MUZEJ3i' I r^AViJATELJ
t jop'
r\ t
ft. 192
Ust izhaja vsaki da* 3 mesece L 22.—, L 630 v«č. — P
porafamJcoMi (C. C. mb te
V Trsta« t soboto, IX aviusta 1927.
Številka 38 eni
Letnik Lil
r ttrokoati 1 kr ^ , fclc«, »ahvale, fc*><
Gospodarstvo Argentinile
(Glej tudi «Edinost» od 11.
12. t. m.)
Prebivalstvo Argentinije je znašalo po zadnjem ljudskem štetju 31. decembra lUp-9 613.305 argentinskih državljanov in vseh pričujoCih pa 10,087.118, leta 1819. je štelo prebivalstvo le 615.000 duš, seda) se pa ceni, da se je prebivalstvo pomnožilo na kakih 13 milijonov. Na 1 kin' pridejo samo okoli 4 prebivalci. Glavni obce-va,lni jezik je španski, kateri se posebno rabi v vseh javnih uradih; sicer se pa prebivalstvo sestavlja iz najrazličnejših plemen. Za Španci pridejo po Ste. vilu prvi Italijani, katerih se je samo v teku zadnjih petih let naselilo 318.000. Kot italijanske kolonije so znane Colonia Al-vear in Santiago del Estero. Italijani so tudi dobro družabno organizirani ter izdajajo več časopisov. Nemcev je v Argen-tiniji precej in osebe od tam poročajo, da je skoro povsod, kjer se je v zadnjem času ustanovilo kako večje podjetje, v vodstvu kak Nemec. Nemci izdajajo tudi veliko časopisov in so nad vse vzorno organizirani; posebno je baje lepo organizirana informativna služba in prva pomoč za izseljence. Tudi Jugoslovenovje
tam precejšnje število. Zastopani so tudi po par bogataših, med njimi znani iMihanović, lastnik velike paroplovne družbe s kapitalom od okoli 200 milijonov lir in 165.000 ton bro-dovja. Slovencev je 30 do 40 tii-soč, ki so razdeljeni po vsej deželi. V zadnjih mesecih so začeli izdajati tudi oni slovenski časopis.
Današnje prebivalstvo Argentinije se torej sestavlja skoro samo iz evropskih naseljencev, indijanska plemena so skoro docela izumrla. Danes se šteje Čistokrvnih Indijancev v Argen-tiniji na 60—70 tisoč. Ta plemena živijo v daljnji notranjosti sama zase in se oblačijo še vedno povsem skromno. Večje število je poluindijancev, to je onih, ki so se križali z Evropejci Ti so večinoma pastirji divjih čred živine, takozvani Glau-chos; živijo povsem skromno v šotorih, se hranijo samo z mesom, katero jedo z roko. Argen-tinec je na splošno lenuh radi gn-o.ro.g-a solnca, rad uživa in se vdaja strastem, posebno rad igra in se prepira. Toliko več uspeha morajo imeti tu pridna, marljiva plemena.
Glavne dohodke Argentinije tvori žito in živinoreja. L. 1925. se je pridelalo na 7,768.990 ha zemlje 52 milijonov stotov pšenice, od katere se je izvozilo v tujino okoli 30 milijonov stotov. Koruze se pridela več kot v Italiji in sicer na 4,297.000 ha zemlje 71 milijonov stotov, od katere se izvozi okoli 30 milijonov stotov. Te velike množine koruze so predpogoj za dobro razvito prašičjerejo, ki tam dobro nese.
Poleg tega se pridela še okoli 12 milijonov stotov ovsa, od katerega se izvozi okoli 4 milijone in pol stotov. Dobro je tudi razvito sajenje sladkorne repe, in se oridela doma dovolj sladkorja za lastno rabo. V provincah Mendoza in San Juan proč vit a vinogradništvo; letni pridelek vina znaša okoli 5 milijonov hI, tako da se uvažajo samo Še fine znamke.
Na splošno je argentinsko poljedelstvo blagoslovljeno od narave po dobri zemlji. Zemlja, ki je stala neobdelana skozi stoletja, ima v sebi dovolj hranilnih moči za rastlinstvo in nima potrebe za dolgo let niti najmanjšega gnojenja. Ker je zemlja lahka, je delo nenaporno. Do sedaj naj rodovitne jši kraji so v okolici I?uenos Ajrresa, v provincah Salio in Mendoza in tudi južno v Santa; £ruz, kjer se nahajajo angleške kolonije. Sicer pa še do danes ni cela površina Argentinije raziskana in je še vedno mogoče najti rodovitne nepoznane kraje. Do sedaj je poznanega sveta 80 milijonov ha, sposotnega za žito, 90 milijonov ha za pašnike, 74 milijonov ha za gozde; od tega je samo 24 milijonov ha obdelanega.
Posebno bogata je Argentini-ja na živini. Goveja živina se tam pase prosto v divjih čredah in se ne pozna prava živi-
NOST
Ur*dniitvo bi opravaiitvoi Trsi (3), ulica S. Franc esc o d'Assisi 20. Te* le fon 11-57 Dopisi naj •• pošiljajo hkljaEao urednlStru, oglasi, rekla« maoije in denar pa upravni!tvu. Rokopisi mm ne Trača]o. Nefrankirana pisma m ne sprejemalo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edin ost*. Poduredniltvo t G o r i c i : ulica Giooufc Carducci It 7. L n. — Telei it 327, Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric«
nore j a kot pri nas. Tudi ne eksi-s tiraj o hlevi, ampak samo neke vrste s taje,kamor pastirji (Glau-chos) priženejo skupaj divje črede na pregled, kjer izbere vsako toliko Časa gospodar nekaj glav za mesnice. Sicer ne povzroča živinoreja tam nobenih stroškov in je radi tega ja-ko po ceni, okoli 20—25 centa^ vos kg Žive teže. Število živine se ceni na 30 milijonov glav, ovac na 37 milijonov, konj 10 milijonov ter 2 milijona preši-čev. Ti zadnji imajo še precejšnjo ceno, 45—50 centavos kg-žive teže, medtem ko stot koruze stane samo 5—6 pezos pri kmetu. Razmerje med tema dvema cenama torej dovoljuje do-bičkanosno preši čj ere j o. Močno je razvita tam tudi reja kokoši, in sicer ta kot gospodarska pa-noiga sama za sebe in ne kot pri nas v zvezi z drugim gospodarstvom. So podjetniki, ki držijo po 10—20 tisoč kokoši. S tem se večinoma bavi j o Angleži in Nemci. Možnost reje koikoši podpirajo različne ugodne okolšči-ne kot: kokošja hrana je jako po ceni, za polovico cenejša kot pri nas, svet za pašnjo kokoši je tudi skoraj zastonj; najvarnejše pa je dejstvo, da je v Ar-gentiniji poletje tedaj, ko je v Evropi zima, kokoši torej nesejo tam ravno v dobi, ko v Evropi radi zime ne nesejo in ko so jajca v Evropi najdražja.
Konec jutri.
Ministrski predsednik
sprejel člane odbora za cene
RIM, 12. (Izv.) Akcijski odbor korporacij za nadzorovanje cen, proizvodnih stroškov in plač bo imel svojo prvo sejo prihodnji četrtek in se bo tedaj lotil naloge, ki mu je bila naložena.
Državni podtajnik v ministrstvu za korporacije on. Bottai in predsednik fašistovskega sindikata industrij cev on. Bisi sta danes predpoldne predstavila načelniku vlade on. Mussoiini-ju posamezne člane odbora za cene.
Ministrski predsednik je v svojem nagovoru naglašal pred vsem, da bo moral odbor v prvi vrsti skrbeti za to, da se cene blaga v razprodaji na drobno prilagodijo cenam na debelo, ki so že v skladu z zvišano vred^ nostjo denarja.
V zvezi s tem nag-Iaša «Age*r-zia di Roma», da obstoja med cenami na debelo in na drobno še vedno precejšnja razlika. Cene na debelo, ki jih zahtevajo proizvajalci, so se že prilagodile revalutaciji lire, dočim so se cene na drobno, ki jih zahtevajo razprodaj alci in ki jih mora masa konsumentov plačevati, trdovratno upirale do sedaj skoro slehernemu znižanju. V zadnjem času pa je opaziti znatno zboljšanje tudi v tem pogledu: cene na drobno so začele popuščati tako, da bo gospodarsko življenje naroda v najkrajšem času uravnano na podlagi kvote 90. To dokazujejo tudi zadnji podatki Osrednjega statističnega zavoda za statistiko o gibanju cen v zadnjem mesecu.	_
Žitna bitka
Poldrag milijon lir nagrad
RIM, 12. Pod predsedstvom on. Bisija, predsednika nacionalne konfederacije industrij -cev, se je danes spet sestala komisija, ki razpravlja o podelitvi nagrad za III. nacionalni natečaj za zmago žita. Natečaja se je udeležilo več tisoč poljedelcev.
Komisija bo v kratkem dovršila svoje delo in odkazala denarne nagrade 805 poljedelcem. Skupna svota nagrad znaša en milijon in pol lir. < Ministrstvo za javna dela je zbralo v zadnjem času podatke o izsužitveiJh delih. Iz teh podatkov je razvidno, da obsegajo saimo izsušitvena dela I. kategorije ogromno površino ozemlja, namreč več kot 15. del o-zemlja celc kraljevine.
Prihodnji torek bodo listi izšli
RIM, 12. (Izv.) Fašistovska federacija izdajateljev listov sporoča, da se bo ob priliki praznikov delo v tiskarnah ustavilo v nedeljo zjutraj, po izidu jutranjih listov, in se bo spet pričelo v pondeljek zvečer, tako da bodo jutranji listi v torek redno izšli. Športni listi, ki se ob nedeljah ne izdajajo, bodo
sme1£ tg> nedeljo izjemoma: prirediti jutranjo izdajo, v poaade-ljek, p« na smejo iziti.
Progna nH knttruu
za znanstveno organizacijo dela
RIM, 12. (Izv.) Od 5. do 8. septembra t. 1. se bo v Rimu vrSil mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela. Kongres bo zasedal v veliki avli Kapi tol a.
Mnogo pionirjev znanstvene organizacije dela je že prijavilo svojo udeležbo. Tudi Amerikanci bodo na kongresu številno zastopani, kar pač kaže, da se mu pripisuje velika važnost.
Kongres bo razpravljal pred vsem o naslednjih vprašanjih: 1) o znanstveni organizaciji dela v industriji in v trgovini z industrijskimi proizvodi: 2) o znanstveni organizaciji dela v poljedelstvu in v trgovini s poljskimi izdelki; 3) o znanstveni organizaciji javnih služb; 4) o znanstveni organizaciji domačega gospodarstva.
Delovale bodo štiri sekcije, izmed katerih se bo vsaka pečala z enim od navedenih vprašanj.
oprostila tri železničarja
RIM, 12. (Izv.) Meseca aprila so oblasti aretirale v Cortoni železničarje Josipa Lanchija, Dominika Mercenaria in Graci-jana Rabbina, Obdolženi so bili prevratne propagande, češ da so razdeljevali komunistične lepake, hujskajoč k uporu proti državnim oblastem in k dejanskim napadom na predsednika vlade.
Preiskovalna sekcija posebnega tribun ala z«a zaščito države ije .natančno proučila obte-žilni material in ugotovila, da manjkajo objektivni in subjektivni elementi, [ki ftfc upravi-Čevali uvedbo sodnega postopanja proti omenjenim trem o-sumljencem. Upoštevajoč, da vsi trije železničarji niso še nikoli imeli opravka s sodnijo in da vestno izpolnjujejo svojo službo, jih je preiskovalna sekcija posebnega tribunala oprostila težke obtožbe.
Znižanje pošti 4!*, tarifov
RIM, 12. (Izv.)	nta Uf-
ficiale» prinaša - - 1 < ic glede novih kolekov iu> _ v lcah »a 100, 500 in 1000 lir.
Obenem prinaša uradni list še drug* odlok o znižanju poštnih in brzojavnih tarifov.
Samomor univerzitetnega profesorja v Neaplju
NEAPELJ, 12. Včeraj se je v zdravilišču «Russo» usmrtil profesor Angel Zuccarelli, prosti docent za kriminalno antropologijo na tukajšnji univerzi. Bolehal je že del j časa.
OdMe lajakn letita 1986
se bo pričelo 1. septembra
RIM, 12. (Izv.) Uradni vojaški list, ki je izšel danes, naznanja, da se bodo vojaki, ki so prišli pod orožje z letnikom 1906., začeli odpuščati iz vojaške službe s 1. septembra t. 1. Do 8. septembra se bodo morali že vsi ti vojaki odpustiti iz službe. _
Genovsko pristanište
RIM, 12. (Izv.) Državni podtajnik v ministrstvu za trgovinsko mornarico on. Pala je podal zastopniku lista «Giornale d'Italia» daljšo izjavo o delu« ki ga je vlada izvršila v zadnjih petih letih za razvoj Genove in njenega, pristanišča. On Pala je naglasa!, da se je promet v Genovi znatno zvišal. Zadnja dela za ureditev pristanišča so sedaj v teku.«Genova», je dejal državni podtajnik,» se ne sme zadovoljiti z uiogo nacionalnega pristanišča, marveč mora poeta!i zalagateljtca srednje £vrop&»
HudrviharJI
f Lombardiji
LECCd, 12. Sinoči okrog 21. ure se je sprožil nad mestom hud vihar s točo, ki je povzročil v mestu precej Škode. Radi velikega kaliva so ise ceste v kratkem času izpremenfie ▼
ravcate hudournike. Ker so je tudi v električni centrali nekaj pokvarilo, je mesto ostalo več ur v temi.
SESTO CALENDE, 12. Nad mestom in okolico je sinoči div-
jal hud vihar. Usula se je tudi toča, ki je povzročila v vrtovih in na polju mnogo Škode. Vihar je divjal s tako silo, da je iacruval več debelih dreves in odnesel celo nekaterim hišam strehe. Dvignil je neko kočijo s cesta in jo vrgel na spodaj ležeči travnik.
Ameriški finančni minister r Benetkah
BENETKE, 12. (Izv.) Finančni minister prof Volpi se je danes predpoldne podal na krov jahte ameriškega finančnega ministra Mellona, s katerim je imel kratek razgovor.
Priprave za tekmovanje za kupo Sehneider
RIM, 12. (Izv.) On. Italo Balbo je danes posetil načelnika vlade on. Mussolinija ter mu podal podrobno poročilo o inspekciji, ki jo je napravil v Benetkah, kjer so v teku priprave za letalska tekmovanja za kupo Sehneider.
Kakor v vsem, tekmujejo tudi v zrakoplovstvu, vse države. Pred par leti se je postavila uradna trofeja za najhitrejši avion. Je to takozvana kupa Sehneider, ki jo sedaj poseduje Italija. Zdi se pa, da hoče Anglija letos iztrgati Italiji to trofejo. Po skrivnostnih predpripravah je sedaj pokazala svetu več novih avionov, 9 katerimi upa doseči neverjetne brzinske kvote. Poskusni polet enega teh avionov «Napier S. 5.» je dosegel naglico 300 milj na uro, t. j. 480 km. To bi bila dosedaj rekordna brzina za avijone. Francozi se tekmovanja ne udeležujejo-	_
JB$ostownskl kralj
v nemškem zdravilišču Waren-bad-Viilach
LONDON, 12. (Izv.) Jugoslo-venski kralj je včeraj dospel v toplice Warenbad-Villach. V diplomati čnih krogih se pripisuje t^emu bivanju jugoslovanskega kralja velik političen pomen V poučenih kresih s zatrjuje, da ne gre toliko za lečentfe, kakor pa za važne razgovore, ki naj dovedejo do sporazuma in zavezništva med Jugoslavijo in Nemčijo.
BUDIMPEŠTA, 12. (Izv.) Madžarski politični krogi pripisujejo potovanju kralja Aleksandra v Nemčijo velik političen pomen v pravcu političnega sodelovanja med Nemčijo in Jugoslavijo. _
Demontirana vest o sestanku mod jugoslovanskim in bolgar-skftm kraljem
BEOGRAD, 12. (Izv.) Današnja «Pravda» sporoča iz Berlina, da se je jugoslovenski kralj Aleksander sestal o priliki svojega bivanja v Monakovem z bolgarskim kraljem Borisom ter da sta oba vladarja razpravljala o poglobitvi zveze med obema jugoslovanskima državama. Zunanje ministrstvo je opoldne to vest dementiralo.
Jupoelovenski konzuli dospeli ▼ Albanijo
BEOGRAD, 12. (Izv.) Vlada je sprejela danes sporočilo, da so jugoslovenski konzuli v Skadru, Valoni in KorČi danes dospeli na svoja mesta in prevzeli svoje posle. _
InplsilrT znanstvenik v LJubljani
LJUBLJANA, 12. (Izv.) V Ljubljano je dospel angleški vseučiliški profesor Wilfrid Hindle, literarni sotrudnik treh največjih angleških listov, med njimi tudi «Timesa». Gospod Hindle se je začel zanimati za Slovence in slovensko literaturo. Študira Prešerna in pripravlja prevod Cankarjevih del v angleščino. Odlični gost ostane v Sloveniji več tednov in se namerava seznaniti s slovenskim ljudstvom. V ta namen bo prepotoval vso Slovenijo. Ko se povrne v Anglijo, bo seznanil angleško občinstvo z lepoto slovenskih krajev. V Ljubljani namerava imeti tudi več predavanj.	.
Fftuskt socialisti proti vladi
HELSINGFORS, 11. Finska socialistična strankal je pozvala svoje poslance, naj ne glasujejo za obrambne kredite. Zato je pričakovati, d a bo vlada demi signirala.
Vladno krizo v Grčiji
ATENE, 12. (Izv.) Današnji listi poročajo, da so royalisti izstopili iz vlade. Predsednik republike je radi vladne križe $ ki je nastala povodom tega izstopa, prekinil svoj dopust in se danes vrnil v Atene.
ATENE, 12. (Izv.) Zaradi nesoglasij s strani notranjega ministra v finančnih vprašanjih je izbruhnila ministrska kriza.
Venizelosova izjava
ATENE, 12. Bivši predsednik Venizelos je v včerajšnjih atenskih listih objavil daljšo "izjavo, v kateri napada današnjo vlado in poziva svoje prijatelje in pristaše, naj pripravijo teren za njegov povratek v politično areno. Venizelos hoče nastopiti zopet kot aktivni politik.
po odssdltvl eksekuclje
Sacca in Vanzettija
LONDON, 12. Tukajšnji listi Še vedno posvečajo mnogo pažnje obema obsojencema v Ameriki. «Daily News» pravi v svojem tozadevnem članku, da sedaj ne pride več toliko v poštev, če sta bila Sacco in Vanzetti kriva ali ne, temveč je treba v vsakem slučaju končati z odlašanjem in odlaganjem izvršitve kazni obeh obsojencev. Tudi «Times» je tega mnenja in pravi, da je mogel le velik dvom o krivdi obeh obsojencev povzročiti vedno odlaganje usmrtitve Sacca in Vanzettija, ki že dolgih 7 let v dvomu in prič črkovanj u čakata na svojo zadnjo uro.
NEW-YORK, 12. Ameriški listi razpravljajo o odločitvi iz-vrševalnega sveta glede odložitve procesa. Pravijo, da je guverner Fuller to storil v zadnjem hipu. Katfti 'v ameriških velemestih je razburjenje na-rastlo do skrajne mere. Razjarjene množice so že napadale policijske organe. Že do sedaj so bila nekatera javna in druga poslopja po posameznih mestih precej prizadeta. V samem Bostonu cenijo škodo, ki so jo povzročili bombni atentati, izgredi iftd. na 100 milijonov dolarjev.
PARIZ, 12. Agencija Radio je dobila iz Rima poročilo, ki pravi, da se tudi papež Pij zanima za usodo Sacca in Vanzettija in da je svoje mnenje v tej stvari sporočil potom vatikanskega državnega tajništva tudi wa-shingtonski vladi. Iz človečan-skih vzrokov se je sv. oče zavzel za oba obsojenca, ki se že
sedem let nahajata med življenjem in smrtjo radi odlaganja eksekucijo.
„Osseruotore Romano"
o Saccu in Vanzetti j u
RIM, 12. (Izv.) «Osservatore Romano« prinaša danes daljši komentar k odgoditvi eksekuclje Sacca in Vanzettija. List izraža upanje, da bo s to Ugoditvijo posij al žarek luči na žalostno usodo obeh obsojenih I-talijanov in da se bodo odprla vratai pravici ali pa milosti.
V zvezi s krvavimi dogodki pa, ki so se odigrali meseca julija na Dunaju, katerim je dalai povod tudi neka razsodba sodišča, obsoja vatikansko glasilo zadržanje nekaterih sil in krogov napram pravorekom justi-ce. «Osservatore Romano« na-glaša, da se ne morejo prestavljati kot maščevalci in zagovorniki pravice taki ljudje, ki se ne obotavljajo uporabljati ogenj in bombe ter spravljati ob življenje na stotine nedolžnih ljudi _
Izpraznj evanj e Porenja
PARIZ, 12. Te dni se je vršila važna konferenca med francoskim zunanjim ministrom Bri-andom, vojnim ministrom Pain-levšjem in šefom francoskega generalnega Štaba Petainom glede znižanja vojaških čet v Parenju.
Briand je izjavil, da je francoska vlaida pripravljena znižati francosko posadko v Pore-nju še za nadaljnjih tisoč mož, pridružuje pa si pravico, da sama odloči, kdaj naj se to znižanje francoske posadke izvrši.
Deset letal pripravljenih za polet preko oceana
PARIZ, 12. Tukajšnji listi poročajo, da je pripravljenih na raznih evropskih letališčih 10 letal za polet preko Atlantskega oceana. Z bourgetskega letališča bodo odletela 4 letala, med njimi «Columbia» z Drou-hinom in Levineom. Z etampe-peskega letališča bo odletelo eno letalo, iz Desau-a tri, iz Kel-morajna eno in in iz Calshota na Angleškem eno. Med temi desetimi letali so 4 francoska, 4 nemška, eno ameriško in eno angleško letalo.
Strela ubila 45 vojakov
VARŠAVA, 12. Nad Krako-vim je divjala nevihta, tekom kajtere je udarila strela sredi med bataljon vojaštva, ki se je nahajalo na vojnih vajah. Bilo je 45 vojakov ubitih.
DNEVNE VESTI
Razdelitev iavflih lokalov v kategorije
Pokrajinska trgovska zveza je razvrstila vse javne lokale Trsta v nove kategorije, ki jih je šest, in sicer luksusna, ekstra in štiri na-"l^dne kategorije: I., II., III. in IV. Razdelitev se je izvršila v svrho, da se zniiajo sedanje cene po javnih lokalih v skladu s smernicami vlade glede notranje revalutacije lire.
V luksusno kategorijo je uvrščen en sam obrat, in sicer hotel Savoia; v kategorijo «extra» devet, namreč: H6tel de la Ville, restav-rant Wieninger, restavrant Antica Ronavia, restavrant Obeliš co, restavrant Milano, restavrant Belle-vue, Continentale, restavrant Coz-zi tn restavrant Grignano.
I.	kategorija 30 lokalov, in sicer: Crmetta, Panada, Golom bo, Excel4 sior, Pordenone, Duffek, Riviera, Alle Viole, Al Trovatore, Alla Marina, Conder, Goldberger, Alla cit-t& di Parenzo, Merluzzi, Alla Rina-scente, Alla Poeta, Micel, Raice-vich, Moncenisio, Carducci, Al Ca-stello di Trieste, AIFUnione (Opi-cina), Metropole, Stenghel, Alla Ferrovia, Pil sen, Boechetto, Sta-zione, Alla Fiat, Alla Pescheriaj
II.	kategorija 178 lokalov, in sicer: Amodej Adela Cullat, Evgeii Andreini, Franc Boiz, Kari Bin, Karel Bertozzi, Ana Snebel p. T$s-sini, Josip Ballaben, Ivan Apol-lonio, Dino Andrini, Ivan Barto-lich, Josipina Bertoli p. Benfenatl, Lucija Bastiani p. Schillan, Ivana Cataldi p. de Franceschi, Anton Co-misso, Marija Combi, vd. Gaeperini, Janez Krst. Cressa, Artur Della Savla, Ernesta De Zorzi vd. D'A-gnola, Ana Dejak vd. Guzmann, Albert Fragiacomo, Frančiška Frank p. Bassi, Boštjan Gobet, Sofija Gazzotti p. Rosst, Ivan Gua-stavigna, Emil Gherdol, Ivan Gher-zina, Ivan Godnig, Tereza Gero-metti p. Maicovich, Artur Rutter, J ust Bronzin, Tereza Blasutti p.
Battig, Alojz Chiandussi, Marija Caporicci p. Venturi, Artur Rutter, Artur Rutter, Parid Calvetti, Marija Degrassi p. Bronzin, Avgust Knoll, Rudolf Stumpf, Valentin Soocir, Ignacij Mlaker, Mercedes Puglisi, Marij Kokalj, Josipina Ponton p. Devetak, Tereza Riva-novi vd. de Bortoli, Josipina Ju-cich v Cerquenik, Marino Kozina, Pavla Radmilovich vd. Kovacich, Septimij Taddei, Anton Stude, Albert Stecchina, Marija Scodellaro p. Voipacco Marija Di Ventura p. de Vito, Jusi Gerza, Božo Parsch, Marij Pecchiar, Attilij Praust, Anton Peteani, Ivan Godina, Antonija Martinico, Magdalena Voinovich vd. Lozich, Silvij Tamburini, Marjeta Stolfa p. Lorenzutti, Marija Beraus p. Mircetta, Tadej Mimica, Rafael Atilij Levi, Peter Sciolis, Marij Marussig, Magdalena Var-nier p. Padovan, Marija Modrian vd. Paulettig, Alojzij Podgornig> Rudolf Pettner, Karel Zerquenich, Elizabeta Kovatsch vd. Tomatz, Jurij Karaman, Karel Sossich, Rudolf Ferluga, Alojzija Da Via vd. Urban, Ivan Dobrigna, Josip Ju-rich, Alojzij Mecchia, Alojzij Mec-hia, Amalija Populini p. Schiavuz-zi, Alojzij Pischianz, Antonija Me-sp p. MarteUanz, Jurij Karaman, Katarina Ruzier yd. Castro, Mariju Saccomani p.	Venezia Selvani vd, Frank,: Antonija Vodi-scek vd. Polanec, Alfoiizina Ser-pentelk>, Roža Santinello p. Zec-chini, Valerija Colusso p. Clahov, Helena Ulcigrai p. Plochear, Peter Zubin, Jurij Zidar, Ivana Pregarz p. Ferluga, Jurij Perissich, Hiero-min Perissich, Josipina Sinigoi vd. Marega, Josip Senizza, rag. Dominik Carta-Mantiglia, Pierina Spangher p. Chisse-l, Karel Ponpra-cich, Ivan Godnig, Rudolf Ciak, Karel Sanzin, Tereza Sanzin vd. Sanzin, Irena Pacor p. Valle, Josip Sauli, Herman Marincovich, Gižela Jamnik p. Stegil, Simon Gladig, Angel Steffinlongo, Franc Suban, Sabina Schmidt vd. Zdchmann,,
n.
« EDINOST*
V Trstu, dne 13. avgusta 1927.
Ivan Kerpan, Bruna Vattovaz, Er-nest Quaiatti, Ida Stocca p. Cosso-jrel, Ivan Petricevich, Vincenc Verk 'Anton Spangher, Draga Starz vd. (Cosciancich, Josip Stare, Svetko Martellanz, rag. Dominik Carta -Mantiglia (prefekturni komisar za sedmero javnih kuhinj v pristanišču), Karel Frank, Karel Decleva, |Roža Pittoni p. Marchiano, Rudolf Sestan, Alfons Cannizzaro, PiJad Olivetti, Štefanija Pignolo p. Ma-Tussig, Elizabeta Pichler p. Krei-ner, Kristijan Tercovnig, Dominika •Viđali p. Fragiacomo, Justina Kos-sovek vd. Tendella, Josip Scopaz, Josip Pitton, Anton RaUnach, Srečko Sinigaglia, Peter Mattosivich, Pavla Ritossa p. Ritossa, Marino Luxa, Rudolf Renner, Josip Besed-niak, Rudolf Malalan, Franc Rau-her. Pia Tedeschi p. Moniaz, Josip Urbancich, Alojzija Battaia p. Mec-chia. Oliviero Bruscino, Franc Bol-le, Anton Ceppich, Josipina Claut vd. Zorappo. Antonija Cerroelli p. Cavalcante, Herman Cosicb, Marko Capelna, Robert Bosich. Karel Da-neu. Matilda Fabian p. Millich, Antonija Macovez vd. Taucer, Romej Riaviz, Gabrijela Mraz vd. Suppan-cich, Evgen Heize, Franc Selles, Jakob Berton, Andre Bolle, Artur Butter.
V?i ostali lokali spadajo v III.
in IV. kategorijo.
Trgovska zveza je določila tudi cene navadnim jedačam po posameznih kategorijah, ki bodo veljali od 15. avgusta.
Te cene so: Juha z rižem ali rezanci: Ekstra 1.50, I. 1.20, II. 1.—, III - IV. 0.80, testenina s sokom: E. 2.20, L 2.0 — II. 1.80, III - IV. 1.50, testenina z maslom: E. 2.50, I. 2.20, II. 2.—. III. - IV. 1.80, goveje meso s prikuho: E. 4, I, 3.60, II. 3., III. -IV. 2; goveja pečenka s prikuho: E. 5.50, I. 5, II. 4.50, III. - IV. 3.50; navadna rvrta riba: E. 5.50, I. 4.50, II. 3.50, III. - IV. 3; goveji ali telečji guljaž s krompirjem: E. 4.50,
I.	4, II. 3. III. - IV. 2.50; telečja pečenka ali roastbeef s prikuho: E. .5.50, I. 4.50, II. 4, III. - IV. 3.50; telečja pečenka ali roastbeef brez prikuhe: E. 5, I. 4, II. 3.50, III. - IV. 3; telečia kotita E. 5*0- I. r 'T. 4.50, III. - IV. 3.50, Koteleta milanska (alla milanese): E. 5.50, I. 5,
II.	4.50, III. IV. 3.50; goveji zrezek: E. 6. I. 5.50, II. 4.50, III. - IV. 4; polenovka E. 4, I. 3.50, II. 3, III. -IV. 2.50, vampi (goveji) E. 3 50, I. 3. II. 2.20, ni. - IV. 1.80; sir: E. 2, I. 1.80, II. 1.50, III. - IV. 1; navadne prikuhe: E. 2, I. 1.80, II. 1.50. III. -IV. 1.
Cenike bodo morali imeti lokali obešene na vratih ob vhodu.
Padanje plodnosti v MIlanu
«Popolo d'Italia» je opozarjal te dni na dejstvo, da je Milan, to veliko industrijsko središčte severne Italije, najneplodnejše mesto v vs državi. Od januarja lanskega leta do januarja letošnjega leta je na-rastlo prebivalstvo Milana za 17.339 duš, toda le 1.163 novorojenčkov je v tem številu, medtem ko tvorijo vsi ostali prebitek doseljencev nad številom onih, ki so se v omenjeni dobi izselili iz Milana.
Včerajšnji «Giornale d'Italia» se tudi bavi z vprašanjem naravne plodnosti milanskega prebivalstva. List pravi, da je to dejstvo resna -tvar ter potem nadaljuj; bAiilan, to veliko industrijsko in trgovsko središče, na katero je Italija lahko ponosna, namerava razširiti svoje mestne meje, povečati svoje prebivalstvo ter postati orjaško glavno mesto z enim ali dvema milijonoma prebivalcev. Toda če se dokaže, da postaja njegova masa neplodna, se je treba takoj vprašati, ali kaže italijanski naciji pospeševati Širjenje Milana, katero bi se moglo doseči le z aneksijo kmetskega prebivalstva ali drugih manjših | središč, katera bi v okviru glavnega mesta tudi sama postala neplodna pod usodnim vplivom zakona o izčrpanju požrešnega mesta«.
List navaja nato statistične podatke, iz katerih je razvidno, da peša plodnost Milana v razmerju z njegovo velikostjo. Na tisoč oseb je bilo v 1. 1882 33.22, avl. 1926 le še 14.31. To da je posledica neoni al tuzianizma. Treba priznati zlo —pripominja «Giornale dTta-lia» — in ga zajeziti za vsako ceno.
Trgovine v nedeljo In pondeljek
Trgovska federacija v Trstu je določila, da bodo imele te dni trgovine s sadjem in zelenjavo, mlekarne in prodajalne kruha sledeči
urnik: v nedeljo se zaprejo ob 13t v pondeljek ob 12. turi.
TRŽAŠKI BLAOOVNZ TRG
13. 8. 1927.
Današnji cenik na trgu:
Zelen Jara: Česen 80—150 lir za stot; rudeča pesa za kuho 80; navadna pesa 80—140; korenja 80— 170; navadno zelje 100—110; vrzote 150; vodne dinje 90—120; kumare 70; fižol v stročju 60—200; fižol za luščenje 150—200; fižol nov 220; ločike 100—220; malancane 50—100 zelenorudeča paprika ža kuho 120 —300; krompir 50—70; paradižnik 20—80; radič 80—340; spinača 120 —180; buče za kuho 110—240.
Sadje: breskve 100—350; amoli 100—150; fige 150—260; limone 35 —40 lir za zaboj; jabolka 90—180: hruške 140—420; vodne melone 160 —230; češplje 60—130; ronglo 120— 140; grozdje 100—300.
Cene bruto per netto. V razprodaji na drobno cene za 20% više.
Iz tržaškega življenja
Premeten slepar.
Tržaški fotograf Matej Linder-mann je pred par tedni sprejel v službo nekega Viktorja C., stanu-jočega v ulici Roiano Verniellis. Ker se ta fotograf bavi s povečanjem slik, ie določil Viktorja C. za nabiranje tozadevnih klijentov. — Ta se je izkarsi za zelo delavnega. V kratkem času treh tednov je prinesel fotografu kar 67 naročil s potrebnimi slikami. Fotograf se je vrgel z vso vnemo na deio. Ko je pa hote! izročiti prvo povečano sliko klijentu, je spoznal, da je bil na preirigan način osleparjen. Viktor C jc namreč enostavno nabral vse slike, si izmislil imena i;; vse drugo. Lindermann pa mu je izplačeval provizijo v naprej. —-Na ta način je prišel ob svoto nad 9000 lir.
Naznanil je seveda sleparja na komisarijatu v ulici Valdirivo. — Viktor C. je bil aretiran. Ima na vesti tudi neko drugo sleparijo, posrečilo se mu je pred časom zaročiti se z neko Marijo V. Izvabil je iz nje pod raznimi pretvezami vso njeno doto in jo naposled zapustil. Tudi Marija je stvar naznanila oblasti.
Nesreča na dela
Včeraj opoldne je bil pozvan
zdravnik rešilne postaje v ulico Viale Regina Eelena, kjer se gradijo hiše za Železničarje. Tam je našel zidarja Alojzija Lesciutta, starega 47 let, iz Arta di Calia (Videm), ki je imel z!o*nljeno ključnico in druge notranje poškodbe. Lesciutti je iz neznanih vzrokov — najbrž radi vročine — prišlo slabo in je padel s par metrov visokega odra na kup opek. Prepeljali so ga v bolnico. Njegovo stanje je resno.
Samomor lekarnarja
Nabrežinski lekarnar Oktavijan Fenica je predvčerajšnjem popoldne ob 17. uri zapustil lekarno. — Od takrat ga niso mogli najti, četudi se ni opustilo ničesar, kar bi zamoelo prinesti tiste, ki so ga iskali na sled. Sele včeraj zjutraj so ga našli na travniku za pokopališčem. Bil je mrtev. Blizu njega je ležala stekleničica z ostanki ve-ronala. Na lice mesta sta došla zdravnik dr. Gruden in dr. Crame-nuda. Vzroki samomora niso znani. —
TržaSko kazensko sodlJče
Poneverba ▼ zabavne svrbe
Roman Tomasini, znan tržalki trgovec s svinjino je pred časom naznanil oblastem Alojzija Can-dias pok. Jerneja, stanujočega v ulici del le Mura št. 5. Temu Tomasini izročil dne 4. junija t. 1. svoto 1559 lir, z nalogom, da jo ponese njegovemu svaku Angelu Marascucci, lastniku bufeta v ulici C. Battisti št. 2. Toda Candias je šel naravnost na postajo, vzel listek za v Benetke in se odpeljal. Ko si je dodobra ogledal Benetke se je odpeljal v Turin. Tam je bil po nalogu tržaške kvesture aretiran.
Candias na obravnavi, ki se je vršila včeraj, priznava dejanje. — pravi, da se ni mogel ustavljati iz-kušnjavi. Šel je v Turin 3 prijateljem, ki pa nima s poneverbo ničesar opraviti.
Obsojen je bil na 10 mesecev in 10 dni ječe in na 100 lir globe.
Prijatelj Jaje pred sodnijo.
Gospodar hotela «PiccoIo» v Bar-kovljah je nekega jutra zasačil pri hotelskem kui niku svojega stanovalca Ivana Misich, ko je segel z roko v kurnik in iz njega vzel dve jajci. Ker so že več časa zmanjkovala jajca iz kurnika, je lastnik hotela naznanil Misicha radi tatvine.
Včeraj se je vršila tozadevna obravnava. Misich je najprvo trdil, da je nedolžen — naposled je priznal, da je odnesel le dve jajci.
Toda gospodar hotela je podprl obtožnico v vsej obsežnosti.
Misich je bil obsojen na 3 mesece in 26 dni ječe.
"telesna vzgoja
SPORT
S. D. Primorje.
Športna prireditev na Preseku, v nedeljo t£. avgusta
Počivali so naši športniki. Le žive reklame so vzdrževale počitniško športno sezono in sedaj pa, športniki, le ven na plan na delo, cia bomo res pokazali kaj še zmoremo z dobro voljo. Začenja se novo športno leto in prišel je čas delovanja.
Na nedeljski prireditvi so zastopane razne panoge in ni dvoma, da prihitijo športniki in nesportni-ki in da si ogledajo to telesno — vzgojno prireditev. Zatorej v nedeljo zavedajmo se dolžnosti in podajmo se na Prošek. Športnik E.
S. D. «Frimcrje» prosi S. K. «Concordia», da bi odigral jutri prijateljsko nogometno tekmo na igrišču «Primorja». Odgovor v nedeljski «Edinosti». Darila za kolesarsko dirko Športnega društva ■Primarjo.
1)	zračna cevka (najfinejše znamke) ter spominska svetinja;
2)	Dve kolesarski steklenici in spominska svetinja;
3)	velika vermeljasta svetinja;
4)	velika vermeljasta svetinja;
5)	srednja vermeljasta svetinja;
6)	velika srebrna svetinja;
7)	srednja srebrna svetinja;
8)	majhna vermeljasta svetinja;
9)	majhna srebrna svetinja;
10)	majhna srebrna svetinja.
Zraven teh daril daruje še odbor
S. D. «Primorje», 3 krasna darila, in sicer 1) za prvodošlega na Prošek lepo srebrno svetinjo. 2) za prvodošlega Primorjaša 2 zavorki. 3) za najmlajšega dirkača došlega v maksimalnem času majhno srebrno svetinjo.
Podsavezn Gorica.
Raprezentapčna tekma se v nedeljo 14. t. m. nikakor ne more vršiti. Toliko na znanje.
Športno udruženje. ^—i—^——■
Vesti z goriškega
Goriške mestne vesti
Duhovnik oproščen pred prizivnim dvorom
V četrtek, dne 11. avgusta popoldne se je moral pred tukajšnjim prizivnim sodiščem zagovarjati župnik iz Godoviča Ivan Dežela, doma iz Ledin, radi prestopka člena 24. zakona javne varnosti. Branil ga, je odvetnik dr. Brajša. Župnik je namreč hotel na letošnjo velikonočno soboto, da bi se v GodoviČu, kot je vsakoletna navada, vršila običajna velikonočna procesija. V ta uamen je odposlal — že 12. airrila po zahtevah zakona tozadevno prošnjo oziroma prijavo na goriško kvesturo. Ni pa te stvari javil tudi lokalnim oblastim — brigadirju tamošnje orožniške postaje, kakor je sicer veleval zakon, ki je ravno tiste dni prišel v veljavo, pa zamj župnik, ni znal. Brigadir pa, ko je zvedel, da se bo procesija vršila, je poklical k sebi župnika in ga vprašal, zakaj ni javil zadevo njemu. Župnik mu je odgovarjal: poslal sem prošnjo na višjo inštanco in Če je ta dovolila, potem se bo procesija lahko vršila. Brigadir pa je nato procesijo ustavil. Maja meseca je dobil župnik povabilo, naj pride na sodnijsko obravnavo v Idrijo, ker je zatožen prestopka člena 24. zakona javne varnosti, ki pravi, da je tre-
PODLISTEK
PREKLETSTVO ZLATA
Resnična zgodba. Spisal Blaise Cendrars - prevedel rance Magajna. (o)
Pokloni se guvernerju Alvaradu. Njegov namen, pravi guvernerju, je naseliti se v deželi in obdelovati zemljo. S svojo oboroženo četo bo postavil kordon stražnih postaj in zadržal na severni strani napade divjih Indijancev. Dalje namerava zbrati ostanke misijonskih Indijancev, podeliti jim zemlje, ki jo bodo obdelovali pod njegovim nadzorstvom. Druge ladje bodo prišle iz Honolulu in ko bodo tu, bo njegova družba mnogo močnejša. Doprle- bodo tudi nadalfee Čete Ka-nakov, ki jih bodo spremljali belo-koži pazniki, ki so v njegovi službi. .Vse, kar želi, je, da ga vlada pusti
v miru. On je odločen rešiti deželo.
«Kje se boste naselili? ga je vprašal guverner.
«V dolini Sacramento, v bližini ustja reke Bio de los Axnericanos.»
«Kakšno ime boste dali svoji naselbini ?»
«Nova Helvetia.»
«cZakaj?»
«Švicar sem in republikanecj> (Helvetia je staro latinsko ime za Švico.)
»Storite, kar Vas veseli. Podelim Vam za enkrat dovolitev za deset
let»
Sutter je s svojimi ljudmi na potu proti dolini Sacramento. V tem redu potujejo: •
Na čelu vrste so trije bivši kito-lovci še vedno v mornarskih oblekah. Za njimi koraka stopet*«set Kanakov, ki nosijo enotno obleko, namreč pisane srajce, ki jim segajo do kolen; na glavi imajo Čepice, ki so si jih naredili sami iz listov divjih tulipanov. Za njimi Škripa in cvili trideset voz, naloženih s
potrebščinami, semenom in streljivom. Črede štejejo petdeset konj, petinsedemdeset mul, pet bikov, dvesto krav in pet tropov ovac. Zadnja straža zaključuje sprevod. Vsi belokožci imajo puške na ramah in širokokrajne klobuke pomaknjene na eno stran.
Šest mesecev pozneje se je dolina Sacramento izpremenila, kot se izpremeni pozorišče na odru o-pernega gledališča.
Voli v jarmih so prihajali in odhajali. Mule so vlačile pluge. Seme drči iz rok in pada na preorano zemljo. Ni časa, da bi izkopali velike drevesne štore, zato orjejo okoli njih. Črede goved se Že pasejo po vlažnih travnikih, ovce mulijo eočno travo v hribih, konjem je odločen velik pašnik, ki je ograjen s trnjevim plotom. Na jeziku, kjer se družita dve reki, so izkopali temelje in iz njih se dviga hiša iz velikih obtesanih brun In šeet palcev debelih dilj. Vsaka stvar je velikanska, monumentalna, vse
ba vsako manifestacijo katere-sibodi narave in značaja javiti tri dni, predno se vrši, lokalnim oblastvom.
Pri sodnijski razpravi v Idriji je bil g. župnik obsojen na 5 dni pogojnega zapora z veljavo dveh let.
Proti tej razsodbi je g. župnik in sam državni pravdni k v Gorici vložil priziv. Pri prizivnem sodišču, kjer je župnik trdil, da ni vedel, da se mora procesija javiti tudi lokalnim oblastvom in je mislil le, da zadostuje dovoljenje od goriške kvesture, je bil v četrtek oproščen, ker ni izvršil nobenega prestopka.
Bivši postajenačelnik obsojen
na 2 leti, 11 mesecev ječe
Sodišče v Gorici je obsodilo nekega Guida Giudi, 36-letnega bivšega postajenačelnika, doma iz Florence, ki je služboval na železniški postaji v Štanjelu in tam poneveril 10.900 lir na Škodo železniške uprave — na 2 leti in 11 mesecev ječe. na 1167 lir globe in na trajno izključitev iz javnih služb.
Tat v cerkvi — obsojen na 1 leto in 3 mesece ječe
Kot smo že poročali v «Edi-nosti» 21. julija t. 1., je obiskal novosezidano cerkvico sv. Jurija v Ločniku tat Viktor Pavšič, pokradel iz nabiralnika za milodare dvajset lir in mislil izginiti. Ni bil tako dolgih korakov in hitrih pet, da ga ne bi vjeli. Prišel je v zapore, ki pač niso nobeno poletno letovišče, in te dni so ga sodniki sodili. Pred sodiščem se je tat zagovarjal, da je nedolžen in da je šel v cerkev iz poštenega namena, da bi si namreč ogledal novopostav-ljen kip Marije, kateri se mu je zdel naravnost interesanten. Ker pa sodniki niso verjeli, da tako ljubi umetnost — in ker so bili kljub njegovemu zanikava-nju prepričani, da je s ponarejenim ključem odprl nabiralnik iai pobral iz njega dvajset lir, so ga obsodili na eno leto in tri mesece zapora., katerega eno Šestino bo moral prebiti sam v celici. Dovolj Ča^a bo imel premišljevati, ali se bolj izplača 20 lir pošteno zaslužiti, ali jih v cerkvi iz nabiralnika pobrati.
Trgovine za praznik zaprte
Med trgovskim udruženjem in pokrajinskim uradom sindikatov se je dosegel sporazum, po katerem bodo odprte v nedeljo dne 14. t. m. vse trgovine z jestvinami do 12. ure, medtem ko bodo odprte drugi dan na praznik samo mesnice, pekarne, mlekarne in trgovine z zelenjavo in sadjem in še te samo do desete ure predpoldne.
Nesreča triletnega otroka
Zadnji četrtek dopoldne. O-troci in otročički se igrajo ob Soči. Neprevidni so mali otroci, ne morejo se zavedati nevarnosti, ki jim grozi. Mamice bi se je morale zavedati. One bi morale paziti. Med otroci je tudi mala, triletna Karla Fratnik iz Ločnika. Revica stopi preblizu vode, omahne in že jo požro valovi in izgine izpred oči prestrašenih otrok. Zmešnjava, krik matere, iskanje. Spočetka zamanj, šele popoldne so jo našli ob bregu, precej daleč od kraja nesreče.
Kradejo prt belem dnevu.
V trgovini Hausbrand. ležeči v ulici Arcivescovado so včeraj v petek od poldne do dveh popoldne neznani tatovi odnesli preko 3000 Lir. Oblastva s pridom iščejo storilca oziroma storilce.
voi&čica.
Naznanilo občinstva!
Da ne bo 28. avgusta občinstvo zastonj hodilo na Vojščico, tem potem obveščamo, da se napovedana prireditev ne bo vršila.
Odbor.
CRNI VRH PRI IDRIJI
Kot poroča pokrajinsko poštno ravnateljstvo, je v Črnem
vrhu pri Idriji pričel poslovati telegrafski urad.
SENOŽEČE (RUJanska fara)
V nedeljo, na dan cerkvenega praznika M. D. Snežnice je obiskalo našo malo vasico nekaj več občinstva kakor druga leta. Požrtvovalni Snežanci in nekaj Drnovcev niso mirovali, dokler se ni z njihovo pomočjo povečala letošnja cerkvena slavnost s tremi novimi zvončki. Ti novi glasniki so vabili na cerkveno slavnost občinstvo od blizu in daleč (dokler je segal namreč glas naših novih zvončkov) in bili so tako neutrudni in vztrajni v svojem vabljenju, da ima naš vrli pritrkovalec Točet še danes vse otekle roke, ki so videti kakor brentači. Zvonovi so trdno vliti, tako da se jim prvi pravnik prav nič ne pozna, čeprav so bili štiri dni črez dan in ponoči v zibajočem se delu. Radi bi imeli ob tej priliki izbrano cerkveno petje. Starodavni običaji naj se nam neokrnjeni ohranijo. Odveč je pa bila harmonika, ki je s svojim cviljenjem «raz vesel j evala » od nedelje do torka zjutraj brez prestanka občinstvo. Harmonika ne spada na tako veliko cerkveno slavnost in za drugo leto naj se poskrbi za njeno odsotnost.
TEMNICA
Franc Stanič, 47-leten možak, je razkladal iz voza seno. Pri vozu sta bila"vprežena dva vola, ki sta se nenadoma splašila in prepeljala voz. Stanič je omahnil, padel pod kolesa, se motal med! njimi kakih trideset metrov in ostal precej hudo ranjen. Zlomilo mu je dve re-berni kosti.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Barva las In ženska narava.
Protestantovskega pastorja v IJberti (Missouri) Loosa so napadle plavolaske iz vse drŽave. Pasto^ Loos, ki je kot svečenik poročil 4.500 parov, je v neki svoji pridigi omenil, kako se obnašajo ženske pri poroki. O temnolaskah je dejal, da sprejemajo sakrament sv. zakona zelo resno in se vedejo pred oltarjem dostojanstveno. P!a-volaske pa, je dejal, so nestrpljive in se ozirajo v svečenika, kot bi mu hotele reči, naj se zgane in naj toliko ne pridiga. Obnašajo se neumno in nespodobno. Radi teh nevljudnih očitkov napadajo plavo-laske po časopisju že kakih deset dni nesrečnega Loosa. Objavljeno je bilo tudi neko «Poslano». pod katerega se je podpisalo 87 žen, ki imajo barvane lase. V tem «Po-slanem» vprašujejo podpisane žene, če uvršča Loos tudi nje med one neugnanke, ki ne poznajo olike niti pri poroki in pred oltarjem.
ŠIRITE
g
j „Naš glas"
J	Mesečno družinsko revijo ! *
S	Naročnina za celo leto 16 L J
J	Naslov: £
S	Trieste, Casella postale 34S S
8	B
BERLITZ-SCH80L
vodi v vseh jezikih.
Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-1018
TRGOVEC 28 let star, želel bi se seznaniti v svrho ženitve, z gasp, slovenske narodnosti, z nekaj premoženja. Dopise, Milano fermo Posta Carta identita 48399.
1111
HIŠA, enodružinska, z vrtom, svinjakom s svojo kuhinjo in hlevom, se radi izselitve po ugodni ceni proda. Nahaja se na državni cesti pri Kačjrvasi. Pojasnila daje Rupnik Alojzij, Caccia 21 Postojna.
1110
ANTON PECAR, tovarna glasovirjev. Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, uglašuje in menjuje glasovirje, harm ^nije in orgije.	1108
MIZARSKI poldelavec, sposoben lakira^ nja, se sprejme. Via Tesa 39.	1112
MOTOGARAGE, Trst, Via Boccaccio 31, Prodaja motocikljev in bicikljev. Delavnica, opremljena z vsemi potrebščinami za popravljanje.	1047
IZVRSTNO VPELJANA TRGOVINA s
premogom v Ljubljani se radi potovanja ugodno proda. Letni promet nad 1 milijon Din., čisti donos do 100 000.— Din., potreben kapital do 150.000.— Din. za odkup in obrat. Cenj. ponudbe pod »Lepa eksistenca* na tržafiko upravništvo lista.	1084
'iMILIO MOLLER, urarna. Najznameni-ejša in najstarejša v Trstu. Via Dante Alighieri 4.	1086
MIZARSKI stroji se prodajo. TJaslov pove tržaško upravništvo.	1087
ZASEBNI uradnik zmtžen slovenščine, italijanščine in nemščine, vešč knjigovodstva išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pove tržaško upravništvo Edinosti.	1094
GABY — Brilantina — Gaby — dobite jo izključno v dišavarnici Izidora Katz, Tnst, Ponte della Fabbra.	1098
HIŠA v Celju, enonadstropna, s 4 stanovanji in veliko vinsko kletjo, zidana 1. 1913., se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ivan Inocente, Postojna,	1105
GLYKOL je edino energično zdravila proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich. Trst, Via dei Giuliani št. 42.
1109
ANTONIO RUZZIER
slikar dekoraier
Trst, Vin S. Francejco Z (znofra!)
Izvršuje vsakovrstna slikanja in lakiranja. Stenski papir i. t. d. Na Željo proračuni. Telefon 14-17. (902) Telefon 14.17.
BlUME.
Botri! Predno kupite kak dar, obiščite urarno F. Stermfn v Trstu, Via Mazzini št. 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu.
LASTNIK.
i za ei
n
Veliko izbero dobite v zlatarni
POVH ALBERT
Via Mazzini 46
911

je izšel.
Prodaja se v TRSTU: v Tiskarni «Edinost», Via S. Fraccesco 20 in v Knjigarni-paoiraici Stoka, Via Milano 37. V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Car-ducci 7, v Knjigarni kat. tisk. drnštva, Via Carducci 2. V IDRIJI: pri Valentinu Trevenu in Franu Cinibuck. V SOLKANU: pri Mariji Gomišček. V POSTOJNI: pri Antonu Milavcu.
Cena
lir.
Po pošti JL 7-5 O Prodajalci dobijo običajni popust
vse je namenjeno za dolgo bodočnost. Potem eo hlevi, lope, žitnice, skladišča. Ob vodi je vrsta delavnic. Vasica Kanakov je skrita v globeli.
Sutter je tu, tam in povsod. On nadzira vse. Nobena stvar, naj je Se tako malenkostna in neznatna, ne uide njegovim očem. V bližnje vasi in naselbine pošilja svoje ljudi, da nabirajo prostovoljcev za naseljevanje v njegovi dolini. 250 mož, ki so bili prej varovanci misi-jona. že dela pri nji-m. Vrnili so se ssvojimi družinami in so zadovoljni. Vsake tri mesec** dospe nova po?? I jate v Kanakov in obdelana polja se Sirijo daleč tje proti obzorju. Prifilo je trideset belih naseljencev in se vklonilo Sutter je-vem u redu. Mormonci sc po veri in Sutter jim plačuje po tri pja-stre na dan.
Na spk>Sno blaginjo ni treba dolgo ČSakati. Na ozemlju, ki bi ga ne mogel obdirjati hiter jezdec v ne-
kolikih dneh, se pase 4000 volov, 1200 krav, 1500 konj in mul ter 12.000 ovac. Polja plačujejo v obilici. Žitnice se lomijo pod ogromno težo.
Ob koncu drugega leta kupi Sutter število prekrasnih posestev, ki se razprostirajo ob obali v bližini Forta Bodega. Prodajajo mu jih ruski naseljenci, ki zapužčajo deželo. Plača jim 40.000 do'arjev in sanja, kako bi na teh posestvih vzrejal v velikem številu čistokrvno govejo živino.
Navzlic neprestanim bojem v deželi, navzlic političnim zaplotfja-jem, atentatom in požigom, navzlic večnemu revolucijskemu ozračju je Johann August Sutter udejstvil svoj veliki načrt. Nova Helvetia je postala meso in kri in dobila določeno obliko.
Stanovanjske hiše, hleve, žitnice, skladišča in druga glavna poslopja je obdajala močna stena, ki je bila pet čevljev debela in dva-
najst čevljev visoka. Na vsakem njenem vogalu se je dvigal Štirikoten stolp, ki je hranil v sebi tri mrke topove. Šest takih topov je varovalo glavni vhod. Stalna oborožena posadka je štela sto mož. Red na ogromnem posestvu so vzdrževale patrulje in oboroženi oddelki. Vsi ti vojaki so bili na slepo srečo nabrani po honolulskih pivnicah. Večinoma so se poženili z domačinkami (Indijankami), ki so jih spremljale na pohodih, nosile za njimi potrebščine, vršile razna dela, ulivale krogle in zavijale naboje.
Preddelavci v mlinih in na žar gah, kjer so se orjaška debla iz-preminjala v deske, in mojstri v številnih delavnicah so bili ponaj-več tesarji, kovači in drugovrstni rokodelci na ladjah, ki so pristajale v zalivu in raz katere Jih je izvabil Sutter, ko jim je obljubil ,da jim bo plačal pet pijastw na dan.