"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoslav Federation, S. P« — - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - - GLASILO - -PROSVETNE MATICE J. S. Z. IT. — NO. 1516. CHICAGO, ILL., 30. SEPTEMBRA (September 30), 1936 LETO — VOL. XXXI. UNIJE PRIZNALE POTREBO ITICNE AKCIJE MOBILIZIRAN JE UNIJSKIH DELAVCEV ZA DEMOKRATSKI TIKET JE NAPAČNA TAKTIKA i i- • ' * * _______________ Kampanjski sklad, ki ga zbirajo unije, ne služi v prid delavske politične akcije Pogoji za zgraditev mogočne stranke delavcev so tu, samo upotrebiti jih je treba STARO pravilo linijskih voditeljev je bilo, da se strokovn organizacije kot take ne smejo umešavati v "politiko". To načelo je v A. F. of L. zmerom prevladovalo. Nobena važnejša unija ni na svojih konvencijah sklenila z ozirom na politično akcijo ničesar določnega; odobrile so sicer mnogo resolucij, v katerih so bile poudarjane potrebe delavcev; in nato 90 jih predložile vsake štiri leta nominacijskim konvencijam demokratske in republikanske stranke. Dalj "delavska" politična akcija ameriških unij ni segala Izjemo sta tvorili dve važni uniji oblačilnih delavcev, kajti njuni voditelji so bili socialisti in so svoji stranki v imenu unij vsaj neuradno pomagali. Skozi predvojna in medvojna leta je bilo precej lokalov unije premogarjev, masinistov in drugih strok, ki so se po zaslugi svojih odbornikov oglašali v prid socialistične stranke, toda dalj delavska politična akcija pod okriljem unij ni segala, z izjemo leta 1924, ko so se organizacije železničarjev več ali minj zavzele pod firmo neodvisne delavske politične akcije za volilni boj proti predsedniškima kandidatoma obeh starih itrank in nominirale svojega kandidata. S to akcijo je sodelovala tudi socialistična stranka. Mala sprememba pod pritiskom okoličin Samuel Gompers, predsednik Ameriške delavske federacije, je tedaj pod moralnim pritiskom svetoval unijam, da naj odobre kandidaturo La Folletta, ne pa idejo za neodvisno delavsko politično akcijo. Po končanih volitvah je dejal, da je bil v pravem in unijski voditelji so svobodno izrabljali svoje sltzbe za mešetarenje v korist enemu ali drugemu politiku republikanske in demokratske stranke. Unije so vsled take nedelavske Uktike morale navzdol in končno so izgubili na vplivu tudi unijski voditelji, ki so izrab-. Ijali svoje titelne in članstvo, da se prikopljejo k vplivu in "boljšim" 'službam. Nauk iz leta 1929 Panika, ki se je pričela 1. 1929 s krahom na ne\vyorski borzi, je bila poguben udarec tudi za zgrešeno taktiko A. F. of L. Njeni voditelji s političnim vplivom so se kobalili v demokratski ali republikanski stranki, kateri že so pripadali, da re-iijo sebe in pridobljeno imovino, a n;\ unije so pozabili! Niso imeli časa zanje! Izkoriščevalci pa so zniževali plače na nič in nasanjali zaposlene delavce toliko, kakor da,ni nikogar, ki bi ga še mogli najeti. Unijsko gibanje je bilo demoralizirano. Demokrati in republikanci sploh niso sposobni graditi unij. Poleg (Nadaljevanje na 5. strani.) Nauki napak evropske soc.+demokracije "OsvobojevanjV, ki je šala le za nacije, duceja in take tiče VOJNA VSE UNIČUJE Hitler ni tako tlab, kakor pišejo socialistični in "židovski" listi, kajti v enem samem dnevu je pomilostil pol milijona političnih jetnikov. Človek to čita, in se vpraša: "Kdo pa jih je dal zapreti?" In si najde odgovor: Hitler. Tako delajo diktatorji vsepovsod. Hitler je "osvobodil" pol milijona duševno in telesno zlomljenih jetnikov zato, da napravi prostor drugemu pol milijona ljudi, ki mu niso "zve-sti\ Z enakimi osvobocVtvenimi • « . • mM __■• • 1 _ o:__ Ko so španski fašisti nedavno zasedli mesto Irun, je z njega zbežalo triki igra Mussolini. Iz Kima ' , ;" , ,. w t . .... . . ,. , • . . , |. •. tisoč« delavskih družin. N* tej sliki je mati, Wi plaka ob razvalinah svojega nikcll ne poročajo, koliko ljudi domm Moia to jj ubi|i# NjeiMl Otročička, ki sta še premlada, da bi razu-zapro V Italiji raai prepriča- mela, kaj se godi okrog njiju, pa se igrata ir ob enem se podzavestno cunja, ampak le, koliko jih *OSVO- dita, temu si ljudje rušijo hiše, čemu se pretepajo in streljajo. bode". '-! --===== Diktatorji so res dobre duše! Kvarni učinki procesa in eksekucij v 3Joskvi DELAVSKO GIBANJE V ČIŠČENJU POJMOV ZA ZGODOVINSKE NALOGE V SVOJI NAJKRITIČNEJŠI DOBI Ošlakova razprava k obnavljanju socialistične stranke v Jugoslaviji. — Težavna pot v enotnost Pise JOSIP OŠLAK V Jugoslaviji skušajo obnoviti socialisti svojo stranko in »o jo prijavili. V Sloveniii »o se socialisti zedinili s par drugimi radikalnimi skupinami v nekako ljudsko fronto, radikalci na Hrvatskem zahtevajo, da mpra vsako gibanje, kateremu se pridružijo, imeti v svojem programu rešitev hrvatskega vprašanja, in s tem soglašajo tudi slovenski socialisti, dočim srbski smatrajo, da to v državi, kakor je Jugoslavija, ni važen problem. Mnenja o raznih vprašanjih se križajo tudi med "starimi" in "mludimi , to je, med onimi, ki so bili na vodstvu pokreta pred diktaturo, in onimi, Iti so postali pozneje aktivni. Z ozirom na te razlike je napisal s. Josip Ošjak članek v reviji "Svoboda", iz katerega je razviden ton razprav, s kakršnimi se ukvarjajo evropski socialisti posebno v deželah, kjer so jim gibanje zatrle diktature, ali pa ga jim ovirajo napol diktature, kakršna vlada Jugoslavijo. Ošlak je eden vodilnih slovenskih socialistov in ravnatelj Ljudske tiskarne v Mariboru. Naloga socialne demokraci-1 pe, ki naj povzročijo v Jtaliji je v Evropi ob«toia v povojnih pravočasno socialni preobrat. storila s to obravnavo zmotno dejanje Težka odločitev Kongres Angleških strokovnih unij se je odločil za politi- ko nevtralnosti kar se anide- sloviti teoretik Bauer meni, da je vlada v Moskvi ške državne politike tiče, toda1 za pomoč španskemu delavstvu, kolikor jo more s takega stališča dati angleško delavstvo moralno in gmotno. Voditelj delavske strokovne internacionale, Walter Citrine, je dejal, da se z resolucijami ne bo porazilo fašistov v Španiji, ne Mussolinija ne Hitlerja. Ct je proietariat pripravljen in voljan, (la gre z njimi v boj, tedaj naj se izreče za vojno. če ni, pa bo za ves svet koristnejše, ako mu skušamo o-hraniti mir in storiti zanj kolikor v danih okolščinah moremo z mirnimi metodami. Angleški delavski kongres se je nato odločil za nevtralnost Anglije s 3,029,000 proti 51,000 glasovi. Piše OTTO BAUER (Sledečo )• zadnji del Otto Bauerjevega članka o nedavni obravnavi in usmrtitvi obsojencev v Moskvi. Po nemškem originalu ga je priobčila v prevodu tudi mariborika Delavska Politika in iz nje ga je ponatisnilo par slovenskih listov v Ameriki. Vsled stroge cenzure je omenjeni prevod skraj« šan na stavke, ki jih je cenzor dovolil objaviti. Prevod v Proletarcu je iz angleščine, v kateri je bil Bauerjev članek poslan ameriškemu delavskemu tisku.—Ured.) Vlo *> proiokalorjev \ incliisiriulnili konfliktih Kadar čitate v kapitalistih-• nih listi/h vesti iz stavkovnih bojev, vidite, kako dolže stav-karje, da so izvršili to in ono nasilje. Nato pojasnjujejo, da je končno moralo poseči vmes mesto s svojo policijo, nato se šerifa svojimi deputiji, in končno tudi governer z državno milico. Delavski agitatorji, ki imajo skušnje, vedo, kako se to napravi. Pa so pritiskali na kongres, naj uvede preiskayo, ki naj dožene, kdo so provzroči- vedal, da so najeti kompanij-ski stražarji bili razpostavljeni ponoči drug proti drugemu jejo pod popolnoma nedolžni- in si streljali nad glavami, sami imeni. Na primer družbe mo da je kompanija primorala lavci niti ne sanjajo, Spijone in provokaterje pošiljajo kompa-nijam posebne firme, ki poslu- računskih vešča kov za pregledovanje poslovnih knjig, ftpi-jon, ali provokator, je zabeležen v obojih knjigah kot računski izvedenec, zato da bi mu v preiskavi ne mogli do živega. ponekod pa imajo tudi zakone, ki kompanijam prepovedujejo najemati zdražbarje šerifa poslati krdelo deputijev, češ, delavci streljajo v naše ljudi m mi moramo imeti varstvo zanje. Kemične tovarne so v tem letu prodale kompanijam vseh vrst za stotisoče dolarjev plinskih bomb, katere povzročajo solzenje, ali pa bljuvanje, ali tudi oboje, in f ... . za boj proti delavcem. Torej prav tako so si jih naročile r #vW Ja V ™dUstna,nl. jih najemajo vseeno, toda kot i cele vagone policijske oblasti konfliktih. Zvezni senat je končno pristal v zahtevo in izvolil komisijo, kateri načeljuje senator Robert M. La Follette « Wisconsina. Zaslišala je med drugimi že celo vrsto agentov provokator je v, ki so talentirani ljudje, znajo miogo jezikov, so govorniki, se razumejo na sestavljanje revolucionarnih in reakcionarnih letakov in ** vse te svoje sposobnosti, ki prodajajo, kakrrr prostitutka ivoje telo, so dobro plačani, toliko dobro, da jim dohodke 2*vidajo celo tiste prostitutke, ki so se dokopale do višjih slo-Jev in lahko mnogo računajo. Eden agentov provokator-ki je bil zaslišan pred La Follettovo komisijo, se prše E. 1 C. McDade, bržkone Irec po rfxiu. La Follette ga je primo-pojasniti vlogo v organizi-r*nju špijonov in izpovedal jc o kakršnih preprosti de- eksperte za to ali ono, v resnici pa so eksperti le za provo- — vso zatq, da bodo v slučajih stavk varnostni organi priprav- kacije. Na zaslišanju je izpo- ljeni na vse eventuelnosti! III. Komunistična internacionala apelira na vse proletarske stranke, da «e naj zedinijo za boj proti fašizmu in vojni v e-notni fronti, in dalje kliče vse protireakcionarne, vse demokratične stranke in struje nižjega srednjega sloja in kmetov za zedinjenje v enak namen v pade, da je sovjetska vlada odločena storiti prvi velik korak za demokratiziranje sovjetske države. Toda ali more biti vora o demokraciji, kjer I se vsako opozicijo, ki kritizira sedanje oblastnike in njihove na-redbe, pregan ja in zatre z usodno obdolžit v i jo, da služi terorizmu, da sprejema za svoje opozicionalne metode taktiko atentatov, in da je v zavezni- Ijudski fronti. Mar v Moskvi ne razumejo, kako mučno je i H^ierjevo gestapo? vplivala ta obravnava z njenim _ ..... .. . . .. 1 . . . ,, S politiko ljudske fronte \ groznim koncem, neglede k a-1 pranciji in v Španiji, s sklepi ko jo presojamo, na pnMde- ^^ kongresa kominterne vanja za enotno fronto in ljud sko fronto, In ob enem dala moralno oporo nasprotnikom enotne fronte? in z osnutkom nove sovjetske ustave je Moskva moralno veliko pridobila. Mar se odločujoči činitelji v Moskvi ne zave-Napori sovjetske vlade zal dajo, kako so s to grozno ob-oridobitev najboljših intelek- ravnavo in-s streli v obsojence 'uialcev Evrope na svojo stran j spravili v opasnost vse te pri-so bili jako uspešni. Toda ali so dobitve? Ali more biti Moskva Uiki Moskve z njimi res tako vpričo vsega tega brezbrižna, rahli, da ne pozna zapadnoev- indiferentna z ozirom na po-ropske mentalitete in ne ve. s sledicc zdaj, ko ji oborožujoči kakšno grozo je ta proces na- se fašizem preti z napadom in polnil vso boljšo evropsko inte- hujska proti nji vse razredne ligenco, ki je najdovzetnejša instinkte posedujočih slojev? za porajajoči se socializem? ! Fašizem se trudi prikazati t \ 4 "boljševizem" in vsako delav- Osnutek nove ustave za so- vjetsko Unijo upravičuje naše' (Nadaljevanje na 2. strani.) Uspehi socialistov na Švedskem in v Novi Zelandiji -t Ena izmed socialističnih Pri zadnjih volitvah so so strank, ki zmaguje povsem z cialisti pridobili deset nadalj demokratičnimi metodami, je švedska se bo lahko opirala na zanesljivejšo večino kakor v prej-nih mandatov m imajo skupno šnjem parlamentu, s komunističnimi poslanci pr- švedski socialisti se ponaša- social-demokratična _ yR vefino v zbornici.« V prej-ijo, da so socialni zakoni, kate-stranka. Vzrok je, ker so Švedi anjj Si) socialisti imeli 104 po- re so izvojevali, med najbolj-politično naobraženo ljudstvo »lance. V vladi so jih podpirali širni na svetu in zdaj se nadc-in pa ker so gospodarske raz- agrarci in 8 komunističnih po- jajo doseči še veliko več. mere na Švedskem stabilne. Ta slancev; Na enak način kakor na stabilnost in pa taktika Šved- Socialistični vodja Per Albin Švedskem napreduje social isti-skih social-demokratov, ki ve- Hanson, ki je načeljeval prej- čno gibanje na Norvežkem. rujejo v razvojni ekonomski proces iz kapitalizma v socializem, je vzrok, da je fašistično gibanje v švedski kraljevini š bko in prav tako tudi komunistično. lavska vlada Njeno načelo je, da mora imeti v tem dominjo-nu vsak za delo sposoben človek toliko dohodkov na. leto, da mu zadoščajo za dostojno preživljanje in za dobro oskrbo družine. Za stare in onemogle pa je sklenila skrbeti država. To so tri dežele, v katerih se socialna demokracija pomika naprej in naprej brez izsi-ljevalnih akcij. Vse se odloču- letih menda v tem, da ne zavzame nikoli v pravem času k aktuelnim problemom, ki se pojavljajo z elementarno silo, pravilnega* trenutnemu stanju odgovarjajočega stališča, pa najsi bi 'bilo to stališče oportu-nistične ali revolucionarne naravi. Ob razmišljanju o vsem tem se moramo nehote^vprašati, če ne bomo nekega dne odgovarjali pred zgodovino (in morda pred njo že odgovarjamo) za napake, ki so bile storjene, na- pake, ki so rodile marsikatero ' Večina kongresa ni bila tega mnenja, ampak je stala na stališču, da je treba italijanske vrste če nadalje organizirati, dokler ne bo dobila stranka matematične večine v parlamentu in da bo šele nato prevzela samostojno vlado Italije. Levica je hotela revolucijo, pa je bila zanjo preslaba, desnica je hotela matematično in nadpolovično večino, pa je ni dobila, zvezo z meščansko levico je pa tudi odklanjala, čeprav ji je Nitti ponujal večino ministrstev, uvedbo republike nepopravljivo zlo, ki so ponekod zasukale razplet dogodkov za 180 stopinj v nasprotno smer. Tako imamo pred očmi nesrečni kongres italijanskih socialistov, ki se je vršil v Li-vornu 1. 1921., na katerem je delavski zastopnik streljal z revolverjem, da bi izsilil skle- in še marsikaj. Premalo je bilo skušenj in preneodločni so bili voditelji italijanskega pokreta, ki so odklanjali i direktno akcijo mas i sporazum z naprednimi meščanskimi strankami, ker se niso niti zavedali, da je tudi tak nekrvav način prevze- (Nadaljevanje na 2. strani.) BREZPOSELNOST V ITALIJI ZA MUSSOLINIJA TEŽAK PROBLEM Koliko je brezposelnih v Italiji? Tega nihče ne ve, razen Mussolini in njegovi ministri, ker italijanska vlada ne objavlja takih statistik. Molči tudi o stanju svojih financ. Ampak očitno je brezposelnih mnogo, kajti vlada je dovolila milijardo lir (lira je vredna blizu osem centov v ameriški valuti) za javna dela, ki se jih potroši skozi zimo, ob enem pa je' Mussolini pisal upravam velikih, mest, da naj tudi sama pod vzamejo razna javna dela in uposle najprvo tiste brezposelne, ki prejemajo brezposel-nostno zavarovalnino. Municijska in druga industrija v Italiji je v času afriške vojne obratovala s polno paro. Poslednje mesece pa je dokaj delavcev odslovila. Vrh tega se je vrnilo iz Afrike mnogo vojakov, ki so odpuščeni, kar je število brezposelnih povečalo. V Abesiniji ima Italija zdaj kakih 95,000 delavcev, kar pa se doma nič ne pozna. Vlada upa, da ko bodo pripravili potreben teren za naseljevanje, pošlje za njimi tudi družine in silila bo tja i druge, kajti njen namen je obljuditi vzeto deželo s svojim ljudstvom, drugače je ne bo obdržala in tudi izplačevala se ji ne bo. šnji vladi, dokler mu agrarci kjer ]c delavska vlada dosegla niso odklonili sodelovanja v velike gospodarske uspehe, vprašanju zvišanja pokojnin Daleč na Pacifiku pa opažu- je na voliščih. In delavstvo v za stare delavce, je z zmago jejo sociologi razvoj gospodar- vseh treh je ponosno na svoje pri zadnjih volitvah dobil zno- stva v Novi Zelandiji, kateri uspeh" in na svojo razredno va mandat sestaviti vlado, ki načeljuje prvič v zgodovini de- zavet. V TEJ ŠTEVILKI Zadnji d< / Otto Bauerjevega členka o rkfickucijah v Moskvi in njih posledicah na mednarodno delavsko gibanje jc priobčen v tej številki. 1' Jugoslaviji oh na vi jajo socialisti svojo stranko in v Sloveniji so sklenili tudi nekako ljudsko, ali enotijo fronto. Toda razmere so te tke, časi resni in glav je veliko, ki mislijo vsaka )Ht svoje. Med socialističnimi kritiki, ki starim social-demokratom ne v Co-nnecticutu, kljub vsemu razkolniŠkemu boju ni zrušeno. Ljudje, ki se nazlvajo za social-demokrate, so odstopili, češ, da se bore za demokratič- nim katere baje uvajajo v socialistično stranko komunisti in trockijevci. Toda v "čiščenju" se bas ti social-demokrati poslužujejo "komunističnih" akcij. Nevv Leader napada danes socialiste, ki so zvesti svoji Delavsko gibanje v čiščenju pojmov za zgodovinske naloge v najkritičnejši dobi (Nadaljevanje s 1. strani.) ma oblasti lahko revolucionarno dejanje prvega reda, ki more dati pri spretni politiki stranki vso oblast v roke. Končno je zmagal fašizem in z njim Mussolini, ki irrroža s jega pacifizma, tako so nemški socialdemokrati radi demokracije mirno gledali, kako se jim rr.di gad na lastnih prsih, gad, ki je demokracijo sam od-klanial. ka jti principi, odnosno ki se tičejo našega delavskega in slednjič v Evropi, so vsi pre- svojo zunanjo politiko danes I načfoi kot so oni te principe tol-ves vel jn grozi z es1 bilo v Angliji celo pri meščanski levici, da celo pri kon- Drzavljansha vojna v Španiji ne prizanaia niti malim otrokom nih člankov ga danes zmerja| isati ampak moje Z(Jrav. z reverendom , kakor ga je!stveno stanje je tak*no, da ne morem nikamor, posebno še ne V kruti civilni vojni v Španiji, ki divja ie tretji mesec, se ne prisanaia niti starcem, ne otrokom. Faiisti so s svojo kontrarevolucijo spremenili državo v klavnico — in to v popol- Trije škofje za fašizem škofje treh važnih škofij — elevelandske, detroitske in fort waynske so se izrekli za Musolirtijevo '^eševeartje" socialnih vpfaSafij in za CotitfhlihoV boj pfOti "komunizmu", ki se šopiri bolj in bolj v tej svobodni deželi. Coughlin je v svoji fašistični histeriji dospel že tako daleč, da je za kroglje, če zavladajo v VVashingtonu "diktatorski vplivr*. To, kar ta sveti pridigar počne, je flirtanje s kapitalisti na natančno sličen način, kakor je z p j itn i flirtal Hitler. Delavcem in farmarjem obljubu.ie gradove v oblakih, a kapitaliste tolaži, Češ, nikar se me ne bojte, mar ne vidite, da se borim proti marksizmu in da obljubljam ljudstvu vse mogoče zato, da ga odvrnem od socialistične stranke? Trije škofje, ki branijo Coughlina, vedo, kaj govore, ko apelirajo na >zko**fevalce, da na i rajše finančno podpirajo fr"co;kV — Uj , .A . . ,. .... , ' otroka gotove smrti. Sel je v Irun v svojega dobmfmka. namesto da tN f* MM. iM fco jf. hilo kl.nj„ m,d .Udniml in faiictičnimi četami na vliku, videl otroka, ki bi bil v bitki med nasprotujočimi si četami gotovo cadet, in ga odnesel, ogibajoč se bojiiča, preko meje v Francijo. Poročevalci časopisom so mu iarekli na tam činu posebno prisnaaja. nam pomenu besede. Na tej sliki je francoski iurnalist Raymond Yan-ker, ki je rešil ia mesta Irun v Spa- FaŠizem in kapitalizem meni, da je razbil socialistična stranke in zadušil marksizem. A kljub temu je danes več ljudi, ki študirajo socializem In se ukvafjajo t marksizmom, ko kdaj prej, in to v vseh civiliziranih državah, vkljuČivUi fašistične dete le. Daily \Vorker do leta 1933. Kot pennsylvanska stara garda, je odstopila tudi konservativna *oc'aldemokratska struja v Connecticutu. Na državni konvenciji soc. stranke se je izreklo za ločitev 52 delegatov in 35 proti nji. Slednji so takoj nato soc. stranko reorganizirali. Toda kakor v Penni, tako je med tema skupinama boj neizogiben tudi v Connecticutu. Socialistično gibanje v Zed. državah se mora skristalizira-ti. Bivši člani, ki se potegujejo in agitirajo za Roosevelta, so bolj konservativni, kot pa je katerakoli izmed naj konservativne j ši h social-demokratski h strank v Evropi. V očigled naukov, ki jih nam daje politični in gospodarski razvoj po svetu, je jasno, da se resnično zavedno delavstvo ne more držati vedno le staromodnih potov, že zato ne, ker si sovražnik i$če nova pota in izboljšuje svoje bojne metode. Mi ne smemo biti kakor Kitajci, katere lahko kljub njihovemu o-gromnemu številu vsakdo pro-vocira, pretepe in pogazi. na tako dolgo pot. Vem, da je servativcih, bilo iz kakn*nih koli razlogov, da se na tem vprašanju stre evropski faši- pri sodrugih v Girardu jako zem. ,Vsa odločnost je splah- RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Seja kluba št. 11 JSZ v nedeljo 20. septembra je bila jako konstruktivna, dasi ne baš obilnO obiskana. Ker v tom letu ne moremo več dobiti dvorane za predstavo, je klub sklenil, da jo najamemo po novem letu. Nekateri drugi oklepi kluba so: Obnovil je članarino v Prosvetni matici; naročil je novo Adamičevo knjigo "Cradle of Life"; daT bo oglas v Ameriški družinski koledar. Razmotrivali smo tudi o na-znhnilu, da pride v vzhodne kraje na agitacijo cjias. Pogorelec, in sklenili, da ako obišče naAe naselbine, mu bomo dali vso mogočo kooperacijo. Zavedamo se, da je potovalni agitator potreben in v korist Proletarca in JSZ je, če se tako turo pori vzame čimprej. Od kar podpisani ne more vetf obiskovati vsaj tukajšnjih naselbin, je naravno, da precej prijetno. Med njimi se razvedriš, pa če hočeš ali ne. Upam, da pride Čas, ko jih zopet ob-iščem. * V tukajšnji društveni dvorani se bo vršil v soboto 31. oktobra koncert mladih godbenikov, katere podučil je Viktor I/esjak. Nastopilo bo nad dvajset dečkov in deklic skupaj, v duetih in posamično na razne vojsko. Pa se je ponovila itali-instrumente. Po končanem [ jamska tragedija: eni so silili v koncertu bo plesna zabava, vlado, da sodelujejo, da pre-Prireditpv te vrste pri nas še vzamejo odgovornost za do-nismo imeli. Pričakujemo izre- godke v srednji Evropi, ki jim dno veliko udeležbo, kajti na- je dajal fašizem svoj jasen pe-še mlade godce bo prijetno po- j čat, drugi so se protivili, gro-slušati. Pridejo iz naselbin žili z razkolom in priporočali Blaine, Barton, Elm Grove, W. revolucijo. Niti eno niti drugo Va., itd. Igrali bodo tudi slo- niso storili; italijanski fašizem nela pri spoznanju, da je mali nasprotnik napram veliki svetovni sili premočno oborožen. Namesto poraza v lastni, državi je žel fašizem na abesinskih tleh svojo drugo zmago. Pa je narasla moč našega pokret a v Avstriji številčno na 48^ vseh oddanih glasov. U-darne sile je premogel pokret več nego država z najboljšo venske komade. Vstopnina bo menda samo 25c in poleg programa bodo udeleženci imeli na razpolago okusne jestvine po zmerni ceni. * Premogovniki v tej okolici so omejili obrat na dva do tri dni v tednu. Jeklarne pa dokaj dobro obratujejo. Kaj bo v bodoče, pa nihče ne ve. Dogodi se lahko vsak dan, da odslove polovico delavcev, ali pa da tovarne ustavijo, kakor so neka-j tere ustavili prej in so še danes zapuščene. — Joseph Snoy. je diktiral uničenje avstrijske socialdemokracije in po velikem osebnem herojstvu februarskih borcev, je bila stranka potisnjena v ilegalno delo, Avstrijo pa vlada fašizem po italijanskem vzorcu. Italijanska tragedija je doživela na ta način svojo avstrijsko reprizo. Kakor je Mac Donald na Angleškem razoroževal radi svo- dal je tudi v Nemčiji fašizem. Zmotili so se eni in drugi, krivda pada na obe strani. Najusodnejše pri celi stvari je pa to, da je druga največja država v Evropi vladana po fašizmu in to predvsem po zaslugi takozvane nedosežne pameti, zapisane v teoretičnih naukih. šele te tri tragedije so rodile pozno spoznanje skupnih nastopov na češkem, v Belgiji, ustvaritev Ljudske fronte na Francoskem in španskem z vsem herojstvom španskih mi-licijonarjev, ki branijo danes s puško v roki svoje uspehe. Koliko delavske krvi bi bilo prihranjene, da je socialna demokracija s svojo politiko znala pravočasno stopiti fašizmu na prste, kajti špansko tragedijo je rodil evropski fašizem. Kako se bo končni boj dobojeval, še ne vemo. Bojimo se, da je spoznanje pametne politike ljudskih front in prevzemanja odgovornosti pred maso prepozno prišlo, da bi bilo v stanu rešiti evropski mir. (Konec prihodnjič.) Vojna v Etiopiji Italija si Etiopije še ni osvojila. V bojih z domačini meseca avgusta je padlo 216 italijanskih vojakov, bodisi Aska-rov Iz italijanskih kolonij in pravih Italijanov. Zabava v Detroitu v korist Prosvetne matice Detroit, Mich. — Članstvo društva št. 121 SNPJ je sklenilo prirediti v nedeljo 25. oktobra v prostorih Slov. nar. do KVARNI UČINEK OBRAVNAVE IN EKSEKUCIJ V MOSKVI (Nadal je vanje s 1. strani.) »ko in socialistično gibanje za delo tolpe zločincev. Ali ni naravnost blazno pomagati fašizmu z izrekom sodišča v Moskvi, ki pravi: "Da, možje, ki ma, 17153 John R. veselico.Is<) l,ml Leninovim vodstvom or-katere prebitek je namenjen ^nizirali oktobersko revolu- Prosvrtni HUthlh ---LUijo, ki, so • zmagovito boril i Ustanova, kakor je ta, ki'iz- v civilni vojni in ustanovili so-daja l njige, neguje dramatiko vjetsko državo, so tolpa krimi-in kulturno delo sploh, zasluži,|nalcevP* Nihče ne more ceniti velikih uspehov sovjetske Unije, hitre industrializacije in kolektivi-zacije gospodarstva pod Stalinovo direktivo bolj kot jih cenim jaz. Bil sem prepričan in sem danes prepričan, da je bodočnost socializma po vsem svetu odvisna od uspehov socialističnega ekonomskega razvoja v sovjetski Uniji, kjer ima da jo napredna društva podpirajo, kajti čimveč bo imela dohodkov, več dela na prosvetnem polju bo lahko izvršila. članstvo društva in druge prijatelje naprednih idej vabimo, du^se udeleže te prireditve. Njen spored objavimo v kratkem. Za pripravljalni odbor, Peter Benedict. že dozdaj presenetljive uspehe. Prav radi tega se tudi zavedam, da se morajo delavci vsega sveta zbirati okrog sovjetske Unije, da jo morajo braniti z vsemi svojimi močmi proti komur koli, ki bi jo napadel, in da se morajo v boju proti njenim sovražnikom družiti v enotni fronti. Jaz verujem* da je ta zavest — hvala posebno delavstvu v Franciji in Španiji — že daleč prodrla v tem praven Prav zato pa moram z grozo ugotoviti, kako zelo je nas ta nesrečna obravnava in te usmrtitve potisnila na tej poti daleč nazaj. To, kar se je v Moskvi zgodilo, je več kakor napaka in več kot zločin; to je strašna nesreča za socializem vsega pveta brez razlike strank in smeri. 9 -mr A. SERAFIMOVIČ: ZELEZNA REKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RJUSIJI Prevel iz ruičine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK (Nadaljevanje.) V njegovi duši se je dvignil mogočen val, nI moči. podoben valu, podoben tistemu valu. ki je polnil vso njegovo notranjost, ko je stremel po častniškem činu. Toda danes je ta val drugačen! Rešil jih bo, rešil bo vse te ljudi, ki v pričakovanju pokore tako pohlevno pred njim ležijo, peljal jih bo v svobodo! Pač, zdaj so pohlevni... Ce bi se pa drznil reči jim: Fantje, vrnite sc h Kozakom, k častnikom! bi ga nasadili na bajonete, Zopet je nad ležečimi zarožljal Kožutiov »rjaveli glas: "Oblecite se!" Vsi so dvignili ter se začeli oblačiti v poškropljene srajce, jopice, ženske nočne jope, dolgi rdečearmejec je zopet zlezel v svoj frak m v šest parov hlačk. Kožuh je vojakoma, ki sta bila pripeljala gveienj šiib, dal znamenje, naj šibe zopet odpeljeta. Vojaka sta vsa vesela pobrala šibe, jih vrgla na voz ter napeljala voz mimo vojaških vrst. Vojaki so vsi veseli metali na voz platno, katun in druge naropane stvari. XXIX. V črnem, žametastem oceanu se rdečkasto leskečejo stražni ognji, ki osvetljujejo konjske glave, človeške obraze in postave, ki so videti ploščate, kakor da so izrezane iz lepenke. Vsa noč je napojena z glasnim krikom, klicanjem, smehom. Tu pa tam se oglasijo pesmi ter zopet zamrejo. Tu zabrenka nekdo na balalajko, tam raztegne nekdo harmoniko... Daleč naokrog gorijo stražni ognji. Dolga vrsta jih je. Kakor ognjen venec... Noč je prenapolnjena z nečim drugim, z nečim, na kar rtihče rad ne misli. tNad mestom leži sinji, električni sij. Plameni se poigravajo po človeških obrazih. Med njimi srečaš tudi znance. Hej, mati! Mati Gorpinka! Oče leži na ovčji koži in molči. Vojaki* z rdečkasto osvetljenimi obrazi sedijo okrog ognjem — vsi so iz iste vasi. Poljski kotli visijo nad ognji, v kotlih pa je nekaj, kar ni mnogo boljše nego čista voda. Stara Gorpinka meni: "Sveta Marija pomagavka! Kaj bo iz vsega tega? Še vedno nimamo nič hrane, človek mora prav zares crkniti. Kakšna oblast pa je to, ki ti ne more dati nič v usta? ! Oblast, pa taksna! Pa Anka... Izginila je... in stari molči!" Vtzdolž ceste se razteže dolga, neenakomerna veriga ognjev. Za nekim ognjem leži vojak, ki ga ni videti. Vojak leži vznak in ima pod glavo navzkriž podložene roke. Tako leži in gleda v modro nebo, pa ne vidi zvezd. Potrt je. Bržkone ga tare misel na osladen duh razkraja-jočih se trupel ali hrepenenje po domovini in domačiji. V njegove misli se vplete njegov tihi, mehki, zamišljeni glas: "Vze-e-e-mi si svojo ženico.. ." Voda v kotlu vre. Stara Gorpinka mrmra: "Jezus, Jezus, kam bomo prišli? Takšnale prazna voda človeku samo trebuh napihuje! Naj le vre,"kolikor hoče!" "Poglej!" zine neki vojak in dvigne rdeče osvetljeno nogo ter pokaže popolnoma nov angleški škorenj in hlačnico novih jahalnih hlač. Pri sosednem ognju je veselo zacvičala harmonika. Dolga vrsta tabornih o.gnjev je bakljala... MPa Anka! Kratko in malo izginila! Vranja deklina! Da bi jo vsaj stresel za grivo! Kaj, vraga, molčiš kakor kakšna klada!" "...Vrni mi mojo pipico!" * Stari se je obrnil, se je naslonil z brado na roko ter se zagledal v ogenj. Nekdo je igral na harmoniko poskočne pe-"nu. V poltemi, poškropljeni z iskrami odsevajočih plamenov, so se vojaki smejali, pogovarjali, tiho popevali. 'In vsi so bili ljudje, in vsak je imel svojo mater.. Nekdo je to rekel z mladostnim glasom, ne da bi se bil h komu obrnil. Takoj je vse °bjel molk, ki se je vlegel na vso okolico ter PO DOLGOTRAJNI SUŠI POVODNJI pognali akorde harmonike in smeh. Vsi so zdajci začutili ostri duh razkrajajočih se trupel, ki ga je veter prinašal z gorskih pobočij. Tam jih je ležalo mnogo, mnogo. Neki starejši vojak se je dvignil. Pogledati je hotel, kdo je bil to izrekel. Pljunil je v ogenj, da je zacvrčalo. Bržkone bi bil molk še dolgo gospodoval, a zdajci so zadoneli kriki, glasovi, kletve. "Kaj pa je?" ."Kaj se je zgodilo?" Vsi so se obrnili v isto smer. Od tam, iz teme je prihajalo. "Ali boš šel ali ne, nepridiprav!'* V osvetljeni krog je stopila vojaška skupina. Iz teme je pokuka! rdeče ožarjen obraz, pa roke in končno*bajonet! Sredi skupine je stal vitek, tesno opasan mlad Gru-zinec, ki je bil skoraj še deček; na ramenih so se mu bleščale zlate, epulete. Pogled na zlate epulete je vse navzoče naravnost osupnilo. Gruzinec je gledal okrog sebe s svojimi velikimi, dekliško lepimi in zapeljivimi očmi kakor preganjana srna. Na dolgih vejicah so se mu nalik rdečim solzam bleščale drobne kapljice krvi. Videt) je bilo, da bo vsak trenutek moledujoče kriknil: Mati!, pa ni nič zinil, marveč je molčal in preplašeno zrl naokrog... Neki vojak, ki je bil še vedno razburjen, je pripovedoval: "Čepel je pod nekim grmom. Zgodilo pa se je takole: Hotel sem iti na stran ter sem se umaknil med grmovje. Naši ljudje so vpili za menoj: Glej, da ne bo« tukaj za^mradil... Pojdi malce dlje! Tedaj sem res stopil še dlje za tisti grm ter sem opazil nekaj črnikastega. Najprej sem mislil, da je kamen, pa je bil ta fante. Nato sem ga usekal s puškinim kopitom po butici!" "Pobodite ga, pasjeverca!" se je zaletel proti njemu neki majhen vojak, ki je imel na puški nasajen bajonet. « 'Takaj! Stoj!" so se oglasili posamezniki. "Najprej moramo sporočiti poveljniku!" Gruzinec je začel moledovati: "Bil sem vpoklican ... mobilizacija ... Nisem se mogel braniti... prisilili so me... Mater imam .. ." Na vejicah so se nvu nabrale nove rdeče kapljice, ki so mu curljale iz ran nad čelom. Vojaki so stali okrog, so se naslanjali na puškine cevi in so mrko gledali ujetnika. Vojak, ki je prepeval in doslej nepremično ležal na drugi strani ognja ter zrl v plamen, je malomarno dejal: "Skoraj še otroče! Komaj kakšnih šestnajst let. .." Tedaj so se oglasili razsrjeni glasovi: "Vražja gospoda! Kaj, vraga, se mešate v naše zadeve?! Mi se bojujemo proti kadetom, vam Gruzincem pa nismo nič napravili. Borimo se s Kozaki na življenje in smrt. Kakšen vrag vas moti, da vtikujete svoj nos v naše stvari? Kdor \takne svoj nos v vratno razpoko, zgubi z nosom vred še glavo!" Vsepovsod so se oglasili razjarjeni, divji glasovi. Prišli so tudi vojaki, ki so čepeli okrog drugih ognjev. "Kdo pa je tale fante?" "Smrkavec! Odzadaj še platno prodaja. "Crkne naj!" Neki vojak je grdo zaklel ter začel snemati kotel znad ognja. K skupini je stopil poveljnik, je bežno pogledal ujetnika, se je obrnil in tiho dejal, tako tiho, da ga Gruzinec ni mogel slišati: "Proč ž njim!" "Pojdi, gremo!" sta mu velela dva vojaka malce pretirano ostro, sta vrgla puški čez ramena in se obrnila. "Kam me peljeta?" Vsi trije so odkorakali. Iz teme se je zaslišal navidez strog glas: štabu, k zaslišanju. Tam boš spal." Kakšno minuto pozneje je zadonel strel. Odmev Se je valil < ez gore, udarjajoč ob skalnata pobočja, dokler ni nekje daleč za. mrl. Noč je bila še \edno preprežena s tihim bobnenjem. Vojaka sta se vrnila. Vsedla sta se k ognju. Nikogar nista pogledala. Ne ene besede nista zinila. Noč je bila prepojena s strahotnim vtiskom poslednjega strela. (Dalje prihodnjič.) OGLAŠAJTE v PROLETARCU Vse poletje je manjkalo dežja. Na jesen, ko ga ni bilo treba, pa ga je padlo ponekod toliko, da »o nastale GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbira Chas. Pogorelec Herminie, Pa. — Anton Zornik je spet poslal 15t naročnin za Proletarca in še en pglas za Am. družinski koledar. Pravi, da je skušal nabrati tudi kaj za kampanjski sklad JSZ, toda mnogi so mu prispevke odklonili z izgovorom, "da bi dali če bi kolektal za Rooseveltovo kampanjo, ne pa za socialiste, ker niso še ničesar naredili in nimajo kaj pokazati." Kako modra filozofija to! Pa tudi revna obenem in bi jo človek ne pričakoval od razumnih ljudi. Ravno taki filozofi so največ kr.vi, da socialisti "nimajo kaj pokazat", ker so coklja vsakega resničnega delavskega napredka. Brez dvoma se ti "študirani filozofi** niso še nikdar vprašali: kaj so socialisti, kaj zahtevajo in kaj je njih program^ Njim zadostuje, da agitatorju zabrusijo, da nimamo kaj pokazati, pa mirna Bosna. Za obrambo španske republike in njenih junaških bo-riteljev je na apel pennsylvan-ske soc. stranke nabral $8.10. Detroit, Mich. Peter Bene-diet jc poslal 10 oglasov za Am. družinski koledar v skupni vsoti $186.00. V pismu pravi: Uspeh z oglasi je bil še precej zadovoljiv in skoraj gotovo bo letos največ glasov iz Detroita odkar obstoja naš koledar. V mislih je brez dvoma imel tudi s. Johna Zornfika, ki tudi nabira oglase za koledar. No, fantje v Clevelandu, Mil-vvaukeeju, VVest Allisu, zap. Penns.vlvaniji in drugod, to je že dobršen poziv na tekmo pri tem delu. Se boste odzvali? San Francisco, Calif. Andrevv Lekšan je poslal 2 naročnini. Sheboygan, Wi». Frank Stih';1; se je to pot zglasil z eno novo Diamondville, Wyo. Anton Tratnik je poslal 2 oglasa za Družinski koledar. Pravi, da jih bo skušal dobiti še nekaj. No. Chicago, 111. Frances Zakovšek je poslala 14 naročnin in 7 oglasov za koledar. Point Marion, Pa. Iz tega mesta je poslal Tony Zupančič 2 naročnini. Girad, O. John Tancek je poslal dve naročnini in pravi, da v kratkem obišče še ostale, ki imajo potečeno naročnino. Poskusil bo tudi z agitacijo za oglase v naš koledar. Milwaukee, Wis. Leonard Alpner je poslal 4 naročnine; pravi, -da bo tudi glede oglasov za koledar storil kolikor se bo največ dalo. Chicago, 111. Tu so dobili: Frank Benchina 3, Chas. Pogorelec I), John Rak 1 in Frank Zaitz 4 naročnine. Weit Newton, Pa. Naš stari znanec Joseph Zorko je poslal 4 naročnine in 50c v tiskovni fond lista. Sharon, Pa. Jože Cvelbar je poslal 4 naročnine, pravi, da jih v kratkem pošlje spet nekaj, ko obišče še ostale naročnike, ki imajo potečeno naročnino. . ' Canonsburg, Pa. Marko Te-kavec je poslal 2 naročnini in pravi, da se v kratkem spet oglAsi. Detroit, Mich. John Zornik je zadnji teden poslal 11 naročnin. Zdaj je zelo zaposljen tudi agitacijo za oglase v koledar. Tam bodo imeli 11. oktobra shod in večerinko, na katerem bo govoril urednik Proletarca Frank Zaitz. Cleveland. O. Louis Zorko je poslal eno novo naročnino. Jon. Koračin 15c. Skupaj $3.00. (Nabral Anton gornik.) ~~ Avella, Pa. Druitvo it. 292 SNPJ $2; nabrano na *eji $1, skupaj $3.00. (Poslal Frank Bregar.) Girard. O. Društvo št. 49 SNPJ $5.00. (Poslal John Bojratay.) Imperial, Pa. Klub it. 31 JSZ $5; Louise Perpar 25c, skupaj $5.25. (Poslal Frank Augustin.) Detroit, Mick. Angleški odsek kluba it. 114 JSZ $5.00, Chicago, III. Joseph Omerza $1.00. Eaport, Pa. Druitvo it. 317 SNPJ $2.00, Braddock, Pa. I>rui. it. 300 SNPJ $2; po 50e: Anton Rožanc in Matt Junko; Anton Kucic lOc, skupaj $3.10, i Poslal Anton Rožanc.) Puraglove, VV. Va. Klub it. 228 $7.40; druitvo it. 388 SNPJ $2; skupaj $9.40. (Poslal John Gallon.') Sygan Morgan-McDonald, Pa. Društvo št. 6 SNPJ $2; L. Kaučič 50c; po 25c: Ivana Dernoviek, Martin če-bela, L. Dernoviek, Frank VVirant, Joe Krek, Wm. Maroley, Frank Do-linar, Mary Drobne, Jul. lisjak, Mary Uriič, Frank Uriič, Tini Bar1-zanty, Tony Pustovrh, Mary Morav-li; Geo. Usnick 20c; po 15c: Max Kramžar, Geo. Prosen, Jos. Demshar, Andy Uriič, Jo>«ephine LftMfO, Amalija Horvat, FVances Pleteriek, Frank Klemenčič; po lOc: Geo. Krek, Carl Borin, Joe Maroley, Julia Kramžar, Stilla Baker, Matic Oblak, Angela Barafoldi in Steve Lakovski, skupaj $8.20. (Poslal Frank Pustovrh.) Collinwood, O. Klub it. 49 JSZ $5; John Rome $3.15; po 50c: John M. Stebla/ in Frank Barbič; ^po 25c: Anton Skapin, Andy Božič, Andy Gorjane in Anna Barbič, skupaj vih Aost mesecev tega leta so i?*"' „ East Pittsburgh, Pa. DrustVO it. povodnji in povzročile občutno »kodo. mesta Sealbright, N. J. Ta slika je is Nekaj pregleda o financah in delu kluba st. 1 J. S. Z. Chicago. III. — Klub št. 1 je s svojimi odseki imel v prvi polovici tega leta štiri velike prireditve in nekaj manjših zabav. Skupni dohodki skozi pr- znašali $1,693.32. prenos z decembrom pa $572.61, skupaj $2,265.93. Stroški so znašali $2,153.29, torej precej več nego dohodki. JSZ smo izplačali za članske znamke in drugo $187.94, pred u jemi za dvorano $65.50, 239 SSPZ $1; po 25c: Louis Karish, Anton Rednak, John Žerjav, John Barajra, Frank Samsa, Andrej Slabe, Ru(ifolph čelifjoj in Max čopič, skupaj'$3.00. (Nabral Louis Karish.) 'Cleveland, O. Društvo Carniola Tent of Maccabees $3; po $2: Felix Strumbelj, Mildred Kres, John Zaletel in -Frances Selan; po $1: Urika dvorana za seje in vaje $65, Molly, ^fP* F™nk, Kern*r. stroški s prireditvami $1,157.-09, za delnice Slov. del. centra $215, posojilo Slov. del. centru $100, za Majski Glas $57.50, ostale vsote pa se nanašajo *na razne manjše izdatke. Za nabavo posode v SDC je 'klub prispeval *87.89. To je prebitek prireditve, ki so jo imele v ta namen Članice kluba. Glavni dohodek so priredit-.ve, namreč $1,435.46. V blagajni je bilo zadnjega dne v juniju gotovine $112.64. Meseca avgusta je imel klub št. 1 $254.61 dohodkov in $111.88 stroškov. O prireditvah, ki jih ima klub in njegovi odseki v načrtu za to sezono, je poročano v drugih dopisih. članov je imel klub 30. junija 102. Večni popotnik" Tone Janko- » • jr i V.1" "j,vu|vich pa jih je poslal 22. Pravi, naročnino. Ker se boli redko \ 1 ,J ! J 1 . •• t j • » j. , da ie zdai zaposlen z agitacijo oglasa zadnje čase, sodimo, da J J 1 je tudi on na delu z nabiranjem oglasov za koledar.. Detroit, Mich. Joseph Kor-šič je spet poslal 2 naročnini in $3.25 v kampanjski sklad JSZ. Jože je vedno na dolu kadar se gre za dobro delavsko stvar. Roundup, Mont. Iz te daljne gorate dežele se je zglasil naš za oglase v koledarju. Tonetu priporočam, da prečita, kaj pravijo detroitčanje glede koledarskih oglasov. Upam, da ne bodo nasi clevelandski sodrugi zaostajali za detroitski-mi, kajti polje za to delo imajo mnogo večje kot pa je v Detroitu. Yukon, Pa. Rudolph Fradel KAMPANJSKI SKLAD JSZ Jeii> Stojkovich, Fr. Brcskvar, Fr. Miksha, Joseiphine Petrich in Joseph Babnik; po 50c: Luka Slejko, Jos. Drobnich, Fr. Zridarsieh, Louis Hro-vat in Peter Valenčič; ipo 25c: Jos. Kodrich, Vic. Kline, Ant. Smith, Fr. Meserko, Lud. Medveiek in Fr. Ko-vaoič, skupaj $23.00, na JSZ poslano polovico $11.50, polovica pridržana za lokalno kampanjo. (Nabral Felix Strumbelj.) » Chicago, III. Druitvo it. 102 SNPJ $2; po 50c: Frank in Minka Alesh; [»o 25c: Mary Church, Agnes Jurečič, Antonia Urban*, Anna Pichman in rances Vrecheck; Louise Harmond 20c; Jennie Ivaniek lOe, skupaj $4.55. (Poslala Minka Alesh.) VVaukegan, III. Anthony Pierce $1.00. ... Lorain, O. Mildred Slajnar $1.00. Little FalU, N Y. Frank Petavs $1.00. Salem, O. Društvo št. 476 SNPJ $2.00. Cleveland, O. Joseph Dum 55c; po 25c: L. Kaferle in Aujrust Zurc; po 10c:John Gorjup in Louis Samsa, skupaj $1.25. (Nabral Joseph Dum.) Skupaj v tem izkazu $88.40, prejšnji izkaz $407.15, skupaj 495.55. V kampanjski sklad JSZ, čigar na-men je financirati izdajanje kampanjskih letakov in pošiljanje govornikov ter agitatorjev po naselbinah, s.o prispevale sledeče organizacije in posamezniki: VI. IZKAZ Yukon, Pa. Po 30c: John Dermota in Anton Zornik (Herminie); po Težka ločitev Progresivci, ki so si v Wis-consinu ustanovili progresivno stranko in farmarsko-delavsko v Minnesoti, se še vedno spominjajo starih strank, od katerih so se ločili, zato so na svoji zadnji konferenci v Chicagu sklenili podpirati predsedniškega kandidata demokratske 25c: Joe Marvic Frank Brinovec, Ltranke namesto da si bi Zgra-Henrv Botbnar, Anton kverk, John .... .. . . .i«^«!,« Kaus Andv Jelouchan. John Krava- ^ resnično ljudsko stranko nja, Ant. Marjnčič in Joseph Krancjlza ljudske koristi. stari znanec Ma^Polšak z eno je poslal eno naročnino in pra-naročnino. | vi, da se v kratkem spet oglasi. Newburgh, O. Frank Hribar Parkhill, Pa. Frank Podboy je poslal 2 naročnini. V pismu je poslal 16 oglasov za koledar omenja poteškoče pri klubu št. in pravi, da jih v kratkem po-28, poradi vnekaterih članov, šlje šo nekaj, katerim je več za zdražbarijo Lisbon, O. Jacob Bergant je kot pa za stvarno delo pri klu- poslal eno naročnino, bu. Pravi, da je to dobra šola za klub, da se v bodoče pazi pred sprejemanjem takih elementov. Bridgeport, O. Joseph Sno.V Hitler in Španija Adolf Hitler računa, da pride Španija, če postane fašisti je bil kljub svoji bolezni, ki ga Ična, pod njegov vpliv, ki si ga že dolgo muči zelo priden zadnje čase. Poslal je 14 in pol naročnin, 8 oglasov za Družinski koledsr in $1 v kampanjski 1)0 delil 7.i Musolinijem in papežem. Španski poslanik v Berlinu — pristaš kontrarevolucije. je odstopil in na njegovo gre vse priznanje za njegovo neumorno delo v prid naših ♦MIMMIMIIIIHMOMMMMMIMMMnMIMIMmiMHMHMMtlMMim fon^ USZ, ki ga je prispevalo mesto je vlada v Madridu ime-društvo št. 13 SNPJ. Jožetu noval novega. Hitler ga ni sprejel, češ, naj Španija rajše počaka izida civilne vojne in šele publikacij in soc. pokreta v potem odloči, kdo jo bo zasto-obče. Želimo mu skorajšnjega pal v Berlinu. in popolnega okrevanja. | -—- * Ročk Springs, Wyo. John Poročajte v "Proletarca" o Jereb, naš agilni agitator je v*em, kar bi zanimalo čitatelje spet poslal eno naročnino. tudi v drugih naselbinah. STATEMENT OF THE OVVNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST, 24, 1»12. of Proletarec, published weekly at Chicago, 111., October lst, 1936. State of Illinois, County of Cook, ss. Before me, a notary puhlic, in and for the state and county aforesaid, personally appeared Chas. Pogorelec, who, havinpr been duly sworn aocord-in* to law, deposes and says that he is the business manajrer of the Proletarec and that the follovving is to the best of his knowled^e and belief a true statement of the ownership, managment, etc., of the aforesaid publication for the date shovvn in the above caption requircd by the Aet of Aujrust 24, 1912, embodied in seetion 411. Postal Laws and Regulation«, printed on the reverse of this form, to-wit: 1. That the names and addresses of the publi?her, editor, mana*™«? editor and business manapers are: Publisher: Jugoslav Workmen> Pufo-lishinjr Company Inc., 2301 S. I>awndale Ave... Chicago. 111,; editor Frank Zaitz, 2700 S. iveeler Ave.; manajrinpr editor. Frank Zaitz, 2700 S. Keeler Ave.; busines manaper, Chas. Pogorele«, 2243 S. Central Park Ave. 2. That the ovvners are: Jujroslav Workmen's Publ. Co., Inc., 2301 S. I.avvndale Avev Chicajfo, 111., Slovene Seetion. Jugoslav Federation S. 2301 So. Lawndale Ave., Chlca?o, 111. Frank Alesh, 2124 S. Pulaski Roa:d, Philip Godina. 3211 S. Pulaski Road., Joseph Oven, Clarendon Hills, 111., Fred A. Vider, 2606 So. Avers Ave., fVank Zaitz, 2700 So. Keeler Ave. Executive Committee, Chas. Pogorelec, 2243 S. Central Park Ave., Executive Secretary. 3. That the known bondholders, mortfratfees, and other security holders ovvninjj or holdin* 1 per cent or more of total amount of bonds, mortffaffes, or other securities are: None. 4. That the tvvo (parajrraphs next above, (fivinjr the names of the owners, stockholders, and *eeurity U a«y, contain not on!y tha list of stockholders and security holders as they appcar upon the books of the company, but also, in cases where the stockholder or ?K»curity holder appears upon the 'books of the company as trustee or in any other fidudary relation the nairue of the person or corporation for whom such trustee is actintr, is jfiven; alj»o that the said two paraj?raph* contain statement* embracinff affianfs full knovvledpre and l»elief as to the circumstances and conditions under .vvhich stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold »točk and se>mri-ties in a capacity other than that of a bona fide owner; and this afffant has no reason to b^.ieve that any other person, association or corporation has any interest, direct or indirect, in the stock, bonds, or other securitle« than as so »tated by him. CHAS. POGORKLFC, Business Manager. Sworn to and subseribed before me this 24th dav of September 1936. Joseph Steblay, Notary Public. (Mjr commis^ion exj>ircs June 30, 1938.) L STROKOVNE IJN INDUSTRIALNE UNIJE V ZED. DRŽAVAH Pise ANTON GARDEN Ameriško unijsko Kihanje je drugo najstarejše na svetu. Na prvem mestu le delavsko gibanje na AngleSkem, ker je tam pač tekla zibel kapitalizmu. Organiziranje ameriškega delavstva v strokovnih unijah o-pazimo pred več ko sto leti, kmalu po pričetku prošlega stoletja. Seveda so bili to le rokodelci, ker st> je tovarniška industrija pričela pozneje. Prve pnije seveda niso' imele nobene • stabilnosti radi raznih faktorjev, v katere se pa tukaj ne morem spuščati. Sploh ni bilo prave stabilnosti v ameriškem unijskem gibanju, dokler ni bila organizirana Ameriška delavska federacija pred 55 leti. Dolga desetletja so se unije ustanavljale in izginjale, se zopet pojavile in izpuhtele. Razlog temu so bile deloma ekonomske razmere in deloma material za razbijanje stavk. Zgodovina tudi pove, da so se jih ameriški kapitalisti v ta namen tudi g ene rožno posluževali. Bili so tudi dober material, katerega so brezvestni in ko-ruptni delavski voditelji lahko v kritičnem momentu stavke pustili na cedilu, kar se ni zgodilo malokrat. Tega problema, naseljevanja, ki je delal na splošno mnogo preglavice unijam, seveda ni več. Delavska aristokracija Proletarec, September 30, 1936. „ . __ TRDNJAVA, KI DAJE SNOV ZA ROMANE strčna teorija je bila, da si mora delavstvo samo pomagati, j ne pa se zanašati ua vlado. "Opensaparstvo". Tre tj i faktor, ki je odgovoren za relativno šibkost ameriškega j delavskega gibanja je silna o-, pozicija delodajalcev proti u-| nionizmu. Ni je dežel* na svetu, kjer bi se podjetniki bolj srdito borili proti uniotiizmu kakor v Ameriki. Dolga desetletja so jim pri tem izborno služila sodišča, ki so iz prvega Ameriške unije so bile od vse-j strokovne unije in stavke po-ga pričetka in so večinoma se stavijala izven zakona, pozne-tudi danes strokovne. Delavce je, ko je bilo to stališče ovrže- so organizirale po strokah, ne po tovarnah ali industrijah — v to dobo stopamo razen nekaj izjem šele zdaj, o čemur več pozneje. Ta unijska forma je prikladna le v industrijah, kjer jo pretežna večina delavcev strokovno rzurjena, na primer gradbena in tiskarska. Da- sodnijske persekucije. Več de- ne« J« *eve- Posebnost ogromne veči- strokovne organizacije za ile- no' po persistiranju delavstva samega, pa so iznašli bolj re-finirano orožje: sodnijske prepovedi ali injunkcije tudi proti delavstvu/Zadnja leta je kongres U> izrabljanje sodišč omejil, kakor tudi nekatere države. Poleg sodišč in policije so ameriški kapitalisti iznašli tudi druga sredstva proti union i- Vcltka vojaška akad* mija Alkaxar v Toledu na Spanikem bo v zgodovini tedanje civilne vojne v Spa-riiji poglavje mm. Alkaiar je starodavni grad, ki »o ga zgradili tako močno, da je njegovo cidovje bilo v • tanju kljubovati najmodernejšim topovom in drugim ektplosivnim »red»tvom. Kleti gradu AlkaMr »o »e v tej vojni iskaMle m »koro ncprrmcgljive. Drugo, kar svet občuduje, je, da je v tem gradu vzdrževalo nad ottm tednov nad 1500 vojakov fašistične armade, njihovih žen, otrok ter talcev. Vladne čete so grad z vrha skoro » . vsega zrušile, ampak kleti pod gradom niso mogle uspešno podminirati. Alkazar je oblegalo skozi vm te tedne okrog pet tisoč moi lojalne Špance armade, ki pai so se prošlo nedeljo morali umakniti premoči fašistične armade, ki je zasedla Tohdo in osvobodila rebele v Al-kazarju, kolikor je bilo še živih. drugi >;borovalei vabljeni, da ostanejo njih-gosti in se zabavajo z njimi. John Rebol, predsednik. Matt Tušek, zapisnikar. Vabilo na shod JSZ v Detroitu Detroit, Mich. — V namenu, da se čimbolj seznanimo h problemi, ki so v ospredju v tej dobi, sklicuje klub št. 114 s sodelovanjem angleškega odseka in somišljenikov shod, ki se vrši v nedeljo 11. oktobra v lokalu S. N. D., 17153 John R. I Glavni govornik bo Fr. Zaitz, urednik Proletarca in drugih publikacij JSZ ter predsednik gl. nadzornega odbora SNPJ. Vsi ste vabljeni, da se ikfele-žite tega shoda in agitirate zanj. — Anton Jurca. (Ostali del dopisa bo objavljen prihodnjič.) ne industrij je danes masna zrnu: črno listo, razbijanje galne; nepostavne so bile tudi Produkcija. Posebnost masne unij s privatnimi gardisti in vo- stavke in vsaka .mezdna gibanja. Repek te kapitalistične "demokracijo*' lahko vidimo še v današnjih dneh. Seveda je šlo delavsko gibanje skozi enake kapitalistične ptohibicije v vseh deželah. Anglija je na primer smatrala prve delavske agitatorje za hudodelce in je prve unioniste poslala pred 150 leti na nek otok za največje zločince tisoče milj od domovine. Kljub temu, da je ameriško unijsko gibanje drugo najstarejše na svetu in dežela z največjim industrijskim proletari-atom, je ameriško delavstvo razmeroma slabo organizirano. V najboljšem slučaju »pada v unije komaj 15C; ameriških delavcev. V vseh drugih zapadnih kapitalističnih državah je ta odstotek precej večji. Izjema so. seveda fašistične države, predvsem Nemčija, Avstrija in Italija, kjer je bilo delavsko gibanje s silo zatrto. V produkcije je to, da potrebuje huni, za katere porabijo na le-bolj in bolj le navadne in na- to okrog 80 milijonov dolarjev, pol izučene delavce. V teh in- Ko človek premišlja o vsem dustrijah so kvalificirani de- tem, so sploh ne more načuditi lavci v veliki manjšini. Moder- šibkosti, še manj pa omalova- na tovarna ima navadno le ne- ževati jeklenosti ameriškega kaj mehanikov, delovodij (teh delavskega gibanja. Ameriško je več) in tehnike na vrhu. delavstvo se mora pač boriti za Masna produkcija seveda ne pravico do organiziranja in datira od včeraj, marveč se je proti kap iti listič ne m trinoštvu pričela razvijati že pred pri-1 kakor se ne bori delavstvo v bližno 50 leti, ko je ameriški nobeni drugi deželi, inženir Taylor iznašel nov pro- 4. Politična akcija. Last- dukcijskj sistem delitve dela. nost ameriškega strokovnega Toda za organiziranje delav- unionizma je tudi dosledno za- Shod in večerinka v Detroitu Detroit, Mich. — Mislite, da v Detroitu spimo? Kaj še! Je pa fakt, po- hrvatsko menda "fakat", da ne 'umiramo, ampak d;« živimo in rastemo. To bomo dokazali tudi na naši večerinki in shodu v nedeljo 11. oktobra. Naš slovenski govornik bo poleg drugih Fr. Zaitz, urednik Proletarca. Po končanem govorniškem sporedu pa bomo imeli večerinko. Zanašamo se, da se te prireditve udeleže vsi. ki so zavedni delavci in to v korist kluba in delavskega gibanja v splošnem. - ..... Zapisnik Konference klubov J. S. Z. in društev Prosvetne matice v Power Pointu, Ohio, dne 30. avgusta 1936 Power Point, O. — Zborova-'smo Jožeta Snoja, v katerem nje otvori s. Florijan Pišek to-j sporoča, kako žal mu je, da ne čno ob 10. dop. Oznani, da Jos. more biti med njimi. Navaja Snov, tajnik konferenčne or- razne vzpodbudne nasvete in ganizacije, vsled zdravstvenih j nam želi mnogo uspeha. "Bo-ozirov ni mogel priti. dimo združeni, složni in toie- Za predsednika zborovanja rantni v teh resnih časih," sve- cev v teh industrijah se ni do zadnjega Časa v Ameriki zanimal nikdo. Poklicne unije so se zanimale le za svoje takorekoč osebne interese. Njih karakteristika je sebičnost ali "bizni-ški unionizem", ki se ne briga za nobeno drugo stvar kakor za zvišanje plač, skrajšanje delovnika in izboljšanje delovnih pogojev za organizirane delavce. Za veliko neorganizirano delavsko maso se te unije vseh teh državah je bilo tudi na. s|,l"f"0 ne zall.imifj0 «» *> pripravljene naviti plačo tudi na račun ostalega delavstva. In ker so te unije ves čas do- strokovno gibanje močno. Vzrok za to šibkost ameriškega delavskega gibanja je iskati v posebnih razmerah dežele. Te ovire lahko označimo pod sledečimi točkami: 1. Naseljevanje. Skozi dolga desetletja naseljevanja so poplavljali ameriške industrije delavci iz vseh delov sveta, ki nlflo imeli večinoma nobenega pojma o delavski organizaciji, niti najmanjše sledi o razredni zavesti. Bili so surov in izbo-ren material za izkoriščanje in prav nič dostopni do organizacije. Kot taki so bili tudi dober minirale Ameriško delavsko federacijo kakor jo dominira-jo tudi danes, se slednja tudi ni zanimala za organiziranje neorganiziranih razen v plato-ničnih govorih njenih voditeljev. Vsaj ukvarjala se ni še do danes s faktičnim organiziranjem delavcev v masnih industrijah. Dolgo vrsto let, skoraj vsa leta Gompersovega vodstva, je bila AFL tudi proti vsaki delavski zakonodaji, ker je to«smatrala za oviro strokovnim unijam. Gompersova anarho-sindikalistično^kapitali- ETBIN KRISTAN POVABLJEN NA PRIREDITEV KLUBA ŠT. 1 J. S. Z. Chicago, 111. — člani in članice kluba št. 1 JSZ so se zavzeli, da mora biti prireditev v nedeljo 25. oktobra v dvorani ČSPS na 1124 W. 18th St., uspeh, kakršnih smo še malo imeli. To bo zaeno naša glavna kampanjska prireditev. Udeleženci bodo uživali spored, (ki ga ne bodo kmalu pozabili. Glavni del sporeda bodo tvorile muzrkalne in dramske točke. Prvič med Slovenci v Chicagu se bo dogodilo, da nastopi med nami sloviti zamorski baritjnisfc John Green. Njegovega v dušo gega joče ga glasu ne boste nikdar pozabili. Ze samo nastop tega pevca je vreden, da pridete. Spored otvori Joškp Oven s kratkim nagovorom, potem pa nastopi soc. pevski zbor "Sava", ki zapoje tri pesmi. Angleški govornik bo bodisi Norman Thomas, George A. Nelson, ali pa župan Hoan, ako bo mogoče enemu ali drugemu izmed teh treh priti one dni v Chicago. Za glavnega slovenskega govornika pa je povabljen Etbin Kristan, član kluba št. 1. Ko je bil zadnjič v Chicagu, je govoril v Slov. del. centru. S svojimi izvajanji o sedanji politični situaciji je napravil na udeležence jako dober vtis in uverjeni smo, da bodo z njegovim govorom dne 25. oktobra, ako mu bo mogoče priti, vsi zadovoljni. Na*i Rdeči sokoliči (Red Falcons) nam vprizore kratko enodejanko in par drugih točk, Klsie Krek in Miss Plut pa nastopiti v duetu s vojimi instrumenti. Čuli boste slovensko vračanje neodvisne politične akcije, s katero ideologijo ga je v veliki meri prežel Gom-pers. Njegov glavni argument je bil, da bi s političnim udej-stvovanjem delavstvo cepilo svoje moči in s tem oslabilo u-nije. On je šel skozi čudno me-tamorfozo: V mladih letih je več ali manj simpatiziral s socialističnimi nazori in mu socialistična literatura ni bila tuja. Pozneje, ko je poatal organizator in vodja Ameriške delavske federacije, je načelno odklanjal vsako politično akcijo delavstva in vsako delavsko zakonodajo. V poznejših letih se je s politiko toliko "sprijaznil", da je pričel propagirati politiko "nagradenja prijateljev in kaznovanja sovražnikov," ker je pač sprevidel, da tudi vlada narekuje delavsko srečo ali nesrečo. Toda do svoje smrti je pobijal neodvisno politično akcijo delavstva. Njegovim "praktičnim" pomočnikom v državnih delavskih federacijah, centralnih in drugih unijah je bila taka politika seveda všeč, ker so se lahko udejstvovali v demokratski ali republikanski politiki tudi u osebnih koristi in ambicij. Počasi se je Ameriška delavska federacija sprijaznila tudi z delavsko zakonodajo, toda s potrebo neodvisne delavske politične akcije se na splošno ni še do danes. V drugih deželah, kjer je delavstvo močneje organizirano, je kmalu v začetku svojega gibanja uvidelo umestnost in potrebo lastne politične akcije. V Nemčiji, v Avstriji in nekaterih drug-ih državah vidimo na primer, da se je delavstvo prej zateklo k politiki kakor 'k strokovni organizaciji. V obeh teh državah so bili na primer socialde-mokratje organizatorji delavskih unij in ne obratno, to je unionisti in organizatorji de- Kritiki se o novoizisli Adamičevi povesti pohvalno izražajo je izvoljen John Rebol, za zapisnikarja Matt. Tušek in za konferenčnega tajnika namesto Jos. Snoja Nace Zlember-ger. Zapisnik prejšnje konference, ki se je vr&ila v Bellaire, O., čitan m sprejet kot predložen, sklenjeno, da da naša konfe- Poročila zastopnikov. — Poročajo, za klub št. D s. Ber- tuje s. Snoy. - Zlemberger priporoča, da se bi spomnili sklada v podporo Proletarcu. Na predlog s. Za-veršnika se zbira prispevke, ki znašajo $8.32, Na predlog Zlembergerja renčna organizacija oglas v prihodnji letnik Am. druž. ko- Louis Adamič je s svojo novo knjigo "Cradle of Life" (Zi-1 bel življenja) dosegel nov tri-umf v pisateljevanju. Kritiki se o nji. izražajo veliko bolj j "pohvalno kakor o njegovi prvi povesti "Grandsons". V oce-l gant; za št. lis Rebol, ki pra- led ar j a. vi. da v njih kraju pridno na-' s. Skoff predlaga, da se da birajo podpise na peticije. Do-,v podporo Proletarca $2.50 iz bili so jih že čez štiristo, ko se kon/erenčne blagajne. Spreje-je vršila ta seja. S. Zaveršnik to. S. Zaveršnik predlaga, da od št. 95 pravi, da pri njiho- se da iz blagajne enako vsoto vem klubu nimajo od prošle do v kampanjski fond. Sprejeto. te konference nikakih spre- j. Rebol govori o članku, ki memb. Nace Zlemberger doda- Ra je i8aI Q pokojnem j0_ ja. da v njih naselbini ni polja, žetu Zavertnifu Frank Kerže. kjer bi mogli razviti agitacijo jPravi da Kerže trdj neresnico toliko, da bi mogli beležiti na- in Zavertnika po jz Girarda> kj avj da "f °d dru.t «e je je udeležil zato. da čuje st. 358 SNPJ je dejal, da "J'*1!poročila delegatov in da se Biti v majhni stranki je neumnost. Jaz sem vedno tam* kjer je večina. Če jo socialisti kdaj dobe, se jim bom pa takrat pridružil. Ampak letos smo ie demokrati na konju, bajgali! društvo podpira napredne akcije, je aktivno v federaciji in pomaga kjerkoli je mogoče koristiti napredku. Joseph Skoff za druš. št. 562 SNPJ pravi, d-i so aktivni kolikor morejo biti boljše pouči o izidu XI. zbora JSZ. S. Pišek priporoča, da bodimo previdni, ker bodo letošnje]] volitve bolj konfuzne kot še "« »...»....i UH.t V IU UIVI , I 1 in prispevali so tudi v soc. katerf "reJ- kampanjski fond. Chas. Roga-tay od društva št. 181 SSPZ u-gotavlja, da je članstvo s Prosvetno matico in njenim delom zadovoljno in društvo jo podpira. Zastopani so bili tudi na enajstem rednem zboru JSZ in Prosvetne matice. Vsa poročila sprejeta na znanje. Joseph Skoff poroča, da je bil namestnik delegata federacije na prošlem zboru in je o njem obširno poročal. Ker je bilo navzočih več drugih, ki so bili na prošlem zboru, je nanje Nace Žlemberger apeliral, da naj izrazijo o njemu svoje mnenje. Diskuzije o poteku zbora so se nato udeležili Mat-ko, Terčelj, Tušek, Nagode in Žlemberger. Slednji pravi, da ne-bodo nesovrlasj* v pokretu s časoma vsa dobro izravnala. Predsednik Rebol priporoča, da se naj skupno borimo proti kapitalizmu in klerikalizmu, ki sta naša glavna sovražnika. Dalje pravi, da je po njegovem mnenju pošten komunist vreden toliko kakor pošten socialist. S. Jacob Ambrozicn iz Penn-s.vlvanije je poročal o konvenciji soc. stranke v njegovi državi. Njen izid ni bil tak kakor ga je pričakoval in želel. S. Pišek prečita zanimivo pi- Volitve. Za podtajnika Konference je bil izvoljen s. Skoff, v ostalem pa je bil konferenčni odbor izvoljen ves prejšnji. Prihodnja Konferenca se bo vršila v Bridgeportu. čas določi klub št. 11 s sporazumo*n tajnika Konference. S. Tancek vabi vse navzoče na piknik kluba št. 222 JSZ v Girard. * . Nace Žlemberger apelira v imenu Snoja, da širimo naše publikacije in pridobivamo v klube nove člane. S. Brelih pravi, da je s. Snoy na tem polju že veliko delal in predlaga, da naj mu zborovalci pošljejo, pozdrav z željo, da kmalu o-kreva. Sprejeto soglasno. Nato govori v agitacijske namene s. predsednik Rebol in zaključi zborovanje. Sodrugi in sodružice v Power Pointu sporoče, da so vsi zastopniki in PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Staae sa colo leto $6.00, pol leta 13.00 Ustanavljajte nova droitvs. Deset Članov(ic) je treba »s novo društvo. Naslov zs list I* za tajništvo j«' 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Str«#t 1:30—3:30; 6:30—«:30 DsiJ Tel. Cr»wford 2212 Al 1858 W. Cermak M. 4:80—6:00 p. m. Dallj Tal. Caaal 1100 Wcdnesday and Sundaj by appointments only Realdeac« Tel.: Cratrford S440 If ao aa*wer — CaR Anatin 5700 ZA LICfJE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA- UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. rmm ANGELO CERKVENIK: "DVOJNIK ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA Mobiližiranje unijskih delavcev za demokratski tiket je napačna taktika orit FAM (Nadaljevanje a 1. strani.) Nadaljevanje.) Vicentini se je zasmejal. | na živce. DoVer sem bil zdrav, — /daj vam pa prav rad. sem vse to neprimerno laže verjamem, da niste Leonardo prenašal. Zdaj pa čutim ob Franceschini. Zdaj sem celo | eksploziji sleherne granate, prepričan, da ste nekdo drugi., slehernega šrapnela %bodljaj Dozdeva se mi celo, da ste mu prav v srce. Nikdar se nis >ni v tem trenutku prav tako malo tako tresel, kakor /daj. Ni »trii njih pa so storili svoj del škode komunisti, ki so napadali vsa-bombardiranje mi gre strasnu, kega in vsako unijo, ako ni bila pod njihovim vodstvom. L. 19:1» so bile ameriAke unij« le še senca. Demokratski in republikanski voditelji strokovnih trganizaeij niso bili nikakor kos situaciji, pa so pustili, da se je unijsko gibanje podrezalo globlje in globlje. TO IN ONO Cleveland, O. — Prošlo nedeljo je tu govoril milvvauški župan Hoan. V enem govoru je ra/.ložil, kako se bo mesto Milvvaukee i/.n«bilo dolga, ne da bi davkoplačevalce kaj stalo. Tega »hoda s« je udeležil tudi cleveland liki Župan Burton, Ici | Two »U>rie* vvare nad and discus-pravl. da se bo v mihvauAki nu- *ed. namely: "Pa and WuD| A mar. črt poglobil In skuial po dob-1 un:l "Tam—th« Cowk«y". Ijenih ugotovitvah * |>orabiti 4 * Our tlasses ari getting more and »nore interestiig right along. Three more memberl vvere enrolled into our little organization last Naturday mor n ing. Roosevelt In NRA Na polit i " ni pozornioi se je pojavil mož, ki je bil razgla- njegove dobre Clevelandu. strani tudi v _ P^^P ^H Na shodu tranke \ C t\ podobni. V očeh nimate tutega šnejšega, nego biti rahien ter sen za Mojzesa, ki popelje ljudstvo 12 krize v prospenteto. h k|u|)u 8(Kjruy. Houn nj y ognja, ki je vzplapolal v Leo-1 nenehoma bati se, da vas bo Ae bvojimi strategi in* z magnetivno besedo je prUlobil na svojo j^^jj H kritiko proti starim The m? stori««* ure | ubli- da si je i/vojevalo civilne svo- ^•h'01* group wil| indude a piano iwere. "Robbersl . Murderers!" he hodAčine in demokratično volilno pravo, in danes, kaj imamo? Delavskim strankam se odreka pravico do rubrike na glasovnici z zakoni, ki imajo prozoren namen služiti izkori-ščevalni kasti. Hoan je simpa- Uiin dtfft by EUie Krek .m i J., •ephine Plut. kar veje. Na vrhu, nad Aso so stala obeljena debla nekdaj lelemh smrek in jelk. Kakor da so od žalosti onemela . .. Nenadno je padla granata na sredo ceste. Naravnost v vojaško kolono. Pet mrtvih, deset teže »n večje število laže ranjenih! Večina je šla mimo to- svinčene megle. Zopet: pred avtomobilom re je zari!a v zemljo. Vse naokrog se je streslo, zabobnelo. Avto se je sunkoma ustavil. — Poženite! je zarjul. Svojega lastnega glasu se je prestrašil. Aofer je pognal z vso silo. pa, brezupno vdana v usodo, Neštetokrat se je moral usta-kakor da se ni zgodilo nič stra- viti, zakaj lijakaste vdolbine, ftnega. kakor da je nevidna si- 'ki so jih izdolble granate, so la stopila na procesijo brezpo- vožnjo ovirale. Ranjenci so ob-membnih mravljincev. Le red- i upno ječali in kričali. ki so se ustavili ter mrko gledali strahotno razdejanje. Konji so plašno begali. Komaj, komaj so jih ukrotili. Osli so bili mirnejši. Stisnili so se ob •zid kaverne. Zaman so jih skušali spraviti dalje. Tresli so se po vsem životu ter uporno vztrajali v zaklonu. Niti prigo-tarjanje, niti" udarci — prav nič ni pomagalo. — Ne pretepajte jih! se je razhudil Vicentini. — Ko pa nočejo iti naprej\ — Ali ne vidite, da so osli? Saj nimate opravka z ljudmi! — Prav imate, gospod doktor, je zamrmral mlad praporščak, osli so pač osli in bodo na vse večne čase ostali samo osli! Blagor jim! Vicentini je pljunil predse. V ustih je čutil nekaj ostudno grenkega. V njem se je vse u-prlo, silovito uprlo. Ne da bi bil premišljeval. Pregloboko je bil V krvi in blatu, pretežko se mu Je vtisnilo v spomin na tisoče obvezanih rok in nog, na tisoče razmesarjenih trupel, ki so krvavela pod njegovim nožem, presilne so bile strahote, ki so mu tlačile možgane, kakor tla-Či tečaje zemeljske oble večen led — presilno mu je bil ra-tum vklenjen v vse to razdejanje, v ves ta nesmisel, da bi se bil mogel sprostiti. Ive včasih je blisk trenutnega spoznanja preklal oklop, ki mu je obdajal razum. Le včasih in samo ta bežen trenutek. Tadaj je po navadi zaklel: •— Kdo, pri živem hudiču, Je prvi zinil, da je človek krona vsega stvarstva! Pa prav nobenega upanja, da bi se to klanje kaj kmalu končalo! je premišljeval Ljubezen do domovine in cesarja ni še nasipa. — Ta osel, je mrmral, po sili drvi naravnost v žrelo volku. Pa naj drvi! če mu diši biti pečenka sitim! TI. I — Ali hočete res na vsak n*čin oditi? — Na vsak način, gospod lektor! To streljanje, to večno — ubil nas bo! Tik ob avtomobilu se je raz-počila nova granata. Kamenje je padalo na avto, udarjalo ob stene na levi in desni. Tako je šlo dobre pol ure. ' Sele proti polnoči je nekoliko zadremal. Zjutraj so ga pripeljali v Trento. Odložili so ga v neki ' Dejstva, ki jih ni mogoče zanikati Voditelji unij oblačilne industrije, John L. Ivewis ooi]ed," said the magician, "that is why you saw such terrible - «i^ht3. Novv walk through the streets and you vvill see that you vvere mis-taken." (To be continued) France« L. Rak. Since the rooms have been gr9nk'd to us, we are antlcipating greatly in redecorating our headquarters. Se-' veral terche.^ w»-re made by the pre-viou* cla.ves and to those-vve'11 add ome Party and Falcons Emblems. "E." Z dne 25. sept. priznava, 1 There tnay be other necessary items da je moj dopis, ki sem ga pp- fhat„cou,d1 be ma,,e- but- 90 far that ii. i i . i h aH vv have in mind. Hut leave it 1 slal v odgovor na dopis Marv ,. ^ « , .... .. . _. . .. . t« <>ur energetic and ambitious Fal-' Modnjanove v istem listu, vr- r((M.; lll( V h:iV(. an(1 !o:l(N of all*fn gel v koš, moje obvestilo o dru- ideas. Labor Conquers AH (Continued from page 6) terday and toniorrovv—m your town and mire. 0nly one force can conquer this inereasing reaction, this grovving ter-rorism of the ruling class against the vvorkers—organized labor. But only if it is strongly organ- Kajpada, panično razpoloženje je s tem olajšano, ali bo- štvu št. 58 SNPJ pa se je ne «■» t* j |»«».. <», pniuv uu . j v .. »»-... .... -» - . — - --- | — T ije, z!U'Hor Part.v, so v tej kampanji aktivni izključno za Roosevelta. Ako zmaga, kar je verjetno, bo z n)im vred zmagal kapi-talfzem, kakor bi zmagal, če bo izvoljen Landon, ali Lemke. Slednji sploh ne pride v upoištev in ni resna figura. Roosevelt bo v slučaju zmage nadaljeval svojo taktiko, toda bolj in bolj 'na desno". Ameriški kapitalizem je on rešil z levičarskimi gesli! Ko pa se bi delavci začeli oglašati za resničen nevv deal, bi spoznali, da Rooseveltov program nc pomeni drugega kakor napore za ozdravljenje sistema, ki nas vse Izkorišča. Izhod, ki te ga premnogi boje V Zed. državah so danes vsi pogoji za zgraditev mogočne -trar.ke dalavcev in farmarjev. Ampak delavci se je vsled zaslepljenosti, ki se je navzemajo iz Kapitalističnega časopisja, boje in zato rajše glasujejo zdaj za demokrate, jutri za republikance. Kapitalisti se reže, ker jim stroške za varanje delavcev plačujejo delavci in nihče drugi. To niso razveseljive ugotovitve. A situacija za nas ni brezupna, kajti vsi tisti, ki danes uradno mobilizirajo delavce za Roosevelta, ne pa za 'demokratsko stranko", s tem PRIZNAVAJO, da imajo SLABO VfcST in zaeno je to priznanje naši trditvi, da sc delavski razred osvobodi le z lastno močjo. (Jpton Sinclair izdal novo knjigo Upton Sinclair, ki se je pre:I par leti proslavil s svojim poli-t čnim manevrom, s katerim je skušal osvojiti demokratsko stranko v Callfomiji in si pridobiti službo governerja na njenenj tikotu, se je po neuspešnem boju za "epic" umaknil iz politike in se spet lotil pisateljevanja Naslov njegove nove povesti je "Oo-op". Portretira skupnost življenja ljudi, ki jih je kriza naučila, da si le s sodelovanjem lahko pomagajo. Cena knjigi je $2.75. Poročajte v Proletarca o delu kluba JSZ v vasi naselbini in drugih aktivnostih. Brezposelni v Angliji V Angliji je vzlic silovitemu povečanju obrata v skoro vseh industrijah še vedno 1,613,000 brezposelnih delavcev. Nadomeščajo jih izboljšani stroji. Dofnisljavost domišlja« vo učenih James Oneal je lani v enem svojih člankov zapisal, da premnog! takozvani Študirani ljudje pristopajo v soc. stranko zato, da bi v nji komandirali, name«to da bi se učili socializma in se vežbali v aktivnostih. Tudi v JPZ imamo nekaj takih neljubih skuSenj z "učenimi" ljudmi, ki so pristopili, kar naenkrat začeli poveljevati in vse kritizirati, nato odstopili in mlleteli kamor spadajo, to je, rrted nazadnjaško svojat. ki je našel mesto v globini koša. res kakšen biser in pa kako sem "branil socializem" pred Marv Modri j rt novo. Na koncu komentarja pravi: "Ploskajte mu, vi na oni strani plota'!" Prijatelj Jontez pravi, da ga jaz mrzim, raditega je moj dopis zavrgel zato, da se ne bi jaz blamiral v javnosti. Torij on mo ima tako rad in me pro-tektira pred blamažo. Iz samega spoštovan ja v "biser" pa ga priobči nato do "pičice natančno"! Saj vemo, kako in čemu uredniki to store, kadar jim je dopisnik neljub. To se mi je j pripetilo pod prejšnjo upravo istega lista leta 1928. Namesto, da bi mu spis koregirali, ali vsaj tiskarske napake, ga ! skušajo osmešiti, češ, glejte, kako zanič piše, kajti to, kar smo priobčili, je do pičice na- i tančno. Meni se očita zlobne namene. To opombo vračam tistemu, ki jo je zapisal. Bolj po pravici hI lahko jaz to očital na opombe k mojemu dopisu,-ki so ga našli v košu, in pa na škratov komentar. Oboje ima namen prikazati, kako zabit da sem in da bi mi jih (Jontez) rad nekaj naštel "zaradi kozlov, ki jih pmlira (Barbič) v 'ProsvetP in 'Proletarcu'," pa tega ni storil, ker se je kar preko noei premislil, fe bi se šlo zares, kdo že je več kozlov podrl? Očita mi tudi pomoč. V aktivnostih za dobro stvar je vsaka pomoč dobrodošla, ampak se jih ne očita. Kaj, če bi jaz povrni! z očitki? Ne sovražim nikogar, In tega dopisa ne bi bilo treba, če bi bil Jontez mojega priobčil, namesto da ga je vrgil v koš in ga objavil Šele ko sem zadevo objavil. Tako se streljajo kozli. Ivan, smej se, no! Upam, da je to moj zadnji dopis v tej polemiki. — Frank Barbič. (Isto želimo mi in z obojestransko dobro voljo prizadetih se lahko preide na načelno namesto zgolj osebno polemi-i ko.) Our trip to the Brookfield Zoo had to be postponed, because of rainy vveather. The trip vvill be made, Sun-d»y, October 4th, providing that it does not rain again. Remeniber your luneh rnd car fare. Be at the Slovene Labor Center at 9:30 A. M. You car expect to be at home around 4 or 5 p. m. Come one; come ali! * VVe I op£ that you are follovving up our little story. The follovving is the second installment. 'ii' . ■. m ■. <■. m^m > '■»•« ! BARETINCIC & SON! Tel 147S POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. > w ized, if every vvorker is prepared to himself vvith his fellovv and fight and sacrifice and struggle in order to achieve an America that is free in Tennessee and Arkansas as vvell as in the Union league and the Middcl«cx Yacht and Pol" eltih, »n America vvhere freedom is more than an old party plank to a hosiery vvorker and the man that makes the tires the banker's autos run on. —The Emancipator. The Essence of Succeas If one dedicates himself to the erood of humanity, and purmes his un>-elfi.->h course with eyes always on that goal, his life is a success, no mater vmhether it be long or short. American Guardian. v»»»>»»»«»MM»MOMMH» FENCI/S RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd; Je Ave. Chicago, III. Tal. Crawford 138W Pristna la ok«»na domača jodila Cene smerna. Pottreika taJaa. »a a« Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri meseee. ' Naslon 540 W. Junean Ava. MILWAU1CEE, WIS. TllH!!ill!Mini!l]kl;?I'!l!lBI'.tl.UHKillUI!l!!'!ll!lillllillUlllMBi PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. FRANK GRILL, predsednik 1727-1731 W. 21 it STREET CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Nati vozniki pobirajo perilo no vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovažajo Čistega na dom TOČNA POSTREŽBA Telefoni: CANAL 7172-7173 DELO JAMCENO ae ae « eaaai aaeeeaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaaaa** NAROČITE SI NAJNOVEJŠO KNJIGO LOUIS ADAMIČA: CRADLE OF LIFE (ZIBKI. ŽIVLJENJA) ng as these tools anu machines are in private hands they vvill be used for private profit and where private profit is law there is no concern for human life and existence. This is only natural in the pre«ent1 system because if one capitalist doesn't outdo the other, well, the se-cond will outdo the first. H once, labor vvhich is always in between, always suffers the most. Therj seems to be no justifiable a rain a« long as capitalism lasts because that too is a necessary product of competition, low vvages and private control of industries. Neither' of the tvvo major parties have si«y program to alleviate un-employment. They. intend to continue in the future, as the.v have in the past, and hope that by st>me hook or crook the unemployed may gain vvork. In Hoovers' days prosperity vvas just "around the corner" despite the fact that thc ranks of the unem-ployed vvere inereasing constantly and stcadily during his administra-tion. Roosevelt reeognized the fact that he had a big standing army of idle vvorkers and tried ali kinds of palliatives but none of them amount-ed to but very little. He is stili faced ranks and that vvill stay vvith the sys- »olve the uncniployment problem lh» cause it is in the very nature of their systen» to have unemployment. It re-nuires u nevv social order, one of so-cialization, to remedy and eorrect this evil and the Socialist canipaign-ers stress that only the Socialist Par-tv platform insists on socialiization. Hence, ali unemployed are morally bound to vote the Socialist ticket. Relief under the democrats is piti-ful but it is a hundrcdfold better than it vvas under the republicans. It is stili far belovv the very lovvest possible standard of living. The problem of relief goes hand in hand vvith the problem of unemployment. People vvho earn barely enough to exist vvhich employed eannot save for long depression periods. A social security program such as either of the tvvo old parties prumote has proven in-adequatr in the past and wHl provo more so in the future. There is no end to the present depression novv seven ycars old. It vvill continue as long os vve have the unemployed , The average voter acts as if his head ii nothing more than a knot tied in t h t* end of his back bone to keep it from unraveling, or just a knob to keep his collar from coming off. 7 Capitalism ha* produce;! some vvon-dcrful philosophy! If |>eop]c produce too mueh vvheat the only vva.v to feed them U to durnp half of the vvheat in the ocean! If too much cotton, thiy must go naked unlcss half the crop is bumed to raise the priče on the othef half! Isn't that some sense? Thtj__TJ3Qst powerful force in the world today is mind. A fevv ideas originating in one mind may change the thought, aetion and the very life of the vvorld. VVhat a gi an i vvorld this vvill be vvhen the people (you) vvake up and use your mental povvers to full caj>acity! You, Mr. Voter, have the povver to govern but not the sense, so Mr. Moneybags, who has sense enough to s:e and use his advantage, takes the povver that you so lithely čast aside and vvith it governs you, even to the eatent of Vvhether you should eat and vvear clothes, or starve in rags. You must lika it, for you vote for it over and over, and as long as you enter on protest against abuse and enslavement you.jrc- nQt entitled to relief or consideration, and further-more, you«will not get any. To make a living under capitalism is a tcrriblc fight against almost in-surmountahle odds. A fevv survive at ne# the expense (»f the niany vvho go dovvn under the strain. In ali seriousnea« I ask, is it mere-ly a utopian drčam to say that our industral system should be changed so that 'msking a living' vvill be a joy, a life full of happine s and song instead of sorrovv anu tears and vvant and fear that casts a constant gloom over thc lives of ali us? WHAT SOCIALISTS ARE PROCLAIMING By Norman Thomas LABOR CONOUERS ALL vvith this ali important problem, for such it is, of putting the people back to vvork at useful and creative labor. VVe Socialists contend, that try as tem. Hcnce, relief is a permanent problem vvhich can only be solved by a proper program of employmcnt and social security. CAMPAIGN RALLY PROGRAM SUNDAV, OCTOBER 25 Chicago, III. The Socialist Party campaign for its presidential and vice presidential candidates is in full svving. Branehes, locaU, state organizations and foreign language Fede- rations have been summoned to car-denial on the number of unemploy.Hl ry on their activitics vvith full force MODERN WAR INVENTIONS Everyone knovvs what Sherman said about vvar. But vvhat Sherman knew about war vas about a> mudi a« men of his day knew about electricity. The last war vvas horrib!e enough vvith its deadly devices—gi-gantic tanks erushing everything before them and flaming vvith shot and shell; poisonous gases spreading death far and wide; airplanes drop-ping bombs over defenseless cities and town s. Regard for innocent men, vromen and children nonconvbatants? None vvhatever. Before the end of the last vvar everything that human ingenuity could devise to maim, tor-ture, murder scldier or citizen on the side of the enemy vvas used as if pity, compassion regard for human life had no plače in the souls of men. Labor Drama Scheduled For S. Chicago Oct. 11 So. Chicago, III. Lodge "Delavec" No. 8 SNPJ wil! spon so r a prr>gram on Sunday, October 11. at the Creation Hali on Commercial Ave. For this affair, braneh No. 1 JSF has been invited to present "Red Fl»yw-ers", a 4 act labor drama. The play offers a fine afternoon program. There vvill also be other variety number«. Ali friends and sympath-izers are invited. Reserve Sun lay, Octob;r 11, and spend the afternoon and evening in South Chicago.—J. K. The next vvar! It seems impossible that there can be men ifiad enough, dehumanized enough, brutal enough, to allovv such a thing, not to say de-clare it. But should another modern war come, it vvould break upon the vvorld vvith atrocities and horrors before which fiends of the pit, should such creatures exist, might stand aghast. There are novv fire bombs so deadly, and yet .-o light, that a single tvvo-ton bomber, vve are told, could carry and drop over a defenseless city vvithout vvarning 2,000 of them. These immediately upon falling on street or roof bust into a liquid fire at a temperature of over 5,000 de-grees fahrenheit, Even a small air-plan could drop seores of them ar\d set a city on fire in as many places. Deadlii?-' and deadlier gases are being studied in the vvar laboratories of every civilized—(»od save the mark—nation of the earth. VVho, facing these facts, vvill not strive by every means in his povver to further every peace movement that maKes it* appeal to him? It seems Cjuite b^lievable that another vvar, vvith these latest inventions of death end destruetion, might easily leave in arhts great cities of the con-tending nations and kili millions of citizen« far fiom any battle line and mean the very suicide of thc con-tending nations. VVhai shall we do? Talk peace. Give for peace. Work for peace. Our Dumb Animals. vvithin the fevv vvccks left before the national election. r In Chicago, braneh ISIo. 1 JSF is at vvork for a campaign rally and. program that vvill be held on Sunday, October 25, at the CSPS Hali. The committee in charge has planned a elaborate • program that benefits it« purpose There vvill be spceches by prominent Socialists, labor drama-tizations by the Red Falcons and our regular group, songs rendered by tvvo • singing societies and varioua other numbers. A special feature of this program vvill be the appcarance of John Green. baritone soloist. He made an excellent impre-sion at the Spanish Defense meeting held some vveeks »go and vviH render several fine seleetions for our program. The dance music vvill be furnished by Buddy Scbwab'j orchestra. * Tickets in advance are S5c. At thc door the admission will be 40c. Every braneh member is urged to specd up the ndvance sales. Thi< campaign year for the Socialist Par-ty calls for aetion and cooperation. You can contribute your *hare by getting a large attendance for our campaign rall.v program Sunday, Oct. 25. — John Rak. "Cuardians of the lavv" look on smilingly as their ovvn deputies and | hired thugs assault and beat up a hosicry uni<»n organ ize r in broad daylignt in a little mili tovvn in Ten-' nessie. It is the third such assault in a situation that has seen tvvo kii-1 napings and the evietion of 21 families from their homes. In tile Ct/ltoil iltsli i«.U Ot A i kali.^a.i membeir of the Southern Tenant Farmers' union have been beaten.uji by gang- mustered and financed by the landlorda A scholarly teacher and mild-man-nered vvoman from outside the strike bt lt, vvho ventured into it to learn the truth aboirt^i report that one tenant I>alrym|)le vvas arrested during the meeting by the sheriff of the county, taken Ui the courthouse grounds, and there, rtill in charge of the sheriff vvho looked on throughout the cere-mony, vvas beaten to death. The dcwnright heroiam of his vvife, vvho savv the bcating. and carried her half conscious husband 20 miles be-couM find u doetor, u ai! that kept Dalrymple alive. Siven strikers vvere shot in a clash vvhich follovved firing into pickct lines .-urounding the Black & Decker Tool Co.'s plant at Kent, Ohio. Shot-guns and tear gas shells were fireoard of strategy in the holy vvar against poverty. VVe-intend to sociali-ze the things necessary for the common life in order that we may have more private property for individual use. VVe shall guarantee civil and religious lrberty. Catholics And Spain the best way to make socialists Braina, combined vvith honesty, lead inevitably to cialiam. A man may be auch a boob that he does not have sense enough to be a Socialiat. Or he may be ao crooked that, even if he has braint enough to be a Socialiat, he ia too much intereated in hia own selfish projeeta to become one. It ia to the aelfiah interest of the average man to be a So cialiat, for the average man will be far better off under Socialism than under capitaliam. But there are a fevv amart guys vvho vvant to lord it over othera, or vvho vvant to feather their ovvn neats and do not give a damn vvhat becomes of other people. They consider it to their immediate aelf-interest to oppoae Socialism. Moat men, however, are honest. And moat men have braina enough to underatand Socialism vvhen it ia explained to them, by the printed vvord or by vvord of mouth. Hence, ali that ia neceasary to convert the people to Socialism ia to reach them often enough. The way men are con« atituted—vvith prejudicea Aa vvell as minda to change—it ia not to be expected that they vvill change instant!y upon the firat presentation of the subjeet. But they vvill change if it is pre-aented to them frequently. Th ia ia the reaaon why it ia an ab.^olute necesaity that non* Socialists ahould be perauaded to read the Socialiat papera. The beat vvork anyone can do for the cause ia to get aubacriptiona for the Socialiat Preaa.—Milvvaukee Leader. In thc course of the civil vvar in Spain, many things have been done vvhich have caused the deepest and most genuine distress among the Catholic community in Britain. For to Catholics (and not only to Catholic?) the destruetion of church-and the killing of priests vvill natur-ally inspire emotions of horror. But it vvould perhaps not be quite fair to stop at that point. In justice it must be asked why ancl hovv these terrible things have happened. Novv the first and most important fact is that it is simply not true that the Spanish government forces are conducting or authorizing a fight against the Catholic religion. Evidence? The thousands upon thousands of Catholic vvorkmen and Catholic democrats vvho are fighting with thv» Spanish government, offer-ing their lives to prevent a rebel vic-tory. Could any evidence be more convincing? On the other hand, vvhile great numbers of Catholics are vvith the government, a large part of the Catholic hierarchy has joined the rebels. But they are doing so not in their capacity as Catholics, but in their capacity as anti-democrats; not as men of religion, but as men of politics. Surely Catholicism as a living religious faith has nothing to share vvith the men vvho, because they could not defeat the Spanish government in a peaccful election, decided to launch a disloval and murderous attack on the people of Spain. West Allis Comrades Plan Mass-Meeting The comradca of braneh No. 180 JSF have taken aetion for the Socialiat Party campaign. A maaa-meetirg under their autpicea vvill be held on Sundajr, October 18, at the Labor Hali. Joako Oven from Chicago vvill be the principal apeaker. The committee urgea ali frienda and comradea »o reaerve the date and nlan to attend. The plain truth is that many Catholic leaders in Spain have placed themselves in open political alliance vvith the anti-democratic cxtremists of the right for generations. It is that, above ali else, vvhich has led to the destruetion of churches and the death of priests. Catholic churches have been des-troyed, not because they vvere Catholic churches, but because some vvere degraded to become part of the rebel war machines. Catholic priests have been killed not because they vvere Catholic priests but because they vvere in the rebel service. So let us be fair. Let us be calm. Let us vveigh these facts. There is no one on vvhom the pic-ture of a bumed or battered church does not rouse emotions of shock and horror. And, for that reason, pietures of that kind have been Fhamelessly used in a base campaign to inflame the Catholics of this eountry against Spanish democracy; a campaign in vvhich, also, exaggerated fantasies have played a much greater part than verified by facts. Of course, there have been exces-ses, vvild and angry acts, committed by government supporters vvhich cool refleetion vvould have avoided. But civil vvar (and it vvas not launch-ed by government supporters) is not conductive to cool refleetion; nor h^s there been , anything done by government forces vvhich, as an out-rage upon Christianity, eompares vvith the massacre of Badajoz. VVhen the smoke of vvar clears, vvhen the facts stand out cold, his-tory vvill fix the responsibility for these destroyed churches and dead priests on those political elements in Spanirh Catholicism vvhich have ' for many years linked themselves to the forces of darkness and despot-ism. It is only if democracy wins in Spain that there can be created in that unhapp.v land a pcaceful com-munity resting on civil peace snd political and religious freedom such as vve here cnjoy. —London I)aily Herald. Italian People Demand Amnesty The special fascist tribunal >in Rome works at full speed according to confidential reports from Italy. During the first ouarter of more than 200 anti-fascisti have l>een sentenced to prison terms rang-irtg from four to twenty years. There has been no let-up in recent months. Early ir. June n trial of vvorkers from Turin accused of anti-vvar op-position vvere foun«e for more than half n million industrial vvorkers. Pric°s show a continued upvvard trend which far cxceeds ali alleged wage gains. The average monthly income of an emoloyee i-« almut 400 lira (about $50) of vvhich 75 lira or almost 20 pereent are deducted by the fascisti and their unnumerable organization? j under various disguises. Even well paid special technical vvorkers make no more than 20 lira ($2.50) a day vvhich i i considered insufficient in vievv of the rising priče and rent level. His Aim and Object "I have been a social builder, my aim and object to build a better so-ciety. The thought of person's being killed, in vvar or othervvise, is repul-sive and repugnant to my nature. Tom Mooney. "Humanize" Murder Eleven nations have been invited to "huntanlie" vvar.—Perhaps the military boys vvill agree to bury the dead. NOTE More Engliah report« and Articles on Page 5.