List 24.
Gospodarske stvari.
Studije o povzdigi našega kranjskega
sadjarstva.
Spisal R. Dolenc, vodja deželne kranjske vinarske in sadjarske
šole na Slapu.
Sadjarstvo je, ako je v eni deželi (in ne le v po-samesnih krajih ali srenjah) v pravi, to je, veliki meri čez in iez razširjeno, po pravem gospodarskem načrtu vredjeno in gojeno, gotovo velicega gospodarskega pomena. Da nekateri, jako vneti prijatelji sadjarstva, smatrajo to še celo za najpomenljivejšo vejo kmetijstva, češ, da ravno z njeno pomočjo se da najhitrejše in najgotovejše blagostanje kmetovalcev po sadjarstvu ugodnih krajih povzdigniti. No, to je odločno pretirano smatranje, kajti, sadjarstvo je in ostane povsod, kjer je s kmetijstvom spojeno, sicer jako važna, toda vendar le postranska vejica kmetijstva. Da je temu res tako, spričujejo nam cele velike, v sadjarstvu najodličnejše dežele, kakor: Saksonska, Ceska, Wur-temberška itd. V teh deželah je sadjarstvo uže vendar do tako visoke stopinje dospelo, da nima le vsak kmetovalec, bodi-si majhen ali pa velik, svojega lastnega, razmerah večjega ali manjšega sadnega vrta (ali sadovnjaka), marveč ima tudi vsak med svojimi njivami posa-mesne vrste sadnega drevja zasajene, in obsajena so v teh deželah tudi vsa erarična, vsa skladna, vsa občinska, da še celo vsa poljska pota z drevoredi sadnega drevja. Pa, ako vsakega posameznega kmetovalca teh dežel vprašamo, mu je li sadjarstvo poglavitna veja gospodarstva, ali mu daje ono poglaviti dohodek? — odgovoril nam bode svestno, da ne, ampak da je to živinoreja ali poljedelstvo itd.
Poglaviti kmetijski dohodek zamore sadjarstvo le tam biti, kjer se gospodar skoro izključljivo le s tem peča, kar je pa le redkokrat; in le pri najvećih, jako jako dosti sadja porabečih mestih mogoče. Okolo Pariza na pr., se nahaja dosti majhnih gospodarstev, katerim je poglaviti in skoro tudi edini pridelek, krasno, na kaj umetnih špalirjih pridelano namizno sadje. Med špalirji pridelujejo le še kuhinjsko zelenjavo kakor postranski pridelek. Taka gospodarstva pričela so se po navodu slavnega barona Babota tudi uže v okolici Dunaja udomačevati, in taka gospodarstva bi bila tudi,
ako kje, gotovo v najbližji okolici Trsta, na pravem mestu.
Sadjarstvo je toraj brez vsega pretiranja lahko velicega postranskega gospodarskega pomena, pa biti mora, kakor smo koj v pričetku rekli: 1) V pravi meri, 2) po pravem gospodarskem načrtu; in 3) pravilno gojeno.
K točki 1.
Da bi bilo kje na Kranjskem — in reči se sme tudi na Slovenskem — sadjarstvo dandanes uže v pre-obili meri zastopano, smemo trditi, da ga ni še kraja, pač pa je sadja v obče še povsod mnogo mnogo premalo. Nahajajo se uže marsikje posamezni gospodarji, kateri dosti, da, mogoče da še celo prav dosti sadja pridelujejo; toda koliko pa imajo oni tudi takih sosedov , kateri ga še celo za domačijo dosti premalo, ako ne kar nič ne pridelujejo, kaj še le za trgovino. Da in odkritosrčno, dasiravno nam Slovencem ne v čast, ampak v veliko sramoto moram priznati, da se med nami še tudi kraji nahajajo, v katerih se sadjarstvo kar zaman išče. „Pri nas ni za sadje, ker noče roditi", se zanikerneži po takih krajih izgovarjajo; pa kako hoče roditi, ako se ga ne sadi!
Da bi se sadjarstvo na Kranjskem v krajih, kjer ga je še premalo, ali pa uže celo tam, kjer ga še skoro nič ni, bolj ko mogoče povzdignilo, storilo se je uže marsikaj. Kmetijska zgodovina nam hrani na pr. imena časti in hvalevrednih gospodov, kateri so si lastne sadne drevesnice osnovali, da so v njih drevje za lastno potrebo, posebno pa za brezplačno razdelitev med farane pridelovali. Vspeh prizadetja takih blagih mož je bil in je še dandanes kaj povoljen, toda taki možje so bili kaj redki in so osobito dandanes.
Od strani slavne vlade storilo se je po c. k. kmetijski družbi v isti namen tudi uže marsikaj! O svojem času delile so se najmarljivejšim sadjerejcem svetinje, po tem denarne podpore, konečno prišle so na vrsto pohvalne diplome. Pa, ker se je previdelo, da vse to le še premalo izda, sililo se je na to, da so se ljudskim šolam z vladno denarno podporo sadne drevesnice preskrbele; le žalibog! da se je za to prej skrbelo, kakor pa za to, da bi se učitelji na pripravnicah zadostno teoretično in praktično podučili. Naravni nasledek tega narobe-postopanja bil je se ve da ta, da se v dostih srenjah za drevesnico potrebni svet
188
niti omislil ni, ker niso vedeli, komu naj bi ga izročili. No, v drugih krajih se je sicer za drevesnico potrebni svet omislil, toda nikdar se ni za-njo porabil; ali je pa eden učiteljev z drevesnico sicer pričel. pa se je tudi kmalu naveličal, bodi-si, ker se je prepričal, da o stvari vendar-le premalo razume, ali boii-si, ker se je prepričal, da je komoditeta vendar-le lepa reč na svetu. Resnica je pa tudi, da se je v dostih krajih učitelj pri najboljši volji in pri zadostni znanosti drevesnice vendar-le naveličati moral, ker je sprevidel, da srenjskemu zastopstvu, da srenjskemu odboru na drevesnici čisto nič ležeče ni, in da ji dosledno tudi še najpotrebnejših sredstev nakloniti ni hotel. I/ročil se je učitelju znabiti kak košček srenjskega pašnika ali morda tudi nalašč za to kupljenega sveta, in mislili so, da je s tem uže vse opravljeno. Kakor da bi učitelj z otroci vse storiti zamogel, ali pa, kakor da bi bil tako izvrstno plačan, da bi zamogel iz lastnega žepa za drevesnico trositi.
(Dalje prilik dnjič.)
196
Študije o povzdigi našega kranjskega
sadjarstva.
spisal R. Dolenc, vodja deželne kranjske  vinarske in sadjarske
šole na Slapu.
(Dalje.)
V dostili krajih je bilo tudi slučajno, da je učitelj z drevesnico prav resno, in dasiravno po velikih zaprekah, tudi z vidnim vspehom začel, toda premestili so ga; ali si je pa sam na boljše mesto pomagal; njegov naslednik — ali pa uže celo naslednica! — je pa vse zopet opustil.
In tako je od večine nekdajšnjih drevesnic ljudskih šol danes le še prostor, katerega ima kdo v najemu, ali pa še tega ni. So sicer v tej zadevi tudi izjeme, to je, najde se še sem ter tje kaka drevesnica ljudske šole, pa v koliko slučajih bi bilo boljši, da bi niti teh ne bilo, bodi-si zaradi tega, ker so v takem stanu, v kakoršnem bi nikakor biti ne smele, ali pa zaradi tega, ker so povod razprtijam, neslogi med učiteljem in srenjo, ali pa med učitelji samimi. Prvo je navadno tam, kjer si misli učitelj, da ima pravico ker je bil drevesca izgojil, jih tudi prodati; drugo pa
tam, kjer je po več in vrh tega še oženjenih učiteljev na eni in isti šoli nameščenih.
Navadno ima namreč šolsko drevesnico le eden učiteljev v oskrbi, in čestokrat ne tisti, kateri o stvari največ razumi, ampak morda tisti, kateri je le s-otovim gospodom najbolj pri srci, če tudi o stvari U malo, ali morda še celo skoro nič ne razumi. Ko pride čas za oddajanje drevja, oddaja ga za denar, od katerega le malokdo ali pa tudi nihče ne ve, kam se steka, kako zaračuni itd.
Sicer se pa tudi po takih drevesnicah in to ne redkokrat, uže odrastlo rodeče drevje nahaja, nahaja se v njih tudi lahko velik, ako ne še celo prevagljivi del prostora s krompirjem, fižolom, salato, mogoče še celo z večletnimi kuhinjskimi rastlinami, kakor so špargeljni, zasajen, kar je ravno vse kaj rado povod razprtiji, in stvari — šoli — škodljivo. Da se nam ne bode od katere strani krivična sodba o drevesnicah ljudskih šol očitala, hočemo priznati, da je mogoče, da se nahaja kje tudi kaka, katera je v vsakem oziru brez graje toda — videli je še nikjer nismo.
Današnje drevesnice ljudskih šol ne morejo toraj po vsem tem toliko zadostiti, da bi se sadjarstvo v zadostni meri po deželi udomačilo, ker prvič so kakor rečeno, naši gospodje ljudski učitelji še v prevagljivi večini stroki, to je sadjarstvu dosti premalo kos, in drugič bi trebalo tudi, da se drevesnice ljudskih šol, to je, da se njih oskrbovanje v vsem prav postavno določi in uredi, ker sicer ne bodo nikdar do prave sistematične trdnosti dospele.
Da se gospodje učitelji v stroki zadostno podpro, bi bilo pred vsem potrebno, da se na pripravnici kmetijski strokovnjak namesti previđen s potrebno drevesnico , kateri bi sadjarstvo temeljito teoretično, in posebno pa praktično podučeval. Žastran današnjega kmetijskega poduka na pripravnici si niso učitelji pač prav nič na boljšem, kajti, kakor se iz popolnem zanesljivih ust sliši, opravi zdajšnji gospod profesor na-ravoslovskih predmetov in ob enem kmetijstva, vse sadjarstvo v poldrugi uri(!). To je pač nič in trikrat nič, in kak čudež potem, ako pride se ve da v mestu rojen in izrejen gospod učitelj na deželo, kateri ni v stanu pšenice od rži ločiti, pa tudi ne hru-ševega drevesa od bukve, kaj še le od jablane.
Ljudske učitelje na  pripravnicah  v vsem kmetijstvu temeljito podur.evati, je  pač  nemogoče   pa tudi čisto nepotrebno,  kajti kje in kedaj pridejo oni v po ložaj, na deželi v vsem kmetijstvu vspešno podučevati, ker za to niti časa nimajo.
Prav lahko bi se pa učitelji na pripravnici v sadjarstvu, trtoreji, gnojeznanstvu in čebelarstvu temeljito podučevali; oni pa tudi prav lahko v teh predmetih potem z vspehom na deželi uže bolj odrastle učence, posebno pa postavne kmetovalce poduče, in ako to store, store kakor ljudski učitelji pred Bogom in ljudmi dovolj, več od njih zahtevati je neopravičeno in tudi skoro uže nespametno.
Ker je slavni deželni zbor -^previdel, da se na ljubljanski pripravnici učitelji res tako malo, tako iz-ginljivo malo kmetijstva in osobito sadjarstva nauče, da niti od njih (ako se privatno ne potrudijo, kaj več se navaditi) zahtevati ni mogoče, cla bi na deželi z vspehom za povzdigo sadjarstva kaj storili; ustanovil se je, in to na predlog in prošnjo vrlega ljudskega učitelja gosp. Matije Ranta na Slapenski vinarski in sadjarski šoli, poseben tri tedne trajajoč učiteljski kurs. Ta kurs je, ako od pravih, za stvar resnično ljubezen goječih slušateljev obiskan, kajti z onimi, kateri , kakor bi Dunajčan rekel, le „der Hetz \vegen'^ na Slap pridejo, ni stvari čisto nič pomagano, ampak
le škodovano. *) Vsa čast gospođom, kateri so v preteklem letu v slapenskem kurzu bili, in Bog dal, da bi vidno le taki va-nj zahajali. Da ne more ta kurs toliko koristiti, kolikor bi pravi temeljiti poduk na pripravnici sami koristil; no, to se razumi pač samo o sebi, in zato je pač ,,pravična želja", da se temu prej ko le mogoče opomore.
(Dalje prihodnjič)
197
*) Tako 80 nekateri, pa le nekateri slušatelji L kurza na Slapu 1. 1882. po svojem izstopu, prav surovo v rajncem „Brenceljnu" čez pisatelja teh vrst, tadajsnega adjunkta šole, in sploh čez celi kurz zabavljali. No, s tem so se ve da le svojo surovost svetu razodeli.                                            Vred.
204
Študije o povzdigi našega kranjskega
sadjarstva.
Spisal R. Dolenc, vodja deželne kranjske vinarske in sadjarske
šole na Slapu.
(Dalje.)
Z uvedenjem pravega poduka na pripravnici, pa kakor uže rečeno, tudi ne bo še namenu stvari zado-steno, treba je tudi oskrbovanje drevesnic samo vre-diti. Izdelati bi se moral v ta namen normalni načrt o velikosti in ureditvi srenj skih drevesnic, ter mu dodati natančno instrukcijo o gospodarjenji v nji. Srenje bi se morale postavno primorati, vse za drevesnico potrebno, kakor težje delo, — po robotnikih, kateri bi se s to potjo tudi kaj učili opravljati dati — orodje, sadno seme, cepiče, gnoj itd. učitelju preskrbeti; za kar bi pa tudi morale imeti pravico po svojih odborih dorastlo drevje po gotovem redu čisto brezplačno med srenjčane razdeliti.
Glede oskrbovanja drevesnice bili bi po vsem tem gospodje učitelji postavno primorani to prevzeti, in ne bilo bi to potem kakor dandanes le od njih proste dobre volje odvisno. Na šolah, kjer je več učiteljev nameščenih, bi se morali učitelji v oskrbovanji drevesnice na vsak način vrstiti, tako da bi vsako leto drug učitelj učence podučeval ter drevesnico oskrboval. In kakor je baš potrebno, da se ljudske šole po deželnem in okrajnem šolskem nadzorniku nadzorujejo; potrebno bi bilo gotovo tudi, da bi kmetijski popotni učitelj drevesnice ljudskih šol večkrat med letom in-špiciral, ter na kompetentna mesta vestno poročal, v kakošnem stanu jih je našel.
Da bi morali pa gospodje oskrbovalci drevesnic za svoj trud tudi primerne remuneracije dobivati; to se razumi pa samo po sebi, kajti, da bi to brezplačno storiti morali, se ne sme nikakor zahtevati. „Vsak delalec je svojega plačila vreden. Dokler ne bode kmetijski poduk in dokler ne bodo drevesnice ljudskih šolpostavno tako ured-jene, kakor smo tukaj navedli; ni pričakovati, da bi se sadjarstvo po ljudskih šolah v deželi povzdignilo!
Za povzdigo kranjskega sadjarstva ustanovila se je tudi deželna vinarska in sadjarska šola na Slapu. Njen namen je, ako vinarstvo zdaj na stran pustimo, kranjske mladenče v sadjarstvu kolikor le mogoče popolnem izučiti, da zamorejo potem to na lastnem domu pravilno gojiti; ob enem pa tudi v veliki drevesnici več ko le mogoče plemenitega sadnega drevja izgojiti, ter ga po deželi zaploditi. Eno kakor drugo izpol-nuje ta zavod vestno, toda pri enem kakor drugem je nekaj, kar obadva namena v vspehu ne malo, ampak kar uže bitstveno krha, in naravni nasledek obojemu je to, da se sadjarstvo po tem zavodu v deželi vendar tako ne širi, tako ne povzdiguje, kakor bi se lahko, kakor bi se moralo.
Namen zavoda je po deželi, žalibog, še dosti premalo poznat, on je kmetijska novost, za katero se pa od najmerodajnejših oseb — dosti, dosti premalo reklame dela. Naravni nasledek te istinite pa gotovo žalostne prikazni je pa to, da se dosti dosti premalo učencev oglaša, in da je še med temi, kateri se oglašajo , prevagljiva večina takih, kateri ne pridejo iz trdnejših kmetijskih hiš s tem namenom v šolo, da bi po njeni dovršitvi na lastnem domu ostali, ampak pridejo iz ubožnih hiš in z namenom, si po dovršitvi šole po svetu službe iskati. Res je tudi, taki abitu-rijenti bi v namen povzdige domačega sadjarstva lahko dosti koristili — ako bi naši grajščaki, kateri gospodarskih pomočnikov potrebujejo, hoteli ali prav za prav zamogli razumeti, da je vendar čisto opravičeno, človeka, kateri se je v strokovni šoli izšolal, boljše plačati, in ž njim tudi drugače ravnati, kakor pa s čisto navadnim hlapcem. In tako pride, da si morajo ubožni učenci deželne kranjske vinarske in sadjarske šole izven dežele, posebno na Hrvatskem kruha iskati, kjer si ga tudi najdejo, kajti istina je, da so marljivi pošteni slapenski učenci na Hrvatskem iskani gospodarski pomočniki, in deloma tudi uže gospodarski činovniki.
Kako resnično da je vse to, kar smo tukaj navedli, dokažejo naj sledeče številke: od kranjskih fantov, kateri so do konca leta 1883. slapensko šolo popolnem dovršili, jih je na lastnem domu 17 (med temi so pa nekateri le za to doma, ker niso za službe zmožni), po službah jih je pa 18, in med temi so le 4 na Kranjskem, na Hrvatskem jih je pa 8, na Primorskem 2 in na Štajarskem 2. Nekateri so pri vojakih, dva sta umrla, eden je v Ameriki.
Drugo, kar pravi namen deželne vinarske in sadjarske šole, močno krha, je pa to, da ni njeno zemljišče deželno, ampak blagega gospođa grofa Lan-thierija, kateremu tudi čisti dohodek gospodarstva pripada. Zato se ne more plemenito sadno drevje zastonj iz drevesnice oddajati, ampak le proti sicer nizki, pa vendar le toliko visoki ceni, da se ravno na Kranjskem za to skoro najmanj kupca najde.
(Dalje prihodnjič.)
205
Študije o povzdigi našega kranjskega
sadjarstva.
Spisal R. Dolenc,  vodja deželne kranjske vinarske in sidJM^ke
šole na Slapu.
(Dalje.)
Na osnovo eraričnih sadnih drevesnic v deželi niti torej misliti ni, pa vsaj jih še tudi po druzih, v kmetijskem napredku veliko više, kakor Kranjska stoječih deželah ne nahajamo. Na Kranjskem smo še v posnemanji koristnih uvedeb druzih dežel kaj počasni, ako ne še celo čisto indiferentni; kdo hoče ali more torej zahtevati, da bi se kaka originalna in bodi še tako dobra ideja na Kranjskem najprej realizirala? Ali ni, na pr., kaj malo častno za nas Kranjce, da se v statistiki bere: „Ljubljana (naše glavno mesto!!) je naj-nezdravejše mesto Avstrije, kajti po tifoznih vzrokih provzročena mortaliteta je v njej največja". In zakaj je temu tako? Zato, ker so vodnjakom straniščni kanali najbližji sosedje.
Kolikokrat se ne preseče pri zgraivanji novih staveb v Ljubljani (šola na grabnu, Debevčeva hiša itd.) stari rimski vodotok, zdajšnja Ljubljana je pa venlar še vedno brez zdrave pitne vode. Mala Gorica ima gotovo uže čez sto let dobro pitno vodo napeljano, ona ima pa tudi uže 2, reci: dve društvi, kateri s pomočjo pnevmatičnih sodov stranišča izpraznujete ter tako brez najmanjšega smradu, fekalije iz mesta od-vozujete, podavajoč jih kmetijstvu. V naši metropoli ni o vsem tem še ničesa videti.
To, kar smo tukaj navedli, ne spada sicer v študijo o povzdigi kranjskega sadjarstva, pač pa je to eminenten dokaz, v kaki veliki veljavi, da je pri nas geslo: „nur langsam voran" še dandanes. Ako se tako vitalna mestna vprašanja povoljno ne rešijo, kdo se bode še le za osnovo eraričnih sadnih drevesnic , katere bi v prvi vrsti ubogemu kmetovalcu koristne bile, pobrinil? Vsa hvala in čast zdajšnjemu tajniku naše c. k. kmetijske družbe g. G. Pircu, kateremu je prava ureditev sadne drevesnice dobro znana, in je navdušen za pravi prospeh našega kmetijstva, z mirno in prepričalno besedo centralni odbor naše c. k. kmetijske družbe do sklepa privedel: da se bode uže mno^o mnogoletnemu dosedajšnjemu, uzorno brezglavnemu gospodarstvu na društvenem vrtu na Poljanah vendar enkrat konec storil; ter se bo vrt skoro izključljivo v izgledno sadno drevesnico spremenil. Nastavil bode v ta namen ondi vrtnar prav strokovnjak, kateri bode do 15.000 lepih visokodebelnatih sadnih dreves na leto izgojiti moral, in te se bodo oddajale potem po tako nizki ceni, da si jih bode še celo revni kmetovalec kupiti zamogel. Ta drevesnica bode ob enem tako rekoč mati vsem drugim drevesnicam ljudskih šol, katere se bodo po nji s sadnim semenom, cepiči, divjaki itd. preskrbovale. Po osnovi čisto nove drevesnice na prostoru c. k. kmetijske družbe na Poljanah zadobila bode ona (družba) krasen izgleden objekt namesto zdajšnje smešno-neumne brezrednosti, in za to more vsakega, za povzdigo kranjskega sadjarstva resnično vnetega kranjskega kmetovalca ta novi ukrep le jako veseliti, in reči mora: Bog daj dobro srečo!
220
Drevesnica kmetijske družbe na Poljanah bode pa tudi neobhodno potrebno poučno vodstvo učiteljske pripravnice, kakor hitro bode ona tako uredjena, da bode na nji kmetijski strokovnjak, in ne le iz naravoslov-stva izprašani profesor nameščen. Učiteljski pripravniki učili se bodo v nji sadjarstva praktično, učiti se bodo zamogli v nji pa tudi praktično kaj potrebne zelenja-doreje (Gemusebau) in kolikor toliko tudi poljedelstva. Za vse to bode pa morala primerno osnovana biti.
Po pravilno uredjenih drevesnicah ljudskih šol, po drevesnici deželne vinarske in sadjarske šole (osobito, ako se bode ta na Dolenjskem otvorila , kajti žalibog, da obstoji neutemeljena misel, da v Vipavi izgojeno sadno drevje za bolj hladne dele dežele primerno ni) — po drevesnici c. kr. kmetijske družbe na Poljanah po vseh teh sadnih drevesnicah spravilo se bode gotovo v prilično prav kratkem času toliko sadnega drevja v deželo, da bode prvi točki gospodarskega pomena kranjskega sadjarstva, to je, pravi meri gojenega drevja ustreženo, in preidemo zdaj k drugi, to je, k pravemu gospodarskemu načrtu sadjarstva.
(Dalje prihodnjič.)
_    221
študije o povzdigi našega kranjskega
sadjarstva.
Spisal R. Dolenc, vodja deželne kranjske vinarske in sadjarske
šole na Slapu.
(Dalje.)
K točki 2.
Kjer je pri nas na Kranjskem sadjarstvo še v precejšnji, ali recimo, še celo veliki meri zastopano, se nahajajo skoraj brez izjeme, ako uže ne plemena, pa vsaj vrste plemen, katere nimajo skoraj da nikake vrednosti, razun najmanjše za hišno porabo v svežem stanu.
Ako hočemo, da nam sadjarstvo kaj nese, ravnati se nam je treba pri izvolitvi sadnih plemen, katere si mislimo gojiti, posebno pa še pri izvolitvi sort v plemenih, po danih podnebnih, in drugih posebno prometnih razmerah. Za kraje z ojstrim podnebjem, kateri so vrh tega še od najbližjega velikega mesta ali pa uže celo od železnice jako oddaljeni; je umestno, da se goje tako zvana gospodarska plemena in gospodarske sorte v njih.
Gospodarska plemena in sorte imenujemo pa tiste, katere jako obilo rode ter se z največjo koristjo za tehnične sadjarske izdelke porabiti dado, kakor češplje
228
229
za sušenje, za napravo slivovke, hruške in jabelka za napravo mošta. To velja uže celo za kraje, kateri so od vinorodnih krajev jako oddaljeni. Koliko se dandanes ne toži o preobilem užitku šnopsa po Gorenjskem itd. Kujejo se zoper pijančevanje postave, pa vse postave ne bodo toliko hasnile^ kolikor bi hasnilo, ako bi ljudje takih krajev gospodarske sorte sadja v veliki meri sadili, ter si iz njih dober sadni mošt ali magari se celo — iz ćešpelj — žganje slivovko na-pravljali. Saj vendar skušnja predobro uči, da si človek ravno tistega, česar sam nima, najbolj želi, in da lastno, s trudom pridobljeno blago vedno više ceni, kakor pa kupljeno.
Za kraje z milejšim podnebjem, in osobito, ako so blizo velikih mest in železnice, so nasprotno tako zvane namizne sorte sadja kaj umestne. Namizne sorte sadja imenujemo pa tiste, katere se ali v bližini, tako rekoč in loco ali pa tudi jako oddaljeno, po železnici itd. prevožene, v svežem stanu povžijejo.
Namizno sadje bi zamogli tudi trgovsko imenovati , in ravno tega je na Kranjskem kaj malo. Iz-vzemši sadje Vipavcev — kateri so v poslednjih letih v sadjarstvu jako napredovati začeli — ga ni skoraj druzega v deželi, katero bi se izvažalo, razun malenkosti iz košanske in uremske doline, ter iz Gorenjskega. Pa čudno je to, da se iz Gorenjskega ne iz-važujejo namizne sorte, ampak gospodarske, kajti kolikor nam je znano, zahajajo v Eadovljico in okolico nemški sadni kupci; kateri jabolka kakor krompir v železniške vozove nalagajo ter odpeljujejo, da doma iz njih mošt, da neki še celo šampanjec napravljajo. Da se iz Kranjskega tako malo, da skoro čisto nič namiznega, osobito zimskega sadja — hrušek in jabolk — izpeljuje; temu je vzrok edino to, ker se pravih finih, namiznih sort, tako izginljivo malo prideljuje. Ljubljanski trg je s zimskimi jabelki skoraj sleherno leto tako rekoč zasut, in vsled tega so tudi jako po ceni, smešno po ceni; ali kaka jabelka pa so to? skoraj za trgovino samo, malo ali pa še celo nič vredni kisli drobiš, katerega se izvaževa niti izplača ne.
No, fine zimske hruške so na Kranjskem pa uže skoro kar bele vrane, kako čudo toraj, ako stane na pr. v Trstu lepa zimska hruška od 10 do 12 kraje, v hotelu ?
Pač malo častna resnica za nas Kranjce je istina, da se iz Tolmina proti celi Kranjski vendar tako majhnega, veliko več zimskega namiznega sadja — jabelk mašanckarjev — izvozuje, in to v Aleksandrijo, Kairo itd., kakor pa iz cele Kranjske! Kranjsko sadjarstvo ni, in še celo tam, kjer je v največi meri zastopano razun v Vipavi, v tem po pravem gospodarskem načrtu gojeno, ker se ne goji prilično malo pa pravih finih, za trgovino primernih sort, ampak dosti pa slabih. Iz južnega Tirola se izvažujejo v prevag-jjivi meri skoraj sama jabelka rožmarinčeki imenovana; iz Tolminskega izključivo mašanckarji, ravno tako iz Štajarskega itd., zakaj bi se torej tudi na Kranjskem zdajšnji velikanski jabelčni ričet ne opustil ter z malo pa pravimi sortami ne nadomestil? Sama angleška zimska parmena, rudeči in beli zimski kalvil, mašanckar in k večem še na Gorenjskem tako izvrstno dobro uspevajoči debeli kosmač; bile bi za trgovino stokrat več vredne sorte, kakor pa vsi tisti v sam Bog vedi koliko podsortah zastopani štulčki, čebu-lar{:ki itd. itd. Proč toraj z vso nič vredno sodrgo in v bo dočnosti naj se, kar se bode sadilo ali požlahnilo, le z  finimi trgovskimi sortami zasadi ali požlahni.
Kaj lepa naloga našega gospoda kmetijskega po-potn ega  učitelja  bode v sadjarstvu  gotovo ravno ta,
da bode v drevesnici na Poljanah za to skrbel, da s bodo v nji najpriporočljivejše gospodarske, kakor tudi namizne zimske sorte jabelk in hrušek odgojevale, in da se bode pri oddaji cepičev za  drevesnice  ljudskih šol, zopet strogo le na prilično malo, pa pravih sort ozir jemalo. Kaj pomaga velik sortiment, ako pa nihče nič zanj ne da?   Malo pa pravih, v trgovini zahtevanih sort; da se prideluje, vsako posebej v pravem času prodaja;  potem je  mogoče iz sadjarstva res izdatne denarne dohodke vleči,  drugači pa nikakor.   Kolikokrat nas ni v Trstu srce bolelo, ko smo videli iz Urema jabelka kakor krompir v vrečah pripeljati,  ter jih pa tudi kakor krompir na mernik prodajati, in to po ceni, le malo višji od krompirjeve.   Iz Štajarskega in Tirola dovažajo se pa v Trst jabelka,  katera  so  vsako posebej ,  kakor pomeranče v fini papir zavita, ter isto tako v zaboje zložena;  prodajajo  se  pa tudi po komadih, ne pa na mernike.
(Dalje prihodnic.)
237
študije o povzdigi našega kranjskega
sadjarstva.
Spisal E. Dolenc,  vodja  deželne kranjske vinarske in sadjarske
šole na Slapu.
(Dalje.)
K gojitvi sadjarstva po pravem gospodarskem načrtu spada eminentno tudi še to, da se smatra sadjarstvo za to, za kar se v gospodarstvu mora smatrati, namreč za oddelek gospodarstva, in ne pa tako rekoč le za gospodarski pritikljaj, kateremu se nika-kega gospodarskega pomena ne pridaja. In ako se sadjarstvo za oddelek gospodarstva smatra, po tem je samo ob sebi razumljivo, da mu je treba tudi izdatnega prostora odločiti, ne pa le na male vrtiče, kakoršni se pri sleherni hiši na deželi nahajajo, omejiti ga.
Potrebno je, da si napravijo naši gospodarji tako zvane sadovnjake. To so bolj pri hiši ležeče, dobro zemljate, čez in čez primerno goste, s sadnim drevjem zasajene senožeti. Kjer pa naprava izdatnega sadovnjaka mogoča ni, tam naj se pa tako zvano poljsko sadjarstvo vpelje. Poljsko sadjarstvo ni nič dru-zega kakor zasaditev posameznih vrst sadnega drevja med posameznimi njivami. V ta namen pustijo se med njivami po dva do tri metre široke pase ledine, in na te zasadi se po ena vrsta sadnega drevja, razume se, da visokodebelnatega, da obdelovanje njiv ne ovira, da ga pa tudi paseča živina poškodovati ne more.
Tako med njive zasajeno sadno drevje vspeva jako dobro, kajti ono naredi korenike pod njivami, katere se večkrat gnojijo, donaša mu pa tudi deževnica iz višje ležečih njiv gnojilne tvarine. Poljska sadjereja poda pa tudi celemu kraju vse drugačno obličje, kajti gole ravnine, goli hribi postanejo za oko prijetno z drevjem prepreženi, na drevju se nasele drobne tiče, in iz pustega, tihega, enoličnega kraja; postane prijetno oživljen log.
K točki 5.
Sadjarstvo mora biti pravilno gojeno, to je, zasajeno sadno drevje se mora tudi tako oskrbovati, kakor to pravila umnega sadjarstva zahtevajo. Pri nas temu žalibog zopet ni po vsem tako, kajti v koliko krajih se najde zasajeno sadno drevje tako zanemarjeno, da je groza. Eavno tako malo se mu streže, kakor bukvi ali hrastu v šumi, in vendar je treba sadno drevje vsako leto obrezovati, čistiti ga je treba, gnojiti mu je treba; potrebno je tudi, da se sadje prav obere in ne brezusmiljeno otrese ali oklati, kar še tako lepo in fino sadje za kupčijo nič vredno stori, drevje pa pohabi.
Kjer je gospodar v sadjarstvu podučen, in kjer ima on tudi pravo ljubezen do njega, tam bode tudi sadno drevje dobro oskrbljeno; ali vse drugače je v nasprotnem, in pri nas prevagljivem slučaji. Koliko je pri nas posebno boljših, to je, večjih gospodarjev, kateri, dasiravno imajo dosti drevja zasajenega, pa za njegovo oskrb, njegovo postrežbo vendar nič ne store, ker ne vedo, kaj naj bi storili, ali pa tudi za to, ker sami vsega storiti ne morejo, ker za to časa ne najdejo; zanesljivega veščega človeka pa tudi nimajo na razpolaganje. Da se vsemu temu opomore, naj bi učitelji po izgledu gosp. M. Ranta v bodočnosti le od-rastle gospodarje podučevali, kako se sadju streže, kajti otroke v tem podučevati, je čisto zabadavo, ker oni nimajo ne duševne in ne fizične sposobnosti, da bi take nauke izpeljevali.
Za oskrbovanje ali postrežbo sadnega drevja osnoval naj bi se pa tudi na deželni sadjarski šoli še poseben kurz strežnikov sadnega drevja (Obstwarter-Kurs), kakoršne po drugih deželah uže zdavno imajo. Tak kurs naj bi trpel le osem, k večem štirinajst dni, in ondi naj bi se popolnem odraščeni priprosti možki podučevali, kako se drevje pravilno usadi, cepi, kako v prvi mladosti, kako poznejše, kako v starosti obrezuje, snaži, gnoji itd. Takih sadnih strežnikov naj bi bilo dosti po deželi, posebno po večjih posestvah graj-ščinah, in kranjsko sadjarstvo zadobilo bi čisto drugačno obličje. Namesto da bi se sadno drevje zanemarjalo, za plod še grdo lomilo, bi se pravilo oskrbovalo, kar bi bilo drevju, osobito pa gospodarju na veliko korist.