»t. 74,
Iskala trikrat na teden, in sicer v ter«, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse Iflftjt..,. .....1&'F   . ,
»/•     tt    •   •    s » posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja »Soča* v vseh tobakarnah.
a80ČAu ima naslednje izredne .1 priloge: Ob novem leti!';Kažipot po Goriškem in GradiSčanskem" in dvakrat v letu „ Vozni red zelenic, paraitov in poštnin zrez".
la naročila tre* doposlane naročnine ie ne oziramo.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tečaj YU
»Vse za narod, svobodo In napredek!« Dt. K. Lavrič.
Uredništvo
=> i nahaja ˇ Gosposki ulici St. 7 f Gorici v 1. nadstr. na desno,
ITpr&vništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. naqstr. na levo v tiskarn!.:
Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat-6 vin., 2-krat 14 vin., 3-kfat 12' vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame iti. spiši v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Talsfon št. 83.
»Gor. Tiskarna" A. Gabrgček (odgov. J. Fabčič) tiska in a*l.
Slovenskim starfti!
Vpisovanje v prvi razred na c. kr. državni gimnaziji v Gorici se bo vršilo v poletnem obroku JUTRI dne 2. julija, v jesenskem obroku pa dne 16. septembra.
Prvo vpisovanje bo torej jutri!
V soboto dne 24. junija, to je pred 8 dnevi, smo se obrnili ua teoi mestu do slovenskih starišev, ki namenijo svoje dečke v gimnazijo, da jih vpišejo v SLOVENSKI RAZRED! To je dolžnost slovenskih starišev.
Istočasno z našim je izšel tudi v nekem tukajšnjem laškem listu apel na laške stariše, naj upišejo svoje otroke edi-uolg v laški razred.
Lahi bodo uplsali svoje gimnaziji namenjene otroke edinole v laški razred
—  slovenski stariši pa jih morajo upisati v slovenski razred.
To je jedino prav in pametno.
število za vsprejem v prvi slovenski razred NI OMEJENO, kakor je bilo lani, marveč jih vpišejo, kolikor se jih oglasi.
Nadejamo se, da bodo naše pozive slovenski stariši upoštevali v polni meri
—  kajti žalostno bi bilo, ako bi se dobilo Slovence, ki bi silili svoje otroke v nemške gimnazijo ter tako izpodkopavaii tla slovenski šoli v Gorici.--------------
Slovenski stariši! Jutri začne vpisovanje učencev v prvi razred tukajšnje gimnazije. Držite se edino pravega principa: SLOVENSKI OTROK V SLOVENSKO ŠOLO!
Potem zraste v Gorici slovenska do-hro obiskana višja gimnazija!
Novega ministerskega predsednika imamo. Baron Gautsch.
Bienerth je šel, ker je končno že moral iti. Nastopil je baron Gautsch ter prevzel nclahko nalogo posredovatelja med strankami, Njegova naloga je, vse težkoče sedanjega položaja odstraniti ter vstvariti podlago za novo in trdno večino, s katero bo mogel parlament uspešno delovati.
Baron Gautsch je precej na dobrem glasu pri vseli strankah, nič ni podoben Bienerthu; zategadel pa gaje vse sprejelo nekako z zaupanjem in z oddihom: Bienerth je vendar šel. Naj bi bil že kdorkoli Biencrthov naslednik, bi bil že primerno dobiodošcl prav radi Bienerthovega od-iioda. Da smo se le Bienertha znebili ter dobili novega moža, to je glavno, to kaže i.ovo pot, ki naj bi vedla do uspešnega delovanja nove poslanske zbornice.
Gautsch ima nalogo posredovati, •r.gluditi nasprotja; kabinet Gautsehcv bo provizorni: cilj mu je ta, da napravi pot koaličneinu parlamentarnemu minister-stvu.
Da bo mogel to storiti je predpogoj, da vrže v stran dosedanji sistem, ker je krivičen In ovira vsakemu nadaljnemu koraku, ki bi ga hotel storiti Gautsch v dosego svoje naloge.
(iautsch hoče obdržati stranke dosedanje veČine, to je Nemce, krščanske so-cialce in Poljake, potem pa hoče to veČino še razširiti ter pritegniti v njo tudi Cehe in Jugoslovane. Cehe more pridobiti s poravnavo češko-nemškega spora. Trda kost. Kar se tiče Jugoslovanov, treba po-bžaj resno premotriti. Pred vsem pa se ne sme pustiti, da bi stal v ospredju dr. Stisteršič ter barantal in kupčeval v imenu Jugoslovanov. V dveh klubih bodo Jugoslovani na Dunaju. Susteršič 'že hodi okoli in išče zase. kar br rad imel, zganiti se morajo pa tudi ostali poslanci ter zavzeti ."¦tališče, ki bo odgovarjalo koristim jugoslovanskega naroda. Žalostno bi bilo, če bi se v sedanjih važnih trenotkih pustilo
Žusreršiča v ospredju. Škoda bi biki gotov/ velika.--------------
Gautsch je bil minister že pod Taate-jem. Takrat je upravljal naučni resort. Avstrijske vlade šef je sedaj tretjič. Leta 1897. po Badenijevem padcu je bil poklican sestaviti uradniški kabinet. Državni zbor je bil zaključil 30. dec. 1897; Vladal je na to s § 14. Parlament je takrat padal iz krize v krizo, obstrmkcija je sledila ob-strukeiji. Dne* 4. febr. 1898. je bil izdal m ovc jezikovne naredbe za Češko. AH narodne sprave ni mogel doseči. Demisioni-ral je 5. marca 1898.
Dnč 31. decembra 1904. je bil Gautsch zopet poklican uačelovati vladi. Po veli-kfli demonstracijah za splošno in jednako volilno pravico je napovedal 22. novem-fbra 1905. v parlamentu, da predloži volii-mo reformo na temelju splošne in enake volilne pravice. Reformo je predložil v februarju 1906., dnč 30. aprila istega leta pa je demisijoniral.
Sedaj je zopet na krmilu z velevažno nalogo: pripraviti pot. parlamentarnemu ininisterstvu.
Kabinet, Kateremu je stopil Gautsdh na čelo, nosi na sebi pečat provizornosti, ker je z izstopom Weisskirchnerja in Glombinskcga ministerstvo postalo uradniško.
Misija Gautscheva ni lahka, ali razmere, katere je vstvaril Bienerth, pa so postale tako neznosne, da se mora ven iž njih - ljudstvo pa zahteva od parlamenta rednega in uspešnega dela.
Ce spravi Gautsch pod pot zavoženi Bienerthov državni voz .:¦». gladko cesto ter odstrani ž njega slel-.r^ spomin na Bienertha, si pridobi neve.lMvih zaslug za državo in njene narode.
podružnic v Ameriki. Ta ipodružnica je nekaka centrala vsemu delovanju v korist »aiši Ciril-Metodovi družbi mied rojaki v" Ameriki, ki so bili zbrani lani pri 31 podružnicah, letos pa so ustanovili šest novih podružnic. Došlo nam poročilo omenja slabe razmere, v katerih se nahajajo sedaj delavci, vendar je ustanovitev .6 novih podružnic in sedaj poslana vsota 900 K jasen dokaz, kako živo se zanimajo naši rojaki onstran morja za svojo pravo domovino, kako vedo ceniti prekoristno našo družbo sv. Cirila in Metoda. Hvala lepa listu »Glas Naroda«, g. Fr. Sakserju in zavednim rodoljubom, ivnemajočim naše rojake v Ameriki za dejansko ljubezen do domovine, hvala iskrena rodoljubnim rojakom za darovane dolarje in cente!
Briška C. M. podružnica v Biljanl. —
Ker se nista mogla vdeležiti veselice, darovala sta podružnici vsaki po 2 K g., Lovko ToroS iz Medane in Ana Prinčič, učiteljica iz Kozane. Hvala I Odbor,
Družba sv. Cirila io Metoda.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala C. M. podružnica št. 1. v Nev Yorku K 900"—, nabrano udtiino od raznih C. M.
DOPISI.
Iz ajdovskega okraja.
Iz Rihemberga. — Župnik Štrancar se je ojunačil ter poslal v »P. U« dopis s podpisom v katerem priznava, da je resni ično srkal pozzno v noč »ru<jnefea« iz steklenic in je slednjič toliko vsmiljen do svojega bližnjega, da .privošči celo dopisniku »Soče« kapljico te dzborne tekočine. Toliko velikodušnosti dopisnik »Soče« nikdar ni pričakoval od gosp. Štrancarja ter je bil mneiJja, da mu privošči k večjemu »ostanke« onih buteljk. Iz iginljivosti ne najde pravili izrazov v zahvalo.
Kaj pa z marinaricami?! So-.li resnično plesale? Pričakovali smo popravka a zaman. Ja, ja, gospodje zaropotajo jnaio proti obrekovalicem nedolžnih ljudi v eer-ikvi, vpeljejo natančne poizvedbe in pridejo s',ednjič do zaključka, da smo pod kožo vsi krvavi, kaj ne!...
VELIKA VAS.
Edger Monteil. K.
Roman. — Francoski ppisal Poslovenil: F.
(Dalje.)
»Ne bo več dolgo trpelo, jutri se zbere ministerstvo.«
Bilo je v resnici tako in Rovbončanje, kateri stranki so že pripadali, so bili v velikem nemiru. Celo najzvestejši pristaši župnika in župana niso preveč zaupali v bodočnost klerikalizma.
»Bili bi veseli,« se je slišalo, »če bi senat ne dovolil razpusta in nas pustil v miru,*
»Ka pa imamo od cele stvari?« so rekli drugi re-akcijonarci. >Nič dobrega. Trgovina je zastala, najemniki ne plačujejo najemnine, hlapci zanemarjajo delo. Mi imamo pa škodo.«
»Gospodje v velikih mestih bi ne postopali tako, če bi se spominjali nekoliko malomeščanov in kmetov.«
»Nismo za preobrat. Da, če bi kralj Henrik, ali ce-sarjevič Napoleon zasedel v lepem miru prestol, potem bi bilo res lepo in ljubi Bog bi ime! kar hoče, ali z bojem — ne, to nam ne ugaja, storili bi mnogo bolje ti kandidati za prestol, da ostanejo tam kjer so.
»Hočemo živeti v miru.«
»Kajti pri menjavi vlade se ne ve nikdar, kaj lahko pride.«
Republikancem je prišlo tako mnenje ljudi ravno Prav. Levica senata je izdala manifest, h kateremu je Pridal poslanec iz Saint MarceUin.a Se poziv na republikance cele Dauphlneje.
Republikanci v Rovboni so dali to dvoje tiskati in so potem razširjali te letake med kmeti, kateri so priznali ievici popolnoma zaupanje.
Splošno razburjenje je bilo tako, da so prišli kmetje iz oddaljenih vasi v Rovbono, postajali po krčmah in pričakovali novic.
Ljudje vseh strank so se vrgli s pravim pohlepom na časopise, kdor pa ni znal brati, prosil je druge, da bero na glas.
To je porabil Galtier in razdelil manifest in še druge letake.
»Slabo znamenje je,« pravi gospa Monestrel, »če zapusti kmetovalec svoje polje, da postopa po krčmah in kavarnah in razpravlja o politiki.«
»To me spominja na leto 1843,« pravi Monestrel, »takrat so tudi vreli ljudje skupaj in Galtierov oče je stopil na kak zaboj in govoril zbranim. Kmetje niso bili posebno prijazni, ko so ga slišali.«
»Albert je kakor njegov oče, drži govore, deli brošure in časopise.«
»In ti bi ga rada celo za zeta!«
»Ti veš tako dobro kakor jaz, da je najbogatejši v celem okraju in ti poznaš vrednost denarja.«
Če je govorila gospa Monestrel tako, zadela je svojega moža pri najobčutljivejši točki. Ljubil je denai in se je le težko ločil od njega. Da ga je imel dalje časa v žepu, plačeval je račune mesarja, trgovca in vinotržca letno in pustil se je vedno večkrat opominjati. Letos, dasi je že davno preteklo leto, ni še nič plačal'in'sedaj so ga tožili vsi.
»Časi so vedno slabši,« je zdihoval in šel k pisalni mizi, da bi vzel denar iz nje.
Tega ni storil nikdar, ne da bi tehtal denar nekaj časa v roki, ga ogledal od vseh strani in ga dal zopet nazaj v predal. Končno, s težkimi zdihljeji ga je vendar odštel in pripravil za svoje upnike.
»Moj Bog, če se mora plačevati dolgove...«
Tudi Bergerou, kateremu je dolgoval še tristo -frankov, je prišel tirjat svoj denar. Monestrel ga pa ni hotel dati.
»Da, veste,« pravi Bergerou, »kakor stvari sedaj Stoje, se ne more vedeti, kaj se lahko zgodi. Že jutri prižgo enemu lahko gozdove in poslopja ali pripeljejo vojake v stanovanje. Tu rabi vsakdo svoj denar. Zahtevam torej svojega, in sicer v^zlatu.«
Monestrel, ki je bil sam neizprosen upnik, je stokal in se zvijal, Če je moral komu kaj plačati.
Gospa*Monestrel je bila vsa zbegana, slišala je namreč, kaj je rekel Bergerou.
»Ali slišiš, kaj j'e rekel?« vzklikne. -»Morili ki požigali bodo! G Bog, kaj se zgodi z nami!« Monestrel pa je zdihoval:  »Kri «ni puščajo, do zadnje kapljice. Svoj zadnji vinar moram: dati! In to se imam zahvaliti tvojemu Galtieru, ti satanova hči!«.
Lucija odgovori: »Da, moj Galtier je, moj bodoči soprog.«
»Tako, Teninu ipa odgovarjaš!«  .
»Ali.« vzklikne Lucija, »vi torej veste, da mi piše? Mislila sem si. No, morate biti gotovo jako zadovoljni, da dobi odgovor.« ,
»Da,« odvrne -mati, »če ga nameravaš vzeti če imaš pa druge misli v glavi...«
»Ne sme imeti drugih misli, kakor jih imava midva,« vzkiikme oče.                                             ......
'' ; Za drugonedeljo so napovedali zopet veselico, "topot pa najbrže ne povabilo martoaric v^Rifaemibenr te strahu, da%i 'ne vdobile kakih srčnih bolečin. Na zdar, pane!
Moll-ov Seidlitz-prašek
ie za na ielodcn trpeCe neprekosljivo sredstvo ;atero ima prednost pred  vsemi drugimi dr* atiCnimi (isti!, kroglicami in graeHcami,
Cenaorig. škaUje K2-
Pouarejanje se sodaHako zasledile.
Moilo-vo Franc, žganje iR sol
z& ribanje iivota. — BoIeHae olaJSujote in okrepCnJcCe sta-roznano sredstvo proti trganjo in preMajenju vsake Trste. 0*1*. steklenica K 2r—
Na prodaj po vseh lekarnah I in mirodilnicah. Glavna lekarna 4. MOiL, c. in kr. mani laloinik, Dunaj, Tnchlaaben 9.
Zaloga f Gorici v lekarni:  A. Gironcolt.
"ZlPnUJ
oo
»Slovensko Stražo« so ustanovili kle- J rdkalci; ustanovili so jo iz same hudobije . do družbe sv. Cirila in Metoda. Rekli pa . so, da ima Slovenska Straža namen na-roimoobramtanega dela. Toda v resnici , nima takega namena in »Slovenska Stra- ' ža« ni — slovenska straža ob meji!
Ce bi bili klerikalca, ki pravijo, da nočejo nič skupnega z naprednjaki, ustanovili obmejno stražo res v .namen narod-noobrambnega dela v pravem pomenu besede — no, o tem bi se dalo koncem konca še pmnavaino govoriti, ali oni so ustanovili »Stražo«   samo le «v svoje   posebne I namenih
namene, ki se ne -zlagajo s pravim narod- , ^ela. noobrambnim delom.                                !
Da jdm ni mar   za   pravo   narodno- j obrambno delo na mejah, spričujejo izjave v njihovem »Vestnikn«. Zavrgli so — I šoto! Kaj pa naj varuje najprvo obmejne | Slovence   potujčevanja,   ako   ne   šola? Nemci, Lani, Cehi razumejo glavno nalogo narodnoobrambnega dela v šoli. Ali slovenskim klerikalcem   slovenska šola ob meji ni mar — oni   imajo  posebne   namene.
Za VeUikonoč lani so razodeU namene »Slov. Straže«.
Pisali so tako-le: |      »Mi   ne   vidimo   rešitve   obmejnih Slovencev v tem, da bi jim ustanavljali šole.«
»Dobimo vpliv do mladine in dostop do nje potom svoje organizacije in uspehi bodo sigurnejši in trajnejši kot bi jih dosegla šola.«
»Mladinska društva na strogo katoliškem temelju so naš ideaU
Povedali pa so potem tudi dosti odkrito,  da jim nI prav nič mar za narod-
nost (ki je po kardinalu'Missiji pagan-stvo!), ampak da jim je le za to, da varujejo vero ob mejah. Če & tudi Slovenec potujči, naj se potujči, sarrio da ostane katoličan, da se morda ne poluterani.
Zato pa so zavrgli šolo, zato jim lebdijo pred očmi le katoliška društva, katoliške organizacije kot ..... »narodno obrambno-delo«.
Naše mnenje pa je to: da je šola prva narodnoobrambna trdnjava. Naše ljudstvo je katoliško. Torej ostane potom obrambne šole slovensko in katoliško.
Kdor -pjrzametuje šolo, zametuje slovensko narodnost — temu je pravo na-rcdnoobrambno delo deveta briga!-------
Klerikalci delajo proti družbi sv. Ci-t ila in Metoda. Ker pa vedo, da je ime družbe ukoreninjeno v ljudstvu, se predr-znejo celo ime obeli blagovestnikov izkoriščati v svoje nečedne namene.
Sedaj namreč vabijo, naj se ustanovijo sirom domovine nove podružnice ^Straže« in sicer po prazniku svetih bratov Cirila in Metoda, dne 9. julija. Lagali bodo, da gre za družbo sv. C. M., kjer jim bo tako kazalo. Obstoječe podružnice morajo na omenjeni dan praznovati svoje Obletnice. Vse z namenom: slepariti in <ma-miti ljmdi ter škodovati C. M. Družbi.
Zato pa kličemo vsem zavednim Slovencem in Slovenkam: Proč od »Slovenske Straže«, ker to ni slovenska straža, ampak samo društvo črne rnterna-eionale, naperjeno naravnost proti naši lesnični narodnoobrambni Ciril in Metodovi družbi.
Rodolubi in rodoljubke! Učite ljudstvo, kaj je Straža in kaj C. M. Družba, da ne (bo trosilo denarja za Stražo, to je sebi v škodo!
»Straža« še ni storila nič za obmejne
Slovence in tudi ne bo, ker nima v svojih
pravega     narodnoobrambnega
Zato proč s »Stražo«!
V »Slovencu« čitamo, da je nabrala »Straža« v prvem letu nad 53.000 K v na-rednoobrambne namene!
Kam pa je šel ta denar! Kje so izkazi? V kake narodnoobrambne namene je bil porabljen ta denar?! Za volitve morda, za čuke in marinarice?! Za razdorno delo mogoče je prišel kak vinar — za pravo narodnoL-brambno delo nič!
Zato: proč s »Stražo«, ker to ni straža, ampak poguba obmejnega slovenskega ljudstva!
Domače vesti
Akademija. — Danes, dne 1. julija priredijo slovenski srednješolci v dvorani Trg. Doma akademijo s sledečim vsporedom: I. Deklamacija: O. Zupančič: Pesem o mladini ob Prešernovi stoletnici; 11. P. I. Čajkowski II. in I. odstavek iz D-dur kvarteta op. 11. Izvaja kvar-tet-Midil. III. Igra. Dr. Fr. Detela: Uče-
njak, komedija v 3. dejanjih. — Ker je čisti dobiček namenjen »Dijaškj kuhinji« se preplaoila hvaležno sprejemajo. Začetek točno ob 8V2 zvečer.
Zveza županov in podžupanov na Krasu bo imela odborovo sejo dne 2. julija 1.1. c*b 10. dop. v Komnu pri «g. J) Ko-vafcica.
Tramvaj bo vozil jutri popoldne s trga sv. Antona v Rožno dolino k dirki m veselici kolesarskega društva »Danica«, katere naznanilo priobčujemo na drugem mestu. Pri veselici v Hilmltefcbu se pričakuje obilo udeležbe.
Premeščen je v Gorico na c. kr. državno gimnazijo pravi gimnazijski učitelj dr. Jos, F. Miillner z gimnazije v Žalcu na Češkem.
Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za vstop v prvi tečaj v nedeljo, dne 9. julija t. 1. od 9—12 ure do-poludnc Vi ravnateljstvu v S. Gregorčičevem   Domu (v Križni ulici št. i.)
Dr. ŠtisteršiČ strahovito blamiran. — V torek je naznanil »Slovenec«, da je dobil dr. Šusteršič povabilo, naj gre z letovišča v Toblaohu takoj na Dunaj k minister-skeimi predsedniku. V sredo je že prinesel »^Slovenec« brzojavko, da je mrnisterski p;edsednik Gautsch konferiral s Šuster-šičem. — Vse to pa je izmišljeno in zlagano. — Gautsch ni klical SusterŠiča ?i'a Dunaj in ni ž njim igovoril — to je resnici!. In sicer je dal baron Gautsch sam objaviti, da on ni klical Susteršiča na Dunaj in ni govoril ž njim. -¦- Usiljivec ŠtisteršiČ in lažnjivi »Slovenec« stojita tu bUrnii-rana! In tak človek naj bi zastopal Jugoslovane nasproti vladi? — Šusteršič nadaljuje pot, ki kornpromltnje Jugoslovane ter jim neizmerno škoduje.
Laško učiteljsko društvo je zborovalo v Cervinjanu. Glavno na tem zborovanju je bila zopet gonja proti slovenskim šolam. Teh lepih ljudi ne boli nič drugega nego to: ker je v Gorici slov. moško učiteljišče, žensko slov. učiteljiški oddelki in slov. paralelke na gimnaziji. Te tri šole so zopet enkrat podili iz Gorice v krepkih resolucijah. Navzoč je bil tudi dr. Petta-rin. Deželni uradnik na takem hujskar-skem proti Slovencem naperjenem shodu!!!
Ušaj je pristno slovensko ime. Na planoti Trnovski so doma Ušaji. V Zagozdit pri Ravnici je hiša, pri »Smonu«; od tam je doma oče goriškega državnega poslanca UŠaja. Čista slovenska kri! — Poslanec Ušaj je bil navzoč na zborovanju luskin učiteljev v Červh janu ter je obljubljal, da prežene iz Gorice moško slov. učiteljišče, žensko slov. učiteljišče ter sbv. paralelke na gimnaziji. Vse to misli pregnati menda v Zagozd pri Ravnici, kajti s Slovenci ven iz Gorice; to je pravo delo za bodočnost Gorice! Živio' Ušaj iz Za-gozda! Boste videli, kako bo odmevalo iz slovenskega gozda!!
Izlet na Golico. — Z vlakom o polnoči priredi nekaj gospodov izlet na Go-
t
»Da, če bi. imeli vi sami katere.«
»Kaj praviš, ti satanova hči?«                                |
»Pravim, da sami ne veste, če bi privolili v poroko s Tenšnom ali ne, ker ne poznate premoženjskih razmer tega gospoda. Dovolite ani torej pripomniti, da je bilo prezgodaj, dopustiti pisarjenje.«
»Ima prav,« meni gospa Monestrel, »rekla sem ti takoj, Monestrel, da se najina hči s tem samo izpostavlja ...«
»To je res. Lucija, pooblastim te, da ne pišeš več.«
»Ne potrebujem vašega pooblastila ne za, ne zoper. Storim, kar se mi zdi prav. Zato vam pa pravim, da vzamem mojega Alberta — tudi proti vaši volji, če bi morajo tako biti.
»Tvoj Albert! Le poglij, kaj dela,« zavpije Monestrel in pokaže skozi okno. »Tam stoji sredi na trgu in dvajset, ali še več ljudi krog njega!«
»Dela propagando za republiko,« odvrne Lucija.
»Lepo rokodelstvo.«
»Ti jo pa delaš za Henrika V. Ti pripravljaš, da se bodo pretakali potoki krvi, in vse grozovistosti meščanske vojske. AJbert varuje samo obstoječi mir, on noče meščanske vojne, on ni revolucijonar!«
»Potem sem jaz revohjcijonar?« vpraša Monestrel.
»Da, to si ti,« odvrne Lucija odločno. »Ti si revolucijonar!«
»To je pa vendar preveč! Ti satanova hči! Kako zavržena, moraš biti, da izgovoriš tako nesramnost!«
»O moj Bog,« vzdihuje gospa Monestrel, »množica raste krog Alberta« in Albert stopa na .vogelni kamen! Sedaj pa je revolucija gotova in mi smo izgubljeni.«
Albert je stopil v resnici na vogemi kamen, da ga je ogorčilo, med temi ko je ime ministra Tourton, ki je godi v senatu in kaj pišejo Časopisi, kadar je omenil poštene namene, ljubezen do domovine in strankarsko zve-
liča Ako se želi še kateri pridružiti, naj se oglasi v kavarni »Central«, od koder bc> skupen odhod.
Okrajno glavarstvo v Gorici vodi sedaj, ko je premeščen dvorni svetnik grot Attems v Trst, okrajni komisar dr. Baltič.
Dijaška veselica v Podgorl se je spo-nesla v občo zadovoljnost občinstva. Tudi čisti dobiček, ki znaša 44 K 34 v izročil se je »Dijaški kuhinji v Gorici«. Žal, da se vsled raznih zaprek ni mogla vršiti veselica poprej, drugače bi bil gmotni vspeh veliko večji. Posebno zahvalo izrekajo dijaki tim potom g. Bregantu, za brezplačno prepustitev dvorane, .g. nadučite-l;u Budahi za izposojeni harmonij, g. učitelju Faganeliju za izposojeni glasovir. Tudi onim g:g. ki so prepkičali vstopnino in sicer: ravnrtelj Bežek 2 K, prof. KoŠ"ik 15 K 20 v, davkar Peče 20 v, župan Klan-čič 4 K proi, Zupančič m dr. Piki vsak po 60 v, neimenovani iz Gorice 1 K. Mesto vstopnine poslali naslednji g.: proi. Ma-stnak in nadzornik Finšger po 1 K 40 v. prof. Va^az 2 K, Dornicelj, Zakotnsk jn viš. rev. Blažon po 1 K.
Veselica »Slovenskega bralnega in podpornega društva« v Gorici se je vršila v četrtek m je skončala v splošno zado-voljnost. Odbor se je potrudil, da je nudil si. občinstvu res prijetno zabavo* Na Jako lepo okrašenem vrtu se je zbralo še pred 5. uro mnogo občinstva, ki je pazljivo sledilo vsporedu. Splošna sodba je bila, da sta oba pevska zbora pod vodstvom g. Kubištc res mojstersko izvršila svojo nalogo. Posebno pa je ugajal mešan »bor »Colručku«. Vsa čast gospodičnam pevkam in gospodom pevcem ter gospodu pe v o vodji!
V  prid naši prepotrebni Šolski družbi je prodajala ženska podružnica sv. Cirila in Metoda razno pecivo, cvetlice in marsikaterega je obdarila s prav lepimi dobički potoni kolesa sreče.
Na veseličuetn prostoru je bila tudi »Marjarrca«. Okoli nje se je gnetlo vse polno občinstva in zbijalo vsakovrstne šale. Ves čas je vladal popoien' red in živahno razpoloženje.
Gmotni vspeli veselice je zadovoljiv, bil bi lahko boljši. Se pač pozna, da je preveč veselic in premalo denarja.
Marljivemu odboru častitamo na lepo uspeli veselici.
Porotna razprava proti OabtijelČiču in Križniču z Anbovega je končala tako. da je Gabrijelčič obsojen na 18 mesecev ječe, Križnic je pa oprezen. Denar je bil jako slabo ponarejen ter se je lahko na prvi pogjed videlo, da ?,* komadi f K in 5 K ponarejeni.
V  sredo se je imela vršiti porotna razprava proti »Novemu Času« na <tožbo g. A. Gabrščeka. Ker je bila pa porotna klop mešana m tolmač Klavžar ni hotel priti, se je razprava prenesla na prihodnje zasedanje,
(Dalje v prilogi.)
stobo viteškega Mac Mabona, pričeli so se ljudje smejati — dasi jim ni bilo ravno veselo. Ime vojvode Broglie jili je ogorčilo, med temi koje ime ministra Tourton, ki je bil manj znan, pustilo ljudi hladne. Ali vseh pozornost pa je obudil ime Gambetta.                                                 !
»Poslušajte, poslušajte!«                                          i
Galtier je prebral cel Gambettov govor, ki je bil ognjevit protest proti postopanju Mac Mahona in njegovih ministrov.
Kmetje so poslušali z napeto pozornostjo, kimali so pri vsaki skriti opazki proti jezuvitom in so glasno pritrjevali, ko je Galtier končal.
»Da, da, tako je,« so klicali.
Govor Ganubettov je imel na kmetsko ljudstvo isti vpliv, kakor v zbornici. Vsi* ki so ga slišali, so se čutili okrepčane in navdušene, šli so, da ga razglašajo dalje.
»Da, to je mož,« so rekli.
»Če bi ne imeli njega, godilo se nam bi slabo.
»Ne bojte se«, pravi Galtier, »on je tu, da bo branil naše pravice, in če se zberemo vsi republikanci krog njega, če ne bomo kazali slabosti, potem je zmaga gotova!«
Vedno več kmetov je vrelo v Rovbono, celi okraj se je zbiral v glavnem kraju. Sledilo se je z veliko pozornostjo razpravam v senatu in se izpraševalo, kaj mislijo re-akcijonarci.
Ti se niso ganili. Župan se je skrival, ravno tako tudi sodni izpraševatelj, ob enem zvesti sluga davkarja, ki je bil pred kratkim, ko je šel po noči domu, dobil od neznanih storilcev pošteno mero batin; tudi ta se ni upal pokazati kmetom, katere je radi najmanjših dolgov takoj rubil.
Župnik je šel samo iz župnišča v cerkev in zopet nazaj, tudi kaplan se ni dal videti. Samo gospa pl. Slepič je gledala skozi okno in radovedno opazovala razburjene
gruče, ki so govorile večkrat tako glasno, da je prišla marsikatera gorka na njeno uho.
Ko se je izvedelo, da je zbornica ražpuščena, razkropila se je množica, kmetje so šli jezni hi v strahu domu, sedaj pa so se prikazali /opet reakdjonarci na površju.
Sedaj se je »zopet lahko videlo bankirja in župana Chanata y svojim sorodnikom in zetom na cesti.
Spred« je k »raka? v črni obleki in z belo ovra ; o častiti Chttnat. \z njegovega žepa je gledal županski pas. kakor, da bi hotel pokazati, da ie pripravljen uradovati vsak trenutek. Dva koraka za njim sta Šla Felibfen m Tenin, tema pa je sledil v dostojni razdalji poljski čuvaj.
Tudi orožniki so hodili v paradi jako mnogo okrog. StražmeSter pa je postajal pred hišami republikancev in jih opazoval predrzno.
' aj neki hočejo?« so se izpraševali ljudje.
a pt. S<^pič je obiskovala revne in bolne, katere ji je na.*, kaolan daleč v Cliambaransi, njen soprog pa je korakal p glavnem trgu in zagotavljal vsakemu, kdor ga je hotv. poslušati, da ne pride noben republikanski poslanec v zbvrnko.
»Naš pa pjkk- gotovo«, odvrne .losu.
»Tudi ta ne«, vzklikne gospod davkar, »vi pač še ne veste, na kak način bomo postopali z vami.«
»Svetoval bi vam, gos ped davkar, nekoliko previdnosti, ne vem sicer, kakšni so ljudje drugod, ali pri nas v Dauphineji, so jako kratko navezani in imajo močne pesti.
Gospod pl. Slepič zmigne z rameni in odide ponosno dalie.
Nakrat se razširi vest, da so vsi župni upravitelji in kaplani okraja, zbrani v hiši župnika Mingrala.
»Sedaj daje gotovo povelja, ki jih je dobil pri Škofu«. pravi Allard prijateljem.
¦ii.
Priloga „Sožb" št. 74, z dne 1. julija 1911.
Detomora obtožena. — Frančiška Testen iz Krvavicam občini Banjšice Je obtožena detomora. Dne 13. marca lani je po dolgem taijenju priznala, da je povila dete ter da je isto izpostavila v gozdu med dve skali ter -da je dete gotovo kaka žival požrla. Preiskovala je žandarmerija ter našla blizu brezdna, globokega kakih 70 m, ne-
la vlada. Kako je nastal ogenj, s^ ne ve. |»Ljudje v oiestu to v okolici so bili v, strahu, kaj bo, ker je močno žarelo na nebu vsied velikega ognja. Škode je okoli 24000 K. Gasili so ognjegasci in vojaki.
Laško šolo v Podsori je obiskovalo v bas ininolem Šolskem letu 46 učenk in 40 učencev. Imena: Brezigar, Btejak, Cerni-
ko e^fa k«L?j& :^                               &*Mtdr-kažejOr-*kaki otroci .pohajajo
stenova morda vrgla svojega novorojenčka v anten jemo brezdno. Iz tega brezdna so res ipotegnili trupjgfce deklice, kakor srno svoj čas obširneje poročali. Zdravniki so konstatirali* -deujfi bila. deklica rojena zdrava "ter da se je zadušila. Te-stenova je rojena 30. maja leta 1893. Pripoveduje, da je res povila, da se jej zdi, da je bil otrok živ, ne prrpoznava pa vsega tako natanko kakor pred preiskovalnim sodnikom. — Razprava se nadaljuje. Predseduje predsednik okrožne sodnije Cazafura.
Odlikovanje. — Zdravstveni nadzornik za Primorsko dr. Ludovik Berger je povodom svojega upokojeni.- imenovan vladnim svetnikom.
Štrajk zidarjev v Gorici. — Zidarji so pričakovali odgovora na spomenico podano gospodarjem na včerajšnji dan. Ker pa je odgovor neugoden, so stopili davi vsi zidarji v Gorici v štrajk. Okoli 9, ure so priredili demonstrativen obhod po mestu. Zidarji zahtevajo, kakor smo že poročali, povišanje plače ter zmanjšan urnik.
»Slovenec« ima v Gor ki poročevalca, ki (hitro obesi na veliki zvon, kar bi moralo ostati tajno prav do določenih dnij. Ko se je bil izdruženi odbor zedinil za skupnega kandidata pri državnozbor-skih volitvah ter ga je hotel proglasiti na shodu, je izbrbljal ime kandidata oni politični otrok hitro v »Slovencu«, Potem je prišlo ime v druge liste in tako je vse vedelo že poprej m ime kandidata, kar je kvarilo namen shoda. Kakor Čujemo, so bili klerikalci radi tega ošteli prismodo in blaznika, kakor ga je »Gorica« nekoč imenovala, toda mož je neozdravljiv; sedaj nam je zopet jedno zagodel. V sredo je prinesel »Slovenec« zopet notico, ki nekaj izdaja, kar bi bilo moralo ostati tajno. AH ni mu dala miru poročevalska žilica, zopet je hitel na dan z novostjo prvi ¦— in tako so drugorodni nasprotniki naši obveščeni o stvari, katera se je imela tajno izvesti ter bi se bila pokazala šele določeni
dan...... Tako. poročevanje le škoduje
slovenski stvari v Gorici. Če je poročevalec otročaj In brblja, pa naj bodo pri »Slovencu« pametni, da ne priobčijo takih poročil, ki naši skupni stvari le Škodujej). Upamo, da bo to pomagalo!
Velik požar v Gorici. — V torek zvečer ob jako viharnem vremenu je zgorelo skladišče lesa, namenjenega za zgradbo nove cerkve na starem pokopališču. Les je bil spravljen že več let ob ulici Leoni pod dolgo lopo. Les je darova-
to šolo! Pozor! Proč od laške šole!
Javni nastop učencev »Glasbene šole Pevskega in glasbenega društva« v Gorici je-prr/abil v četrtek dopoldne obilo občinstva v dvorano Trg. doma: starišev, dijakov in dijakinj ter prijateljev glasbe. Z zanimanjem je sledilo Občinstvo izbranim točkam ter se divilo dovršenemu prednašanju nastopajočih gojencev in go-jenk, ki so bili deležni obilnega priznanja. | Vspored je bil prav le>>o razvrščen*, klavir, gosli, komorna glasba, zborovo petje; glavna najlepša točka: komorna glasba. Kvartet (Micki, Sancin, Pečenko, Pertot) je igral očarujoče. Ugajal je zbor dijakov. Velik je trud s šolo pa tudi uspeh ni izostal: na tem je le čestitati vodstvu in učiteljem: Miohl, Komel hi Kubišta. Društvo je z nova pokazalo, kako lepo vrši svoje kulturno nalogo v goriškem mestu.
Olepševanje mesta. — Društvo za olepševanje mesta je napravilo po drogfh električne naprave v Gorici okoli sredine košare s cvetjem, kar je prav lepo. Tuin-tani so okrasili meščana ° cvetjem balkone l in podzidke pri oknih. Prav! (Kdor le more, naj okrasi okna, podzidke, balkone s cvetlicami, ker se s tem stori mnogo v olepšavo mesta.
Soteska »Dovršnik« na HruŠici pri Jeseničan, katere popis prinese prihodnji »Planinski vestnik«, nudi radi divje krasote mnogo zanimivega, ter se izletnikom prav toplo priporoča, da se jo ogledajo, posebno pa turistom ,da turo od Golice nazaj čez lirušiško planino napravijo, skozi to sotesko na postajališče Hrušica. Pot je vseskozi markirana. Neposredno pred vhodom v sosesko, 6. min. od postajališča Hrušica, se je z 1. t. m. otvoril nov planinski hotel penzijon »Jasno Selo« z 39 sobami in velikim vrtom. Tam je potniku dano, da se z dobrimi jedili in pijačo okrepča, dalj ali manj časa tam biva.
Poštni avtontobilni omnibus v Gorah. Izletnikom in ihriboiazcem kakor potujočemu občinstvu v Gore se priporoča nov moderno opremljeni poštni avtoinobilni omnibus, prostoren za 30 oseb, ki vozi vsaki dan ob 4. ari popoldne z železniške postaje Sv. Lucija-Tolmin skozi celo Soško dolino do Bovca, in zjutraj ob 6'30 nazaj.
Jesenske orožne vaje rezervnikov in nadomestnih rezervnikov III. armad, zbora. -— K jesenskim orožnim .vajam bodo pozvani rezervniki in nadomestni rezer.v-niki: Pehota in lovci: Pešpolka 27 in 47 od 28. avgusta do 9. septembra in od 31.
avgusta, do 12. septembra, pešpolka 7, 17, 8?4n m m lovski bataljoni 7,8, 9'iai 20 od 21,+avgusta do 2. septembra in od 31. avgusta do 12. septembra. Gorska artiljerija: od ;L do 13. avgusta, od 16. do 28. avgusta in od 3L avgusta do 12. septembra. Trd-njavska artiljerija polk 4 od 27. julija do 5. avgusta in ad 7. avgusta do 19. avgusta. Sanitetni oddelki"?,- 8 in 9 od 17. do 29. julija, od J do 13. avgusta, od 16, do 28. avgusta, od 4. do 16. septembra in od 18. do. ,30. septembra.
Tombola na Travniku. — V četrtek se ije vršila v Gorici na ta dan običajna tombola v korist mestnega zavoda zapuščenih dečkov. Tombolo je dobil Karol Klinec s Cerovega.
Ponarejeni bankovci v Trstu. Pozor! — Ze nekoliko dni krožijo v Trstu prav dobro ponarejeni bankovci po 20 K. Bankovci so jako dobro ponarejeni, le na oglih niso okraski povsem enaki. Te dni so pri avnih blagajnah zasledili 50 takih falzifi-katov. Vzlic poizvedbam niso mogle ob-lastnije   priti še na sled ponarejevalcem,
V  morskp kopališče Gradež se odpeljejo jutri bolni otroci: iz naše dežele jih je 110, s Tirolskega 30, z Dunaja 25, iz Gradca 25, s Kranjskega 36, iz Opave 25, iz Plzna 20, z Ogrskega 20. V Gradežu ostanejo 50 dni, dunajski otroci 60.
V  nedeljo, dne 2. julija se vrši v Št. Mavru v prostorih g. Fonzarija veliki javni ples. Začetek ob 3. uri pop. Sv-ira voj. godba.
Padel je pri delu zidar Ludovik Lasič iz Vrtojbe ter si izlomil levo roko.
Voz, poln sena se je prevrnil na Korsu Fr. .los., ker je obok ceste proti jarku tak, da ni nič čudnega, če se zvrne kak voz v jarek. Voznik Masten je skočil z voza ter se pri tem precej poškodoval.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Kur-ner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 2. do 9. julija t. 1.
Zgubil je nekdo na poti s Koma do Grgarja denarnico, v kateri je bilo več denarja in drugih papirjev. Kdor jo je našel, naj jo prinese v naše upravništvo.
<bti Se v.tem pc^tt.djru.^ve^o.vescjuloPi' in sicer k^ncean. avgusta, ali v:"z.a#rtKu septembra meseca, kar.se Še prafočasno naznani. Odbor. '             '    '"'    '. ¦*"¦
Te,tayadnp; društvo»SoJkejU.'v % An-drežu naznanja, da so bili na zadnjem.-i^ vanredneni občnem zboru .dne, 4. junija; t, 1. izvoljeni sledeči v odbor: StopstaiiVla-rnšič Josip^pod&tarosta: Budaj iPet^r, načelnik: Rijavec ^nton, tajnik: Furlani Vla-; dimir, blagajnik: Nanut' Franc, odbornM:' Brajnik Josip, Budal ^lojz, Pavlin Ivan, , Fnrlan Henrik, Mučič Alojz, Važintin Andrej, podnačelhik: jPavletič Hjidfegard, namestnika: Brajnik Ivan, Nardin Alojz,. pregJed. rač. Rijavee, Josip./ A." Š.. ,
Telovadno društvo »Sokol« v Komnu priredi v nedeljo, dne 2. julija t. j.' na dvorišču g. Josipa Žigana veselico, obse-gajočo igro, petje in, ples. yisti dobiček je namenjen za nakup telovadnega orodja in za »Ljudsko knjižnico« v Komnu,
Goriška Sokolska Župa naznanja, da se vdeleži po večji deputaciji zleta »Tržaške Sokolske Župe« v Vrdeli pri Trstu, dne 2. jujija1.1,
Poživljamo vsa bratska društva, ki se tega zleta vdeleže, da se v svrho skupnega dohoda v Vrdelo priklopijo predsedstvu, katero se odpelje z vlakom državne železnice, ki odhaja iz Gorice ob 12'15 popoldne. — Na zdar! Predsedstvo Oš, Š, Z.
II. zlet Gorenjske Sokolske Župe se bo vršil, kakor >znano, letos v nedeljo 9. julija v Škofji Loki. Isti dan razvije škofjeloški »Sokol« svoj društveni prapor.
fveza narodnih društev.
Pevsko in bralno društvo v Bukovlci
priredi v ned. 2. julija veliki ples s koj-ščansko godbo v prostorih g. V. Kebra. V slučaju slabega vremena se prenese ples na 16. julija 1911.
XI. izkaz
daril 2a Sokolski dom v Gorici.
U. dr. Irgolič                                1 K — G. M. Domeniš razprodal blokov za                                    43 .» 02 Prispevki deželnikov za junij      60  » —
skupaj          104 K 02
prišteti dohodki VIII. izkaza     1524  » 02
znaša sklad skupaj                   1628 K 04
Za nadaljne darove priporoča se odsek za nabiranje prispevkov. Na zdar!
Za Sokolski dom v Mirnu je daroval g. Vincenc Ferletič, župan 25 K. Na zdar!
rrgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
K podraženju tobaka. — Včeraj zvečer so napravili inventuro ftnačni organi po vseh tobaikarnah, da kojištatirajo, koliko cigar, oigaret in tobaka ima vsak to-bakarnar ter katere množine je začeti z današjim dnem prodajati po zvišani ceni.
Proti povišanju tobačnih cen so imeli 21. pr. m. socialisti v Budimpešti sedem shodov. Vsprejeli so resolucijo s pozivom, naj se na finančni atentat odgovori s tem, Ja se vsak kadilec vsaj deloma odpove kadenju, dokler vlada ne prekliče svoje odredbe glede ~ povišanja tobačnih cen.
Žganja so v Nemčiji popili Jani znatno množino, matije, nego pa V predlanskem letu; vporaba je padla od 2,602.121 hI rta L800.422 hektolitrov. Delavstvo je odgovorilo z bojkotom žganja^kb je vlada in njena meščanska: večina v nemškem dr-
Biio je res tako, župnik je rekel zbranim. »Dobil sem od njega milosti, našega škofa, jako določena navodila, po katerih se imate strogo ravnati. Ostati morate neprestano s svojimi ovčkami v zvezi. Poiščite ljudi v njih stanovanjih, vstavljajte jih na cesti in govorite ž njimi o politiki in veri. Posebno pa pazite na žene, obiščite jih, kadar so same doma. vcepite jtmstrah.«
»Strah?«
»Da, recite jim, tudi onim, katerih možje so naši, ker bodo pravile dalje, recite jim torej, da bodo pobrali v naj-dafje treh mesecih orožniki vse republikance, ter jih vrgli v ječo, pripravijo naj se na strogo obsodbo, poslani bodo »si v Novo Kaledonijo.«
»Ali v Cavemie, tam prestanejo več in tisto strašno podnebje spravi preje na oni svet«, pristavi čaloveko-Ijubni kaplan iz Marciola.
*Radi mene rečete lahko tudi v Cayenne,« odvrne župnik hladno, kakor hočete.«
*>Da se le ve, da bodo gnili republikanci na kakem gnoju«, pripomni smeje župni upravitelj iz Thodure.
• »Nadalje porečete«, nadaljuje Mkigral, »da Henrik V., po božji in človeški pravici edini kralj, kralj božje milosti najkasneje prvega jam? <uja prihodnjega leta zasede Prestol svojih očetov.
»Oprostite, gospod župhm«, pravi župni upravitelj iz Chatenav, ki ie imel toliko poguma, zastopati svoje lastno mnenje, »ali jaz mislim, Njegova milost, naš škof stori ¦•apafino, če nam zapoveduje, biti delaven za Henrika V, Vem naprej, da v moji očini ne dosežem ničesar. Božja Pravica ni nilost, to so stvari, o katerih moji kmetje no-čeio slišati. Preje bi deloval lahko v bonapartističnem duhu. aH če se pa govori o kralju, postanejo ljudje precej 'Klati kakor jež, in ne da se z njimi nič več pričeti.«   '
»Tako Je, Kakor vi pravite, cenjeni gospod brat, je tako, »potrdi župni upravitelj iz Lentiola.
i »Da imate prav«, pravi župnik Mingral, »poznam na-! šo okolico, naše kmete le predobro, vem, da imate popol-| notna prav. Toda cerkev je načelo, pravi kralj je tudi I načelo, in mi, gospodje, se moramo boriti za načela. Ne jaz in tudi ne naš škof je sklenil te odredbe. Njegova milost mi ni prikrila, da izvirajo ta pravila od svetega očeta samega. Sicer pa mislim, da vas ni potreba opominjati, delajte previdno in oprezno. Glavna stvar je, vcepiti strah in trepet, in uničiti republikance.«
»Ne bomo zamudili doseči ta smoter.«
»Dobivali bodete vsak |an ,Nouvelliste independant' v zadostni množini, tako da, daste lahko vsakemu po en Časopis.«
».Nouvelliste' delao dobro svojo stvar«, pravi kaplan iz Thodure. majhen črnplas mož, o katerem so trdili kmetje, da ima vedno garje, »Nouvelliste ne postane nikdar silen, prinese vse jako krotko in razume prepričati, drugo poskrbeti ne bo tžko.«
»Gledati morate, da si dobite kolikor mogoče mnogo pomočnikov in zaveznikov«, pravi Mingral. »S tem bi bila stvar zunanje propagande končana. Sedaj pa poslušajte, kaj imate storiti v cerkvi. iNajprej priredite danes čez štirinajst dni prošnje — in spokorne molitve, ki naj trpe cel teden, potem pa bomo romali, priprave naj bodo končane v treh do štirih tednih.«
»Kam pa bomo romali?«
»Škof je želel prvotno, da bi šli v Salette .. -..«
»O, to je sitna, kočljiva stvar.«
»To sem si tudi jaz dovolil pripomniti. Ta, pri nas v Chamlbarausi razširjena vest, da je prikazen Svete device goljufija in da .je igrala vlogo Marije, Rovbončanka, je pripravila Salette pri naših kmetih ob zaupanje in zato jih ne 'smemo siliti, na to božLo pot .Pojdemo torej, k Naši ljubi gospej,«           ,           -¦'.."
»O«, pravi župni upravitelj iz Thoure,, »to je lepo,
mieli bomo pri dobrih patrih v samostanu izvrstno-kosilo. Tudi razumejo kuhati žganje, da je treba iskati enakega.«
»Po romanju pričakujem vse gospode zopet tukaj, pri meni«, pravi župnik Mingral, »za danes nimam hič več, kakor: Ne pozabite, Mac Mahou je naš, in to je meč Francije.«
Župnik Mnigral ni zamudil navodil, katera je dal svojim sobratom, vršiti tudi sam.                                      ¦
Šel je pred vsem k županu.
Nekaj trenutkov preje je napovedala Ivana svojemu gospoda Monestrelov obisk.
»Reci Teninu, naj ostane v svoji sobi«, pošepeta Cha-nat Ivani hitro,, ravno ko je vstopil MonestreL
»Mimogrede sem- se oglasil pri vas,« pravi ta, upam, da je vaš sorejdnik doma, da pregledamo skupno njegove papirje.«        t
»Res, res, dokazila, jaz jih še sam nisem pregledal, žalibog pa Tenina ni doma, .šel je z Brno v Valvaras, vreme je tako krasno in ...«     -¦ .   ¦'¦•^'   ¦  '
»To je nerodno, jaz bi imel stvar že rad vrejeno. Sicer se pa laiko domenimo natančen čas, kaj ne? ^Prosil bi vas še eno, ;povejte gospodu Teninu, naj ne pošilja več pisem moji hčeri, zdi še mi, stvar'ni dostojna.« '•     -
»Pridete nekoliko pozno na to,« pravi Chanat šmejCj »k sreči so pisma ljubih o;trok popolnoma nedolžna.«
»-Govoril §&m o tem z Lucijo.« ;     ';
.»Kaj, vi sie povedali hčeri, da Veste ..'.' ?« "       . ; .
»Da, zgodilo se je samo, z eno besedico, ki; mi ;|e vila. Zdelo se mi, j^,. kakor ;da ji ni povseč^.d.a vemo tjidi mi. Pismo gospod^ Temna so,^'lie^pm^^^ko jako jlo? stbjna, ali ker .poroka |)[i|e;'nat^itao,^tay1jctoa •i.^upji se mi zdi način,.kako vrže. vasa-nila^a^dekia pjsma^mgjj hčeri,.kSfdar spdi.pri Šivalnrimizrppjeg^ koliko čuden ].'. Saj/veste,, c^nj(em go^pbdChanatJ.^al^ hitro prično ljudje govoriti'^'!« ' '' " ' './ ^ ;_; .   , . 1
žavinetn fcboru itiaVlalila težke davke na žfcatfe pijače. Vlada je^ffdnoTžra^inala,; da izmota ogromne švote iz delavskih žepov; kakor se pa vidi, se je tenieljito zmotila.
Nov način iztirjavanja telefonskih pristojbin: — Počenši s 1. julijem t. 1. se bode fetirjavalo naročnino in druge pristojbine, katere morajo telefonski naročniki otf svojih naprav plačevati (izvzem-ši govorilne, posredovalne pristojbine in pristojbine od brzojavk) potom poštnih nalogov! O zapadlih pristojbinah bode izdajal telefonski računski oddelek poštnega in brzojavnega-ravnateljstva v Trstu račuine, kateri se bodo .pošiljali v svrb-ho iztirjanja onim poštnim uradom, v ko-jih okrožju bivajo plačniki. Račune o telefonskih pristojbinah bodo pristojni poštni uradi sličnim poštnini nalogom plačnikom v svrho poravnave predlagali. Predložene račune se more poravnati bodisi v gotovini, bodisi potom na c. kr.poštno-ravna-teljsko blagajno v........... (telefonske pristojbine) glasečega se poštno hranilničnega čeka, katerega naj se preda dostavliencu računa. V slednjem slučaju jam-Či stranka za honoriranje čeka v pošt-no-nranMničnem »uradu. Po izvršeni vpla-čitvi odloči dztirjajoči uslužbenec odrezek in preda račun stranki. Delnih plačil se ne sprejema.
Naznamovanje potnih efektov. — Radi odvrnitve večjih zainud pri oddaji potnih efektov vsled zapeljevanja ali pre-membe se nujno priporoča potujočemu občinstvu, da zaznamuje potne efekte vsake vrste (kakor potno prtljago, brzo-vozno in vozno blago) z namembno postajo imenom, stanom in stanovanjem prejemnika {lastnika).
Najprimernejše" se zgodi to na prtljagi (tovoru) ozir. nje ovoju samem ali manj s celo ploskvijo trdno prilepljenem Hstku. Pri košarah, vrečah, balah, torbah itd. je priporočljivo, da se napiše podatke na tablico iz lesa, usnja ali kartona, ki je s tovorom trajno zvezama.
Ta odredba olajša in pospeši brez-'hibrih prevažanje in je najvarnejše jamstvo za hitro najdbo zamenjanih, zapeljanih ali zaostalih potnih efektov, pri nepravem ali manjkajočem železniškem potiskanju, kar se lahko zgodi pri hitri odpravi prtljage, zlasti za časa močne potovalne sezije.
Da-se zabranijo zapeljevanja, je tudi treba, da se odstranijo stara oblepljenja in druga znamenja, ki se labko zamenjajo z znamenji za prevažanja po železnicah, po zmaslu določb § 31 železniškega obratnega poslovnika še pred oddajo blaga.
Oglas glede podaje napovedi za odmero občne pridobnme v smislu zakona, z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. štev. 220 z«, priredbeno dobo 1912-1913 v neposred-nje državnem mestu Trstu in okolici, v po-kneženi grofiji Goriški in Gradiščanski ter mejni grofiji Istrski Po § 39. zakona z dne 25. oktobra 1896. drž. zak. štev. 220 o .neposrednih osebnih davkih se ima ob-čno pridobnino, ki je v prvem, poglavju imenovanega zakona urejena* odmeriti na podstavi napovedi, katere morajo podati davku podvrženi posamezniki. Poživljajo se torej vse one stranke, ki izvršujejo v neposrednjem državnem mestu Trstu in v okolici, v pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski, ter v mejni grofiji Istrski kako obrt, ali se pečajo s kakim drugim opravilom,M donaša dobiček, ter so zato v smisla § L imenovanega zakona podvržene občni pridobnini, da sestavijo vestno in kakor najbolje vedo, resnično napoved' za priredbeno dobo 1912-1913, ter da jo, ali pismeno izročijo ali iistmeno javijo v času od 1. julija do 1. avgusta 1911 pristojni davčni oblasti L stopnje (c. kr. davčnima administracijama v Trstu — 'Riazzetta della dhiesa evangelica štev. 2, III. nadstropje in Corso štev. 37, II. nadstropje, odnosno «c. k. okrajnim glavarstvom ali onim c. k. davkarijam, ki se nahajajo v krajih, kjer ni c k. okrajnega glavarstva). Tiskovine za napovedi dobčse brezplačno pri navedenih oblastih in uradih. Kako je treba sestaviti napoved govore §§ 39, 40, 42 imenovanega zakona, §§ 41 in 64 pa poučujeta o dolžnosti, kako je treba ziglasiti nova podjetja, dela in obrtišča. ,(M&&6 nasledkov, ki nastanejo; alfio se napoved ne predloži aJi ako se je-ista napravila napačno in nepopolno, glej, §§ 239., 241.. in 244. (imenovanega zakona.
Stranke, jjci žele podati svoje napovedi ustmeno rta zapisnik, se poživljajo, naj pridejo v lastnem interesu radi poznejšega navala strank, koj ko mogoče k pristojni davčni oblasti I. stopnje, odnostno v bližnjo c. kr. davkarijo, da odajo svoje ustntene napovedi. Gledč onih podjeteb ali del, ki so navedena po abecednem redu v izkazu, nahajajočem so na zadnji strani tiskovine za napoved, treba je navesti ra-zun splošnih znakov podjetbe tudi posebne znake, ki so imenovani v izkazu pri do-tičnem podjetuje ali delu. Končno se opominjajo davčni obvezanci, da imajo dolžnost natačno popolniti vse točke obrazca za napoved za 'pridobnino, ter se priporoča, da kar najbolj skrbno store to svojo dolžnost, kaT je v prvi vrsti v korist davkoplačevalcev samih. C. kr. finančno ravnateljstvo.
Za kolesarsko društvo »Gorica« bodejo jutri* to je 2. t. m. ^na progi Ajdov« ščina-Gorica dirkali sledeči dirkači: Slavko Šinigoj in Janko Rijavec. — Kot zastopniki društva bodo na startu in cilju sledeči gg.: Fran jo Saunte, JoSko Kuštrin, Elija čuk, JoŠko Sirk in Alojzij Drufovka. —t
Naročajte, ponudite,......
zahtevajte in pijte samo   - - - -
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: TolstovHka slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi
gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!            Svoji k svojim!
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica«, kakor že objavljeno,   priredi prihodnjo nedeljo kolesarsko  slavnost  združeno z ljudsko veselico na obširnam prostoru v Hiimtei-chu. 1. oddelek dirkačev jumijorjev: odhod s starta v Ajdovščini ob 1. uri pop. Maksimalen čas 1 ura 5 minut 4 svetinje. 11. oddelek društvena dirka 15 min. pozneje za 4 svetinje. III.   oddelek   Ob   1.30 min. j dirka za prvo goriško prvenstvo, otvor- i jena za vse kolesarje slovenskih goriških j narodnih športnih društev v Oorici in go- j riški okolici za 5 svetinj in svilnat trak z napisom.   • Vse nagrade pri vseh dirkah spremlja v ta namen izdelani diplom. Po j dirkah igra »Dva brata«; burka v dveh dejanjih, pri kateri sodelujejo igralci iz Pod pore. Po igri javen ples, umetni ognji itd. Pri veselipi in plesu svira vojaška godba c. kr. pešpolka št. 47. Zabave dosti in postrežba dobra. Podpirajte mlado športno društvo s tem, da greste prihodnjo nedeljo vsi v Rožno dolino v »Hilmteich«!
Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi. — V nedeljo dne 2. julija 1.1. se bo vršil društveni izlet k prireditvi bratskega kolesarskega društva »Danica« v Rožno dolino. Odhod iz društvenih prostorov ob l. popoldne. Rednik Alojzij Zava-dlav. Vabljeni so vsi člani društva, da se tegai izleta za gotovo udeleže. Na svidenje in zdravo! Odbor.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici priredi v nedeljo, dne 16. julija 1911. svojo II. narodno dirko ua progi Kobarid-Tomin ter na občinskem prostoru v Tolminu veliko ljudsko veselico s petjem, godbo, umetno polževo dirko itd. — Vspo-¦red dirki: a) Narodna dirka na progi Kobarid (start sodnijaJ-Tolmin (gostilna pri Peršetu.) Daljava 16 km. Maksimalna vožnja 28 minut. — Vložek 2 kroni. 4 Na* »grade. — Zraven teh nagrad dobi še I. na" cilj došli dirkač goriških kolesarskih društev krasno darilo, v to darovano od bivšega 'predsednika gospoda Rudolfa Drufovka, trgovca v Gorici. — b) Dirka »j«u-niorov* start; proga, cilj ravno isti. — Maksimalna vožnja 32 minut. Vložek 2 K. Otvorjena za vse člane goriških kol. društev, kateri niso dobili še prvega darila. — 4 nagrade; -r- Po končani dirki odhod na veselični prostor v Tolmin. — Popolen vspored priobčimo prihodnjič.
Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja dirkačem, da blagovole za nadalj-ne informacije glede dirke obrni d se na društvenega tajnika. -» Odbor.
Kolesarsko društvo »Miren« v Mlrnu bode imelo dne 6. avgusta 1.1. svojo kolesarsko slavnost z dinko, tombolo in, plesom. Toliko na znanje bratskim društvom. Odbor.
Politični pregled.
Tretje \jautschevo ntinisterstvo, ki je
28. pr. m. pričelo poslovati, je sestavljeno sledeče: predsedstvo: baron Gautsch; deželna bramba: FML Georgi; notranje stvari: grof Wickenburg; uk in bogo-častje: grof Sturghk; pravosodje: dr. riochenburger; finance dr. Mayer; javna dela: Marek; poljedelstvo: baron Wdd-rnann; minister za Galicijo: vitez Zaleski; trgovina: sekcijski načelnik dr. Mataja kakor voditelj; železnice: sekcijski načelnik dr. Roll kakor voditelj.
Ožja državnozborska volitev v Dalmaciji. — V volilnem okraju Trogir je izvoljen kandidat hrvatske stranke dr. Iv-čevič proti klerikalcu dr. Krstlju. Ivčevič je dobil 5627 glasov, Krstelj 4903.. Klerikalci so napeli vse sile in uganjali nezaslišane reči.
Češko-nemško vprašanje. — V ; Narodni "Politiki« priobčuje češki politik dr. Baxa članek, v katerem pravi, da izpre-meniba v ministrskem predsedstvu še nikakor ne pomenja izboljšanja situacjc za ^Cche. Oficijozni krogi v Avstriji se pripravljajo na zopetnc češko-nemške spravne konference, toda v smislu nemških zahtev. Zato morajo biti češki politiki, zhsti v tej prehodni dobi do skrajnosti pozorni.
Gautsch in Poljaki. — »Narodni Li~ sty poročajo, da se je ministrski predsednik Gautsch popolnoma sporazumel s Poljaki in da že v kratkem predloži parlamentu vodocestne zakone v Galiciji.
Baron Gautsch. — Novi ministrski .predsednik baron Gautsch je 30, junija prevzel že vse posle. Danes se vrši seja ministr. sveia. na kateri (iautsčh razvije svoj program in svoje novo delo. Na Dunaj je dospel nemški poslanec dr. Urban, s katerim bo Gautsch konferiral glede če-ši\0-nemškega sporazuma.
Razpust dunajskega občinskega sveta? — Dunajski naprednjaki in socijalni demokrati so izročili baronu Oautsdui spomenico, v kateri zahtevajo, da naj razpusti dunajski občinski svet. Da je to neobhodno potrebno, so pokazale bivše državnozborske volitve.
Proti brambni reformi. — Ogrske cpozicionalne stranke so sklenile, da bojo skušale na vsak način preprečiti razpravo o brambni reformi. Poslanec Kos-sutbove stranke, Desv je na včerajšnji seji izjavil, da bo opozicija pričela, če bo treba tudi s tehniško obstrukcijo.
Slovaška deputacija pri Kliuenu.   — Ministerski   predsednik   grof Khuen   je i sprejel posebno slovaško deputacijo, ki «*c j je pritožila radi nasiistev, katera izvršu- ' jejo imadžarske oblasti nad Slovaki in zahtevala, da se razpuSčeni »Slovaški šolski matici« vrne zaplenjeni denar. Khuen je obljubil, da bo   vpošteval   želje   Slovakov.
Volilna reforma na Pruskem. — Zbornica je odklonila predlog poslancev za uvedbo splošne, enake, neposredne in \ tajne volilne pravice za pruski deželni zbor ter za pravičnejšo razdelitev mandatov.
Ogrska poslanska zbornica je dne 27. pr. m. sprejela zakon, ki prepoveduje nočno delo v Industrijskih obratih. Finančni minister Lukacs je <>b tej priliki naglasa!, da bo treba varstvo otroškega in ženskega dela pri ref6rcm obrtnega nadzorni-štva še izpopolnit«.
Akad.-tehn. društvo »Triglava v Gradcu*.— III. redni občni #bor akad.-tehn. društva »Triglav« v Gradcu se bo vršil dne 5. julija 1911 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih z običajnim vzpo-redom. — Slovanski gostje dobrodošli!
Spremembe v italijanski armadi. — Iz Rima poročajo, da se v italijanski armadi in mornarici izvršijo v kratkem velike spremembe. Cela vrsta aktivnih admiralov, generalov in poveljnikov pojde v pokoj, a na njih mesto pridejo nove mlade moči. Te dni bo umirovijeno 40 starih višin častnikov in bodo imenovane mlade moči.
Narodni dan na Hrvatskem. -- Dne 5. julija se bo po vsej Hrvatski praznoval narodni dan. Čisti dohodek nabiranja denarnih prinosov se porabi v ojačenje hrvatskega elementa v onih občinah, kjer je napredovalo naseljevanje Nemcev in Madjarov. Izlasti se iz prinosov ustanove hrvatske šole. Društvo hrvatskih novinarjev je sklenilo, da ne izide tega dne v Zagrebu in v pokrajinskih mestih noben časopis.
Zopet veliki neredi v Galiciji. — Iz Kalusza poročajo, da je prišlo' v nekih sosednih Občinah <io spopada med krneti. Iz Stry-ja so bili pozvani vojaki in orožniki. Prišlo je baje do spopada med vojaki in kmeti. Ranjenih je bilo baje nad 200 oseb, med temi je več mrtvih.
Zopet slučaj kolere na »OceanJI« v Trsiu. — Med potniki parnika »Oceana«, H se radi slučaja kolere nahaja v kvarcn-teni pri lazaretiL se je pripeti! drug sumljiv slučaj. Radi tega je bila kvarantena za parnik, potnike m moštvo podaljšana za rmdnljnin pet dni Kakor se je včeraj bakterrolo&ičnim potom dognalo, g$e bdi v drugem slučaju za azijatsko kolero. Sanitetni oddelek ministrstva notranjih stvari poroča v tem pogledu: V Trstu je bila dne 30. junija baktertologično vgotov-Ijena kolera pri drugi potnici parnika »Oeeama«, imenom Marija Ra'dan, ki se je racH slučaja kolere Zofije Brermer na-i.ajaia enako ostalrm potnikom in moštvom cd 24. junija sem v izoliranem opazovanju na Indiji. Prvi-simptomi bolezni so se pri njej pojavili dne 28. junija.
Njen slučaj kolere je lahke narave. Ni treba pripomniti, da za mesto ni niti najmanjše nevarnosti, kajti kakor rečeno, se je parnik »Oceania« z vsemi potniki in z vsem moštvom že takoj po prihodu podal v kvaranteno k sv. Jerneju.
Ker niso potniki drugega razreda Occanie« prišli v dotiko z onimi tretjega razreda, zato so jih včeraj izpustili na svobodo.
(Dalje na peti strani.)
Ivan Kravos
nbmil.il. G8WlftnaK8rBttil.il sedlarska delavnica
Razne vesti.
Mprje vrača nadalje svoje žrtve. —
V torek so našli zopet dve trupli v morju, žrtvi strašnega viharja. S tem so od 18 ponesrečencev dobili 14 trupel. Tekom poldneva pa se je naznanilo pristaniški oblasti da so pri Lasar-etu zagledali na morju človeško truplo. Odredilo se je potrebno, da se spravi truplo na kopno.
Sami špijoni! — Policija v Lvovu je aretirala dijaka tehnične šole Savickega, ker je na sumu, da se je bavil s špionažo I v korist Rusije. #
in zaloga različnih koBjskib vpreg za lahko ali pa težko ˇožnjo; daljo »na t zaiogi različne konjske potre b-
C i n e,  potovalne  potrebščine kakor: kor-
fcege, torbice, denarnice, listnice ^_.
itd. -   T* vršuje in sprejema v ffl|3j|.
popravo različne koleseljae ic xlsl§l5w •¦ ' '"   kočije =====
Poprauila se Izvršujejo ločno. W^"   Cene   zmerne.
Ivan Maroni - Gorica
ulica Ariasts Mattioli
goriška tovarna mosaičnih  plošč, izdelanih  po   beneškem   sistemu in iz na-
vndnoga cementa. Izvršuje   razuovrslna   olepševalna dela pri slavlmh,   bodisi   iz   čemenla ali iz ponarejenega kamun. -- Elegantne kopalne  banje,   —   Cevi   iz  cementa  v
raznih širjavah.
Sprejme se bahorlnoholl delo.
Ne
Zrakoplovstvo  fai nJega  uspehi.  —
Ritfltojister i)l, Umtaitff ie dokončal lep zlet z Dunajskega (Novega mesta v Budimpešto in nazaj. List »»Die Zeit« in neka društva so bila razpisala nagrado 20.000 K "za ta polet Nagrado je dobil rit-mojster Umlauff.
3lw.tat.ye,.- rekel .pre^ tem ^ jioletom: veVujefff, tiia rib mdSeUfitf 6 i&Talf le-" žaven zlet z Dunaja v Budimipešto m nazaj v kakšnem avstrijskem aparatu., Vendar pa se je to zgodilo. To je torej ,velvk uspeh avstrijske aviatične tehnike. Aparat je čisto*domače deTo.Umfeuffje 'bil v zraku 3 ure in 2 minuti; to je avstrijski rekord za najdalje trajajoči zračni polet. Ko je plul nazaj, je 'bila hitrost jako velika, povprečno 108*6 km. Omeniti se rnora, da se je imel boriti z vetrom ter je v Budimpešti vzletel, ko se je konstatiralo, da je visoko v zraku vihar.
Fra»vcoski častnik Malherbe se je spustil v Vincennesu z roonoplanom »Ble-riot« v zrak ter se spustil v Sedanu na tla. Zlet 286 km je izvršil v 1 uri 45 min. pri srednji brzini 163 km na uro; tako je ovrgel vse dosedanje rekorde v hitrosti v aeroplanu.
Baje se organizira v kratkem še v tem mesecu zrakoplovna tekma med Reko hi Opatijo. Dela se na to, da se pobije svetovni rekord >;a vzdig v višino. Snuje <e tudi circuit Reka-Opatija-Pulj-Trst.
Zrakoplovstvo je ,dra# šport. Ne le najbolj nevarni ampak tudi najdražji šport je zrakoplovstvo. Hangar treba imeti, avtomobile v njem in pnipravljen biti, da se pri poletu v zrak izgubi življenje.
Pa se nauči letati, stane okoli 500 lir; nabava acroplana L5U00 lir. Po vsakem zletu je poprav najmanj za 250 lir. Stroškov je vedno toliko, da stane aeroplan na leto do 25000 lir.
Seveda so združeni tudi dohodki z aviatiko. Če se zrakoploveu posreči vzle-tanje, dobi ime; če •makre ponesreči, je iskan zrakoplove^;.in tak že zasluži včasih po 4 ali 5 tisoč lir na teden. Odprt je vedno lov na velike premije. Vabljiv .šport je to pa mnogo je poklicanih, malo izvoljenih. Dobrin aviatikov Štejemo le še malo; aviatik biti pa jih Itoče Že na tisoče in tisoče.
V Puliu stavka 600 zidarjev. Vršijo se pogajanja med mojstri in delavci.
Kronanje angleškega kralja je stalo atigieško državo okoli 7 in pol milijona lir. Ali tu niso še ušteti troški za -ceremonije m gostije ter vsprejamanje, kar bo tudi stalo najbrže nekaj milijonov. — V Londonu pa je f.udi na tisoče in stotisoče re-vežev brez strehe, ki spijo po kanalih, po vogalih in vrfcrh.
Sin zaklal očeta. — Mornar Antonio Pepe blizu *Neapola se je trudil, da bi napravil svojega sina za pridnega delavca. Dal ga je učiti čevljarstva ter mu vse pre-skrbel, da je otvoril delavnico. Očeta potem ni bilo dolgo časa domov. Ko se ie vr-ril, je mislil, da ga sprejmeta veselo žena in sin. Ali temu ni bilo tako. Oče se ie razjezil ter ošteval sina. Ta pa je skL-nil maščevanje. Ponoči je zaklal očeta. Nečloveškega sina in mater, ki mu je dajala potuho, so ujeli in zaprli.
Zaušnica pri Igri. — V Rimu so igrali »a karte seveda. Neki 'PaSkal Valentini je ual zaušnico domeniku RigSii v prepiru raui igre. Ta zaušnica je bila tako močna, da je Righi padel na tla in si zlomil tilnik; kmalu na to je umri. Kvartopirskega napadalca so -zaprli. Igra podivja ljudi.
5000 m visoko v zraku. — V Jiemški trdnjavi Ingolstadtu se je odtrgal nenadoma balon ter šel v zrak. V balonu se je nahajal neki častnik, ki je bil pred par dnevi dodeljen vojaškemu zrakoplovne-tfiu oddelku pa ni še znal ravnati z balonom. Balon je plul višje in višje ali oficir ni vedel, kaj storiti; ni mogel blizu omo-{ača, da bi ga iprerezal. Bil je že 5000 rn visoko pa Ie više še je šel zrakoplov. Slednjič se mu je vendar posrečilo iz gonile pospeti se do balona ter presekati j omotač. Balon se je na -to začel spuščati [ "a zemljo. Ko je -bil blizu zemljie, je izsko-j C'I ter se le malo opraskal. Pa mora imeti I trdne živce ta častnik!
Draginja, demonstracije,   zapor.   —
Dne* 28. pr. m. se je vršila v Zagrebu ka-' ženska razprava proti delavcu Žigmanu in J. Demetroviču radi socialističnih demonstracij v Zagrebu proti draginji. Delavec Žigman je obsojen na 1 mesec zapora, Demetrovič na 8 dni.
Morje je zopet privedlo k bregu žr-fev"vinafja, IoTjnliJicirali so v truplu mornarja Teodora Manolija z grške, ladije »Hagios Nikolaos«.
Klobuk za 5000 frankov. — V Londonu je bil razstavljen te dni ženski klobuk v- vrednosti "5000 frankov. Razstavil ga je neki francoski modist. Klobuk je iz črne slame s šopom belih »aigrettes«.
Rabljeva vdova in hči. — Na Dunaju sta sedeli pred poroto Elizabeta in Kairo-lina Sellmger vdova in hči ranjkega dunajskega rablja, obtoženi, da sta podložili ogenj v hiši Keršljevi, da bi se polastili dragocenostij. Zagovornik je omenjal, da. razprava ni podala konkretnih dokazov za. krivde, opisoval je potem življenje obeh, katerih se je vse ogibalo radi službe, katero je imel oče, ki je bil obesil 147 oseb; radi svojega posla se je bil udal pijači ter je v pijači skušal pozabiti na svoj neiep r;psel. Obe sta bili oproščeni.
Prvi ruski dreadnought je bil spuščen v morje 29. pr. ni. Imenuje se »Se-bastopoU.
Umor In samomor v zraku. — Pri Poronoju v Romuniji je padel na zemljo zrakoplov in sicer velik balon, v čegar čolnu so našli kmetje in prihiteli orožniki dva mrtva in sicer nekega moškega in neko deklico. Oba sta imela rane od strelov v glavi in v prsih in svila zrakoplova je bila prerezana z nožem. Najbrže se je odigrala v zraku pretresljiva ljubezenska drama. Samomorilec je sin premožnega posestnika- iz Bukarešta Jonesca, deklica pa hčerka odlične rodbine in nevesta nekega častnika, s katerim bi se bila morala že v prihodujHi dneh poročiti. Zdi se, da je Jonescu v obupu sklenil usmrtiti nevesto častnika in da je vedel spretno uporabiti priliko, ki mu je dala v roko deklico. Zvabil jo je v čoln zrakoplova in se z njo dvignil v zrak. Kaj se je godilo v zrakn, se da samo domnevati.
Vpeljavo metalcev svetlobe za <nfarterijo proučuje sedaj vojna uprava. Taki metalci svetlobe so se posebno izbomo izkazali tudi za pešpolke v rusko-japon-ski vojski.
Proces proti rusinsklm dijakom v Lvovu. -— Po itirih mesecih je bil končan dne 21. pr. m. v Lvovu proces proti 101 ob toženim rusinskim dijakom zaradi znanih izgredov na Ivovski univerzi. Začel se je ptoces dne 14. februarja 1.1. ter je po številu obtoženih dosedaj največji v celi Evropi. Vsi dijaki so bili obtoženi javnega nasiistva zaradi znanih izgredov v juliju 'anskega leta na Ivovski univerzi, ki so zaključili s tragično smrtjo mladega rus'n-skega dijaka Adama Koczka. Ti dogodki so bili samo epizoda iz borbe rusinske mladine za samostojno rusinsko univerzi, ki traja že celili sedem let. Državni pjavdnik je po končani razpravi predlagal kazen za vse obtožence kot jo predlaga obtožnica. Obtožnica pa obtežuje di-
ši B f Soojhsoolfimii f
^|afee^e$k> telesne poškodbe :-m~atofitaa javnega nasilstva po § 87. k. «., in pre-stopka upora po § 305. k. z. Predsednik senata, je po govoru državnega pravdnika in zagovornikov izjavil,   da se   razglasi
^ razsodba dne.28. junija 1.1.
j        Ali dosedaj še ni proglašena'.
Mali oglas!.
Bajmaajlft pristojbina stane 60 vin. Ako jo oglas obaeln^ll se rafiona za vsako besedo 3 vin. NajpripravneJSe inserlranje xa trgovce in obrtnike.
w . -•. ^oUJoJ« ma»i«U» trgovcev In obrtnikov r Gorici, katerih na deželi (in «lo v mestu) nihče na po»a. k« nikjer ne ineenrajo. Skoda ni majbna.                     '
Za traovina jestvin susFKJSF.t
?°™*Ar?7Ane- Naslov P^vB naše_upravništvo.
Žive rakp B*e.wdo.bi. iy s°*w. kokel m
I*      ,     AJsevicI- Na zeljo se pošlje rake g. odjemelcem tudi na dom.
i. um v.
Dr/Antenor Barnaba
!      v Eosposfei ulici Sf. 1 [ crdinira od 2.-4 ure popol.
IJ^ožidai* J^ 0Ž1Č9
•               pek in sladdidar
- &v. Lucija ob Soči -
sprejema naročila na vsakovrsLnn pe« iva kakor: kolače za binnance, torte in fine sladčice za poroke in nove maše. — Prodaja različna fina vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah. Priporoča se si. občinstvu za ubila naročila ter zagotavlja točno postrežbo in jako nizke cene.
1    Sladoled.               Sladoled.
ji.iijiji.j-, aH.,,.,..!
C. kr. privil.
ki-ojaSki kroji
30 let oktojefia strokovna krojačaica za
gospode vsakega stana. Zaloga usakoorsinega blaga iz Inozemskih in Čeških loparen ter izgo»
Jouljenih oblek. Blago na meter po najnižih  ienah in izgotouljene obleke po znižanih .'  cenah,-  '" ,        '^.;;.
=¦ Zaloga blaga == za sokolske kroje.
ZaJoga orožja in vse eprave k uniformam
kakor tudi za brate »Sokole", samo v
trgovini
M. POVERAJ
v Gorici na Travniku šttv ;;>.
Anton Po{atzky v CoricK
naslednlft Jos. Terpln.
N» nM SgBteljft 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
«8|oena|6 kuptvaliča alriberikeo« I« drobnega blaga ter tkinli, preje la alt!j.
POTREBŠČINE
za pisamiBB, Sadilne in popotnike.
NajboljSe Sivanke xa Šivalne stroje. POTREBŠČINE
** trojeh in fovf/ar/d.
Sfetlnjice. -..Koint Tei,oi, - MaSne knjiliee.
liJna obuvala za fse letne čase. Šamana za zaliajave/travB in detelje.
Najbolje    oskrbljena zaloga za kramarje, brosaiarje,  crorlajalce po sejmih in trgih
ter na deželi. ' *    hn  s
. ._.         ^^
OO   I D*
Kmečka banka u Gorici,
(na Kornu št. 12)
CSkOmptafe fnenjtte pod jako  ugodnimi  pogoji.  Sprejema, vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po
4 31    01 |4     |0
Načelstvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v Biljah, j»odpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in lupai) v Kojskem - Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori,
CO
Ludovik Borovnik
= paSkar =
y BOROVLJAH (Fer(ach) na Koroškem
se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez aH z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče gftmokresG? (revolverjev), repetir-pištol, liobsrt-pBŠk in klicev za vsakovrstno
zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi velike delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiTam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!!
iloua trgovina z železnino
Pinter & henard
* ©opici « Rašteljd št. ?.
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d, sesaik, kiosetov. peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov.
r*  Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača.
Cenj. občinstvu se toplo priporočata
Kater ft Lenart.

ma:*Mm«Mni*M*i*zt&m
[Gospodinje, zahteoalte  K O LIIIS K O
lBlI USeh trgOUlnab                                           iz EDINE "slovenske tovarne v LJubljani
I lekarna Cristofoletti
I              v Gorici.
5 ŽELODČNE KAPLJICE
znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna, moč teb kapljic je heprekosljiva. — Te kapljice vredijo redne prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije, Okrepe pokvarjeni želodec, storč, da zgine
(Varstvena znamka).  y batk6IH 6&8H OJDO"
, tica in životaa tatOBt (mrtvost). Te , kapljice tudi storč, da človek raji j6.
Cena steklenici 60 vin.
Srisiofolettijeva pijača iz kine
m
najboHgi   pripomoček    pri zdravljenju s trskinim oljem.
$ Ena steklenica stane 1 krono 60 vin.
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici
refftstrov&na zadruga z neomejenim jamstvom.
Načelstvo itt nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge y Gorici« je z ozirom na oremeniena in dne 31. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni sej? dn\'80. decembra 1905. sklenilo za leto 1908. ta-le način poslovanja:
Daie svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron ; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradmne '/,* prispevka v posebno rezervo za morebitne Izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',* večje, Btalno naložene pa po dogovoru_____
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa Bvoja naznanila^v*časopieih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so Be razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Kako se obranimo želodčnih bolečin ?!
Takim boleznim, na katerih  trpi dandanašnje človeštvo, se prido  vspeSno ter si) jim more energično nasprotovati h tem, da se pravočasno uporablja
pRtMA
. ©';':¦: m- ©'
BREZ
Dr. Engel-nov nektar.
bahanja se lahko reče, da so pristni
PALMA
gumifevi PODPETNIKI
najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho m lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem
niti uinar ja
več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje
koraka z moderno higijeno.
pPkLM/}
-i.:® ¦¦¦¦••¦¦
Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo   temelj   -zdravemu   tek-HU.   Kdor hoče svoje zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih vspehih sloviti
Dr. Engel-nov nektar.
Ta pijaCa. ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina. vpliva vsled avojepi vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodiui liker, oziroma želodčno vino ter nima' nikakih škodljivih posledic.
Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svojemu zdravju. .Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbmlljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek
Dr. Engel-novega nektarja
vgem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec.
Nektar jo dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču. bolečinam, težki prebavi aH zasliženju. Ravnotako no dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali koliOne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tt . zubranjuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost,
V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje vesehist in veselje <h> življenja.
Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklenica v lekarnah sledečih krujev : tlorisa, Kormin. v.radišče, Romans, Ajel, ('ampolon^o. Ronke. Tržič, Ajdovščina, Oor. Idrija. Tolmin. Kanal. Videm, Palma, Corvinjan, Oglej, Fiumičcl. tiradež. Sežana. Vipava. 1'ostojna. Milj. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjših krajih (ionško-Gradišuuiske in sosednih dežei. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici .'< ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem
Zahtevajte izrecno
=r Dr. Engel-nov nektar, rr:
Moj nektar ni nobeno t&jno sredstvo, njegove sestavine sd: samos t»00, vino mulama 900. vinski štrkljaj 50, glicerina 100. črno vino 100. sok jerebikc 100. črešnjev sok r!00 brinje 30 in mnogo drugih zeljišč. Te zestavine se pomešajo.                                                             s!
^B^B^B^B^B^B^B^^
Tekoči širni izvleček, širni prašek, širni   podstavki,   barvilo  za  sir  in surovo maslo izborne  kakovosti — razpošilja po nizki ceni:
Ciljem Bager, Kufstein - Tirolsko, j
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = == oljkinega olja
prve vrste
Mj&iljiife tvrik \i Istre, Dalmacije, Me1fette.Sari !b lici
b prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —"96, 104, 112,
1*20, 1-23. T36, H4, 1'60, 1*80, 2'-, 240,
za luči po 72 vin.
-------    Na debelo cene ugodne.     —__
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden,  Zaloga
----------------mila in sveč. —    —___
Cene zmerne.
Udlikovana pstarija ii iladCiftarua
Karol Draščik
v Gorici m hm v (lastni Mit)
zvršuje naroČila vsakovrstnega tud! najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna finn vina In likerje na drobno aH v originalnih fautelkali Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
SHr- po jako zmernih cenaii. -**
Velike zaloge novih <Jvo-koles, Šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri
Tehnični biro
FRIDERIK KIEHTZ - GORICA
ulica Ascoli štev. 20 priporofo:
parne naprave, razne  vsesalne  naprave  plina,  raznovrstne   motorje   in lokomobile, kompletne naprave za pekarne, parne peči. stroje za mešanje
in posamezne dele strojev. Dvigala za stavke,  poljedelske stroje,  stiskalnice! za grozdje  in  drugo. Kompletne naprave za mizarske delavnice, Žagarje in mlinarje. Mline za koruzo z ročnim obratom. Naprave za parne pralnice, olje za stroje vseb vrst, smirkov papir za čiščenje in platno.
\Mi'Ha satoga Ž*aif)ofoi)o$ io cite*.
Batjel-u
„CROATIA"
/.avarovaliift ziulruiru v Zatrobil.
Ustanovljena leta 1884. Pfintrala v ^»tfrotm  v lastni palači, vo«aI U8IIlla»,d MnrovMkft in Preradovičove ulic«
Podružnica v TRSTU,  Corso štev. t, telefon štev. 2594.
Glavna   zastopstva:   Ljubljana.   Novisad
Reka, Osjek in Sarajevo.
Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji
zavarovanja sledeče vrste:
!. Na življenje;
1. Zavarovanje glavnic za slučaj pont-siv-
<>enjn in smrti ; t!, zavarovanje dot in dedšuin; 3. zavarovanje življenjskih rent.
II. Prati ognju:
1- Zavarovanje  stavb   (hiš,   ;ji>.--pud;irskiii
poslopij, tovarni. ¦J. /nvarovnnje -premičnin (pohištva, J.ln^a
v    trgovinah,   urnspmliirskih    slnijn,
l.la-a   itii. ». Zavarovanj«   poljskih   pridelkov    (žis.i.
senu itd
lil. Zavarovanje steklenih plošč !n šip.
7..v\r-.,hi.. ;.ii..tJ.«\.,oli»«i.Jvll.-. /.h,;.i K 2.1l«i.'Jir.s-
,.«!>
l.!17.»5ti'
M:i v > i»
l/pl'i«-:«ie i.li                                ......_
Zar'.opnik za Gorico in okolico:
PETER GRUDEN & Gomp.
M GORICI.
Gorica Stolna ulica 3-4«
i    Iflehrjiičaa delavnica. Prodaja tudi na obroke.
Ceniki poštnine prosti.
1          OPOMBA: Kdor  mi   proda  dvokolo,
1 gramofon in šivalni stroj, dobi za nagrado |                      eno novo dvokolo.
j    Imouitejši Slouenci, pristop i k obrambnemu skladu družbe
sv. C. in ITI. bodi Dam sueta
dolžnost!
Zobozdravniški in zohofehniški atelje
Dr. I. Eržen
fiORICH
Jos. Iferdi iebalitCe ifeo. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone.
zlate mostove, zobe nakaucukove plo-Ce*
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordinira o sooiem ateljeju
od 9. Dre dop. do 5. are pop-
»Ljubljanske kreditne banke"
v
- se bavi z vsemi v banCno stroko spadsjoiiml posli. -
Vlcje na knjižice obrestuje po 4l2°|„ vloge v tekočem računu po dogovoru.
- PeMk, glav,,lca E 5,000.000      -   f            CeiltralH O L|Ubl]fllll.                - Re.emi rtia K 460.000. -
-----------   PODRUŽNICE i Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst
08