l hfi ' ■ m v -5 t> a t ' - v m ut ÌHfSiiaf 1 rfc •* > ct ir li * ag ? ìc » A » » ; 4 v r-, ry S ’ £{»/>. T i* -F- £ 1 Če ne bi bilo slike, bi težko vedeli, kako se bere in zakaj gre. V tem japonskem časopisu so ocenili delo Pisma iz fronte, ki ga je lansko leto zrežiral Marjan Bevk za Mittelfest. Gledališko delo o prvi svetovni vojni, kjer ima vodilno vlogo Alida Bevk, je režiser letos dodatno obogatil. In še Japonci se zanj zanimajo. Marjanu Bevku čestitamo, bralcem pa priporočamo, naj ne zamudijo predstave, ko bo kje v naših krajih no, eufonio, basso tuba, batteria, marimba, xilofono e vibrafono, timpani, fisarmonica, violino, violoncello, chitarra, pianoforte e arpa. I giovani concorrenti dovranno presentare 2 brani, uno libero ed uno scelto dalla lista allegata al bando. Gran finale del concorso sarà, come da tradizione, il concerto finale dei vincitori che avverrà domenica 27 giugno, alle 20, nelfAuditorium di Povoletto. I concorrenti dovranno inviare la domanda di iscrizione entro il 31 maggio 2004. Per informazioni tel. 39/0432/664273 Web site: www.euritmia.it. Contestualmente all'appuntamento con i giovani strumentisti, Euritmia promuove la 5A edizione del "Concorso intemazionale di composizione per strumento solo, con o senza l'accompagnamento del pianoforte", ideato proprio per favorire la produzione di nuove musiche per giovani strumentisti. Alpinci so preplavili Trst Trst je prejšnji teden, z viškom v soboto in na nedeljski paradi, gostil 77. vsedržavni shod alpincev. Združenje al-pincev ANA je shod naslovilo: “1954 združena domovina, 2004 razširjena Evropa." Namen shoda je združenje bivSih gorskih vojakov potrdilo tudi z uradno prisotnostjo na dnevu slovenske vojske v Divači, kjer je govoril predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek. Množica alpincev vseh sta- rosti je tako preplavila mesto v zalivu, Kras, sosednjo Slovenijo tja do HrvaSke, saj so bili povsod hoteli zasedeni. Kdor je v dnevih shoda hodil po Trstu, je srečeval Številne skupine mladih in starejših fantov s črnim peresom na glavi. VzduSje je bilo glasno a prijazno. Pod Šotori in ob kamperjih so fantje kuhali, peli in pili. Nedvomno so bile količine stočenega vina velike, saj so alpinci povezani z mitom trdega a dobrega človeka, ki rad pogleda v kozarec vinca. Tako je tudi bilo. Prav tako nedvomno je bilo slavje ljudsko. BivSi alpinci, ki ohranijo svojo pripadnost vedno, so večinoma preprosti ljudje: delavci, kmetje, obrtniki. Videli smo mnoge obraze ožgane od sonca in roke vajene trdega dela. Alpinska duSa je ljudska. Kdor je bil pri alpincih, to ve. Alpince lahko res vežemo z neslavnimi izbirami nekdanje Italije, kot so bili prisotnost v okupirani Jugoslaviji ali tragični pohod v Rusijo. Vendar so tja Sli fantje, ki niso natančno vedeli, kam gredo in kaj jih čaka. V Rusiji je umrl tudi kak Slovenec. Alpince pa lahko vežemo tudi s potresom v Furlaniji, s civilno pomočjo in nenazadnje lahko vidimo v njihovi organizaciji način združevanja ljudi tudi tam, kjer ni drugih društev in oblik skupinskega življenja. Besede, kot so pripadnost, domovina, zastava ne nosijo v sebi nič slabega. Le pretirano je vedno slabo: tudi pitje vina, kar je za alpince najnevarnejše. Zato ne sprejemam podobe alpincev kot nekih alkoholiziranih nacionalistov. Ker sem sam bil alpinec, sem lahko spoznal ljudskost fantov potem, ko sem v šestdesetih in sedemdesetih letih o proletariatu bolj govoril, kot pa bil z njim. Pri alpincih sem Se najbolj spoznal dobre in slabe plati “ljudske preprostosti” . Pa Se to: brigade Alpincev in torej tudi organizacije bivših vojakov delujejo na mnogih etnično mešanih območij: od Aoste preko Trenta in Bočna do naše dežele. Ob tem bi omenil sodobno spremembo. Odredi Alpincev, kot je v FJK slovita brigada Julija, so danes vedno izraziteje poklicna vojska. Brigada Julija sodeluje tudi v mednarodni brigadi Večnacionalnih kopenskih sil, ki jo sestavljajo vojaki iz Italije, Slovenije in Madžarske. Uradni jezik brigade je angleški, brigada pa je dosegla tolikšno mero izvežbanosti, da je aktivna v mednarodnih žariščih napetosti. Sedaj je na Kosovu. Alpinci pa so sodelovali pri operacijah za vzpostavitev miru v Mozambiku, v Bosni, na Kosovu in v Afganistanu. To mnoge “stare" alpince skrbi, saj je bil nabor osnova organizacije alpincev ANA. Kako se bodo obnašali poklicni vojaki (le teh je največ iz juga)? Nadalje, bo elitna vojska izgubila “ljudsko-narodni" duh? Nedvomno je poklicna vojska nekaj povsem drugega od na- borniške, kot so nekaj povsem različnega nekdanji “pohodi" z mulami po Julijcih od prisotnosti na Kosovu ali v Afganistanu, kjer morebitno in verjetno streljanje ni vežba podobna igri, ampak nekaj bistveno usodnejšega. Vsekakor je bila prisotnost 400 tisoč alpincev za Trst in okolico praznik. Drugo je poglavje o tern, kako je desni politični Trst skušal izkoristiti in predstaviti shod. Podobno bo na žalost z Gironi in z vsemi prireditvami ob 50-letnici priključitve Trsta Italiji. Ne moremo spregledati, da so z nekaterih oken tako v Trstu kot v Gorici ob širitvi Evrope visele italijanske zastave ovite z žalnim črnim trakom ali pa na pol droga. Nekateri so za prihodnost preprosto “izgubljeni" oziroma hočejo prihodnost pogubiti. matajur_________________________________________ maja 2004 Cividale sede universitaria? Dly e Giunta in visita La giunta regionale si è riunita, venerdì 14 maggio, nell'ex monastero delle Orsoline di Cividale. E' stata l'occasione, per il presidente Riccardo Illy e gli assessori regionali riuniti al gran completo, per visitare i locali del convento e quelli del Tempietto longobardo. L’antica strattura, fino a qualche anno fa sede delle scuole delle Orsoline, è da tempo in predicato di divenire sede di alcuni corsi della Facoltà di architettura dell'università di Udine. Secondo il vicepresidente del consiglio regionale Carlo Monai, che ha accompagnato la giunta nella visita assieme al sindaco di Cividale Attilio Vuga, "si sta ipotizzando l'elaborazione di uno studio di Il governo regionale si è riunito nell’ex monastero delle Orsoline In un libro la “Primavera di Praga” e i 20 anni della compagnia Palcoscenico "Le voci della libertà", titolo di uno spettacolo ideato da Giuseppe Passoni e messo in scena lo scorso anno nella villa de' Claricini di Bottenicco per ricordare il 35° anniversario della "Primavera di Praga", è diventato un libro. La pubblicazione è stata realizzata per celebrare il ventennale di fondazione della compagnia teatrale Palco-scenico di Cividale e sarà presentata venerdì 21 maggio, alle 19.30, nella chiesa di S. Maria di Corte. Aktualno fattibilità per poter capire come possano venire utilizzati gli spazi. E' probabile, anche se non certo, che con il prossimo anno accademico ci siano novità su questo fronte". La Regione dovrebbe intervenire come finanziatore di una necessaria ristrutturazione dei locali, così come un paio di anni fa ha finanziato l'acquisto dell'ex monastero da parte deH'amministrazione comunale. Trbiž, Furlani in Slovenci vse bližji Slovensko kulturno središče Planika prireja v petek, 21. maja 2004 ob 21. uri v občinski dvorani na Trbižu predstavitev knjig “Dobrodošli v Furlaniji, daljni zahod nikoli tako blizu” in “Slovenia un vicino da scoprire”. Predstavitev bo potekala v sodelovanju s Furlanskim Filološkim Združenjem in Občino Trbiž oziroma njenim Uradom za jezikovne skupnosti in mednarodne odnose. Knjigi bosta predstavila Enos Constantini in Silvester Gaberšček. Glasbeni program bosta oblikovali Cristina Chersi in Giannola Cimenti. Knjigi nista novost in smo o njiju že pisali. Gre za zbornika, ki ju je izdalo Furlansko filološko združenje ob svojem lanskem kongresu v Ljubljani. Prva knjiga predstavlja na 612 straneh Furlanijo Slovencem. Teme so različne in gredo od zgodovine in okolja tja do jezikovnih značilnosti, kulturnih stvarnosti in splošnega življenja. Druga knjiga želi bolje seznaniti Furlane z značilnostmi Slovenije. Tudi ta knjiga je bogata in zajetna, saj je napisana na 766 straneh. Tudi ta zbornik zaobjema zgodovinske, krajevne, kulturne in druge značilnosti Slovenije. Ker pa sta publikaciji pomembni in povsem aktualni, so se tudi v Kanalski dolini in na Trbižu odločili, da ponudijo knjigi v branje domačinom. Slovensko kulturno središče Planika se je skupaj z občinskim Uradom za jezikovne skupnosti in mednarodne odnose usmerilo v raznoliko in kakovostno ponudbo večerov, predstavitev, razstav itd. To je namreč smer, ki lahko resnično približuje obmejne narode in države ter vzbuja pozornost, ki gre preko ožje krajevne stvarnosti. ZELENI LISTI i , t _________________________________________________________novi matajur Q /\KtHCllflO četrtek, 20. maja 2004 y L’annuale assemblea della “Clape di culture Patrie dal Friùl” Stolfo: “Identità e lingue, in ritardo sui modelli europei’ ’ Il carattere plurilinguistico e multiculturale del Friuli, dopo anni di lotte e di lavoro, è ormai un dato assodato nella società regionale. Ma occorre fare un passo innanzi, sviluppando una politica di promozione del territorio che prenda le mosse dall’individualità linguistica della “Patrie” e che dalla sua ricchezza e varietà i-dentitaria prenda le mosse per una forma innovativa di “marketing territoriale”. Si è sviluppato attorno a questo ragionamento il confronto all’annuale assemblea della “Clape di culture Patrie dal Friùl” che gestisce il mensile “La Patrie dal Friùl” e il sito internet “www.friul.net”. I lavori sono stati aperti dal presidente-direttore, Antonio Bellina, che ha ringraziato quanti collaborano all’impresa culturale comune, dai redattori agli amministratori, dagli oltre 100 soci agli 800 abbonati. Alla discussione ha poi preso parte il neodirettore del Servizio regionale per le Identità linguistiche e culturali e per i corregionali all’estero, Marco Stolfo. Nominato dalla Giunta regionale nel febbraio scorso, il dottor Stolfo ha proposto u-na lettura della situazione friulana vista “da fuori”. Fra le comunità linguistiche d’Italia, oggi il Friuli è considerato un modello da imitare, sia a livello istituzionale che organizzativo, ciononostante restano e-videnti ritardi se la situazione regionale si confronta con i modelli europei di promozione delle identità e delle lingue proprie. Čudovito lieko klub Vas vabi na srečanje v Modri dvorani kamuna V Hlodicu v nediejo, 23. maja ob 9.30 Dr. Janko Rode, vodja Vrta zdravilnih rastlin Instituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iz Zaleca, bo razložil uporabo zelišč (zdravilnih in užitnih) in kaj se more dielat z njimi Il dottor Janko Rode, responsabile della gestione dell’InStitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije di Žalec illustrerà le tecniche di uso delle erbe e dei loro derivati Esposizione in sloveno con traduzione in italiano, ingresso libero. Università della Terza età, fino al 23 i lavori in mostra Prosegue a Cividale, nel dalese dell’Università dei-centro civico di borgo di la Terza età. Ponte, l’esposizione della La mostra, aperta il 15 mostra dei lavori eseguiti maggio, chiuderà domeni-nel corso dell’anno acca- ca 23. L’orario di visita è demico 2003-2004 dagli dalle 10 alle 12 e dalle 17 allievi della sezione civi- alle 19. Vancouver e le Valli in un convegno “Oltre la storia -Beyond history - Au-delà de l’histoire” è il titolo trilingue di un convegno che si terrà nella sede universitaria udinese dal 20 al 22 maggio. L’iniziativa, dal sottotitolo “L’identità i-talo-canadese contemporanea”, è organizzata dal Centro di cultura canadese dell’università di Udine, dal Dipartimento di Lingue e letterature germaniche dello stesso ateneo e dall’Associazione degli scrittori ita-io-canadesi. Numerosi i relatori del convegno, non solo italiani e canadesi ma anche provenienti da altri Stati a dimostrazione dell’interesse culturale e scientifico del tema, chiamati a tracciare un quadro della presenza italiana in una realtà multietnica e plurilingue come quella canadese. Tra gli interventi, uno riguarderà anche le Valli del Nati-sone. La professoressa Lynne Bowen, insegnante presso la University of British Columbia di Vancouver parlerà infatti sabato 22 dei collegamenti tra italiani e canadesi e in particolare dell’“isola di Vancouver e delle Valli del Na-tisone”. 11 programma del convegno è scaricabile da internet all’indirizzo: www.aiscan.it/PRO-GRAMMADEFINITI-VO.doc. Kuo so praseta kupuval ankrat Gaspuod nune je Su v Čedad z bičikleto in dol na Cemurje ga je pretekla kariera in z rimorkjam tazad ga je butenla, takuo, da gaspuod nunac je padu cje po tleh. In je suknjo arzstargu an nomalo oCulu kolieno. Se je Sio, de ni mogu iti v Čedad s suknjo arzstarga-no, zatuo se je varnu damu jezno in v faruZe se je cieu dan jeziu z diklo Tonino, ker ni mogu opravt njega opravila v Cedade. Tonina za ga potalazt je dieia gret nomalo mlieka, in mlieko je zaurielo in je Slo če po Sporget. ‘‘Ah naj bo za te duSice!" je jata Tonina. “Ja, kuo si parti-snjena! Gor na takuo goreč Sporget duSice pridejo lizat!". Gaspuod nunac se je le jeziu. Tonina mu je jata, de naj se potalate, saj Buog vše previda. "Ja, Buog vse previda, ma mojih opravil du Cedade mi jih na opravi." Tuole se je zgodilo tu saboto. In glili na tisti dan, ko vsako saboto Pepo je biu v Čedadu z njega ka-mjonam. ln možje, ki so ukupil praseta su mu jih die! gor na kamjon, vsak v svojim Žaklju. Ker Pepo pride gor h Pacuhu, 'no prase je manjkalo. Je pretargalo Zakel in je skočilo dol. Ja, ki se ima narest? Pepo vzame bičikleto in gre dol po vsieh farah daj dol do Senčjurja in vpraša, de drug dan, ki je nedielja, naj oznanejo par maš, če kajSin je videu tuole prase. Za Sest dni potlè so po-Sjal marin daj do Pacuha, de prase je prišlo gor na Staro Goro, gor po sred vasi pruod cierkvi. Pepo je Sli hitro na Staro Goro in je parnesu damu prase in ga dau gospodarju. Od kar je ratalo, novica se j’ hitro arzSerila od vasi do vasi in kritike so parsle von velike. So pravi i, de gaspuod nune, ki je padu z bičikleto, se j’ jezu z diklo an godernju, on, ki je an duhovnik. An prase, ki je prase, je Slo pa na Staro goro Mati BoZjo zahvalja-vat, ki se ni nič slavega nardilo, kar je padlo dol s kamjona. Takuo je pravca! Mirko Zuodar non di tutti loro, almeno di quelli del Comitato scelto dall’assemblea del 13 marzo per il biennio 2004-2005: Pio Cencigh, Romano Bucovaz, Gino Di Lenardo, Evelina Fuchs, Marisa Uršič, Modesto Rossi, Sarah Di Lenardo, Carla Pelli e Annamaria Stucki. Revisori dei conti sono Renata Weber e Barbara Deambrosi. Pistoia, Lucca e Pisa. Il 25 settembre ci sarà la gita autunnale. Il 27 novembre la tradizionale cena prenatalizia e nel frattempo escursioni, passeggiate, pic-nic... Che dire? Bravi davvero tutti i soci e ci sembra doveroso scrivere anche il nome se Numerose le iniziative a sostegno dei bisognosi Emigranti, l’attività del circolo del Ticino Il circolo Ticino degli Emigranti sloveni del Friuli Venezia, di cui è presidente Pio Cencig - Hodin di Platischis, è davvero molto attivo. Domenica 16 maggio, assieme all’associazione “Aiuto svizzero alla pace in Bosnia”, con cui collabora da un paio di anni e con la quale lo scorso anno ha ospitato nel Ticinese per quindici giorni 24 bambini orfani di guerra della Bosnia, ha organizzato un incontro conviviale per raccogliere fondi a sostegno del progetto riguardante l’ambulatorio di Grapska Gornja, un paese andato distrutto durante la guerra dei Balcani. Il progetto prevede il completamento dell’attrezzatura medica e farmaceutica dell’unico ambulatorio della zona. La grigliata, organizzata presso la cascina dei bellunesi, è stata un vero successo di partecipazione e di raccolta dei fondi. Ma per quanto riguarda il circolo di Ticino dei nostri e-migranti questa non è certo l’unica iniziativa a sostegno dei più bisognosi. Da sempre, da quando la sezione, nel lontano 1977, è nata, la solidarietà contraddistingue la sua attività. Solidarietà verso i soci in difficoltà finanziarie, aiuto nella ricerca di lavoro per i soci che lo hanno perso, solidarietà verso i soci anzia- ni, verso i circoli della minoranza slovena bisognosi, verso il Friuli terremotato, verso associazioni che operano in paesi con gravi problemi, per esempio le Honduras, dove hanno collaborato ad un progetto a favore della Sociedad Amigos de los Ninos, o la na per la promozione turistica e di conoscenza di questo paese. In questo lungo elenco non possiamo dimenticare il sostegno e l’aiuto per diversi anni alla cooperativa di donne “Suada Dilberovič” di Sarajevo. Slovenia all’indomani della sua indipendenza con interventi in collaborazione con u-na associazione sportiva per portare medicinali, alimentari, vestiario per profughi, aiuti finanziari all’istituto per handicappati di Tolmino ed anche creando a Lugano una struttura di riferimento slove- Ed oltre alle iniziative di solidarietà, il circolo di Ticino trova il tempo anche per l’organizzazione di attività ricreative per i propri soci ed amici. Il 29, 30 e 31 maggio, in occasione della Pentecoste, è in programma una gita culturale - ricreativa in Toscana con visite guidate a Carrara, Četrtek, 20. maja 2004 Risultati Amatori (Play-off) Birreria da Marco - Filpa 1-2 1. Categoria (Play-off) Valnatisone - Caneva 1-1 Calcetto (Play-off] Merenderos - Game Masters 4-6 Esordienti Game Masters - Merenderos 5-1 Promosport - Valnatisone 1-2 Coppa Friuli Pulcini Moimacco - Poi. Valnatisone 1-4 Audace/A Gaglianese/A 3-1 Under 13 mista Audace/B - Gaglianese/B 1-1 Pol. S. Leonardo - Kennedy/A 3-1 Buja Pol. S. Leonardo n.p. Prossimo turno Amatori (Play-off) Filpa - Birreria da Marco Under 13 (mista) Esordienti Valnatisone Virtus Manzanese Pulcini Audace/A - Serenissima/A Audace/B - Serenissima/B Classifiche Euro imballi 24; Buia’ 19; Tarcento, Azzurra 18 Polisportiva S. Leonardo*, A.S.P.A. 12; Ker> nedy/A 8; Poi. Libertas ACLI 6; Strato-Blues 3 DLF Udine/B 0. Coppa friuli Corno 7; Gunners 6; Muzzanella, Polisportiva Valnatisone 4; AS Sud 2; Moimacco 1. La classifica di Coppa Friuli è aggiornata alla settimani precedente. Valnatisone: Carnieletto, Domeniš, Piccaro, Giugliano, Podrecca, Bolzic-co, Bergnach (Miano), Ste-fanutti (Todone), Dugaro (Suber), Paviz, Dindo. S. Pietro al Natisone, 16 maggio - Si è chiusa con un risultato di parità la prima gara del secondo girone dei play-off promozione di Prima categoria che vedeva opposti la Valnatisone ed il Caneva. Inizialmente la squadra Valnatisone, un mezzo passo falso con il Caneva VALNATISONE - CANEVA 1-1 locale ha sprecato un paio di clamorose occasioni con Marco Paviz, ma ha rischiato la capitolazione, evitata da due prodigiosi interventi dell’estremo difensore Car- nieletto. Nella ripresa i valligiani, dopo essere riusciti faticosamente a portarsi in vantaggio al 22’ della ripresa grazie ad un colpo di testa di Andrea Dugaro, lesto a ribattere in rete il pallone respinto dalla traversa sulla conclusione di Alessandro Bergnach, non sono riusciti a mantenere il vantaggio. Al 39’ infatti gli ospiti pordenonesi hanno fatto centro, ritornando a casa Maurizio Suber con un punto prezioso che consente loro di riposare domenica prossima. I ragazzi del presidente Daniele Specogna per alimentare la speranza di promozione sono obbligati a vincere la prossima sfida in programma domenica 23, alle 16, a Torviscosa. L’eventuale exploit nella Bassa friulana consentirebbe di guardare con fiducia e speranza alla seguente gara di Caneva - Torviscosa. (p.c.) La squadra allenata da Drecogna vince a Plasencis pensando alla gara con la Virtus Manzanese Esordienti, prosegue il momento magico I Giovanissimi passano il turno del Torneo di Udine - Successo esterno della Filpa nei quarti di finale dei play-off La squadra dei Giovanissimi della Valnatisone ha superato il turno eliminatorio al torneo di Udine grazie al successo ottenuto mercoledì 12 alle spese della Reanese. I ragazzini valligiani allenati dal tecnico Giovanni Ce-saria sono passati in vantaggio con la rete siglata da Michele Miano. Gli avversari sono riusciti a riequilibrare le sorti della gara ed a passare in vantaggio con una sfortunata autorete. All’inizio del secondo tempo Domenico Polverino riportava il risultato in parità. Quindi Almedin Tiro centrava la traversa reanese. A sei minuti dal termine la Valnatisone otteneva il passaporto per i quarti di finale con il gol di Matteo Cumer, bravo a insaccare su assist di Tiro. Martedì 18 si è giocata la partita dei quarti tra la favoritissima Assosangiorgina ed i nostri ragazzi. Prosegue il momento magico degli Esordienti della Valnatisone che hanno superato sul campo di Plasencis la seconda in classifica, la Pro-mosport. La squadra guidata da Gianni Drecogna ha chiuso la prima frazione in parità: dopo avere subito la rete dei padroni di casa aveva replicato con Prince Sekyere. Nella terza frazione di gioco la Valnatisone passava in vantaggio su punizione calciata da Nicola Spagnut. Il tempo regolamentare veniva prolungato di oltre quattro minuti dal dirigente arbitro locale che, allo scadere, concedeva ai suoi ragazzi un calcio di rigore per un fallo avvenuto fuori dall’area tra le proteste dei ragazzi e dei dirigenti valligiani. Ma come spesso succede in questi casi, giustizia è stata fatta. La massima punizione è stata neutralizzata dal portiere Davide Specogna tra il tripudio dei suoi compagni. Sabato a S. Pietro alle 16 la squadra affronterà la Virtus Manzanese, capolista del girone, con propositi di rivincita dopo la sconfitta patita all’andata. r?- L’allenatore Gianni Drecogna istruisce gli Esordienti prima della gara con la Promosport 4P Massimo Lippi (Polisportiva Valnatisone) In programma il sesto “Giro delle otto frazioni” D 2 giugno si corre a Grimacco La Prò loco Grimacco con il patrocinio del Comune di Grimacco organizza a Liessa di Grimacco per mercoledì 2 giugno, festa della Repubblica italiana, il sesto “Giro delle otto frazioni”. La manifestazione podistica non competitiva a passo libero è aperta a tutti sui due percorsi di 7 e 13 chilometri. Il ritrovo avverrà alle 8.30 presso la palestra di Liessa. Le iscrizioni si ricevono dalle 8.30 alle 10 sul luogo di partenza, che sarà data dalle 9 alle 10 presso la chiesa di Liessa. I Pulcini/A dell’Audace hanno superato la Gaglianese con la doppietta di Miano ed il gol di Strazzolini. La squadra B ha pareggiato grazie alla rete di Gosgnach. Sempre i Pulcini dell’Audace, dopo il successo al torneo di Faedis, hanno iniziato le eliminatorie al torneo “Città di Pradamano” travolgendo il Real Feletto e supe- rando la Virtus Manzanese. La squadra si è classificata al primo posto del girone, passando ai quarti di finale. Nella giornata di domenica 13 giugno l’Audace organizza, nell’ambito dei festeggiamenti per i quarant’anni della fondazione, un torneo per Pulcini al quale hanno dato la loro adesione dodici formazioni. Nel corso del torneo verrà premiato Enzo Bernard quale socio fondatore e per la sua attività quarantennale nel mondo del calcio. Prezioso successo nella gara di andata dei quarti di finale dei play-off per il titolo regionale del Friuli collinare della Filpa che ha espugnato il campo della Birreria da Marco. Sotto di un gol, i pul-feresi hanno pareggiato con un gol di MaleseviC e quindi ottenuto il successo grazie alla segnatura di Gerii. Sabato a Podpolizza di Pulfero la gara di ritorno. Alla fine del girone eliminatorio è mancato un solo punto in classifica alla Poli-sportiva Valnatisone di Ci-vidale per passare alla seconda fase della coppa Friuli. I ragazzi guidati da Maurizio Boer hanno vinto a Moimacco con la doppietta di Thomas Petrizzo ed i gol di Giovanni Nigro e Massimo Lip-pi. Nella gara di andata degli ottavi dei play-off del calcio a cinque amatoriale i Meren-deros sono stati superati in casa dalla Games Masters. Due reti di Mauro Corredig, una a testa di Gianluca Gnoni e Walter Petricig non sono stati sufficienti per i sanpietri-ni. Nella gara di ritorno i ragazzi di Simone Vogrig non hanno potuto nulla contro la superiorità dei campioni dell’Eccellenza, andando a segno una volta sola con Luca Mottes. Nel fine settimana Simone Vogrig e Gianluca Gnoni saranno impegnati a Montecatini con la rappresentativa regionale. Paolo Caffi t Matteo Cumer (Esordienti) Liessa, al via le iscrizioni La Pro Loco Grmak, in collaborazione con l'A.S. Grimacco, organizza a Liessa di Grimacco la 17. edizione del Tomeo dei Comuni di calcio a cinque, femminile e maschile, in programma dal 17 giugno al 17 luglio. Le squadre dovranno essere composte da giocatori dello stesso comune, con la possibilità di tre giocatori di un comune esterno. Si possono iscrivere più squadre dello stesso Comune. Le squadre possono iscrivere un massimo di 10 atleti più due dirigenti. Non sono consentite sostituzioni di giocatori in lista dopo il termine, che coincide con la prima partita di ogni singola squadra. La quota di iscrizione è di 130 euro. Giovedì 3 giugno alle 20.30 a Liessa, presso la sala adiacente alla pesa pubblica, si terrà una riunione con tutti i responsabili delle squadre per operare il sorteggio e per concordare le modalità, i gironi e gli orari di svolgimento del torneo. Per quanto riguarda la competizione femminile non è prevista la quota d'iscrizione. La formula ed i sorteggi verranno decisi in base al numero di squadre i-scritte. Le iscrizioni si ricevono presso Emanuele Angelini tel. 333-2608082 o Marco Mari-nig tel. 0432-725061 dopo le 20. I calendari saranno stilati in modo da evitare concomitanze con le partite giocate dall'Italia agli Europei ed alle relative fasi finali. Ricchi premi per le prime squadre classificate. OJO & PJt Oh CL b-i četrtek, 20. maja 2004 Enrico Stulin, Alessandro Gosgnach, Alice Miano, Elisabetta Coren, Simone Zanon, Elena Vogrig, Elisa Rudi, Federico Bait, Sebastiano Mussigh, Alessia Biondi, Francesca Romito, Pasquale Marruso, Andrea Trevisan, Marco Sittaro, Roberto an Alessio Codromaz so otroc, ki v nediejo 9. maja so preživiel an poseban dan za kateri, so se napravljal vič cajta. Parbližal so se h parvemu svetemu obhajilu.Obhaju jih je monsinjor Mario Qualizza v veliki cierkvi v Spietre, ki je bila za telo lepo parložnost puna do zadnjega kota družin, žlahte an parjatelju V Špietre kaneloni za pridne vasnjane NaSe vasi so že same par sebe luštne, če pa jih daržimo čedne, če jih lepuo oflokamo z rožami po pajuolah, duorih an oknah naših hiš, so še buj luštne. An pru za zahvalit vasnjane, ki skar-bijo za de njih vas bo še buj vabljiva, pi-tuna, kantunska aministracjon iz Spietra jih nagradi, premja. Nagrajevanje bo telo nediejo, 23. maja, ob treh popudan, v kamunski sali v Spietre. Vsieni tistim, ki pridejo, karnun-ska aministracjon jim Šenka kanelone. Bo an poseban popudan tudi zak pride prof. Petrussi, ki uči na Istituto tecnico agrario v Cedade an povie, kakuo dielat za de kaneloni, pru takuo druge rože, bojo lepuo rasli an cvedli. Za de bo vse buj veselo pridejo gost učenci Glasbene Suole iz Spictra. Na stuojta parmanjkat! DREKA Kraj Zapustila nas je Stefania Gus V videmskem Spitale je v mieru zaspala Stefania Gus, uduova Zuo-dar. Buog ji je dau učakat vesoko starost, 90 liet. Stefania se je rodila v Tončovi družini v Zavartu, nje mož je biu pa Tona Skernejcjou iz Cuodra. Kar sta se oženila sta kupila hišo v Kraju an tle sta živiela. Kako lieto od tegà je Tona umaru, Stefania, ki je bla dobrega zdravja an kura-žna, je le napri tle živiela. Po zime, kar je mraz partisku, je hodila h hčeri Anni, ki živi dol v dolini an ki pru lepuo je skarbiela za nje mamo. Z nje smartjo je Stefania v žalost pustila njo, zeta Maurizia, na-vuode, sestro an vso žlahto. Venčni mier bo počivala par Devici Mariji na Krasu, kjer je biu nje pogreb v torak 18. maja. NEDISKE DOLINE Ruomanje na Staro goro Kar smo bli otroc smo težkuo čakal, de pride tisti dan, ko puoj-demo na ruomanje na Staro goro. Vsaka fara je imiela svoj poseban dan. So bli taki cajti, kar po vaseh je bluo puno ljudi an malomanj obe-dan nie imeu makine. Smo hodil s koriero an koriera je bla nimar puna, an če ruomanje je bluo čez tie-dan. Tisti dan otroc niesmo šli v Suolo an meštre, učitelji so viedli zaki. Kako veseje je bluo za nas otroke, kar po precesiji iz placa do cierkve an po maši so nas none an mame pejale v tiste mikane butige an nam kupile, kar smo želiel. An je bluo takuo težkuo vebrat, zak smo mogli kupit samuo adno rieč. So bli tisti mikani parstani (sevie-da, ne zlati!), bračjalet, bukvaca, kanokjali an fotografske makine, ki so kazale Staro goro, cierku, Marijo na utarje, zluodja, šteram... Obljuba je ostala, pa je nimar manj tistih, ki morejo iti na ruomanje tisti dan, saj vsi hodemo v Suolo al pa dielat an na moremo vič “zamudit” an dan za iti kupe z našimi farani na ruomanje. Ce želmo preživiet tiste cajte na moremo zamudit skupnega ruoma-nja špietarskega dekanata, ki ga organizava že vič liet. Se zberejo vse fare Nediških dolin an gredo kupe na Staro goro. Lietos bo ruomanje v nediejo 30. maja. Na velikem placu na Stari gori se zberemo okuole štie-rih popudan, ob 16.45 puodemo v precesijo do svetišča, kjer ob 17. uri bo sveta maša pietà. Na koncu, za vse tiste, ki bojo želiel, bo pastašuta. Jest an pit so dvie reči, ki so se podobne, ku dva dvuojčeta. Ampak pijača pogostu zmaga jedilo zatuo, ki jest je potrebinja od želodca, pit je potrebinja od dušice. Jest je ku opravilo navadnega dieluca, pit je pa od umetnika, artista. Pijača uzdihne romantične ideje pesnikom, lepe an plemenite (nobili) misli filozofam, glasi an posebne melodije glasbenikom: jedilo jim pa ostane gor na želodce an jih bo cieli dan zaga klala! Adan Amerikan, a-dan Niemac an adan I-talijan so hvalil njih dobruote. - Mi drugi - je jau Amerikan - imamo nebotičnike (grattacieli) takuo vesoke, de tičejo magie! - Ah, tistega ne vierjemo! - sta pogo-demjala Niemac an 1-talijan. - Ben nu - je potar-diu Amerikan - more bit, de manka dva par-sta! - Mi drugi - je jau Niemac - smo nardil an filestrin dug, ku ekvator! - Oh, tistega ne vierjemo! - sta pogo-dernjala Amerikan an Italijan. - Ben nu - je potar-diu Niemac - more bit, de manka dva par-sta! - Pa mi drugi - je jau Italijan - imamo žene, ki runajo otroke tam zad. - Oh, tistega na vierjemo! - sta pogo-dernjala Amerikan an Niemac. - Ben nu - je potar- diu Italian - more bit, de manka dva parsta! *** Perinac an Perinca sta šla targat če-riešnje. Kadar Perinca je parnesla damu ’no pleteničico puno če-riešnji, nje mat jo j’ poprašala, kje jih je pobrala. - Srna jih utargala i-st an Perinac v tisti veliki čariešnji, ki i-majo zad za njih hišo. Ist sem šla gu ča-riešnjo an sem mu jih metala na tla. - Oh moja nadužna čičica, al vieš, de Perinac je modar. Te je pošju v čeriešnjo, de ti bo gledu mutandin-ce! - Oh ne mama, ist sem še buj modra, ku on: sem jih priet snela! Kadar tudi škofi so se na mušu vozil Zadnje dni obrila so vsi guoril o velikem praznovanju, ki so ga organizal na Matajurju za dat dobrodošlico (benvenuto) Sloveniji v Evropsko unijo. Na začetku se je mislilo, de bo vse potiekalo gor na varhu, gor blizu cierkuce. “Gor bo tudi maša, ki jo bojo maševal naši duhovniki, častni videmski nadškof Battisti an pomožni škof iz Kopra Jurij Bizjak”, so pravli. Kajšan je vprašu, če tudi škofi puodejo par nogah gor do varha. “Ne, kaj- šan poskarbi za jih pejat da-vje gor” je biu odgovor. Ja, ma kuo? Saj vsi vemo, de pot se ustave par Pelizze an de do cierkuce nie moč se pejat. Nomalo za škerc, nomalo zaries, so odguoril: “Eh, jih popejejo al z helikopterjam al z mušaci!” “Kuooo, z mušaci? Adnega škofa?” Ben, današnji dan bi parielo an nomalo čudno, ki smo vsi vajeni se vozit z avtom... Pa ankrat, ankrat so tudi škofa nastavli na muš. An tela stara fotografija nam priča, de nieso ble samuo pravce naših nonu, pač pa de je bluo glih takuo. Fotografija je bla nareta na 7. luja lieta 1929 v Marsine. Fotografijo jo je nare-du Zorza an nam kaže škofa, monsinjorja Giuseppe Nogara, ki je paršu na obisk v telo faro an ker nie bluo cieste, so ga vozil po mar-sinskih vaseh z mulam. An obedan se nie čudvu. Se ponosni so bli se parstavt blizu njega za spominsko fotografijo! Drugi cajti! Nadalja - Natalina Gosgnach - živi v Tolmeču, pa je naša. Rodila se je v veliki Pačej-kini družini v Matajure. Je bla pru adna liepa čeča, kar je paršu tle tode za sudata an puob iz Tolmeča, se je klicu Leonardo. Sta se zagledala, zaljubila an oženila. Potlè sta šla po sviete an kar sta se var-nila damu sta šla živet v Tol-meč. Imiela sta tri otroke: Giancarlo, Maria an Ezio. Otroc so se oženil an imiel otroke, takuo Nadalja je ratala tudi nona. An malo cajta od tegà tudi bižnona! Na žalost nje Leonardo je zapustu tel sviet, pa Nadalja ima okuole sebè nje družino an vsi jo imajo zlo radi. Zlo nardo sono diventati pure nonni. Poi purtroppo Leonardo ci ha lasciati per sempre, ma Natalina ha avuto ed ha il conforto di una grande famiglia che le vuole molto bene e poco tempo fa è diventata pure bisnonna. Perché scriviamo tutto questo? Perché domenica 16 maggio ha compiuto 80 anni! E questa è un’occasione perché la sorella Veronica, che vive ora a Mersino dove si è sposata con Attilio, e la sua famiglia, così pure il fratello Bepo, che è rimasto a Montemaggiore con la famiglia le fanno sapere ancora una volta quanto le vogliono bene e le augurano ancora tanti anni sereni ed in salute. Tanti auguri, Natalina, anche da parte nostra! “Veseu rojstni dan draga sestra Nadalja!” radi jo imajo tudi sestra Veronica, brat Bepo an njih družine. Zaki pišemo vse tuole? Zak Nadalja je na 16. maja dopunla 80 liet! Sestra Veronica, ki nimar študiera na njo, kupe z nje družino, pru takuo brat Bepo z njega družino ji želijo puno puno liepih reči, de bi ji Buog dau še puno zdravja an moči, an še puno veselih dnevu v objemu svoje družine. Natalina Gosgnach vive a Tolmezzo, ma è “nostra”, infatti è della famiglia Pačejki-na di Montemaggiore. Proprio qui ha conosciuto Leonardo, si sono innamorati e sposati. Hanno vissuto un periodo all’estero e quando sono tornati a casa sono andati a vivere nei luoghi natii di Leonardo. La famiglia è cresciuta con l’arrivo di Giancarlo, Maria ed Ezio. Anche loro sono cresciuti ed a loro volta hanno creato le loro famiglie e così Natalina e Leo- novi matajur Četrtek. 20. maja 2004 Kronaka Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klandc 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina Železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK DO 5. JUNIJA 2004 12 Čedada v Videm: ob 6.00*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7M5.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 1 7.35,1 8.45,1 9.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad.... 703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cfidari .731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 P apotno .713003 ' ipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727325 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r! Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst /Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Poštni tekoSi raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Vtìanjen v USPI Associato all'USPI San Pietro al Natisone VENDESI appartamento trica-mere, doppi servizi, garage, cantina, piccolo orto, due terrazze, arredo moderno, riscaldamento personalizzabile, spese condominiali contenute. Tel. 340/8956031 -347/3713384 VENDESI frazione fondovalle di San Pietro casa abitabile con sette vani e annesso rustico. Telefonare al numero 0432/727336 Planinska družina Benečije PUJ, GREMO V KOBARID! IN BICI A CAPORETTO! nedieja 30. maja ob 9.00 se zberemo pred dvojezično Suolo v Spietre ob 11.00 prihod v Kamp Koren - ogled arheološkega najdbiSča nad Kobaridom ob 12.00 kosilo - vsak naj poskarbi za se, je možnost pojesti kaj tudi pri kampu Koren ob 14.00 povratek proti domu Vsak mora imeti dokumente za čez mejo - Otroci morajo imeti čelado an jih morajo starsi spremljati Ce bo slabo vreme izlet odpade! Za vse druge informacije: Igor - tel. 0432/727631 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 22. DO 28. MAJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 OD 21. DO 27. MAJA Spietartel. 727023 Prapotno tel. 713022 Ukve tel. 860395 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Pòdboniesac: do 23. maja Planinska družina Benečije skupaj s Planinskim društvom Kobarid BREJTHORN m. 4.160 (Dolina Aosta - Valle d’Aosta) 16.17. in 18. julija lahek z alpinistično opremo facile, dotati di attrezzatura alpinistica Zaradi organizacijskih potreb (avtobus in prenočišče v koči) ' se je treba vpisati do sobote 22. maja. Per motivi organizzativi (pullman e pernottamenti presso il rifugio) è necessario iscriversi entro sabato 22 maggio. Za informacije in vpisovanje / Per ulteriori informazioni e iscrizioni: Igor Tuli 04321727631 Jo na zgube adne parlo-žnost Jurcove sestre za se srečat an preživiet kupe kako uro, ku kar so ble mikane an so vse kupe živiele gor v njih vasi, v Gorenjim Bamase. Liepa parložnost je bla poroka njih navuode dol v Bologni, miesto, kjer živi adna od njih. Zgodilo se je na 26. luja lanskega lieta. Tisti dan Romina Tracchi je oženila Fulvia Chiesa. Romina je hči od Giulie Jurcove an nje moža Elia. Romina, čeglih živi v Bologni, hode zvestuo tle tode, kjer se je nje mama rodila. Ona an Fulvio sta na njih poroko povabila, poklicala vso žlahto an puno parjatelju. Zlahta od Romine je zvestuo sparjela vabilo an so Sli vsi dol, an tisti, ki žive buj deleč, an tisti iz Belgije, de bojo vsi kupe lepuo praznoval tel po-seban dan. An Se ankrat Jurcove sestre "so se ušafale kupe za izik nabrusit!", takuo, ki je ja-la adna od njih. Žive zadost deleč adna od druge, pa je ku de bi ble ni-mar kupe. Vedo vse adna od te druge, če je kiek žalostnega, se hitro pokličejo, če je kiek veselega, pa še buj zve- Jurcove sestre na poroki njih navuode Romine stuo. Na fotografiji tle na varh jih videmo vse kupe blizu no-viču an so, s te prave roke: Marija, ki živi v Belgiji, Giovanna, ki je v Valli del Pasu-bio (Vicenza), le v tistim kraju živi tudi Rosina, potlè je Se Franca, ki živi gor v v Belgiji ku Marija, Giulia (mama od noviče), ki živi v Bologni, Giorgia, ki je tam v Skruto-vem an še Savina, ki je pa tu Milane. Tista gospa, ki je na fotografiji malomanj tu sred an ima kikjo na rože, je adna njih parjateljca, ki je bla povabljena tudi ona na poroko. Ki reč še? De novičam, mladi Romini an nje možu Fulviu želmo vse dobre, de bi se nimar imiela rada. Jurco-vim sestram pa, de bi se uša-fovale "za izik nabrusit" še puno, puno liet. De bi ble nimar takuo kuražne an frišne! Na žalost na poznamo vseh, pa an dan, če se ušafajo tle v njih rojstni vasi, bi bli pru veseli jih srečat... Ce so vse ku tiste, ki poznamo mi, vemo, puo an na parmanjka nikdar... de bo težkuo se vamit damu, besieda! saj v njih družbi je nimar le- Ničku takuo napri! Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 23. MAJA Čemur Agip (Cedad, na pot za iti v Videm) požegnava puoja an sanožeta, se prosi Boga an svečenike za dobro pardielo, se pieje an se mole. Se pride po vaseh, kjer va-snjani čakajo an ponudejo vse, kar imajo. Tu vsaki vasi je pravi senjam. Današnji dan, ki tudi tle par nas se življenje takuo hitro spreminja an obedan nie-ma vič cajta za nič, rogacjoni svetega Marka so pru an mikan čudež, ki vsako lieto oži-vieje an pari, de obedan neče parmanjkat. Rogacjoni svetega Marka Tela je pru ’na liepa fotografija, ki jo je nardila Manuela iz Sauodnje za nam “poviedat” an koščič življenja tarčmunske fare. 25. obriu, svet Mark, je an poseban dan za telo faro, so rogacjoni. Ce na žalost po drugih kraju naših dolin se je tela navada zgubila al pa se zgubja, tle je živa, ku nimar. Na dugo precesso, ki gre od Jeline do Duša, skuoze Mašero do Polave an Ceplešišča an potlè še do Gabruce za se uamit na Tar-čmun, se zbere nimar puno ljudi, cele družine z otruok, mladi an manj mladi. Parha-jajo tudi iz drugih kraju Nedi-ških dolin an tudi naši ljudje, ki žive dol po Laškem. Se ču-je zvonove zvonit, gaspuod