krščanskih resnic to je berila pojasnjevana s primeri za majevo pobožnost. P. Hrisogon Majar, duhovni pomočnik v Klancu na Hrva. kem. V Ljubljani, 1889. Založil Matija Gerber. — Tis Blasnikov. 62823 _ s-Hre_ Z doroljenjem risokočastitega knezoškofijstra ljubljanskega. - Berilo sa predvečer. Cernu in kako je opravljati maj¬ niško pobožnost. pobožni kristjani posvečujejo mesec majnik presveti devici Ma¬ riji. Ta mesec jo prav posebno časte, ter se ji prav posebno pri¬ poročajo. V tem času premišlju jejo najpoglavitnejše, verske res* mce, ter si posebno prizadevajo, da bi živeli, kakor je Marija ži¬ vela, da bi si pridobili čednosti, ktere si je Marija pridobila da, bi se posvetili in izveličali, kakor 1 * 4 je do vedno veče svetosti priha¬ jala in največo čast v nebesih dosegla mati božja Marija; z eno besedo, verni časte Marijo, da bi po smrti k Mariji v nebesa prišli, ter ž njo vekomaj srečni bili. Blagor se ga kristjanu, ki ta mesec Mariji v čast prinaša cve¬ tice čednosti in dobrih del. Ti veš, ljubi kristjan, da kedor Marijo časti, se teško kedaj po¬ gubi. Sveti cerkveni očetje pra¬ vijo, da je to zanesljivo znamenje, da se bo izveličal taki človek, in da je Marijino češčenje močan pomoček izveličati se. S. An- zelm zagotavlja, da kedor Ma¬ rijo prav časti, nikedar ne bo po¬ gubljen. Kader Marija za nas govori, bolj zapoveduje, kakor prosi. S. Alfonz namreč pravi: 5 „Ker je ona preljuba hči nebe¬ škega Očeta, ker je mati učlove¬ čenega Sinu božjega, ker je ne¬ vesta s. Duha, to je njena pri¬ prošnja bolj zapoved, kakor pro¬ šnjah — S. Bernard kliče: „Ljubimo Marijo iz vsega srca, iz vse svoje duše, iz vseli naših močij! To je volja božja. Po nji nam je dal svojega Sina, po nji nam prihajajo vse milosti božjega Izveličarja. Jezus je studenec mi¬ losti, srce njegovo pa je središče teh milosti; njegova sveta mati toraj delivka teh Izveličarjevili milosti, in takorekoč skrivnostni vodotok, po kterem nam priha¬ jajo«. Dajmo ljubiti Marijo ter ji služiti! Zakaj ? Zato, ker nas va¬ bijo vsi svetniki in svetnice božje, 6 ker nas vabijo z izgledom in z besedami. Ko bi hotel vse po¬ vedati, kaj so svetniki govorili, kolikanj da so storili, da bi Mater božjo častili in nji služili, ko bi hoteli vse to dopovedati, bi do konca ne prišli. Dajmo ljubiti Marijo in ji služiti, ker to želi in zahteva sveta cerkev. S. cerkev je skrbljiva mati; ona dela na to, da bi se izveličali njeni otroci. Zatoraj nas vedno opominja, da nebeško kra¬ ljico častimo, da jo spoštujmo, da se ji zaupujmo, da jo lju¬ bimo. Zavoljo tega časte Marijo po vsem svetu; zavoljo tega ji posvečujejo altarje in temple; za¬ voljo tega je toliko praznikov, nji na čast postavljenih, praz¬ nikov, ki pričajo njeno mogočnost 7 in veličastvo; zavoljo tega je to¬ liko Marijinih bratovščin, ki so obdarjene z milostmi in zakladi s. cerkve; zavoljo tega jo po¬ zdravljajo pobožne duše trikrat na dan, kakor jo je bil pred 188 * leti pozdravil veliki angel Gabriel; zavoljo tega moli vsaki cerkveni služabnik vsaki dan tisto prelepo Marijino hvalnico (mag- nifikat). Dajmo ljubiti Marijo ter ji služiti, še toliko bolj zavoljo tega, ker je toliko dušnih siromakov, zaslepljenih ljudij, milovanja vred¬ nih brezbožnikov, domačih in tujih, ki govorč in delajo zoper Marijino češčenje. Marijino če- ščenje je pot v nebesa; kedor toraj Marijo časti zaupljivo, tudi sicer hodi po pravi poti, hodi po poti, 8 ki vodi v nebesa. — „ Marijino češčenje prinaša blagoslov, pri¬ naša blagre, prinaša tolike mi¬ losti in dobrote, da jih nikoli ne moreš dosti spoznati in ceniti. Ubogi bogati, stiskani dobivajo polajšanje, slabi dobivajo moč, bolni ozdravljajo, nevedni spoz¬ navajo, žalostni so tolaženi. Ma¬ rijino češčenje pridobiva greš¬ nikom milost in odpuščenje, pra¬ vičnim stanovitnost in posvečenje, dušam v vicah tolažilo in odre¬ šenje. Z eno besedo: ni stanu, kteri bi od Marije ničesar ne pre¬ jemal, ni ljudstva, ni kraljestva, ktero bi ne bilo izkusilo njene pomoči in branbe. Vsa zemlja je polna njenega usmiljenja. Ma¬ rijino srce, najdraže srce, za Je¬ zusovim najčistejše srce, najmi- 9 lejše in najljubeznivejše izmed vseh src na svetu, to presveto Marijino srce ima več ljubezni, več popolnosti, več čednosti, ko vsi ljudje in vsi angeli skupaj; zatoraj je tudi neskončno bolj pripravljeno pomagati nam, ko vsi svetniki. Iz tega preusmilje- nega srca, iz tega neusehljivega studenca, tek6 vsem stvarem skoraj neskončne dobrote. “ Marija, preljubi kristjan, je tvoja kraljica. Bodi ti njen zvesti služabnik; časti jo prav vemo in goreče. Ime, da si Ma¬ rijin častivec, je več vredno, ko vse krone sveta! Marija je tvoja priprošnica. * Pokaži, da si vreden njenega varstva in njene priprošnje. Za kogar Marija prosi, gotovo ga tudi za nebesa izprosi. 10 Marija je mati. Kristus Jezus ti jo je mater zapustil in dal, ko je na križu viseč umiral. Bodi toraj njen dobri otrok. Rad jo ubogaj, kakor pokorni otrok rad uboga brez odloga. Bodi ji podoben, kakor ima biti otrok podoben svoji dobri materi. Ta mesec ti daje lepo pri¬ ložnost, da pokaži, kolikanj da ljubiš Marijo, ter da svojo lju¬ bezen do nje pomnoži. Povedal ti bom nekaj vaj, kterih se drži. Ako se ne moreš držati vseh, drži se onili, ktere si sam iz¬ bereš. 1. vaja. Prizadevaj si, da boš vsaki dan izpolnjeval dol¬ žnosti, ki ti jih nakladata tvoja vera in tvoj stan, da jih boš iz¬ polnjeval vsaki dan, natanko in 11 goreče. Kader izpolnjuješ dol¬ žnosti svojega stanu, izpolnjuješ voljo božjo. Bog to zahteva od tebe, ker te je v ta stan po¬ stavil. — 2. vaja. Pripravljaj se že nocoj na to pobožnost. Ve¬ liki prazniki imajo svoje budnice ali predvečere. Pobožni se pri¬ pravljajo nanje s postom in z molitvijo. Postavi si v svoji sobi podobo Matere božje. Pokleknj prednjo sam, z otroci, s celo dru¬ žino. Tvoja soba bodi Mariji po¬ svečena. — 3. vaja. Kader se vzbudiš, daruj Mariji vsa svoja dejanja in nehanja, in to daro¬ vanje večkrat ponovi. Začenjaj dan s tem, da boš vsaki dan gorečnejš molil. Premišljuj črez dan, kar zjutraj ali zvečer bereš ali slišiš o Mariji. — 4. vaja. Bodi vsaki dan pri sveti maši, ako moreš. — 5. vaja. Ohran¬ juj se takega, da si celi mesec ne boš imel kaj očitati kakega greha, posebno ne smrtnega. — 6. vaja. Pojdi večkrat v Ma¬ rijino kapelo ali cerkev. Tako pobožno romanje je vir mnogo¬ terega blagoslova. — 7. vaja. Pripravnih molitev dobiš povsodi dosti. Najbolj ti priporočam mo¬ liti sveti rožni venec. Ta molitev je lahka in prosta, pa Bogu silno dopadljiva. Najmodrejši in naj¬ svetejši možje svete cerkve so jo vselej visoko čislali. — 8. vaja. Ogibaj se najbolj onega greha, v kteri si najbolj nagnjen. Iz¬ prašuj si vest vsaki večer. Iz¬ prašuj se o pregreškili, ki si jih morebiti storil med tednom, izla- 13 sti tistih, v ktere te goni tvoja poglavitna napaka. Daruj pre- blaženi Devici, kar si dobrega storil, zavoljo pregreškov pa ne izgubljaj srca. Opravljaj te pobožne vaje, pa te bo varovala in branila „mati usmiljena", ki vsako tudi najmanjše delo svojih služabnikov tisočero poplačuje. Primer. — Leta 1649 je bila nemška vojska utaborjena v Novijanu v Loreni. Nekaj vo¬ jakov je enega dne pilo in pilo, potlej pa igrati začelo. Pri igri je eden vojakov zmeraj le izgu- bival. Jeza ga popade, pa začne razgrajati. Na steni zagleda po¬ dobo Matere božje. Tudi nad njo se hoče iznositi, češ, ti si kriva, da sem toliko izgubil. 14 Zdajci začne po podobi mahati, zmerjati, jo kleti. Pa kakor bi trenil, se zgrudi na zemljo. Trese se po vsem životu. Noč in dan se vije v strašnih bolečinah, tako da pet dnij ne more ničesar užiti. Ko je vojska odhajala, pa on ni mogel iti. Privezali so ga na konja, da je mogel z drugimi. Na potu se je metal na tla, grizel in popadal v zemljo, divjal in pene tiščal. V takem stanu je poginil. Strah in groza je spre¬ letavala celo neotesane in trdo¬ srčne vojake. Dolgo so govorili po Novijanu, kako je Bog kaz¬ noval tega hudobneža. Dve leti nato sklenejo prebivalci, da bodo podobo prenesli v grajsko kapelo, kakor je svetoval neki misijonar. Zbere se več duhovnikov, obhod 15 se začne, izmed ljudij pa nihče ne pristopi, da bi prijel podobo in jo nesel, dasiravno jih je na¬ govarjal sam domači duhovnik. To vidi neki prav imeniten gospod. Nejevolja ga obide, da so ljudje tako mlačni, celo do kraljice ne¬ beške. Visoki gospod zdaj kar sam pristopi, ter nese Marijino podobo v grad. Nič se ne meni za pikanje zanikarnežev. Ta blago¬ rodni gospod je premagal samega sebe, je zatrl v sebi ničemurnost, materi božji Mariji pa izkazal dol¬ žno spoštovanje in češčenje. Sam je pravil, da od onega časa čuti v sebi veliko zadovoljnost, rajsko veselje, da od takrat bolj goreče moli in bolj sveto živi. Pozneje je stopil v družbo Jezusovo, ter bil goreč služabnik božji. 16 Vaja. — Rad poklekuj pred altarji ali sicer pred podobo pre- blažene Device. Posvečuj ji ta mesec. Obljubi ji, da se boš va¬ roval naj bolj tistega greha, v j kteri največkrat padaš. Prosi jo pomoči, da bi mogel izpolnjevati svojo obljubo. 1. dan. O človeškem namenu. Človekov namen je lep, je velik, je častitljiv. To se vidi iz tega, če pomisliš kaj je človek. 1. Ti si stvar božja. Ti nisi delo angelov, ne nadangelov. Ti si delo božje; sam Bog te je naredil, po svoji podobi te je ‘ ustvaril; on ti je udihnil dušo. Veliki in mogočni Bog tebe ne 17 potrebuje. Srečen je brez tebe, sam v sebi je zadosti češčen; in vendar te je ustvaril, da bi tebe osrečil, da bi bil ti vekomaj srečen v nebesih. Kaj si bil po¬ prej? Nič. Usmiljeni Bog pa te je takorekoč poiskal, je iztegnil roko, ter te potegnil iz brezna ničnosti, povišal te nad vse stvari na zemlji, in te vzprejel za svo- t -1 veliko drugimi, ki bi ga bili manj žalili, ki bi mu bili zvestejše služili, in ga spodob- nejše častili. Ustvaril pa je teb I iz zgolj usmiljenja, tebe nehva¬ ležnega človeka, zaničljivega greš¬ nika, ki dobrote od njega pre¬ jemaš, da ga ž njimi žališ! — Dal ti je pamet, da spoznavaj Boga, svojega stvarnika. Kaj pa otroka. — Ustvaril te je 2 18 ti spoznavaš? Greh. Dal ti je srce, da ga ljubi. Kaj pa ti ljubiš? Kar je greh. Dal ti je edino, neumrjočo dušo. Zakaj jo prodajaš, kakor bi jih bil po ved dobil? Dal ti je svojo božjo po' dobo, ki jo nosiš utisnjeno v svo' jem telesu. Čemu jo skruniš 0 * grehom? — Mlad knezevič j e bil zgodaj izgubil svojega do' 5 brega in čednostnega očeta. Kef je imel pa očeta neizrečeno radi ■* si je dal očetovo podobo utisnit 1 * na svetinjo. To svetinjo je im°l zmeraj na vratu. Preden se j 6 v česa lotil, je uzel v roke to sv'<3' s . tinjo, ter jo solzeč premišljeval; j| Nazadnje je dejal: „Ljubi ni°J oče! Ne pustite, da bi storil kili ri< takega, kar bi se vam ne sp 0 ' ^ dobilo. “ — Kristjan, tudi ti ixn& 19 tako svetinjo. Vanjo je utisnjena podoba tvojega Očeta, kteri je v nebesib, in ti sam si ta svetinja. Ali tudi ti tako delaš kakor ta , mladenič? Ob kolikrat si iz- , brisal to božjo podobo! Koli- , krat si jo oblatil in ogrdil in 1 > ognjusil! Duša, lepa tvoja duša, e stvar božja, kakošno te je na- Y redil greh! 3 j 2. Ti si vst varjen za J Boga, da mu tukaj služi, tamkaj pa večno srečen bodi. l6 l — Tudi na svetu so gospodje, je visoki gospodarji. Ljudje jim ve , služijo, pa še veseli so, da r u jim morejo služiti. Vendar imajo n0 j tudi svetni gospodje gospodarja nad seboj; ako ga pa nimajo na 0 , zemlji, gotovo ga imajo na nebu. Kaj so ti visoki gospodje na 20 zemlji! Slabotni ljudje so, umr¬ ljivi ljudje, ki bodo v grobu trohneli, kakor najzadnji berač. Potemtakem je le eden, ki jo res gospod, ki je pravi gospod, gospod nad vsemi gospodi, gospod, kteremu se uklanjajo kolena ' r nebesih, na zemlji in pod zemljo in ta gospod je Bog. S. cerkev pravi, da tolikemu Gospodu slu¬ žiti, da njemu hlapčevati je — kra¬ ljevati. Ce že kraljuješ, kadet mu služiš, v koliki časti, v ko¬ liki sreči in slavi boš šele, ko boš ž njim gospodoval, in pri njem prebival! Ljubi kristjan, predrami ' tukaj. Kraljevski sedež te čaka ^ 1 nebesih. Neumrjoča krona ti j 0 J prihranjena v nebesih. Ali D 0 < boš hrepenel po nebeškem sedežUt 21 po nebeški kroni, po nebeškem veličastvu, po nebeškem veselju in počitku ? Kako grda in ostudna je zemlja v primeri z nebesmi! Ali v tako zemljo boš zamak¬ njen? Ali v tako prst boš za¬ kopaval dušo in svoje srce? Ali si zato izvoljen za nebeška > stanovanja, da bi se tukaj dušil < v dimu in smradu ničemurne - časti? Ali si za to otrok božji, r da si boš nabiral bogastvo, ki f ga tatovi kradejo in moli jedo? r da boš hlapčeval svojemu telesu? o da boš živel kakor živina, brez d pameti? da boš živel v veselju, hi za seboj pušča grenko žalost? ?e da boš letal za srečo, ki te vabi V le v pogubo? — Ljudje Božji! je kako nespametni ste, ker se tru- n 0 dite, kakor bi večno živeli; ki se tru- iilt 22 elite in potite za prazni nič; ki letate za veščami; ki si srca obtežujete 9 skrbmi, kakor bi vam bilo odmeri' j eno, da bi za zmeraj ostali na tem svetu! Pomni kristjan, kaj je tvoj na' men! Tvoj namen je, da Boga služiš, da svojo dušo rešiš, da peklu ubežiš, da si večni raj pridobiš. — 0, kolika sreča, ko bi vedel, kaj pomenijo besede : Bog — duša — pekel — raj večnost! Ne čakaj smrti, da b 1 te šele ona podučila. Podučila te že bo, toda ti ne boš zado' voljen, ti ne boš srečen, ti bo» zamudil nebesa, ako boš čakal smrtnega poduka. — Reci s kra' ljevim pevcem Davidom (38.5) : „G!ospod, odpri mi oči, da sp 0 ' znam svoj namen; ter si k src 11 23 ! I l' U la »j co e* bi ila lo' _) 0 ’ kai .ra' ,5): ipO' srca uzamem, da sem stvar božja, da sem ustvarjen za Boga, da imam le njemu služiti, ako želim k njemu priti: — Ljubiti te hočem, o moj Bog, rešiti hočem svojo dušo, o Bog. Žal mi je, da sem te žalil doslej. Marija, ki si mi tolažba in upanje prosi zame Jezusa, naj me ne zavrže izpred svojega obličja. Primer. — Že v prvem stoletju krščanstva se kaže, ko- likanj da so zaupali v Marijo, v pribežališče grešnikov. — Po¬ božen menih, Zosim, je živel 58 let v enem samostanu. Mislil je, da je že svet mož. Bog se ga usmili, ter mu podere to lažnjivo mnenje. Menih se napoti v drugi samostan, ki stoji ob Jordanu. Tukaj se mu zdi, kakor bi bil 24 prišel med angele. Navada pa je bila tu, da so se v postu vsi menihi podajali daleč v puščavo- V puščavi so se ostro pokorili, potem pa so se cvetno nedeljo vračali spet v samostan, da skupaj obhajajo trpljenje in vstajenje Izveličarjevo. — Ko potuje Zosim že dvajseti dan v puščavo, tel’ opoldne počiva, zagleda nekaj, da pred njim beži. Zosim misli, da je puščavnik, pa hiti za njim, ter ga pi-osi, naj ga blagoslovi- Neznana podoba človeška s 0 obrne ter pravi: „Ti si mašnik jaz sem grešnica, pri tebi je, da mene blagoslovi. “ Sveti mož s® začudi, ko vidi žensko pred seboj- V imenu Jezusovem jo prosi, naj mu povč, kedo je in kaj dela v tej grozni samoti. Nato m 11 25 pove, da je iz Egipta, da je v 12. letu izgubila očeta in mater, da je šla v Aleksandrijo, ter da je tamkaj 17 let živela v pre- i grehah, groznili in velikih. „Ne- ) kega dne vidim'“, je dejala spo- ) kornica, „kako ljndje tišče k 8 morju. Prašam kam gredo. Od- n govore, da v Jeruzalem praž¬ it novat povišanje s. križa. Tudi jt jaz se ubarkam. Praznik povi¬ li sanja s. križa hiti vse v cerkev; h jaz ž njimi. Stopivši pa na cer- i‘ kveni prag, čutim kako me je s® nevidna moč pahnila nazaj. To ih poskusim^ 3krat, 4krat; vselej la zastonj. Žalostna počenem v kot 90 premišljevaje, kaj neki bi me oj’ zadrževalo? zakaj bi ne mogla ish videti svetega križa, na kterem ^\» nas je odrešil Sin Božji. Yzdi- tič 26 ho vaje gledam kvišku. Kar za' gledam nad seboj podobo Marij e Device. Zdaj se obrnem k nji) rekoč: „Sveta Devica, Mati Božja Marija! Dobro vem, da sem 81 pregrehami omadežana, da niseu 1 vredna gledati tvoje podobe, i® da tako ognjušena duša, kako* je moja, ne more dopadati tebt prečisti in neomadeževani Devici; Slišala pa sem, da Bog, ki bila vredna v deviškem teles 11 < ga nositi, se je zato učlovečil) ! da je grehe od njih jemal, tet i spokorne izveličeval. Zatoraj i prosim, preusmiljena Devica, proS' 1 zame, ki sem tako zapuščeni j Dovoli mi, kraljica nebeška sto' ] piti v cerkev! Stori da se i' 1 ’ s vrat3 odpro. Dasiravno sem p°' t polnoma nevredna, naj vendo*’ 27 ne bom tako nesrečna, da bi ne videla resnega križa, na kterem je tvoj Sin tndi zame kri pre¬ lival. V imenu tega božjega Izveličarja ti obetam, da za- 1 naprej ne bom več zabredla v 1 tiste strašne grehe. Videvši sveti 1 križ bom precej vse pustila, pa r šla, kamor me ti popelješ pre- ;• sveta Devica. l ; Nato se čutim potolaženo. 31 Prag prestopim brez zapreke. V ^ cerkvi častim predragi les, ki h svetu daje življenje. Tukaj sem 3 * čutila, kako neskončno je Bog usmiljen in dober, ki grešnikom tako rad odpušča. Vrgla sem se a! na kolena, topila se v solzah. i0' Ko sem bila večkrat poljubila ifll sveto mesto, se vrnem k podobi, ]0' ter padem na kolena rekoč: „Pre- 28 usmiljena Mati Božja! Izkusila sem, kako neizmerno si dobrot' ljiva. Daši tudi sem bila tolikanj nevredna, vendar si me uslišala- Zdaj želim izpolniti, kar sem ob¬ ljubila. Ti mi pomagaj. Pošlji me, kamor hočeš. Bodi mi vod¬ nica na potu zveličanja in po¬ kore “. V tem slišim glas kakof od daleč: „Pojdi črez Jordan, tam boš našla pokoj Te besede sem nase obrnila. Se enkrat po¬ gledam Marijino podobo, ter jo¬ kaje kličem: „ Kraljica vseg® sveta, ti, po kteri je ljudeh izveličanje prišlo, ti me n 0 zapusti!“ Podam se na pot; Sreča me neznan človek ki da tri srebrnike, rekoč: „Na, tole“; Zanje si kupim tri hlebce; p rl peku izprašam tudi pot na Jot' 29 dan. Ko pridem k cerkvi sv. Janeza Krstnika, stoječo ob Jor¬ danu, se izpovem ter vzprejmem telo Gospodovo. Nato prestopim Jordan, podam se globoko v to j puščavo, skrivam se pred ljudmi, , delam pokoro, ter čakam prihoda svojega Boga, ki pravih spokor- X kov ne zametuje. “ Sveti mož Zosim jo upraša, kako dolgo je e v tej puščavi, oh čem živi, in y če jo še nadlegajo izkušnjave. 0 , Spokornica odgovi: „Zdaj je že 40 let, kar sem tukaj. Oni trije 0 hlebci so kakor okameneli, vendar a e sem se živila ž njimi nekaj let; 0 t, s ker pa, človek ne živi le od n ai kruha. Izkušnjave sem imela pa s «, tolike, da si skoraj ne upam pd nai \je misliti. Celih 17 let sem 0 X' fie borila s hudimi željami in z 30 divjim nagnjenjem v hudo. ^ takem stanju sem se jela jokati) trkati se na prsi, klicati Marijo, naj me reši iz dušne stiske- Potem me je obdala svetloba, umirjena sem bila. V vseh bojih sem se zatekala k neomadeževanj Devici, ki je zame prosila, ki me je varovala v puščavi, tef mi na strani stala v pokorjenju- Res, moram reči, preblažena De¬ vica in Mati Božja mi je zavetje in moč; nikedar me ni zapustila, odkar sem se ji izročila. “ Da je iz te spokornice postala velika svetnica, to je znano. Njeno živl jenje nam pa kaže, da zaupajm° v Marijo. Grešniki smo, prosimo, ona nam bo odprla vrata božjega usmiljenja, pomagala, nam bo da bomo stanovitni v dobrem. 31 r Vaja. — Vsaki dan tega me¬ seca pokleknij pred kako Marijino > podobo. Mariji priporočaj izveli- > Čanje svoje duše. Gioreče jo prosi, da ti pridobi duba prave in res- H nične pokore. 2. dan. d .f Opravek našega izvelicanja. h 1 . To opravilo je največe. 3 ' — „ Cernu si v samoti ?“ tako se i e je vprašal s. Bernard. „Cernu it sem na svetu ?“ tako se prašaj pa ti, kristjan. Nisi na svetu, da bi živel mehkotno, da bi uži- val sladnosti, da bi posedal za i° obloženo mizo, da bi bogatel in 01 se nališpano oblačil, da bi stre- gel ušesam, očem, da bi služil i 9 svojim počutkom, ter jim dovaljal 32 česarkoli bi poželeli. Nisi na svetu, z da bi si nabiral blaga, da bi za- n svetil kakor kresnica, potlej pa izginil. Se manj si pa zato na j ( svetu, da bi žalil Boga, da bi s , grešil. Veš, čemu si na svetu? p Zato, da bi svojo dušo rešil. Vi rr vladarji sveta, vi učenjaki, go- n vorniki, državniki, bogatini, pa p ti, lahkomišljena razuzdana mla- n , dina, kaj vam bo koristila vaša V( čast, vaša služba, vaša mladost, ako pa niste svojih duš rešili? ni Pazi, kristjan, vse je na vagi- p] Ako opraviš svoje izveličanje, o- lj pravil; si vse potlej si srečen na k( vekomaj, potlej uživaš vse bla-szs gre nebeške. Ako pa ne opraviš se svojega izveličanja, nisi ničesar kf opravil, in ko bi živel toliko let, V( kakor Metusalem; izgrešil si svoj 33 oprav k, izgubil si nebesa, in u ' za vekomaj si se odpovedal svoje- a ' mu Bogu. 2. Za izveličanje skrbeti 19 je človekov opravek. — Go- 1 J1 spodar ima hlapce, ki mu de- 1 '[ lajo. Grajščak ima najemnike, ki mu obdeljujejo polja. Kralj ima ministre, državne in deželne zbore, P 9 ki mu pomagajo vladati, ima ge¬ la' nerale, ki mu pomagajo vojsko iša voditi. Zatoženec ima zagovor¬ ih nika, ki ga izgovarja pred sod- li? niki in porotniki, ki mu brani gi- premoženje, dobro ime in živ- 0 ' ljenje. Komu si pa ti naročil, na koga si ti najel in plačal, naj skrbi la' zate, naj dela, zate, naj se trudi, da viŠ se ti izveličas? — Ta opravek je saf kakor pravda, ki jo moraš sam et, voditi, je kakor vojska, v kteri voj 3 34 moraš sam zapovedovati; je k$ kor polje, ktero moraš sam ok sevati. Tvoja duša je ono, češ® 1 ne moreš drugim prepuščati, o# kar moraš sam storiti, tisto edifl je tvoja duša. Zanjo moraš sa’ 1 skrbeti, drugi nobeden ne moff S. Avguštin pravi: „Bog te f ustvaril brez tebe, pa te ne P izveličal brez tebe“. — Ako irf>^ sam delati, imaš sam tudi V dobiček. Večkrat dela človek j za druge. Ta seje, oni bo ^ ta sadi, drugi bodo pobirali, zida hišo, stanovali v nji bo® pa drugi, ta zbira bogastvo t kup, drugi ga bodo zapravlja* Vse drugači pa je s tvojim iz^ ličanjem: korist ali škodo h# le ti sam, nihče drugi ne! Af goreče delaš za svoje izveličaAl' ir ki lj« ča in Šk str v» če pa je in šat ijet ž r se Prič ieze rila 35 v * ma s že na tem svetu stoterno 1)' na drugem pa večno živ- $ v en je. Ako pa za svoje izveli- lO Čanje ne delaš, nimaš nič, pač, jj( Hnaš nekaj škodo, nepopravljivo $ slco do. Izgubil si vse, in nič nisi f ' stor il, ko bi bil opravljal tudi ji vse opravke vladarjev in kra- f jev sveta. „Kaj pomaga človeku, i# e Ves svet pridobi, svojo dušo v e Pa pogubi ?“ : l 1 . 8. Za izveličanje skrbeti W J . e človekov edini opravek 1 l n P a tisti, ki se ne da izbolj- J a ko je bil slabo oprav , 1 >' ^ en ; -— Ta izgubi pravdo ir, uv n J°_ vse premoženje; vendar A 1 Se .^ajde še priložnost, da si s P ri dnostjo spet kaj pridobi. Bo- $ e ^en te vrže na posteljo; zdra- a pj' Vl a P a , ako jih gospod Bog bla- 3 * 36 goslovi, te morejo spet ozdraviti. Odsekajo ti roko, pa ti ostane še druga. Izgubiš noge, vendar moreš ostati še živ. Toda — dušo imaš le eno; umrješ le enkrat; ako se takrat pogubiš, se nikedaf več rešiti ne moreš! In vendar, kedo bi to verjel! Človek misli n# to in ono, kar je in kar ni, l 0 na svojo dušo ne; sč vsem s 0 , ukvarja, le s svojo dušo ne! L 0 , reci posvetnjaku, naj pristopi k ; ss. zakramentom, naj vsaki da 0 - nekoliko pomoli, naj bere pat s stranij iz dobrih bukev. Misliš d 0 < ti bo? Ne bo ti. Misliš, d 0 j bo utegnil? ne bo za trenotel ] časa imel. Poreče ti: Ima 05 t druge opravke, ki so bolj p°' s trebni, kakor pa v cerkev h 0 ' d diti; imam skerbeti za otrok 0 ' 37 za družino, za gospodarstvo. “ Trapasti človek! ali misliš, da e te bodo izveličali otroci ali dru- x žina? ali pa gospodarstvo? Ko 0 boš ležal na smrtni postelji, ko ; i ti bodo držali mrtvaško svečo, ko te bo smrt davila, takrat ti boš res klical na pomoč otroke in družino in premoženje; toda l 0 vse to te ne bo rešilo iz mrzlih s 0 oklepov smrti, iz večnega brezna. > 0 Zatoraj se vrzi raji zdaj v Je- k zusovo srce, v Marijino pomoč, u 1 zdaj se podaj v s. Jožefa var¬ aj stvo. Reci: „Ljubi moj Izveličar d 0 odpusti mi moje zmote; odpusti d 0 mi, da sem imel toliko opravkov, 01 le enega ne, ki je prvi in najpo- itf 1 trebnejši. Ljuba Mati Božja, pre- sveta Devica Marija, prosi zame, j ff da dobro opravljam, da srečno k 0 ' 38 dogo to vini največi in edini opra¬ vek ! — Za iz veli Čanje skrbeti je potemtakem tvoj največi o- pravek je tvoj lastni in osebni opravek, je tvoj edini in neod- loživi opravek. Primer. — Živel je bogat mož, ki se je veliko trudil na svetu, ki je noč in dan skrbel in delal zase, za svojo ženo, in za svoje otroke, in pa za svoje gospodarstvo; le za izveličanje svoje duše ni storil ničesar. Na¬ zadnje potrka smrt tudi na nje¬ gova vrata. Tisti pa se smrti najbolj boji, ki malokedaj nanje misli, ali pa nobenkrat ne. Tudi ta bogat mož se pretrese, ko izve? da bo moral umreti, K sebi p°' kliče ženo in otroke rekoč: „Ljub® te Vi k, ni «• ni bi P* Zc )) h: v la pl pi v, V; žena, ljubi otroci pomagajte. V 39 a- i e O' ni d- at 19 iel in J e ,i e a' ie' rti di re i (O' b» V tej strašni uri pomagajte. Saj veste kako sera za vas skrbel, koliko nočij prečul, da vara zdaj ni treba pomanjkanja trpeti. “ Njegovi pa mu odgovore jokaje: »Kako vam bomo pomagali? Saj ne moremo! Radi, iz srca radi ki vam pomagali, ko bi mogli, pa ne moremo. Zoper smrt ni zdravila." „01i“ vzdihne bolnik, n potemtakem je vse zastonj ! To¬ liko sem se trudil, toliko potil, v potu svojega obraza sem de¬ lal, potrosil sem svoje moči, za¬ pravljal svoje zdravje, zdaj je pa vse zastonj! Tako mi povra¬ čil jete, pa zdaj, ko sem v naj- veči potrebi? Tako plačujete kr¬ vave moje žulje? Zdaj vidim, da bi bil pametnejše ravnal, ko bi bil služil svojemu Izveličarju, ko bi 40 bil častil njegovo sveto Mater? ko bi bil skrbel za i zveličanj® s svoje duše! Ko bi bil skrbel, d* 1 1 bi si pridobil prijateljev v ne- j besih, oni bi mi zdaj gotovo po' magali. O, kako vse drugači bi 1 živel, ko bi bil tolikanj srečen? : da bi spet ozdravel!“ — V smr' * tnih težavah je izprevidel bogati mož, kaj je bilo njegovo opra' vilo. Kesal se je, toda prepozno- * Smrt mu je iztrgala dušo iz te' lesa, ter jo postavila pred sodbo? naj tam odgovor daje, kako j e ‘ izvrševala največi opravek. Primer. — Mogočen ved' nister mogočnega cesarja je o' bolel za smrt. Vse življenje, vS® moči je bil ta cesarjev služabnik posvetil državi in dobrostaivj® podložnih. Smrtno bolnega obišč 0 41 vladar. Minister, videč, da cesar sedi milovaje pri njegovi postelji, pravi ves ginjen: „Ker sem va¬ šemu veličanstvu služil tako dolgo, tako zvesto, in pa tako goreče, prosil bi vas ene milosti." „0, le govorite," izpodbuja cesar, „ ničesar vam ne odrečem, ker ste tolikanj storili za moje cesarstvo". „Dobro tedaj", od¬ govori umirajoči cesarjev služab¬ nik, „v malo trenotkih pojdem pred cesarja vseh cesarjev od¬ govor dajat. Dobite mi, prosim vas prav lepo, dobite mi le en sam četrt ure, da se morem do¬ bro in čisto izpovedati". „Oh", vzdihne nato cesar, tega pa ne morem". — Tako je. Nobena moč na svetu nam življenja ne za tre- notek podaljšati ne more. Bog 42 edini je gospod časa, gospodar večnosti. Zatoraj pa dobro porabi čas, ki ga imaš. Marisikteri za¬ pravlja zdaj po cele ure, dni, mesece, leta, ki bo o smrtni uri želel, da bi se mu življenje po- dolžilo le za četrt ure. Veliko duš je v nebesih, ker so na zemlji resno premišljevale večne resnice, poslednje reči. Posnemaj jih, vadi se premišljevati. Vaja. —- A ko ne moreš in ne utegneš mnogo premišljevati, premišljuj ta mesec vsaki dati vsaj nekoliko, malo, pomočke svo¬ jega izveličanja, ali pa pazljivo beri kaj primernega iz dobrih bukev. Taka vaja te bo napra¬ vila, da boš jel skrbeti za svo¬ jo dušo. 43 3. dan. O nečasti, ki ,jo greh dela Bogu. Veselimo se, da je Marija brez madeža spočeta. Le taka je mogla spočeti večno hvaljenega Sinu Božjega. Ta trikrat sveti Bog, ki ga naj viši angeli s stra¬ hom molijo, je še taisti pre¬ sveti Bog, kakor je bil od ve¬ komaj. Ta Bog sovraži greh, naj ga stori revež ali kralj. Kader grešiš, predrzno odrečeš Bogu spodobno pokorščino, grdo zani¬ čuješ njegovo moč in svetost, ter kažeš svojo črno nehvaležnost do njegovih dobrot. 1. Greh je toraj predrzna Nepokorščina — Grešnik pravi Bogu: ti zapoveduješ, ti prepovedu- 44 ješ, ti obetaš, ti žugaš, jaz pa se za to j ne menim. Ti žugaš s peklom, ti t obetaš nebesa, ti prepoveduješ r greh, ti zapoveduješ, da je edino } le tebi služiti; toda jaz, jaz de- 1 lam drugači, jaz ti nečem slu' .s žiti. Bližnjega razžaliti, je greh) ( ki se mora popraviti. Višega pred' t postavljenega, gosposko razžalit* 1 je krivica in prestop, ki se hudo 1 kaznuje. Kralja razžaliti, u stati 1 zoper njega, je hudodelstvo, k' ( zasluži najhuj šo kazen. Kolik grelt ] kolika krivica, koliko hudodel' 3 stvo pa je še le, Boga razžaliti) -t kralja vseli kraljev, in zopo f ) njega ustati? ] 2. Greh je grdo zaničevanj 6 j božje moči in svetosti. — Bogj e i povsodi. Bog te vidi povsodi, tudi ^ ] najtrši temi. Bog šteje vse tvoje sto' ] 4-5 Jpwie. Bog vidi vse tvoje misli, tudi rui jskrivnejše misli in želje in deja- ^J a - Bog sliši vse tvoje besede, do- i re in hude. In vendar grešiš, akor bi te Bog ne videl in ne l sal. To je skoraj, kakor bi mu ^ e J a l: Bog, ti si tukaj pričujoč, 0 vem; ti gledaš vse, kar de- 1X1 in počenjam, tudi to vem; ^ aa jaz se za to ne menim, jaz °m g r ešil ge naprej, ter bom °Prinašal krivice in hudodelstva f tvojimi očmi, pa se ti jezi, , .kor češ; grmi, treskaj, bliskaj opiraj mi žrela in brezna pod °?ami — meni je vse eno, svoje P°željenj e bom nasitil! — Kedo s tisti, ki tako sramotno ravna svojim Bogom? črv je, ki lazi : liniji, perišče prahu in pe- t a : gnjusna smet, nevredna, da 46 jo v kraj suneš, goli nič. 3. Greh je velikanska n£' hvaležnost do Boga. — Prvi stopinja nehvaležnosti je, če postrv žljivosti ne vrneš s postrežljivostjoi če za ljubezen ne izkažeš lja' bežni (seveda, kader je mogoče-) Druga stopnja nehvaležnosti ] e ' če pozabiš dobrotnike in pa do' brote, ki so ti jih storili. Tretja stopinja je, če dobrot ne poznal če dobrote in dobrotnike zataji' Četrta stopnja je, če dobro s ha' dim povračaš, če ljubezen in i°' brotljivost povračuješ s sovraži' vom in hudobnostjo. Ali ni dosti velika nehvaležnost? Alij 0 še kje veča nehvaležnost? J e > peta stopinja nehvaležnosti je, & e dobrotnika napadaš prav tisti hip? v kterem te z dobrotami obsip 9 ' 47 Ali je mogoče biti še bolj ne¬ hvaležnemu? Skoraj bi dejal, da ne; in vendar je nehvaležnost najti tudi v šesti stopinji. Vrhunec nehvaležnosti je namreč, če pre¬ jete dobrote v to obračaš, da svojega dobrotnika ž njimi žališ in preganjaš. — Zdaj te pa pra- šam, ali te niso zgolj dobrote božje? Ali nisi ves, kolikor te je, ali nisi sam ves iz samih božjih dobrot? Od Boga imaš zdravo pamet, da moreš prebi¬ vati med pametnimi ljudmi. Od Boga imaš zdrave oči, da nisi slep; zdrava ušesa, da nisi gluh; zdrav jezik, da nisi mutast; zdra¬ ve roke in noge; zdrave kite in žile, da nisi hrom in nadložen; zdravo kri in srce, da nisi ne¬ varno bolan. Ali si hvaležen Bogu 48 za zdrava čutila ? Kako g& ^ ž njimi častiš? Vsaki trenotek tvojega življenja je dar božji' ^ Trenotek, ko to bereš (poslušaš)) je dar božji, in celo trenotek) V( ko svojega dobrotnika žališ, ja ^ dar njegovega usmiljenja. Kaj p E bi bilo iz tebe, ko bi te Bog } e ne držal? ko bi te on n® ki podpiral? Kaj bi bil ti, ko ki ^ te Bog zmeraj v svojem naročja j )( ne držal, kakor predobra ia j tl , skrbna mati ? Kako se pa ti 0' t () bračaš do njega? Ti odbijaš rok®) oi, ki te objemajo. Ti mesariš nje' ko govo božje srce, ki te ljubi. Ti na' n 0 rejaš iz darov svoje ga stvarnika ^ puščice (strelice), da ga rančvaš- j 0 Njegove dobrote obračaš takOi 0] da ga ž njimi žališ, in z milost' ^ mi njegovimi doprinašaš grozna 49 ji* *> »ki i e og ne bi ij 11 ifl O' ke, U e ' na- ika '■al¬ ko, ist' zna hudodelstva! — Oh presveta De¬ vica Marija, velika je moja ne¬ hvaležnost! Pred oči mi stopajo krivice in pregrehe, sč kterimi sem grešil zoper svojega naj- večega dobrotnika! Ali smem še kaj Upati od njega? Res, upati hočem pa mi bo odpustil mojo nehva¬ ležnost. Sveta Marija, mati Božja, ki te cerkev imenuje pribežališče grešnikov, tolažnica žalostnih, Pomočnica zapuščenih, bodi tudi Uieni pribežališče, bodi tudi meni tolažnica, bodi tudi meni pomoč biča. Novo upanje me oživlja ko vidim kačo strto pod tvojimi Uogami, tisto kačo, ki je tudi riene doslej zapeljevala. Ti si J° strla, ti si premagala greh. Oh, presveta Devica, daj tudi Uieni moč, da strem in ubijem 50 ir kačo greha, kačo nepokorščin 6 ^ kačo zaničevanja, kačo tolike n 6 hvaležnosti! ^ Primer. — Ko so bili straši* .. Turki vse naokolu premagali, j! p.j južne Slavene podjarmili, so h 1. 1683*) odločili, da si bo^' podvrgli vse dežele oh Dona' tja do francoske zemlje. Rop* ^ joči, požigajoči, moreči prilotf 1 * 1 ^ stijo pred Dunaj, oblegat in uh j^ 1 ga. Bilo jih je kakor listja 1 trave. Cesar Leopold I. si 1 ' f f * i u upal, da bi se bil ustavljal likim in tako divjim krdelom ^ f)( p pobegne iz mesta. Turki se pm ~ -i! ^\j y mestom utabore, delajo gro^ Vj> ^ • • , 1 Gi priprave, kopljejo zemljo, nap*^ v ;ir ljajo ■ podkope, razpostavi)ajo * \ h none. Na nesrečo se v mestu °J< name cerkev. Ogenj se hitro & ^ 51 n e | n prav blizu vojne zaloge je bil pe že prišel. Ko bi se bil v zalogi ^Hel smodnik, bi se bili Turki iši' hipoma polastili. Toda Ma- 1 kv kristjanov ne zapusti, ki jo i 9 ^ fjo z živo vero. Požar je bil od 1 zadušen. Medtem pa sipljejo X 0 i\ ^ 1ir hi bombe in kroglje v ne- )p’ ^ 6čri0 mesto tako na gosto, kakor ni ,< ’ a Peklensko žrelo razširjalo svoj \4 | puh nad prestrašenimi pre- , i' Tkalci. Noč in dan se opravlja i u ^ha božja, noč in dan moli t f . \°d prvega do zadnjega, ter L t f r< j* s i Marijine pomoči. Že govore g 1 ’ ^ e kterip 0 mestu, naj se predado v ° Vr ažniku. Izveličani o. Avijan, r&j v .^i sin s. Frančiška, odgo- h 1 ]- t /l a ljudi od te nakane, hrabri y ll °J Hvalce, ter jim obeta hitro in 0 ° v ° pomoč. In glej, na bližnjih 4* tl gorah se pokažejo zastave, zastal slavenskih sinov, bojna znamenj 3 hrabrih Poljakov, ki so s svoji® 1 pobožnim kraljem Sobieskim pr 1 ' šli Dunaju na pomoč, in to pr»' tisti trenotek ko je bila sila že <1 ( ; vrha prikipela. Kralj sam streže p 1 sveti maši, ki jo je služil o. A vija® Kralj sam prejme s. obhajilo, on f vsemi svojimi vojaki, izroči seb in svojo vojsko varstvu presv^ 1 Device, ter prejme v imenu ‘ očeta slovesni blagoslov. Ves njen zakliče kralj: „Zdaj pa stopajmo naprej, ki smo pod n®' gočno branbo Matere Božje' Poljska vojska stopi na polje, f se ustraši, ko vidi turške tab kakor daleč je neslo oko, ko V gomzeti nepreštevne turške ^ njike, in ko sliši grozni gr 0 ’ 1 tl tl h je tl ji T »C 1)( h tlf tlf b, ee i>e s tj 53 tuških kanonov. Vsi spoznajo: „Tukaj mora zmagati le Bog in j* njegova Mati, mi sami ne pre- $ moremo nič.“ Pa verna in go- V reča molitev slavenskih vojakov je kipela pred stol one, ki je po- d c močnica kristjanov. Resnično, ni P* jih zapustila. Poljaki napadejo, # Turek se meša, turški poveljniki (i : so kakor brez glave, umikajo se, jV begajo, nazadnje pa vse križem e 1 ' beži. Veliko sovražnika ostane ! na bojišču, veliko ga utone v Do- o( novi, zmagovalci pa dobe veli- i 1' kansko zalogo bojnih priprav. Po tej slavni zmagi se Sobieski e s cesarjem napoti v mesto, v Y cerkev, da se odpravi zahvaljena pesem. — Tudi ti, pobožni kri¬ vi 1 stjan, boš vselej zmagal sovraž¬ il 1 nike svojega izveličanja, ako se ro ,! 54 boš zatekal pod varato nebešk 0 p kraljice, in se pod njeno branb 0 vojskoval. Zl Vaja. — Po izgledu slaV' ^ nega kralja slavenskega, podaj s® ] ( tudi ti pod varstvo nebeške matei' 0 ^ Marije, kaderkoli te napada p e ' o klenski sovražnik. J j' 4. dan. i: Kako se greh kaznuje. r Dobri ljudje imajo že tu o 3 } zemlji nekakšen raj, hudobni p 3 } , že tukaj okušajo peklo. Raj f t plačilo svetosti, peklo je plačil 0 ^ greha. Iz greha prihaja vse hud°< to se vidi iz njegovih žalostnil* f nasledkov. s, 1. Greh je angele unesrečil' ^ — Lucifer, t.j. lučnik ali svetlob 0 ' 55 noseč, je bil poprej prvi angel v ne- ^ besih, največi izmed božjih duhov, 1J najbliži stvarnikovemu prestolu, zdaj pa je poglavar v peklo zavr- Ženih duhov. Oh, moj Bog, kako 80 lep je bil lucifer, kako svetal, ‘ ll ’ kako bliščeč, kako veličanstven, >e ozališan se vsemi popolnostmi! Padel je iz nebes. Zakaj? Grešil je. Namestu da bi bil Boga hvalil in častil, da ga je ustvaril tako neizrečeno lepega, je prevzetoval rekoč: „Stopil bom še višej; podo- 1 ben hočem biti Bogu. “ Kakor je on e rekel, tako je reklo tisoč in tisoč j 0 napuhnjenih angelov, in glej, 1 , kakor bi trenil, padli so vsi v peklo. Strašno hitro se jim je sreča izpremenila! Zvezde padajo .| z neba, peklo je ustvarjeno; greh ’ ga je naredil. — „Pa oh moj 56 Bog, toliko jih jeangelov kakor peS' ka ob morju, ali bodo vsi ti nesreč' ni?“ Gospod odgovori: „Vsi so gY&' šili, vsi morajo biti kaznovani! število krivih ne straši moje pi'3' vice' “ — „Yendar pa, o moj Bogi v oni so delo tvojih rok, najlepše del 0 ^ najveličastnejše stvari, ali jim ^ boš prizanesel?" „To je res, d® j, so moje delo", odgovori gospod p Bog; „toda to delo je zdaj offl®' dežano z grehom." — „ Storili ^ le en sam greh, večni stvarnih j ( vseh reči, ali jim ne boš priz^ nesel ? grešili so le v mislih- s „En greh, v mislih! Ali ne ve»> j ( o človek, da en sam greh, ak°' ^ ravno je storjen le v mislih, v je pa veliki in rado voljni grety v da tudi en sam grešnika vekomaj |j pogubi? Oh, kaj porečem pa j až ' /s? a- ^ 57 g, ki nisem grešil le v mislih in ^ Željah, ampak tudi v besedah in dejanjih, tolikokrat in tako hudo, • , kaj porečem jaz nesrečna stvar? ^ enim samim smrtnim grehom sem si zaslužil, kar si je lucifer. Pa še p v eč sem zaslužil, ko lucifer. Luci- 0 fra ni odvračalo od greha ne j ;1 peklo, ne Kristusovo trpljenje: j jaz pa grešim ukljub obema. — ^ 0 Bog, čigar usmiljenje je ne- izmerno, čigar dobrotljivost ne- »končna, kako dolgo čakaš mo- 1 jega poboljšan ja! J « 2. Greh je unesrečil prve stariše in znjimi vse ljudi. — Raj je bil tisti presrečni in prebla- ženi kraj na zemlji, kjer je bila p vedna spomlad, vedni mir in | vedna sreča. Kralj v tem kra- u ljestvu je bil Adam, prvi človek, 58 narejen od samega stvarnika, lju' bljenec božji, srečni in nedolžu’ Adam. Vse stvari ga spoznavaj 0 gospodarja, vse se mu uklanja vse mu je pokorno. Zdrav j e ' čvrst je, mlad je; taki ima komaj ostati. Nedolžnost m 0 sije z obraza, Bog sam se ž nji # 1 pogovarja! Kako bistrega razumi Kako prisrčno hvaležen je Bog u j kako zna krotititi vsa nagnjenja j kako lahke so mu vse čednosti' Vso to srečo, vso to blaženo^ more prenesti na svoje potomc e ; Vsa ta sreča na zemlji ima bi^ njemu in njegovemu zarodu, H predokus tiste neskončne sreč e < tistega večnega izveličanja, ki ga je Bog pripravil v nebesi^' Toda eh, kako žalosten izpr 6 ' men! Adam se ne drži prep 0 ' v« Zi Pi 115 V) tlC si: st Ž? ki P( k ( Pl de Pt 8 » Pc di, ka »ti ir !ll> ‘j* i 3, je. ier ofl iJO ia' ih a! ti ! >S { >e ; id le je, b. O' vedi božje, nepokoren je Bogu. Zato se pa tudi vse okolu njega prevrne, iznepokori; vse stvari ustajajo zoper Adama, ter ga so¬ vražijo. V njegovi duši je nastala nerodnost, v srcu se mu bij ej o strasti; siromak krvavi iz dveh globokili smrtnih ran: nevednosti in po- željivosti. Rode se divji nagoni, ki trgajo človeško srce: jeza, črt, sovraštvo, nevoščljivost, cela povodenj prepirov, vojska, po¬ bojev, in pa najtemnejše zasle- pljenje uma, ki človeka ponižuje do živali. Iz Adamovega greha prihajajo zmote in grozne pre¬ grehe, ki so človeka, to božjo podobo, premenile v podobo hu¬ dičevo. Iz Adamovega greha pri¬ hajajo vse nadloge in težave, vse stiske in bede, viharji in toča, 60 potresi in lakota, požari in t>°' lezni, kuga in smrt, smrt — pl®' čilo greha. (Rim. 6. 23). — D°' kler se bo pretakala kaplja AcR move krvi po žilah zadnje^ njegovih otrok; dokler sveta P 1 ho konec, dotlej bodo trpeli f: nasledki tega greha, enega greW enega samega greha! NesreČfl greh! nesrečni trenotek! Ang® je zavržen zavoljo ene greš*) 1 misli, človek je preklet zavolj' enega samega sadu! — In h Ti pa tako zlahkoma grešiš, lJl tolikrat grešiš, in tako dolgo , grehu živiš, se izpoveduješ tak; hladno, obžaluješ tako slabo, t ,el padaš tako hitro v greh! 3. Greh je vstvaril več*) 1 ogenj. — Stopiva še globok 6 / •dolu, predriva v brezno, ktero J ti, P' ti ff ti P 0; S! h V k ji ji t ■v 1 s p d t 61 greh izkopal. Poglej tam dolu [p tiste večne goreče valove, poglej )(T posode srditosti božje, poglej [Y, 1 ro..ja z novim krikom. Po- .ddejo mašnika. Mašnik pride, f mladeniča opominja, naj misli 64 na Boga, na njegovo usmiljenja naj ga prosi odpuščanja grehov Vse zastonj. Nesrečni šolar k tuli. Mašnik mu še lepše govoft ga še lepše prosi, solzeč ga rodi naj vendar misli na svoje izV0| ličanje. Mladenič strahu pojein^ mašnika divje gleda, nazadnje p* 1 zakriči: Gorje se mu ga, ki uk je zapeljal! Zastonj bi prosi* pomoči Boga! Peklo si vidim o&' prto! “ Nato se obrne v drug 0 stran, kakor iz zaničevanja vseli opominov služabnika boŽ' jega, ter umrje v obupnosti. — T^j daj je že na tem svetu začel straši 1 } pot, in stopil v strašni stan, M ga je imel vekomaj nadaljeval na drugem svetu. Vidiš ljub* 1 duša, to stori greh, izprijene di' ir ščine. Tako končajo, ki Marij 0 de k boj JCd >65 ( ia Je v i v, s 65 ije, ne časte in greši in kot grešniki 0 v, k Mariji ne pribeže. le Vaja. — Stori sklep da ne ni P°,jdeš nikdar spat v takem stanu, 0 ti' v kakeršnem bi ne hotel umreti. v e' Kdor zaspi s smrtnim grehom na n 3. Ve sti ta se podaja v nevarnost, pii da se v peklu prebudi. og il| 5. dan. od' Kaj stori greli našemu Zveličarju .tg0. jo . Videl si ljubi kristjan, kako )0 Ž' greh segel po angelih. Greh r ]Y He jnpredrznilcelodo prestola pre¬ iti) lT ete Trojice. Potegnil je samega K ’nu Božjega iz nebes na zemljo vati Hlev, ga gnal iz hleva na križ uh* 1 Ha na križu umoril. Križjetoraj j^dedek greha. Križ je strašan, ar jje ' v nam kaže tri strašne resnice. , Wt n i ce 18S!) 5 66 sve ko ■6oi sto in smrti bot * , W 1. Greh je kriv trpljf nja Kristusovega. Ti pra^ 1 ' ^ Judje so bili pa res neu# ljeni. Motiš se, kristjan, k veličarjevi trinogi so bili gi' e ^ moji grebi, tvoji grehi. Ko bi bil dl vek storil le en sam smrtni gff bi bilo že treba Kristusove krvi. Zakaj ? greli je neskončno razžaljen]e F žje: to pa razžaljanje pa n 1 ■ popraviti le neskončno zaslužen božje. — Ko bi imel ti molu. vseh svetnikov, kri vseh ll! ' čencev, ljubezen vseh angel 1 ’ ^ in celo vse zasluženje preblag o( J( j device Marije, zasluženja sovega pa ne, bi vse to (stra f ( Sj % J °žit Ci. je in vendar resnično), bi vs e ,j ,)b ^ razžalienia božjega ne popraj, — Ko bi Bog ustvaril t° ’ 67 ^ Vet °y, kolikor je peska v morju; »bi vse te svetove napolnil z p ^ airi i, tako svetimi, kakor sama st °^ a n uiti, in ko bi se te duše j, 0111 sto let postile, molile, — zdi- / Jv ale 5 ostro se pokorile v prahu ^ševniku; ko bi vsaka duša p ?b'pela vse bolečine in muke >, S( , en «ke: bi vse to trpljenje in . i° za,služenje, pa brez zaslu- Pi? a^ 1 », irf gr* A je lj J crel 0 ' pa. uiczi ztomu- Jezusovega, bi vse to ne ■ ll8 al 0 i e enega smrtnega greha bo*'- ' '- 1 - 1 - ■■ _ . v Se . 55 Adamovim grehom in tjw 1 Našimi grehi. Od tisteg »bdal a i Ja ’ b° se je z greh >žji sin se je moral ob- st tr*v vs e ,j A tol’ 1 -i e ve 6ni H°g oče tako 1^7 za pustil. Kader vidiš križ je ^j^ga sem jaz naredil, da se na njem jagnje božje. 5 * 2. Greh ponavlja t f ' pljenje Kristusovo. Daritf s. maše je vedno ponavljanj 1 trpljenja Gospodovega, toda s tej* ponavljanjem se Bog časti, ljudJ pa izveličujejo. Greh tudi pon# 1 ljo trpljenje Gospodovo, toda ; ponavljanje Boga žali in ljudi pa pogublja; to ponavljanj de Izveličarju veliko hridkejše, 'j sama smrt. — Gospod je bil 9 apostolov zapuščen, od Petra $ tajen: koliko jih je še dandašnf ki od njega begajo in odpad 1 ’ iz strahu pred ljudmi! — P spoda je Judež prodal: koPe Judežev je še dandanašnji, ki p, spoda vsaki dan prodajajo, ne Judom, pač pa hudimi ne za 30 srebrnikov, pač p 3 j bolj po ceni, za majhin dobi^ č< P? So k( pc ta ža da to »tl gr ga st 69 za dim časti, za trenutno naslad- tf nost, ki je tolikrat grenka, vselej ;t/ pa sramotna! — Gospod je bil iflj' sovražnikom izdan s poljubcem: tel* koliko jih je, ki pod hinavsko idj pobožnostjo skrivajo s pregre¬ la' hami razdejano srce; ki se bli- i, f žajo Jezusu v s. zakramentu, ,rd ! da ga izdajo! Še dandanašnji se inj tolovaj Bar&ba stavi nad Kri- , \ stusa. „Vim z Jezusom!“ upije j e grešnik. „Kaj sem ti hudega storil, Č 1 moj sin, da me črtiš in pre- štif ganjaš in iz srca pehaš? ali ne daj v eš, da me na novič križaš ?“ & »Pa bodi križan, ker si na poti lil mojemu poželenju, “ odgovarja G 1 ’ grešni kristjan. Kolikor milijonov 0 ljudi, toliko milijonov Kalvarij; i$ kolikor smrtnih grehov, toliko kri- a ‘ 0 70 , ' - ai žanj! Zdaj pa štej, koliko to iznas* kr odkar si k pameti prišel! ko 3. Greh uničuje trpljenj 1 \j] ( Kristusovo, EnasamabesedajeP kv la dosti, daje Bog- svet ustvaril. & J e je bilo še le pričakovati od tolik 1 tv. njega Izveličarjevega truda, 0 „2 toliko njegovega potu, od tolijf je solz, od toliko prelite krvi? uj toliko duš je umrl, in vendar ; ustavlja toliko duš korist zaj f gi mati iž njegovega trpljenja. P 1 ' Us temtakem, o božji Izveličar, si “ p! zastonj daroval, ker greh uničil k tvoje trpljenje; kaj pravim nk Q čuje? strup pripravlja iž njeg" 1 U< Grešiti, kar je Kristus umrl, ’ r f . pravi njegovo presveto kri z k gami teptati in z Judi kričfk 0 Njegova kri pridi nad nas! s Julijan, cesarski odpadnik, smr^ 71 ranjen, je vrgel kvišku perišče a» J krvi, deroče mu iz rane, ter je bogokletno dejal: „Zmagal si, Ga- lilejec!“ Ti, grešnik, pa ne mečeš kvišku lastne krvi, ti mečeš kri P; Jezusovo, da pada nadte in nad 'k 1 , tvojo hudobnost. Ti ne praviš: n i)Zmagal si“, pač pa: „Moj greh h, je zmagal, je uničil tvoje trplje- 4 I b e<1, — Tako kljubuje hudob- L ’. Uost božji dobroti; tako prema- pl Suje greh Boga samega; tako . , Usihaj o potoki božj e krvi v po vodnj i * pregreh; tako nadaljuje satan svoje ' ll '. delo zaradi človeške'hudobije! — 'It 9^' kako nasprotje božjemu Izve- ličarju, ko se satan posmehuje, ’ l' (; k°č: „ Vidite, koliko naslednikov ^ Uuam? Zavoljo njih nisem bil po c ^ °brazu bit, ne krvavo bičan, ne j 8 trnjem kronan, ne križan. Kar 72 jim dam, je prav malo, ali bolj* rečeno: goljufam jih za ta in za drugi, in vendar se g#? tej o okolu mene, in kako ril* mi služijo! Ti pa, Božji Sin ! svojim trudom in potom, s svojif trpljenjem in križem, s svoj 1 ' smrtjo in s svojim rajem ^ kaj si dosegel ?“ Oh, božji od*? senik Jezus, ne boli te to* 1 ' kanj tako bogokletno zasraiB 0 ' vanje; najbolj te boli to, da pogublja toliko duš, ktere si tak! drago odkupil. To je tisti grenj^ 1 kelih, kterega si se branil. V kako strahoten je greh! On f kriv Izveličarjevega trpljenja, ga ponavlja, on ga uničuje. ^ Sveta Devica, žalostna mati ^ 4 rija, varuj nas greha, ki sm° toliko ceno odkupljeni! 73 ol) •n« V d ■ i* o/ v f ok o« s? 0- j* Ol 1 [v } . primer. — Španski pleme- >. as je dolgo časa pregrešno ^ 1Ve l nazadnje za smrt vzboli. Nje- jv Vl so si veliko prizadevali, da p £ a kili k izpovedi pripravili. • a sama beseda izpoved, ga v?. raz j a rila. S. Frančišek Bor- 1 to sliši, vrže se na kolena e n križanega Izveličarja, ter ga j. e £oreče prosi, naj ne pušča, da t ( i-? e pogubila duša, za ktero je r l .o trpel in prelil toliko s. p 1. Zdaj sliši glas, ki mu reče: k^nčišek pojdi, pa obišči bol- iv, ■ ’ opominjaj ga k pokori, ]?J e milosti mu ne bo manj- a ^o.“ Frančišek hiti k trdovrat- Ker je bil (Frančišek) vi- v . g a rodu (poprej je bil namreč ^J v °da, i n podkralj Katalonski), u ljudno vzprejmč. Ko pa bol- 74 Biku začne govoriti o izpovedi' mu bolni plemenitaš naravno^ pove, da v to se ne da preg 0 ' voriti. Frančišek še večkrat p°' skuša, pa vsakrat brezuspešn 0. Spet pade na kolena pred km žanega Izveličarja, spet ga pi’ e ' goreče prosi, naj omeči trd°' vratno srce, in spet sliši tis* 1 glas, ki mu veleva: „Pojdi, p 0 '. skusi še enkrat, pa sabo uzeiH 1 tale križ. Ali se ne bo udal, k° bo videl svojega Odrešenika, ga je ljubil do smrti, do sind 1 na križu ? Frančišek se vrne ^ bolniku, toda nesrečnež ostali trd kakor prej. Svetnik mu p°' kaže razpelo (podobo križanega Jezusa). Ta trenotek je videt 1 podoba vsa razmesarjena in ,, prečudno krvjo oblita — zadnj 1 75 čudež, zadnji poskušaj božjega usmiljenja. Toda grešnik ostane trdovraten v svoji nespokornosti. Divje se ozre na krvavo telo svojega Izveličarja, pa umrje. — Tako mr6 nespokorni greš¬ niki. Jezusova kri, ki je zanje milost klicala, ona bo vso več¬ nost upila za maščevanje zoper trdovratneže. Vaja. — Kader se priprav¬ ljaš, da bi prejel zakrament s. pokore, obudi žalost nad svojimi grehi, premišljujoč trpljenje Izve- ličarjevo. Ko si pomislil kakošne nasledke ima greh, postavi se v duhu na Oljsko goro in na Kalvarijo. 76 1 * 6. dan \ c Š Koliko greh škoduje duši. v Kaj pomaga, če je peklens^ 1 p zmaj priklenjen, moj kristjan, ^ s pa sami tekamo k njemu, 1 nas davi in trga? Greh je edi# 0 c liudo, je največo hudo na svet«! F zato si ga dobro oglejmo, da g 3 s bomo zmeraj bolj črtili. Pogleju l0 1 kolike škode greh napravi duš 1 ' 1 1. Greh dušo osiroti, os 1 ' ' romaši, oropa. Vzpomladi f i drevje v najlepšem cvetu, ter °' '■ beta obilno sadja. Pride slan 3 ' i vse je proč. To je žalostno! 1 Na polju zori najlepše žito, d® se šibi od polnega klasovja. Prid 6 nevihta in toča. V malo ti - ®' notkih je dokončano delo celeč? 77 leta. Ubogi kmetič se joka. — Velik požar upepeli glavno mesto. Hkode je več kakor je vredna vsa kranjska dežela. Pogorelci se k 1 potikajo po kotih, trkajo na u- V smiljena srca drugih, ker si ra¬ fij zun golega življenja niso ničesar oteli. To je prav žalostno! — ii Se večo škodo pa naredi greh, J* še bolj žalostne nasledke ima i° greh. Kdo more dopovedati, ji' kako lepa je duša, dokler je ii' v milosti božji ! Kakor lepo J e jo napravljena z obleko nedol- žnosti! kako drago je ozali- Šana z biseri lepih čednosti! Ka- ^ der pa greši, izgubi vso lepoto 1® in dragocenost. Oboža in siro- l e maši, ter pade v toliko revo, da Jo ni poznati. Izgubila je Boga, j* 1 : izgubila tudi pravico do večnega 78 prebivališča v nebesih. Kar 'f ^ dobrega storila v milosti, bodi i ^ molitvijo, z miloščino, s pok 0 ' rili, s pobožnimi vajami, vse 1° zasluženje je grešivši izgubil®' ^ Hudo je, da je toliko izgubil®' . hudo je pa tudi, da je vse ^ more rešiti, karkoli dobrega sto* 1 v stanu greha. To se v6, da tu® 1 j v stanu greha mora duša molit 1 ' postiti se, ubogajme dajati, p®' x koriti se; zakaj ? zato, da se pi r v pravlja na poboljšanje, da del® j za svoje izpreobrnjenje. da j, naklanja božje usmiljenje. Veneri 1 ' t pa taka grešna duša ne more i'°' $ diti nebeškega sadu. Ona je ( rodovitna za nebesa, je kakor od" j sekana veja. — Vidiš, ljuba duš®' t ko si bila še v milosti pri Bog®' j je bilo že večnega plačilu vredni . 79 če si podala kozarec vode, če si se pokrižala, če si pobožno vz¬ dihnila. Ker si pa zdaj grešnica, si vse izgubila. Ako pa v grehu ostaneš, ako v grehu umrješ, si vekomaj izgubljena, in ko bi bila poprej tudi leta in leta spokorno živela! 2. Greh podjarmi dušo. Jarem greha je težak. Sožnost greha je bridka. Grehu hlapče¬ vati je sramotno. — Cernu tako vzdihuješ? Cernu si tako mračen oi temnogleden? Pokaj se toli- krat ustrašiš? Kako je to, da ti vest tolikrat zakriči? Zakaj ti č>'v gloje dušo? Od kodi je to, Ja nimaš miru ne s seboj, ne z &ogom, ne z ljudmi? To je od Odi, ker si v sožnosti greha, W nosiš težki jarem greha, ker si uklenjen v težke verige gre® f. Strasti, ki ti v srcu razsajajo, v t te trinožijo in pekle. Zmeraj 7 ujedajo kakor požrešne zvei' 1 ' ^ Nasituj napuh, pitaj lakomno^ r j gladi nečistost, strezi nevoščl/ ,| vosti, delaj za požrešnost in '} ei ° t] in lenobo — ti, grešnik, si Pu p tisti revež, ki moraš hlapčeval }, tem trinogom! Res, satan je n 0 ' t* usmiljen gospodar. Jezusa, kr°!‘ P kega in iz srca ponižnega, ll£jr p lega svojega prijatelja, njega v J; iz srca pognal, in zdaj? zdaj v pod oblastjo luciferjevo! On I v zapoveduje, ti se pokoriš; on J. l v gospod, ti si ldapec. Satan pi' af , \ b „Pojdi!“ pa greš; „stori ta g l ' e _ i j b pa Še ta!“ ti storiš, naklad 1 . ^ greh na greh, padaš iz brez' 1 '; ^ v brezno. Kako sramotna je * a žka ! Kristjan se podaja v tla- bo^ V -° Udobnega duha! Otrok je prijatelj satanov! kj Greh umori dušo. Do- 'p^ r J e duša v milosti božji, živi. ,j J e tako gotovo, kakor je to, dokler je duša v telesu, do- 4 človek živi. Prijeten si pred Bog te kaže vsem ne- fti/j' ail0lu rekoč: „Glejte, ta je kj, Poljubi sin, preljuba hči!“ #1 .k 1 Pred 1 ka Prašno grd ^)'l' ■ ^°£ om i si mrtev, si mrlič. l^ e l °. rre vidi. Ti tudi ne vidiš. Vi^iš hudega, ktero delaš; ne 8 narti, ki ti žuga; ne vidiš 0f, ti, kteri se bližaš; ne vidiš W u’ a hodnika, pred kterega ki <1Vl a] u stopil; ne vidiš pekla, kc. f a ". Pod teboj odpira; ne vidiš, § 81 ttirtev. — Mrlič ne sliši. Ti tudi ne slišiš. Ne slišiš P 1 S digarjev, ne izpovednikov, dobrih prijateljev, ne pobož bukev, ne očitanja vesti, ne s sek in nesreč, ki ti pravijo, ‘ ti na uho kriče, da''letiš v bre# ti ne slišiš ker si mrtev. Merlič ne čuti, ali ga božaj, pa tepi. Bog te 'nagiba zdaj^ dobrotami, zdaj z nezaslu^ srečo, da bi mu bil hval e Sj Bog te nagiba z bridko^ z nadlogami in težavami, , k v v k N k bi te predramil; toda h čutiš nič. Od mrliča izhaja rfll 1 prijeten duh, ker gnije. ^ tvoja duša ima gnilobni j pred Bogom in pred ang e |0 pred vsemi svetniki, ker v smrtnem grehu. Smrad S 1 ,/ puhti iz tebe. Jeza, napni 1 k V \ Vi Vi k Oti ‘Os S S Si k 83 /. j^tost. puhti iz tvojih pogledov, , H , tvojih besedi, iz tvojega obna- m Na. Mrtev si, tvoja duša je > #j ^'lič. — Ali se boš kaj zmenil } te resnice? Ako se ne boš, da si že blizu pekla. Ako • 4 ^ poslušaš glas božje milosti, ’ 1 ‘^ ti danes na srce govori, oh, v °dlašaj. Vrzi se na kolena ^ ater B°žjo, pred mater > 5 $ d l»J o4 1 piljeno! — Ker zdaj veš, kaj 'j- ^ greh z dušo, da jo osiro- vN da jo podjarmi, da jo u- N;> pojdi k prečisti Devici, in i^ Sl jo naj te varuje greha, t< e nesreče. Zatoraj večkrai ^ 1 tisto sprelepo molitev s. SjMa: „Spomni se, o pre- '<<> pjena devica Marij a “, ki je °hkim grešnikom pomagala. 6* a fj rjV j i el 1 ■: e 4 J. ? A 84 Primer. — V začetku 1 stoletja je živel v Parizu p 1 ^, svet mašnik, o. Bernard. Bil J iz zelo imenitne rodovine, vef ' dar si je pa izvolil sveto ^ štvo Kristusovo. Iz spisov JI Bernarda je uzel molitev: mni se, o preusmiljena devjl Marij a“, dal jo tiskati v mno^a jezikih, razdelil je več ko J tisoč iztisov med ljudi, ter J ril ž njo veliko čudežnega. dan je obiskal ktero dobrojj naprav: zdaj bolnišnice, zdaj ) e \ zdaj delavnice. Nekega dne J. dva redovnika iz prav ost* reda. Precej hiti k mlajšem 11 ) 1 jame ga, ter dč: „Ljubi brak selite se, svoje izveličanje ^ zahvaliti preblaženi devici ' f riji.“ Mladi redovnik men 1 ’ 85 1 9 ' ) i i § >y -i' $ J J r 1 o 1 4 'i ° v ftk nori; starejši pa mu reče: Jts svet mož. Nato gre vsaki °J° pot. Črez nekaj let pa najde ^erdnard v ječi človeka, o k mu povedo, da ima biti : r azkolešen, da se mu pa o P°Vedi še ziniti ne smč o. Ber- pozdravi jetnika, opominja, j »vari, prosi, preti mu z . 0 Božjo; pa vse zastonj, jetnik jw ne odgovori. Sveti mož v °? 1 hudodelca, naj moli ž njim k J kratko molitvico k prebla- Bevici. Ker hudodelec tudi Heče, ker trdovratni jetnik odpreti neče, jo Bernard ^ izmoli, potlej pa mu jo ti- v usta sili upijoč: „Ker hotel za menoj izgovar- ta’ J° pa jej!“ Hudodelec je sklenjen za roke in za noge, 86 zato se ni mogel braniti. Da ^ se rešil nadležnega moža, oblj' 1 ' 5 ! moliti. Zgodi se; jetnik moli, n 10 prav prisrčno; o. Bernard ga jame, rekoč: „ Priprošnji sve*‘ device Marije imate zahvaliti, " ste se izpreobrnili.“ „ Res je tako ' odverne ihteči jetnik; „že p 1 '®, več leti ste mi bili to poved®* 5 ' Ob, koliko sreče, ko bi t e ^| nikedar ne bil pozabil.“ Pob mož ni izpoznal jetnika, tudi v ni mogel domisliti, da bi bil v besede kedaj komu rekel. „M e fj ste jih rekli,“ pristavlja jetfl*j pa takrat sem bil v redova 1 stanu. “ „Kako pa je mogoče, i vas zdaj tukaj najdem?“ „Pove 1 vam bom“, reče jetnik. „D 0 ", sem bil snubil pošteno dekU c ° zakon, pa me je pretekel lU ¥ pl ta st? ib« bi, f' H bo Ib k *>o So »k b a 87 °J eg* 0 f i * [e' 1 ' jei ' 1 '2 M j* To je storilo, da sem se h, ZVl '&el s svetom. Stopim v sa- ° 8 tan brez poklica. V redovnem , 1,11 sem videl veliko pobožnih okolu sebe. Ker nisem hotel v 1 slabši od drugih, sem se držal redovnega pravila, kvj . a ( ^ ne P a zagledam v cer- 'lOf. >St tistega plemiča. Masčevav- L _ se v meni ponovi. V za- f :r; s .t'ji mu rečem, naj pokaže, v J e res toliki poštenjak. O pol- ^ 1 se najdeva. Prebodem ga. bežim v moj kraj. Doma Sr, -* • - j - -j- 1Tle pikali vsaki dan. Pridru- ^. se roparjem. Ko je Bogu bilo mojih hudobij, zaloti ^ b lav ica, ter me obsodi v u na kolo. Zaslužil sem to. sem, da ujdem le pe- odobo. o t & 1 . j?rehi to božjo podobo le Qlu Jo, nečistost pa jo vso po- .&■ it; ti lO' 1 90 gazi in raztrga. Čigava je p°' doba na človekn? Božja. Ked° jo sme oskruniti? Nihče; in ven' dar, kolika predrznost! Nečisto^ napravi iz duše toliko grdob 0 : da je Bog prenašati ne moi' 6 * Ze v stari zavezi je zaznamuj an° ! kako silno se Bogu ta greh stud 1 : ko je rečeno, da se je Bog kesali da je človeka ustvaril, ker se f človek ves oskrunil in poživald' — Vse se mora sežgati, k gl stekel pes oslini; vse je smrti' 10 ostrupeno, karkoli kužni člove* okuži. — Ker človek ni bil ve ' | podoba božja, ker je bil ve \ kakor brezumna živina, ga je ' pokončal, žnjim pa vse, kark 11 ' 1 i je bilo žnjim v dotiki, od j na zemlji, do tiče pod nebo#*' Se strašno povodnijo je Bog op 1 ' 3 01 zemljo nečistosti; se strašnim ognjem je sežgal Bog nečista mesta. Tako ostro kaznuje Bog človeka nečistnika. — b) Ta pre¬ greha najbolj žali Boga sina. Naše meso je posvečeno po ss. zakramentih Kristusovih. S. krst nas stori, da smo „izvoljeni rod, kraljevi duhovni, sveto ljudstvo“, ktero si je Kristus Jezus usvojil z lastno krvjo. — Še bolj smo posvečeni s sv. obhajilom. 8. ap. Pavel zatrjuje, da takrat ne živimo mi, ampak, da sam Kri¬ stus v nas živi. Potem takem so moje oči Jezusove oči, moje roke Jezusove roke, moje sx - ce Jezu¬ sovo srce, in Jezusova kri se pretaka po mojih žilah. Te pre- svečene ude, te Jezusove ude se predrzneš onečiščevati ? grditi jih 92 jt ifc s toliko pregreho? Toliko f storil sin božji, da bi te opt' 9 ' ti pa toliko storiš, da bi f ognjusil! — c) Ta pregreha bolj žali s. I) u h a. Ti tempel s. Duha, zagotavlja s ap. Pavel; ako si pa nečistih* si tempel satanov. Po naših sveti* cerkvah krasti, to je hudodelstvu naše cerkve onesvečevati, to J rop božji; na altar živega B °$\ postavljati malikinjo, je gnusob* j razdejanje. Koliko hudodelstvo f šele, koliki rop božji, kolib * 1 gnusoba, ako z nečistostjo oskr 11 niš ne zidano cerkev, ampak ži f< j cerkev svojega telesa , temV božji? Bog bi imel prebivat 1 tvojem srcu, zvija pa se v ostudna kača nesramnosti. T v > V odrešenik bi imel prebivati 93 j h toda ti upiješ, kakor nekedaj Udje : „Proč ž njim! ne maram ^ an .) • “ Nečistost kraljuje tam, J er bi imela kraljevati presveta r °jica! v 2. Nobena pregreha ni člo- e ku pogubljivejša. Nečistnik y na svetu podoben pogub- Momu. Vrzitegav vunanjo temo: v e P je. V peki u ni reda, tam je strah in trepet: razbrzdan ■ pogubljeni je v oblasti sata- ? Vl: soženj je. Njih črv ne po- ^Ue; ves | g a peg e , — Da je ^istnik slep, dokazuje s. Ber- . r d: „ Kedor se uda častiželjnosti, človek, ki greši, greši pa kakor i J?uhnjeni angeli; kedor je udan komnogti, je človek, ki greši, kakor Judež; kedor se pa Nečistim mesenim željam, je 94 tudi človek, ki greši, greši P* kakor živina; ako toraj g 1 , kakor živina, nima tiste paiB ^ 1 nima tiste svetlobe, ki ga ra^ čuje od neumne živine." — Tr slepec nima občutka za lepo V dobro, ne meni se za dolžno^ zanemarja družino, zapravlja ^ in življenje lahko, da celo mu oči ne odpre. — Da je $ čistnik razbrzdan, potrjuje c f’ k veni oče Tertulijan: „Pregi' e nečistosti ima vse druge pregr 6 ¥ pod seboj in v svoji službi. j čistnik mori in po nedolžni j preliva človeško kri, izdaja, 'j - struplja, zapravlje, goljufa, P krivem prisega, krade bogorop* 1 ^ — Reci, kristjan, naj iz grob 0 j ustanejo vsi neverniki, vsi saJ J1 ° 7 j# morci, vsi hudodelci, ki so 95 Morišču izgubili življenje; reci, naj se snide ona mladina, ki se je pregrehe posušila, ter z eno nogo že v grobu stoji: pa jih prašaj, kako so zašli na kriva pota. Vsi ti bodo odgovorili, da, ker so bili razbrzdani, nečisti strasti udani. Ta pregreha na¬ pravlja izmešnjavo, razdvaja in razganja družine, vznemirja in bega zakonske, dela, da se sta¬ rši tresejo za nedolžnost svojih °trok. Nečisto ljudstvo si koplje grob. — Nečistnik je s oženj, 'n sicer najbolj zaničljivi soženj. Mladenič se je hitro izpremenil; bledi, hodi medlo in upadenih °ei, hira, videti je, kakor bi htel Ugasniti. Od kodi ta izprememba? ^rozoviten trinog ga mori, trinog Nečistosti. — Hudobni duh mu 96 gospoduje v srcu; ta ga vodi H greha v greli. „Nimam nič ve eva, li) je ves izmešan in potrt, Qjh° se potika kakor Kajn. ^v° • 8e * )e Suti siroščino, zani- ^ an je, stud; v sebi čuti hiranje, pekočo svest, da se je hudo 1^ kakor kterikoli drugi greš W" J i pogostejše vrača v stare 4 6 1 . . - - ' n _ °n tudi najprej obupa V * tri ->k nima volje; na njenem je vlada strast, strast se h(.j r j V| ' a ča v navado , navada tsitj 6 l )a v potrebo, in tako se X M«. za padcem, greli za >Ul - — Rad bi se iznebil 1889 . 7 98 žulečih verig in tiščočih oklep 0 !' pa se jih ne more; preveč \ k v a onemogel. Zatoraj obupuje J,il svojim izpreobernjenjem, češ- ^>1 likokrat sem že sklenil, pa t vse skupaj nič. Zatoraj obup 1 4 nad Bogom, češ, Boga je sa dr k M <0 ( m ^E tako močne, moji sklepi tako J v] 6| stanovitni. — Vidiš to raj, t svetost, mene je sam greh. , toraj obupuje sam nad s e j češ, sam sem tako slab, duša, kaj stori nečistost? Ta h k greha najbolj žali s. Trojici ^ človeka najgotovejše pogubi (k 6) duši in na telesu. Kaj je p".j.;- ko- takem storiti? Obupati? Ni^k k ne! To bi bil še veči greh-j še vse izgubljeno. Še imaš p^J k' } pa v nebesih, pri Mariji, je pribežališče grešnikov, ll l 99 ' l? (Jj,-j r imer. — Živela sta v Ma- ^ k f;) . i- nda da Španca, Alfonz pa J gteU na S d ‘. Bila sta P ri i ate] i a v $ 'nat 'v Bre jkone je bil Ferdinand r to];i |Sl grešnik, ker ga je Bog ^ ' ;i ^ epominial in svaril. Ne- j Juvue s » b u oi, rer jin v 0 j ^ 0Va le. Med temi jetniki » 3 '^cT a tudi Alfonza. Tudi njega °V ^o v ' t nanda ) so btele te pošasti v l > zdajci zakliče „Marija!“ ' i • rrdlle - — Nato vidi F. F a sodnika. Njegova Mati ^el o a . Zra ven, pa veliko tisoč Oi svetnikov okolu njega. 7 * 100 1' Sodnik vzdigne roko, da bi - udaril. Ferdinand spet prosi - ' rte do rijo pomoči, ter ji obljubi; se bo poboljšal in ostro pok?! ako mu njen sin prizanese. rija utolaži svojega sina. ud"; --j~ - ~ • -- JI ga ne zadene. V tem se F e j nand prebudi. Vsa postelj? ; solzami omočena. ki j^ 1 je s solzami omocena, «.i j - j pretočil tisto strašno noč. Ffl premišljuje svoj stan, zarod i j. »j ,/ j i . da se bo poboljšal, poti®) stopil v oster red. Nato y zjutraj k njemu Alfonz. ^ ^ opazi, da je Ferdinand nena^J otožen, tihoten, resen. Ferd^j mu pove, kaj je videl n 0< jj| sanjali, in kaj je sklenil p0( i 1 Pri] Se V 0}> Alf, % Pri ' e l k l Pr, ' e l j* :°žj % Alfonz se mu posmehuje ^ tako srčni dečko, pa se da j ugnati od praznili sanj ; 101 f> dost ° Š V ? se ^ kedaj pa boš ? mla- )1' ] J() ...^ rav i ; poskočiva, starost pa: I v starosti, za pečjo, ta- J' } Jes 8e ni isli na smrt, pa na ne- f prip-' V sredi tega pogovora / hla Pec, ves v eni sapi, J se plemiča Alfonza čakata, i[ v 0rit eri "' imata neutegoma go¬ li! Alf 0 '»^ec bom tukaj, “ pravi m najd Z ' Alfonz gre dolu na cesto, j ■ pw ■ Paniča, se kterima se je 4 < ral - Preč ga napadeta, z /' ta J Se kata in prebodeta. Na f Prev ) ^ > ° t Priteče Ferdinand, toda m liča ° Zl10 - P- videč krvavega mr- i/ lar' . lz P°_zna, da se je zgodilo, 4 sc; ael v sanjah. Obtoži se m 11 namestniku, ter ponovi i .°Pljubo. Zdaj je rešen t ' i e v milosti pri Bogu. v§e , kar je imel, je bil 1 » poprodal, in ubogim razd e Toda huda navada je m°^j Speče strasti se mu prebude. 0>^, blago zaje, zapije, zaigra, zap 1 ' 3 , Povrne se tudi v blato stare , čiste pregrehe. — Spet ga h,j spečega posvari. Vidi natffj da se pred njim odpira bre^J V njem je tisoč in tisoč po^rJ ljenili. Hudobni duhovi jih $0' v b in H ki ž nt] ^0 T 1 V f L° h, čijo in peklč. Pred seboj _ strašnega sodnika, ki hud°; J veleva, naj Ferdinanda vrže] 0 , goreče žrelo. Ves prestraši 1 jj F. priporoča v Marijino xxi ^ ljenje. Precej se vrže Marija f.u stol božji, ter prosi za gi -e3l V i#\ N t ll ° n H 4 ; V ;!))( Ferdinanda. „ Ljuba n j o)' pravi sodnik, „kako moreš y 'v i siti za tolikega nehvaležni „ Odpusti mu le še enkrat it o’ S 103 M %>x p':’ / i/ v 0l 'i Marija; „če se spet po- • tle v greli, naj ne prosim zanj tpV- lnu ne prizanašaj! „ Dobro r j*j> l< odvrne sodnik, „bodi, k°r prosiš: toda ti, o človek, no vedi, da se nimaš več ’%xl] 4 A H 4 m vi jo, J r 4 i/ $ n t o 1 ^^sati na prošnjo moje matere, ji 0 2a dnjo to milost odvržeš.“ — k Fa. genilo. Storil je po- p' 1 ' 1 - vrnil se je na pot čednosti. v .j kakor smo rekli, huda na- kj]' a je veliki trinog. Preteklo je lj a j° nekaj dni, in spet se je va- ^ v nečistem gnusu. Padal je globoče, nazadnje je po- obožal. Prepelje se v V 1^'ko, češ, tam bom obogatel. glavnem mestu peruvske S? ’• s ’ Podobi res nekaj pre- pa ga spet potroši za ‘ ^zboli, ter se poda v bol- 104 nico. Tukaj mu je vsaki huje. Premišljuje svoj žalo gtl stan. Medtem sliši o pobožn e misijonarju. Tega prosi naj ho dušni zdravnik. Misijonar vt ves pripravljen, izpove Fa mu ponudi, da mu bo našel 1 dovno hišo, v kteri bo mogel 1 I polniti obljubo. F.ova duša ' bila zdaj spet brez greha. 2 ^ nim zdravjem se je vrnilo ^ telesno. Da bi mu pa ne b treba v samostan, zapusti ter se klati po deželi, in nesramnejše ko kedaj 0 K liko let nato je hodil pob 0 ^ a vso moč v sebi. Kakor voda Rasi ogenj , tako gasi ta kruh ^gelski tudi žerjavico hudih želja. 3. Zatajevanje. Ono je do- ier pomoček za čistost. Ne u- ^ r aši se, kader slišiš: zatajuj sel bom ti nalagal ostrih po- k ( >ril in trapil in mučil, kakor Ht jih nalagajo vsaki dan po- božne in svete duše. Pač } ,a , to ali ono pokorilo sam odb el1 ^ kajti vredno je in spodobi se m F tudi potrebno je, da se tudi & pokori, ker se je tudi ono g 1 j deležilo. Pokorila so kakor ^ Veš, čemu je sol ? Sol brani) ( [ se meso ne izpridi. Takisto b^ nijo pokorila in zatajevanja, F se telo in duša ne izpridita. *. svetujem ti, da bodi do vrat 11 ledenem potoku, kader te » a Fj dajo izkušnjave, kakor je F s. Bernard; ne svetujem ti, drži noge na žerjavici, ter P • skušaj, če boš mogel prena s3 .j večni ogenj , kakor je sto s. Martinijan; ne svetujem ^ da legaj v trnovje, ter ^ meso, kakor je storil s. B eIJ , dikt, s. Frančišek. Rečem ti P‘ l r ki tt; P< tl st oš te le F jo ži »a iti F sa >ti k 113 iii 0( H zmer en v mesnih jedeh Uži °* )0 j n ^ pijačah. Neizmerno p 0 ^je mesa in vina jih je več L>i Vi °’ kakor sta Neron in st'i eC ^ an i n vrf i trinožniki kri- 0 ^°v odpadnikov storila. 2) Ne t e Predolgo v postelji, da bi Hoh Solnce budilo. Varuj se ^0°v' Lenoba je kralja Davida je v dejanje, kterega se živelj. bridko kesal vse svoje Sata ti Lenuh ne potrebuje irj l£l a ; da bi ga izkušal; ga že do) ž , Natanko izpolnjuj svoje Poko f 1 S* Jeronim se je silno 11 ’ tako, da ga je bilo iti v P°bora in post, zgolj kost 1 ^°ža, - - H , a i in vendar je trpel pre- «■ 0st ^Ušnjave! Kar ni dosegel z dpi ’ m ' pokorili, to je dosegel s i i • _ gostjo. Delal 188 ». e neprene- 8 114 homa, s tem je ukrotil hudo r želenje. Posnemaj ga! — Pri^j in goreče pa se poslužuj razloženih in v Marijinem priporočenih treh pomočkov v čistost, namreč: čujočnosti, 111 litve, zatajevanja. . Primer. — Kar Mariji ^ ljubo storiš, za ono plačil 9, , )f izgubiš, saj še kozarec hl 9 ^ vode ni dar zastonj. — se snide s pobožnim redovn^j na ladji blizu Džčnove. V r ° ^ ima bukvice, take, ki srax» e ;j vost zatirajo, in kterim „romani“. Mladič se na usti in pobaha, rekoč: »^ krasna duhovita knjiga! merno sem je vesel. Ne je za celi svet. Kako srečki) bil, ko bi j o znal iz glave. “ Po sh do da £o s S} Si ?Po Iti d, D, Os '01 )ti «V«vi s s % 115 P 1 1,le m ladič k redovniku: )%ki + VaS Veseli ’ S' 0s P 0(l P ater > sjte 5 i 6 J 0, Prepričali se bo- 8em P rav0 re ^ e k“ Re¬ ko; ;!. P re bere par vrstic, ter 4a ^pozm i V~“ a > kaj ima v roki, pa i lastniku nazaj. Mladi b^. e ° s di v redovnika, naj le §° 8 p od a P a odgovori: „Ne bom ktijL že dosti vem kaj je v tej Yo ( f^' »Raj mislite ?“ bara go- ki ’ »Mislim, da strupeni puli, 'lostj 1> k ar ' iz tacih spisov, je ^ da se brž izpozna. M 8e P a vem, da so tudi stvari, 3itp : 8 dijo s tako hrano, in da i V °jiL U ^J u bša piča. Vsaki po v ala p^ Usu - Kar mene zadeva, ate J je ne želim; dovo- v, ’ da tak ostanem, kakor 1 ladič umolkne; bil je v f K $ / / č; I ei 116 zadregi. Redovnik napelje bes 0 ^ na druge reči. Ker je bil ^ dovnik pobožen, učen pa • obrne pogovor prav kakoi' nevedoma na čistost, ter , if kolikanj srečen da je, kedoi' j čisto in nedolžno srce, in nesrečna je mladina, ki zab? j v pregreho. Mladenič ve ^J vzdihne.Redovnik nadaljuje : ,r h Uj Ja Pr Pr 'Vi k dv o, človek je strašno nespameten govec, Kaj pa dobi kristj^J dušo, ki jo hudiču prep' 1 ^,- Vse da, ne dobi pa nič. Pa^ ^ bil: V kolegiju, kjer sem 1 * 117 / & 9 / ll" i' lla - 'j 1 ! so mi tako priporočali, °p častim. Zdaj sem vse ip 0l , ’ Sra mujem se celo. Kako ll P a ti, da me bo še po- pr av ^ a? ‘‘ »Moj dragi prijatelj Mdob-r d ° Vnik ’ ”P rav ieiik ° si iiu ate p.. n jeno prijaznost. Kje lis^lj^.^njigo, ki ste jo tako livar riv a ' »0, č. g. oče, ne govo- o 0 tem.“ „ Narobe, prav lio4 t rnora govoriti. Ako se to r e ..Mariji prikupiti, žrtvujte „Alj ki vam je tako ljuba. “ bo ^ o r ® s mislite, č. g. oče, da ji Pt av °i J u bo?“ „ Zagotavljam vas, ie, „/Jnbo ji bo.“ „Nate, tukaj kar hočete. “ Sts? ž n -'° l ei' v mjigo pretrgata na dvoje, l bj a p. r eta v morje. — S tem S * J e mladenič pridobil 0 prijaznost. To so doka- 118 zovale obilne milosti, ki jih j. prejemal, sveto življenje, n 1 srečna smrt: odpovedal se je ¥ namreč ničemurnosti sveta, Pl moženju in domačim, ter st' v red. Tebi, ljuba duša, : bom svetoval, da Mariji žr\ nekaj slabili bukev ali pod", ker sem prepričan, da jih i, Daruj ji pa včasih kako žno veselje. _ < Vaja. — I)a ne pad e y greh, obljubi Mariji, da se ^ stanovitno držal pomočko^ i, tajevanja, molitve, čujoča 0 ktere njen Sin priporoča. 9. dan. Kaj je odpustljivi greb- Kedor je vajen padati v ali odpustljive grehe, zash^ 1 ’ ti is v n P n i? § P d k d »t 1 v i v fte .° bba (kar 8 ^ cer nihče rad a 8l ^i) : nehvaležnost pa ne- ^ n ° st - Meniš, da je preveč re- , ®?a? Poslušaj, pa boš videl, a Je ves. — ' v a Odpustljivi greh je pra¬ tik ^hvaležnost. Ne govorim iz ^ Pregreških, ki prihajajo v e ^ ol .i krhkosti in slabosti člo- r 0 ; p ° Vl ^’ ki so mu takorekoč pri- p 0v ^ ki kterih se še pravični D e 8(3111 otresti ne more. Tudi z y P r egreških iz nepazljivosti, eov Vahn ° Sti sv °j e narave. Tukaj pr^ 1 -! 11 }° tistih prostovoljnih in dov^^ih prestopkih Gospo- toij^ P°8tave, kterim se ne daje ti a ni °d; ugasuje ji vero; ’ da se ti gnusijo verske 126 reči, izlasti ss. zakramenti. Kak° J gloječi črv načenja majhin gre^j vsa dobra dela, ter razje ves čednosti. — To še ni vse. afer j liin greh vodi v smrt. Kaj P°' rečemo o človeku, ki popije vs»^ 1 dan nekaj hudega strupa? ^ umnež je! Ali smo pa mi vo#® neumni, ki se podajamo v greš^ navado, ki nas more pogubi^' „Kedor je v malem nezvest, J. nezvest tudi v velikem/ 4 pi’ aV * Izveličar. če se ne bojiš voljnega odpustljivega greha, P° misli nesrečne njegove nasledil njegov nesrečni konec, ki v dušno smrt, v pogubljenje) ^ peklo. Zatoraj je odpustljivi g 1 ’ e / velika nehvaležnost in velika 1)6 umnost. 127 Primer. — Svet redovnik, karmelit, o. Firmin, je že zgodaj prav pobožno častil Mater Božjo. Nji se je imel zahvaliti, da je konec svojega življenja tako ča¬ stitljivo izveršil. — Rojen je bil v Amjenu od pobožnih pa ubo¬ gih starišev. Moliti ga je najbolj veselilo, pa ni mogel, kolikor je želel, ker je imel skrbeti sebi in svojim za preživek. Vsaki dan je bil pri s. maši v karmelitov- ski cerkvi. Raje bi bil uro manj spal, kakor pa s. mašo popustil. Karmeliti so se spodbujali ž nje¬ govim obnašanjem in ž njegovo gorečnostjo. Zatoraj je prednik želel ta biser pridobiti svojemu redu. Odpre mu prednik samo¬ stan, in dd mu priložnost učiti se. Dasiravno je bil Firmin že 128 prileten, je vendar tako dob 10 napredoval, da je bil v nekod* letih posvečen. Učenje mu F božnosti ni oslabilo, še poO JJ1 ?i, žilo mu jo je. — V tem je francoski prevrat se vso svC razdivjanostjo. Samostani so ■ J ' odpravljeni. Ves žalosten je sMj o. Firmin redovno obleko, "d so duhovne preganjati in \o s '\ ( kakor divjačino. V začetku J delal v Amjenu; ker so bd 6 jj nevarnosti zmeraj veče, je & e \ v deželo. Od vseh strani so di* njemu verniki, ktere je z uF, škimi skrivnostmi potrjeval tolažil. Potikal se je po dup* prenočeval po gozdih, ter pred vohuni od kraja do k J '* r povsodi pa izveličanje delih. ^ zadnje ga zasačijo blizu A»iJ eP * d k st ki l ’e 8 Sk od od; §9 kil kni L 125 v er v e6 den< :.jo v ječo. V ječi je našel ki v brezbožnost ^Veliu? P riseči - Dejal jim je: . mt Smo rla.t> a usmiljenega očeta? — otre k J<: m °j o6e , jaz sem njegov 5Hoj a : 7 Se . nebeško kraljestvo je Zeinij- . kia. Vi bogataši na kaj k’ vi vladarji sveta, če imate /, lJr e p ■J J 3l Val‘ v ,?°^ e j^e gori v nebeška Varilo ! S . 6a ’ l Ja ,se vam bo vzpre- kkulp j^ 1 '^ 6 ’ ka bote zavrgli za- Uii časti, svet ter dejali: „Kako nirzi, ko nebesa gle- dam! “ — Vi siromaki, ki , gatim zavidate bogastvo, i e h polja, krasne palače; potolč 1 , se, povzdignite oči v nebesa, si recite: — „Tam gori je d ji mojega očeta; ako bom zvest, m, bo ves nebeški dom.“ — B ll m, V pripoveduje, da je poznal - j nostno ffc gospo, ki je bila uboga po telesu, pa tem tejša na duši, in polna KAJ sovega duha, pa ljubezni do % rije. V mestu so zidali velič a,l? j) : i cerkev. Tudi ona je prihr^V Ponudi ga, duho^j, en tolar. ta pa se brani uzeti denar ti bom raje še jaz kaj p° m ker si sama ubožna. Nato 0 ^ u K vori gospa: „Kaj? jaz ' i,j ur častiti gospod? Mari niše# j stjana? mari nisem liči ve J s l a i v P t it tt ki n r M j\ P * , J'! o 1 go v Jc v ne besih in dednica nje- to ; ( ^ a kraljestva ?“ To je vera, zaupanje; — 2 ^ So ' s. krstu si brat Je- K r - V ’ ter imaš pravico do vsega je 8 ® ov oga zasluženja. Kar ti 8oy 0 ' °dprl vrata v Jezu- ^adi C f k ® v > so vsi njegovi za- sv eto ^°ji; — Da moreš pre- irn^v j r ojico spodobno moliti, Velip ez 1 u . S0Ve molitve. Da moreš pla^ a . dolg svojih grehov po- ’ imaš Jezusovo pokoro. ' ®^valis milosti, imaš Jezusove 111 bc za prijete dobrote lV; do. V ’lni]7''' • P r osiš Boga nešte- M U i e f ll . 0st b ^ jih zmeraj po¬ bi ".mu* prošnje Jezusove, , es k°nčne vrednosti. — Po \ a P°stola Pavla si ud Je- ’ lri toraj z Jezusom eno 130 telo. Ker si tako tesno skleR), s svojim Gospodom, so vsa dela posvečena, v ceni povis iž# ! pred Bogom veliko več vred” Srečni kristjani, ki so s p° s gv čujočo milostjo živi udje pr e9 tega Jezusovega telesa. Nesi' e pa kristjani, ki so z gre^, ohromljeni in posušeni udjf lilene veje božjega drevesa? mrte mladike skrivnostne “'J božje! O milost mojega o milost, kako neizrečeno di* si ti! Ko bi dejal vsa bog^p in vsa kraljestva sveta na j stran vage, na drugo pa samo drobtinico te božje m’ j bi globoko prevagala vse jj svetne blagre, blagre, ktere s v tolikanj čisla, ki so pa v^jjj božjih le prah in pepel. " 131 'f V ' e' li I)l( ^a reveža? Od vseh je za- Hj a etl ’ °d vseli preziran, odga- C L‘»J. suvan, zaničevan. j e J e milo vanj a vreden! Ce %a ° n ' revež ud Jezusov, če v e ]-v Za klad milosti, je veči in ^nejši in bogatejši kot vsi k až ^° čn i a ki sveta. Bog sam ga 0 ^ojoJ lebeŠčavioni re koč: „Grlejte & k a j P re \jubega otroka, nad Ji st; riln imam dopadajenje.“ — žl ate °idastni kralj, sedeč na gat; n 1 Prestolu, oni mogočni bo- ' °hdan se trumo strežajev. -ib. Q i i 4 ki u 3 UJL ~ v in S 1 yi e dni preživlja v veselicah ak 0 ^ . la °stih, ki se lišpano oblači, n ! v milosti božji, je gnju- f. m stud pred Bogom h d , letniki. — Duša moja, K. živili " napačnih in golju- vvrtcro-fttnih # L 'mam napacim*- — ° ", dobrot posvetnih otioK. 132 Tvoja plemenitost je v tem di> m** 0 . si kristjan; tvoje pravo Log- je v tem, da si v posvečuj 0 milosti božji. j 3. Po s. krstu si teiflP s. Duha. „Ali ne veste, da v tempel božji, in da božji du^ j vas prebiva ?“ govori ap. S. Avguštin pravi: „Kader v cerkev, stopi tempel v tempel, živi tempel gre D? živi.“ „Ti zidani templi p a posvečeni zavoljo teles kristja 11 r ki se v njih zbirajo; naša lesa so požlahtnjena, ker s° $ umrjoče duše v njih, duše P 8 ’. < posvečene po svetem Duhu, njih prebiva“, dostavlja s. nard. — Kader se otrok kr^ 0 ^ se skoraj taisto dela, kar kf g se cerkev posvečuje. ZatoraJ ^ esom svetnikov in ^ ostankom toliko časti, ii,,,]-. a l se kristjani v cerkvi in i 2 p 0 1 P°kade. O kristjan, ko bi ^ svojo vrednosti in čast! so \ °^ er otakem se ni čuditi, kar j e e o s. Leonidu. Ta oče pol/ aares krščanski oče, in Orig. ZlVe vere. Imel je sinka «vU 1 ? a > ki je obranil krstno Oče ustane ponoči, - otroka vj -- ^dolžnost. Uče usrauo v — • ?» V sinu, pa spečega »trota j/™ poljubi na prša, vedo , 7/0 temnel s. Buba. — 1 em !?’ ljubi kristjan, je » V Tvoje srce bodi kakor ? ati altar, se kterega se nepve- : )tr ‘a vzdigaj kadilo molitve K- ^ 0s Podu v nebesa. Združuj se s v'.' 1 posvečujočim dubom, 7 ‘ Pečenimi uzdibi v tebi mob. 134 — Tempel je kraj, kjer se znanj uje beseda božja. V tvoj®^ srcu pa pridiga glas božji. pusti vendar, da bi bil glas ^ jočega v puščavi. Tvoje srce h° celica, v kteri se pogovarjal • Jezusom. Nikar ga ne pusti stati, in zastonj trkati na vf® tvojega srca. — Tempel je j rišče, kraj darovanja. Kristj^ ■ vi ste kraljevi duhovni. s. krstu ste bili posvečeni. ^ vam je dal pravico, vam je 'h ložil dolžnost, da mu na svojega srca neprenehoma rujte. Darujte mu toraj dal' 3 jega duha, da bote trdni v ^ dar poj' 0 svojega telesa, da se ™ pokorili; dar svojega premož^. da bote miloščino delili; p svojega napuha, da bote pon 1 '' L 135 dav ^itj mu dar vsega svojega _^da g e bote ljubili med seboj. b; _ m pel je svet kraj. Zgrozil •• 1 -J~ vok el. da ipei je sveu n.«^. b v 6 ’ ^o 'd ti kedo rekel, da l °di b - -—«e. 1 KO Dl tl KCU.v/ * ^°di klet v cerkev. O varuj se, f a kaj tacega s svojim temp lom ne storiš. O človek, ki » 1.. ' •_ r/ n e- , »to storis. . V r ' s. krstu zaznamnjan 1 , °^dm znamenjem, ki jagnjeta božjega,. k s ' . A° drajši, posvečenejši, sve ej> i r sveti tabernakli v naših cei- kva1 '', in vendar grešiš v ten Oior,-. - - ’ ’ u ov ves. da k r sl otrok božji, da Si Jezuso ta k da si prebivališče s. 1 • J®* danes, kar si rekel svoj dan: Odpovem se satanu i vsem njegovim delam, raj docem v-n utnr onečastiti L hipel mojega Boga! 136 Primer. — Neki misijo^ v novem svetu je prehajal jave, ter izgubljene duše za K 1 ’ 1 ’ stusa pridobival. Na takih se je mudil le po večih seliš&. Semkaj so se zbirali divjaki, ^ sijonarja poslušat. Veliko jih J bilo 20, 30 in več ur dal e /j Nekega dne pride k misijon® 5 ^ divjak, ki je bil nenavadno nega duha, nekam ves goreč, 1 hrepeneč po naukih svete v — Vsako leto pobožno ri(; obletnico svojega krst- b]j } ^ ne ‘ Ponovi krstno o- bV. j ° stori ' STOjemu 11. dan. D izpovedi. je nedolžnih duš. Pre- j eno b Jjb prelomi obljubo, stor- pj, e( | P 1 '! s. krstu, izgubi milost n (; } Je “°gom, zapre si vrata v n a>s , Toda usmiljeni Jezus Sv 0 j- v tem stanu ni zapustil. ?Wb„ Cerkv i izročil drugo S, 7 0 ' zakrament s. pokore. I a ioi'e • a J e edino, kar nas 12 tacega stanu še rešiti. 140 1. S. pokora daje vel^ dobrote. Dobrota je odpuščal o&: grehov in torej mir vesti. ~ pravi izpoved; kaj bo iz človek 9 ' Slab od narave, vlečen od ^ dega uzgleda, zapeljan od K hnjšljivih druščin, bukev, P, iz pregreška v napako, iz vi' e ^ JL O JL 7 ^ n, v pregreho, iz prepada v bre 01 ^ Moti se v druščinah, veseh c9 ker ga je strah samega ker ima prazno srce, ker je fi . zadovoljen. Verske resnice » straše, vest ga peče podnevi po noči; vse stvari mu oci t€ oP greh. — Razbojnik je ui#' nedolžnega človeka. Prašaje V ali je mogel potlej spati. mogel; zmeraj sem videl sebe tožnike, namreč tiče, k 1 bili priče mojega lnidodelsP ( 1 § S si T 4 je L 141 — Taka je tudi z grešnikom. — Hvali Boga, da je kdpel s. po¬ kore. Kako sladko je slišati tolaživne besede: „Moj sin, tvoji grehi so ti odpuščeni, pojdi v miru!“ — dobrota je: dušno zdravje. Grešnik je veliki bol¬ nik. K bolniku pokličejo izur¬ jenega zdravnika. Kako so vsi veseli, ako se zdravniku posreči, da bolnika ozdravi. Vesele se, ker je ozdravljeno telo. Kaj pa, če je bolna tvoja duša? Ali greš, ali pokličeš duhovnega zdravnika? Ne tirja se, da pij grenka zdravila. Ne tirja se, da si daj odrezati roko ali nogo. ' Treba je le, da poveš grebe, da jih izpoznaš pred namestnikom Božjim, pred izpovednikom, ki .) e po vseli božjih in človeških šmarnice 1889. 142 postavah dolžan molčati veko# 1 ^’ pred človekom, ki je sam j; ’ • ,• * fr iz bii v o ( % ? Je jo H L I <*> j 6 ‘i f v r / /; i j ^ati ss , i?a,8l a (. j zaJfram ente, bo v njem pr egT ? r ri0s t; ako pa ne, bo rasla 8r 6ČQ‘ 6 a jn razuzdanost. Ne- v a g s j st ariši 5 vi ne veste, zakaj p°tl e ; i ne S r( ‘ k izpovedi; potlej, Vsi r, izvedeli. Trepetajte! ^loglj 0 °*' v aših solza ne bodo ne ozdraviti po- 2 ^ duše vašemu sinu. %djai Svet i e i n vaje, ki jih v t 0) j| Postavim, naj ti služijo Mdo^ zakrament s. pokore s iž Po Vel ^ e j emaš - — 1 ) P re( l r ‘i£a r c , J ?• Izvoli si izpoved- Mil ^ er i te bo najvarnejše ? . P°ti izveličanja. Ne J f tl: jega očeta. Kaj si pa dobrote božje z neh vale^U’ povračuješ? Od žalosti bi ^ j 1 umreti, ko bi v jezi očeta 11111 it Kako se pa ti vedeš, ki g !j’ veličarja svojega tolikrat hV Z ostudno ognojino na ® bi si ne upal pokazati se Ij 11 J' Svojo gobavo, tbravo, 0 pl ninami pokrito dušo pa J Božjim očem? — Stopi v t S] Pi k- dt i2 l {• L h i i i •ff f f, f t K r l h l $ I 0 S esa - 0 kako lepo je tam Ijji ' Kaderkoli si pa grešil, si dop^ian jili izgubiti. Poglej t a * peklo. Kako strašno je si v,-, olu ! Kaderkoli si grešil, UiišV V ° ] j ar ' tja dolu priti. Pre- s ftirf Ve ^krat peklo, da ti po 2\ r\, lle ko treba izkušati ga. pLj v Spovedi. Ne govori W i besedi. Ne opravičuj se; C5 d J® obtožba. Ne dolži si pri kraju, po- iž Pov P rl S n° Stl i iv0 ’ ka i l )oreč ® ri f , ■ (rn k. Nikar si takrat vesti ar UT) ^V ra kij, k° ti mašnik govori, v e?o P° s lušaj. Ako dobiš od¬ iti t ’ ■ k a( k k vznožju s. križa, je» a i teče nate rešna kri tvo- Pov e v ličar j a - — 3) Po iz- koi' f , ( * ne odlašaj opraviti po- * l\l b M 1 . » * _ ±1 Ir A 146 ef 1 bi jo odkladal, ker je v prt 0 ! ; z grehi tako majhina. Se san 1 pristavi. Prejel si s. milost b°^ Varuj jo. Ohraniti si jo ni° z dvema priprostima pomočk°°j^ a) opravi izpoved vselej ^ tvojf| kakor bi bila zadnja življenja. Francoski maršal ” J naj je bil pri kralju ali vojski, ni šel nikdar leč, ne bil pripravljen pred ^pi stopiti, b) Izpoveduj se m al rlO 1 tako, kakor bi se izpovej to samemu Gospodu Jezusu. ^ ti bo lože razodeti vse 1 p? boš bolj potolažen, pa več 1 f i-al L sanja boš imel. Primer. — Neki genezi imel trhlo omahujočo vei'°- ^ razodene hrabremu pa uč e ° p) oficirju. Oficir mu svetuj e > L 147 8e da 1 v g re , Jol je podučiti. General bi ,v lenima duhovnima, da do]^ 11 ' utr dila vero. čvrsto sta > i'alov]’ Va ' a na vse stran h g ene * nig^ a 11 pomiselkov pa vendar zdai odstraniti. Oficir mu P°bo? -) e ) na j se obrne na povecH^ duhovnika, pa mu je izp 0Vp a i 5 ste g a ! ki j e bil njegov ter , )0v '’b- General ga obišče, 8e v er T e { ka ko je iskal iznebiti sl užab S ' pomiselkov. Gospodov vam pravi: ” M °j g° s P° d > pov ed;it - ne 'norem nič boljšega d 1 ’ kakor sta vam že I PoskuJf' ® n pomoček je še; ’ aio]; Vri j R ga. Stopite v mojo i Pto 8i i a 1Co ' . Tam bova Gospoda i a ' sr Ce ’ na j v am dulia razsvetli j ^ 0 vejt e<( ? me ^\ Najprej se pa iz- »fvaj ? jaz ? izpovedati 148 se? saj še v Boga ne verujei* 1 ' „0 varujete, verujete, in pa V vere imate, kakor mislite 0 vrne mašnik; „le pokleknite, P' i O' križajte se, pa začnite, vam b°^ že tudi pomagal/ 4 Vojaški g oS P°, se obotavlja, izgovarja se, P' navija svoje pomiselke, in P tvezuje svojo malomarnost v Po dolgem govorjenju in P' jenju pa general vendarle uh 0 «,, "ifj Pripoveduje svoje zmote, P' greške, napake, grehe in preg' 1-e j: in vse okoliščine. Zmeraj ,'j se mu je topilo srce, glas lin 1 zastaja, solze ga polivajo. SP' žabnik božji mu na srce g° v ‘ ofl’ ' spokorni mož pa le ihti. Nazaj 1 ^ _:. r\ _j _; -ri *'• pravi: „0 moj dragi oče, p p vi edino pravo pot nastopih < p drži v moje srce. Nesrečen L 149 Ve]j si ro od strasti zaslepljen, c- -> a k- Globoko v vesti sem čutil n jego T’ P a sem se ogluševal ^»ia, h„J> opominom. Raje nisem vei ’ovati, kakor čed~ boi^ ° 111 pobožno živeti. Jutri bolj S ^ et P^šel, pa se bom še tabo T ^ ari k° izpovedal. “ Res je P°VeJ U ^ stor d- Opravil je iz- Heb a j ] V presreni žalosti, Crez y ! 3t je umrl spokorjen. k)'. U)| a, ^ a ' — Kader prejemaš za- Daj ^ s * pokore, prosi Marijo, °tžal 0 ^ a d°bi, da boš resnično r fieo Va * svoje grehe; v ta na- „Sp 0 ^ avi molitev s. Bernarda Se % a d pa obmoli J Samarije. 150 12. dan. O s. obhajilu. S. resno telo je takorek 0 . novo učlovečenje. Ko bi se ' dobro pripravil, bi izpoznal 11 • a ° 8 P od sredi med zadoJf ^ r 'Pravljaj se zvesto, saj pi'os' 1 Se 1 d koli ne boš. Zatoraj Še o 1 ' nater božjo Marijo, naj ti |)). f ■ *j a Pomaga, da boš spodobno B 0 j- e bioga. Kako srečen si! bsoe e Sle ^ en s * ss. očaki, ki so bob 6 , ^ hrepeneli po njem; z j ^čen si ko ss. trije kralji An a 1 | ,Vf 'ga, bolj ko Simeon in So J )ol J ko sam s. Jožef: ti pa h v e v naročju držali, ti ga delež 8lCu hnaš. Ti si nekako J e2Us 6n Marijine prednosti, zakaj on Se Sa ni pride v tvoje srce, tako ) V ^ e bi takorekoč učloveči, Jez^’ a ne živiš več ti, ampak jel s žlv i v tebi! Kader si pre- jkave*' 68 ^ 0 telo, si tabernakel bli^T a živega Boga, takrat za- ” Gospod, ti si neskon- 152 čno moder neskončno bogat, ne ” skončno mogočen, to veruje 111 ' Tisoč svetov, še popolnejših, kf. kor je naš, si mogel ustva* 1 ko bi bil le hotel. Ker si se P? meni dal samega sebe, mi JllS - mogel nič več dati, akoravn 0 Bog. Zares ni večega, ni častnejšega ljudstva, kakor krščansko, ker tako zaupljivo) skoro bi dejal, po domače 0 baja in občuje z svojim B°o 0l g 2. Jezusova ljubezen v rešnem telesu. „Veseli me P! ( i bivati med človeškimi otre cl ’ g pravi Kristus. „Gospod, ak° ) hočeš biti med ljudmi, bod J L kralj čvo, sicer se bodo 1113 menili zate.“ „Res je; to ve 115 ' Toda če ne bom skrival svoj 1 veličanstva, ti ljudje, moji b r ' *tj” L 153 ne bodo upali k meni priti. “ ^ ;S? s p°« pa vsaj predober le 0C b‘. b 3 ostavi ta zakrament vino 2a .ni. Daj oblast kruh in io i .Spreminjati v tvoje telo s. * vidnemu poglavarju, - - Ce bu Pokaži se le enkrat v Vs eh 'V' 1 :" * n basti, vsi narodi z krnili « e ° V sveta bodo k tebi toniki ”^ > ° tein bi ubogi, hira vi, žalostmi’ ^ af ii°žni, otroci in stari, ln stiskani, prav ti bi Pa na 0 i o Udo . Pogrešali. “ Se bog 0 ? i in m °j Gos P od :“ ali razlog vsacemu prejeti, brez ^ista ,w' Ali P°j deš skozi ner Jn e 8 ^ a v nečisto srce?,, „Vse s his rie Ostav]ja‘ £ , odgovarja Kri- odvf a >” Vs ® to moje ljubezni ne v ati y a ’ jaz želim ljudi osreče- asn ° in večno. “ — »Ven- 154 dar pa, Gospod, daj se pi’ e J e ' mati le pogojno. Ako te i®®? prejeti pobožna duša, takrat bo* pričujoč. Ako bi se pa predrl grešnik, lakomnik, nečistnik, takrat H® ščevitnik te prejeti, _ bodi pričujoč. “ „Tega ne b 0 * storil. Boječe duše so v strah* da bi ne bile dovolj pripet ljene. Te bi se nad mojo čujočnostjo motile. Grozna ta ^ " d' gotovost bi jim stiskala ter jih ovirala, zaupljivo in PV jateljski me obiskovati. “ — eno nrošnio imam. moi P.jjfo prošnjo imam, moj Bodi v s. rešnem telesu le trenotek, ko boš prejemam AW ,nil> obljubiš, da ostaneš v posvet 1 n e< hostijah, boš videl, kako , 1 » dobna stanovališča ti bojo daj^ da boš sam cele dni in L 155 T)o^ ne -’ . in (la bodo P ričo tebe tj ' e . u jali s t 0 j n s to nespodob- bo^ 1 ^ hudobnosti. “ „Vem, da g a8 f Ve hko nehvaležnosti in ne- zv ' • ^ en< lar pa hočem biti Dušana zavetje. Pri njih Hai Tl6ria konca sveta. Želim, ... z mano ffovore, naj mi to- 41 .]o J ...... ž \)o svo" ° —' ■* h°<5 erti J e potrebe. Pomagati jim Vorlm n; idlogah in težavah, Voditi-..^ uaui °gan m tezavan, ^etovat' - em P° poti izveličanja, jiiti v r 1 h 111 v pomiselkih, svetiti L jun v . j bosta teiIlot i, podpirati v sla- Vi di , ’. blažiti v trpljenju . 41 kristjan, tako govori kak premišljevanj, o- v i slovesnosti, da se ta °Pb da se nekoliko ogre- 156 jemo zanj. Nimaš rad Jezusi komur je dolg čas pri nj eDl ' Kako težko se potrudiš, kak 0 težko se odtrgaš od opra^v kako težko se odpoveš veseli 01 kader se ti je pripravljati vzprejemati največega gostu! 3. Blagri s. obhajila- ’ rešno telo je kruh, ki nas P trjuje na potovanju tega 7 ' ljenja; odpravlja greh, ter nv * 0 varuje čistost srca. (J koj 1 , j dobrot in milosti nam daje U 1 ^ Jezus v s. obhajilu! Milostu - ž njimi strasti slabimo; Bii‘ 0 . da ž njimi hudobo premaguje 111 ^ milosti, da goljufna vabila f v p od sebe odbijamo; milosti , ^ so mučenike hrabrile, čistost vicam varovale, in grešnik® P svečevale. J' D L 157 O primer. — Sveti mladenič, jv Kostka, je študiral na pri 111 P a j e moral stanovati p luteranu. Njegov brat žni' 6 * U stl ’ežaj Bilinsko sta pa trp|!r ravnala: nista mogla čisl 1 n i e 8’ ove pobožnosti. Sta- živ e ] V Vz ^°Bi nekaj ker je ostro del a i’ rie ^aj pa ker so grdo žnjim Hiša' TT^° lezen i e 0< ^ ^ ne Pa kareti se sicer ni bal, vendar Alj p P/' e goreče želel s. popotnice. kak 0 ^° to doseči, ker luteran ni- *čaš n k n f Zapušča, da bi katoliški te cel 1o ^ v njegovo hišo, in in str ® zakramenti. Tudi brat V °\)o * sta Pila v zadregi za ^ Po, 0v >a. Zato sta bolnika l , Jr ' taW^ a ’ na j ne misli, da ,0 ^ hod 1U ^°’ n aj raje gleda, da -. 0 te knila zdravila. Mla¬ ti l c teice 158 denič se obrne k Bogu za poin 0 ^' Solznih oči se priporoča tudi s ' mučenici Barbari. To je st° J ,j s tolikim zaupanjem, da je ^ uslišan. Ponoči, ko od bole^ lJ) ne more spati, vidi zraven V\ stelje svetnico, sredi dveh ^ gelov, kterih eden je nosil rešno telo. Stanislav se vzra^, ter poklekne. Pokliče tudi & , žaja, naj moli. Nato prejme ^ spodovo telo, ter leže. Videti . g ' je bilo, da se mu je zgf, ' nekaj nenavadnega. ji' v časa zatem ozdravi. Marija p je večkrat čudežno pomagal’ m <, je ubežal, in na potu JI1 l! '\ 0 ~ spet čudežno naklonila 011 da je prejel s. rešno tele- f AH/ tujoč pride namreč v neke >ji Cerkev je bila odprta, pa ^ i 159 So hoče Sveti mladenič Toda pri s. masi. n Ji molili hiti slj e spozna, da je v luteran¬ ca tem Plu. Močno ga užali, 8 >of e ^ anes ne more skleniti s Odrešenikom. Bridko je B°g., ’ ^ er tako genljivo tožil -°io stisko, da je bil spet čierl n \. Videl ie trumo angelov, Pbmi je bil eden s V (; mbn J,iUI je bil eden s preš ^stv te ^ esoni - Ta se mu veli s. ol , en ° približa, ter mu poda hoiuJ, lajil °- .7" Velika milo9t J e ’ prejep ^ ar b a izprosi, da more tr e | Ja 1 s - rešno telo. Zato je pa Vle duf ^ a . se zan j° že P°P re i W ez ° Popravljaš, da Jezusovo v tem zakramentu pre- i •’ hi tako blagre zado- O ^ teko ” aJSVete -’‘ 11 * 160 Vaja. — Spomni se, kak° je delal s. Alojzij, ki se je 119 s. obhajilo 3 dni pripravljal, P° s. obhajilu pa 3 dni zahval j e va ' Posnemaj ga vsaj nekoliko. 13. dan. 0 nevrednem s. obhajilu- Ne moreni dobiti dosti tfU isti*; ne dovolj močnih besedi, da povedal, kaj je nevredno jilo, koliko je to hudodel^^j koliki je ta hladno premisi) 0 rop božji! j? 1. Nevredno obhajd 0 p neskončna sramota, ki se S V,, Jezusovi modrosti. S. Avg’ u * , , sveto resno tel° . pravi da uiu ^ največi čudež božje modi' 0 * ^ V tem preš. zakramentu pol ^ a Jezusova ljubezen, se iz- se r Je j° njegove obljube, ter čast' ® nem zadostuje pravici in s - obl?" g0ve š a Očeta. Nevredno ^ast-t' 1 ^ 0 l ja i z P r čvrne ta red! PfeuJ 0 božjega usmiljenja iz- ličar^ , , U v .. znamen J e i eze i izve ' P 0 a pijača mu tekne v smrt. JezC ed f m s ' obha J ilu u Pj’ e Heb es a kri za maščevanje v °^ a jUo ^ Delova. S. zadržuje sicer kaznujočo P>ko v- j--- j° P]v° z J°i nevredno prejeto pa Vat iie°v na l P re j em nika v mašče- sat aT| '. kožjoropni duši gospoduje če v ’ temu trinogu pripravlja oltarju" 0 °kkajani na nečistem bt ev JU * v °jega srca grozno da- votii' **uaov mašnik a-n l ^eli J e ^sede, nebesa se odpro, Se trumoma zbirajo, Sin 162 božji je stopil med ljudi. Nebeški duhovi, jokajte zdaj bridke solz e - Kristusova sveta cerkev, utiho 1 in žaluj! Ostudnež prihaja! M aS ' ^ nik mu je dal jagnje božje. H 11 ' dobnež ga prejme, da ga vl ’ ze satanu pred noge! Kri zavez e ; ki opera grehe sveta, zap 0 ^ zdaj strašno pogodbo, po kt® jJ se grešnik s satanom z vezuje 111 peklu posvečuje. 2. Nevredno s. obhajil 0 ^ neskončno zaničevanje, ki stori časti in slavi Jez° Kristusa. Hudobni ajdovski sarji so dali na Kalvariji) , (1 mestu, kjer je tekla Jezus 0 ^ kri, postaviti kip malikinje ^ čistnice, na njegovem grobi 1 r podobo grdega malika. p bilo veliko oskrunjenje! da z 1 > Znam pa še hujšo oskrunbo: ne- • Vr ©dno g. obhajilo! Na Fran- ( '°skem so posvečene cerkve iz- P^minjali v nesramna kazališča, ^zbijali ss. tabernakle, oskru- ;;jf ss. posode. Nečistost je se- ® a v časti na altarju in narod kjsčal pred žensko nesramnico, liudobije! Jaz poznam P a sa hujš e hudobije: nevredno ([ 6 ° .^1° '• — Oskrunjevavec ne jI1( ‘ iaeuiieta. božiega med mrtve dene jagnjeta božjega med mr A 0 ^alike, dene ga med žive ma- ^ke ostudnih strasti. Trikrat sve- ^ Boga združuje s ft f ann 'V ^jušene ustnice se dotikajo ki je sama čistost. J eza ] jd s atana časti in moli, nosi z aj ^ Božjega. To dela nevredno .dajani. _ Neron, glasovih m ^ki trinog, je dal na žive m 164 zdrave kristjane privezati gnijoč 6 mrliče. Strašanski smrad je m 0 ' ril kristjane. Grešnik, ti pa tud 1 vežeš, ti tudi pribijaš devišk 0 telo Jezusovo na svoje telo, \ pregrehe gnijoče telo, na telo, k 1 nosi satanov pečat! Koliko Bog 9 zaničuješ. Koliko veselja napr aV " ljaš peklu! Koliko hudodelst v ° nakladaš sam sebi! B. Nevredno s. obhajil 0 f neskončno sramočenje, ki stori ljubezni Kristusovi. ^°fj te je ustvaril iz ljubezni. U 111 ^ je zate na križu iz ljubezni. se nam v živež iz ljubezni- v s. rešnem telesu je njegova veča ljubezen. Kedor se nad pregreši, stori največo preg 1 ' 6 ; 1 * Kedor k mizi božji pristop 1 ^ smrtnim grehom, se meša 11,6 Rusove rablje in morivce; je r ’ v njegovega trpljenja in vse ^olžno prelite krvi. Nevredno ? la jani trga Jezusovo telo, dušo, J °žanstvo. „On je v pravem po- 1U(!T 'u morivec Jezusa Kristusa, “ govori s . j. Zlatoust, Ali ni 01 a J nevredno obhajilo najbolj ria nehvaležnost ? — Kako je kp&oče, da ti, ki si kristjan, V cer ^ v b ki si dedič ne- za« l ’ ^ s ‘ hrat Jezusov, da ga umuješ celo v zakramentu ti še tisti trenotek, ko se ^jnl) ^ a J e Ali je mogoče, da tja )f ^ a ^ zve bčarja preganjaš celo * šaua^v!^ P°dobo kruha? Nesli- n^oti' 'mdobnost! Ne slepč in ne te divje strasti; hladno in lH 0lt a lS J e n° izvršiš hudodelstvo u- Nevredni obhajanec vč, 166 da si je in pije pogubljenje, in vendar doprinaša to grozno h u ' dodelstvo: satan gospoduje v nje' go vi duši. 4. Nevredno s. obhajilo j e hudodelstvo, ktero Bog kaZ' nuje z najhujšimi kaznim 1 ; Nevredni obhajanec je posebni grešnik. Bog ga od navadnih raZ' ločuje. Tisti trenotek, ko hud' 1 ' delstvo stori, je sodba pričel je obsodba izrečena. — Sodb 3, je pričeta. Drugi grešniki pride] 0 šele po smrti pred sodbo nega sodnika. Takrat se bod° odprle bukve, v kterih so zap 1 ' sana dela vseh ljudi. Angeli hod 0 priče, satan pa tožnik. Pri božj°' ropniku pa je sodba nepotrebn 3 " Nevredni obhajanec nosi sodnih 3 ’ priče in tožnika že sam v s° T" Nekedaj so silili hudodelce, a so morali svojo obsodbo po- v znamenje, da je ne- P^klicljiva. Kader se pogublja • C 'k°skrunec, ali se ne godi ta- j 0 • Obsodba mu je pisana z Rusovo krvjo v lastno telo. ^Jašna misel! Pogubljenje je v J6m utelešeno. Pogubljenje se r^taka že po njegovih žilah. — s e " 1 ^ azen za toliko hudodelstvo U I\ a ^ njim že izvršuje. Nekaj g. 6 ^tetva, ki je prišlo nad bo- *<*ni Jeruzalem, pade tudi b 0 J’ je gospod Bog zapustil mesto, so ga zapu- ► **** angeli, rekoč: „Bežimo 8lišni' ’ U Ja so to klicanje go,. 0 1 ! u Ji ljudje sami. Tak bo- j m ' grešnik je zaslepljen. e l e m drevu nosi obvezo na 168 očeh. Nič ne vidi. Ne vidi, kako veliko je hudodelstvo; ne vid 1 peklenskega žrela, ki se mu od' pira pod nogami. Trdovraten J e ‘ Ali pojde k izpovedi? če g' re ’ pa ne pove, kaj je storil. Predel je storil hudodelstvo, mu je kh' cala vest: „nesrečnik, kaj h o& eS storiti!“ Po storjenem hudod® 1 ' stvu je upila vest: „nesrečnik k a J si storil! Eno nevredno obhajil 0 pripravlja in prinese drugo, s ° nevrednejše. Vest utihne. Krist 0 ' sova kri ga v brezbožnost usp° Po njem je, zavržen je. R eS ' Ne še. Še je pomoček, tolike h Tt _ dobije popraviti. Ta pomoček J e j vredno s. obhajilo. Kedor si 0 _ tako grozno nesrečen, da si sV° jega Izveličarja posadil v temp 1 oskrunjenega svojega srca, el °_bupaj , prosim te! Pojdi k Ma- skesanega in potrtega srca. Ona ti bo zadobila moč, da se prav izpovedal, izprosila ti ?° dar solza. Taista kri, ki te k'. Pogubila, te bo izveličala. - 1 Pa, ki še nisi bil tolikanj ne- Sl ’ eče n, pomni dobro, da nevredno obhajilo je neskončno zaniče- Van jo, ki se stori Jezusovi časti slavi, ki se stori njegovi lju- £. ezn b in da je hudodelstvo, ktero f°£ že tukaj velikrat strašno kaznuje. ^1‘imei*. — Lotar, kralj lo¬ vski, 8e j e ]-,•] na veličal svoje * v,si drugo izbral. 1 o izve t^Pež Nikolaj. Lotar je izobčen, ^ojen priležno osebo odpu- Uu s j ‘Podtem umrje papež. Kralj, da novi papež Hadrijan 170 ho prijenljivejši in postrežlji" vejši, obeta in obeta, ter prosi? da bi smel priti v Rim, da bi bil tamkaj odvezan cerkvenih kazni. Želel je tudi, naj ga pap e ^ slovesno spravi s cerkvijo, naj pričo njega služi s. mašo, ieY naj ga sam obhaja. Papež p 1 ’ 1 ' voli v kraljeve želje. Preden obhaja, vzame papež s. hostij 0 v roke, ter se obrne h kralj* 1 ’ rekoč: „Vladar, ako si trdno od' ločil, da se z ono osebo nič ne boš pečal, pristopi zaupno, 111 prejmi zakrament večnega ' /jXY ■ ljenja. Ako pa tvoja pokora resnična, ne sepredrzni pi* e .'^ mati telesa in krvi svojega spoda Jezusa, ker bi oskrunil ' sveti zakrament, in si jedel lastm pogubljenje!“ Lotar se usti’ a ^ 1 besedi, pa odločil se je bil, i a ,^° hudodelstvo izpeljal do st ra ia- Namestu, da bi bil od- ‘ °P 1 1, se je vrgel v brezno, ki ^ mu je pokazalo. Najprej je ^vredno prejel s. obhajilo, po- v'" Pa še po krivem prisegel. g a ^° Se obi-ne papež h kraljevim premijeval cem , k vsakemu po- si a’ re ^°^ : »Ako svojemu go- x j i ' H u nisi pomagal v hudodel- 1 3 ^°di ti Gospodovo telo po¬ ki. T° večnega izveličanja!“ Ne- 1 80 se zgrozili nad nevred- 0 ^liajilom, ter raje odstopili, pa jih je storila po kra- ‘ r 0l . eiu Vzgledu. — Toda božjo- kaz e leXUU hudodelstvu je bila v že zapetami. Lotar prispe Uj e g, 6s h J Luko. Tukaj napade a 111 njegovo gospodo huda 172 treslica, ki je puščala strašne nasledke. Obelila se jim je glava> popadali so jim nohtje s prstom luščila se jim je koža z rok) iznotraj pa jih je žgal pereč ogenj' Večina jih umrje, pred kralj e ' vimi očmi. Kralj potuje venda 1 le dalje. Ko pride v PjačencOj omedli, izgubi besedo, ter umrj e i pa ne da bi bil dal najmanjše ^ 8 znamenja, da se kesa. Prav tak 0 so poginili tudi vsi oni spremi) e ' vavci, ki so s kraljem nevredn 0 prejeli Gospodovo _ telo. Le tista 111 je smrt zanesla, ki so od božje odstopili. Vsi so izpozn a 1 v tem očitno kazen božjo. _ v , Vaja. — Preden pristopa s. obhajilu, izprašuj se, kak 0 pravi apostol, ter se priporo 0 ^ 173 kateri božji, da l>oš mogel prav Vl ^o prejeti svojega Boga. 14 dan. 0 pohujšanju. Uzgled je močan. Največo do- loto izkažeš bližnjemu, ako mu ^g aš , da se izveliča; to pa Oj. r * 8 ) ako mu daješ dober uzgled. s © mu ga, ki daje pohuj- namestu lepega uzgleda: ki mu bilo, da bi rojen Se k tisti človek, ali pa ko bi na 11111 kil obesil mlinski kamen ko$ Vlat ’ ’ n se kil potopil v glo- morja. ' pohujšanje je veliki greh. ^ e hit t ’ koliko je božji Odre¬ da v- . ezu s Kristus storil in trpel, š* 1 lzve bčal duše. Da bi jih " lCe 1889 . 174 odrešil, je prišel iz nebes, J e stopil na zemljo, in na zemlji J e trpel zaničevanje in preganjal 1 .) 6 ’ prestal je vse trpljenje na trde * 0 lesu križevem, prelil je vso P 1 ' 6 drago svojo kri: vse le zato, da bi rešil duše pogubljenja. I 11 duše trgaš ti takorekoč iž PJ govili rok!? Veseli te, ko nj 6 ^ žališ! Pomisli in vedi, da zana šala, dvoumna beseda, n sramežljivi pogovor, nevarni ’ hudobni uzgled, kaj P ra,V - e uzgled, že gibljaj, že znan j6J b^. že en sam pogled je bd j g j smrti za nedolžno dušo. ^Cjjj svoje roke, če ne krvave od ^ ^ umorov. In koliko jih 0161 ^ 0 iU imaš na vesti. „Njegovo k 1 ’ 1 . q 0 - tirjal iz tvojih rok“, govor 1 spod. 175 Pohujšanje je brezno & r ehov. ]Sf e m isli, kristjan, da ,°..Hj^anje je le osebni greh, da - f f ^ Uu le sebi škoduješ. Pohuj- {) n -| e je nekaki dedni greh, ker ten la j. a °d tebe na tvoje prija- dal' 5 ’ I? ve< lni greh, ker se vedno 0( | Je Siri od prijatelja na druge, ne Frišev na otroke, in nihče s j v ®> kje se bo ustavil. Ako kj ° Ul jšal svojega brata, je greh, in ° T 1 de l a ? tudi tvoj greh; § e , v «i grehi, ki jih bo storil W^j° tvojega greha, so tudi Vdl' s i kil njegov učenik v dr^oJ 11 ’ 011 sam pa je zdaj učenik jih j? 1 ' v Zda j P a štej grehe, če Ptih a -°^5. vs i so tudi tvoji, ker Vi tvojega. Tako se dttš e bU ^e greli, prehaja z ene " a sto in tisoč drugih, ki 12 * ga spet prenašajo naprej. O® smrtni uri se boš tresel in tre ' petal, ko se boš spomnil kolik 0 si dal pohujšanja. Zdelo se ti 1 )0 ’ da vidiš okolu smrtne svoje p°' stelje jokajoče matere, ki otroke v nedolžnosti i zredile, P a jih je zapeljal tvoj greh. Zd. ^ se ti bo, da vidiš trumo P&J 3, teljev, ki ti žugajo, ki te ¥ xe klinjajo, in ki svoje grehe o a vale, ker si jih bil ti potegn 1 ^ pregrehe. Zdelo se ti bo, . vidiš duše, prihajajoče iz P ei L' da tudi tebe potegnejo dob 1 , mor je nje potegnil tvoj P° 1 ‘ šljivi uzgled. , v ^ v 3. Pohujšanje je hud>^ greh. Kader pohujšuješ, se skuješ zoper Boga samega- ^ si sodelavec hudobnega ° l 177 ker satanu pomagaš duše pogub¬ ljati. Odvračaš jih od svetih pre¬ bivališč božjih, kamor so name¬ njene; pehaš jih v zunanje teme. Ti si satanov pomagavee, ker mu napolnjuješ njegovo kraljestvo, ker množiš število onih, ki Boga v peklu kolnejo. — Kristjan, ali slišiš glas božji, ki ti upije na dnu srca ? Poslušaj, kaj ti pravi: »Moj sin, zanašaj tej duši, u- stvarjena je po moji podobi, redil sem jo s svojim mesom, izročil sem jo angelom v var¬ stvo. “ „To je meni vse eno,“ odgovarjaš pohujševavec (saj s svojim brezdušnim dejanjem) „jaz v hočem, da ta človek, ta oseba služi mojim strastim“: „Pa je tvoj brat, je otrok tiste matere svete cerkve, ima taisto pravico 178 do nebes, ne izdajaj ga hudob¬ nemu duhu; svojo kri sem dal za njega. “ „Za to se ne menim! naj se pogubi. “ — Tako g°' vori, ali vsaj dela pohujšlji veC ' Ali ni, kakor bi iz njega g°' voril sam pekel? Ali je v za C kladih božjega usmiljenja še kaj odpuščanja za toliko hudodelst^ 0 '. Je, moj sin, kteri si bil tolika 11 ! nesrečen, da si dajal hudobni llZ gled; je. Pomoček, da strašn 0 svojo pregreho popraviš, J e . : tem, da lepi uzgled dajaj 0 zanaprej. — Dobri uzgled je tl g , pridiga. Pa ta pridiga je %^ vorna, in njena tihota je dela 1 ^, 1 To so vedeli že nejevernikn . neka pravi: „Poglej poštenja^, pogled nanj te bo nagibal k dnosti.“ Dobri uzgled tovai' lS L 179 izpodbudna beseda iž njegovih usti bo pri marisikterem več o- pravila, ko duhovne vaje in mi¬ sijonske pridige. Kaži pot in hodi sam po nji, pa bodo za tabo šli tudi slabi in boječi; tvoj uzgled jih bo v dobrem potrjeval. — Dobri uzgled je kakor oživljajoči ogenj, ki vsacega greje, ki stopi k njemu. Sveti kralj Večeslav je hodil ponoči od cerkve do cerkve, obiskujoč s. resno telo. Tudi v najhujši zimi tega ni opuščal. Neke zimske noči gre ž njim plemič. Kralj gre bos, po ledu, v lahki in borni obleki. Plemič pa stopa za njim, kolikor mo¬ goče dobro zavit, in vendar ga je zeblo prav zelo. Pobožni vla¬ dar mu reče, naj stopa v nje¬ gove stopinje. Plemič tako stori 180 in brž čuti, kako se mu razširja dobrodejna gorkota po vseh udih- — Posnemaj tudi ti s. Veče- slava, ljubi kristjan. Hodi p re< ^ svojimi brati z dobrim uzgledo« 1 * Stopali bodo v tvoje lepo l10 ' gledne stopinje, ter bodo veseh hodili po trnovi poti v nebesa* Opravljal boš takorekoč apostol' sko delo, misijonsko delo, v k a ! smo vsi zavezani. Zapuščal ho_ s dušam drago deščino čednost ktera bo tebi dokaj množila 2,(1 služenje. Kakor drugi Frančiš^ Haverski, boš našel pri vrat 1 ! nebeških duše, ki si jih nap 1 ’. 6 ! poslal. Te te bodo v zmagoslabj spremljale v nebesa, brez o« 1 ■!’ ki bodo še prišle. Vse ti ho vekomaj hvaležne, da si ji « 1 ^ jal dobri uzgled. — Da s e ' )0 181 pa tem lože varoval pohujšanja, premišljuj večkrat, kako veliki greh da je pohujšanje, da je brezno grehov, da je satanov greh. Primer. — Kerjolet pleme¬ niti gospod, je znan po svojem hudobnem življenju, pa tudi po svoji pokori; z veliko pokoro je namreč popravljal storjeno po¬ hujšanje. Že mlad je bil hu¬ doben. Črtil je svoje stariše in samega sebe. Za krščansko be¬ sedo ni maral. Zahteval je, naj ga pošljejo v mesto Rene, (Ren¬ nes) da ondu se bo dalje učil. To je pa rekel zato, da bi mo¬ gel bolj razuzdano živeti. V Renah se je združil z najbolj izprijenimi šolarji, bodil po gle¬ dališčih in v slabe druščine, za- 182 pravljal denar, ter dobre šolarje zaničevati pomagal. Stariši pl a ' čaj o dolgove, ki jih je bil lab' komišljeno naredil. Ne dosti tega ukrade še doma očetu 200p frankov. Zalotijo ga pri kraji- Od jeze in sramote, da je bij zasačen, gre 600 ur daleč. Hot ei je k Turkom, da tam vero za' taji, ter se pomuhamedani. To mu ne posreči. Dolgo je tava okolu, bil v vojskah in dvobojih' Ko se tega naveliča, se vrne ^ rojstni kraj. V Bretaniji je dela prepir. Sovražil je ljudi, še bo J pa Boga. Nekega dne se vra^ a iz mesta domov. Bliska se, g 1 * 111 ! in treska tako strašno, da kom 1 ! drži konja. Toliko da stopi hišo, trešči v drevo, ki se & homa za njim podere. Zdaj P 183 kolne nebo, sprehaja se po sobi, ter ustreli proti nebu. Ponosen ^ a toliko hudobnost, kakor bi premagal Boga, leže spat. na jtrje spi, trešči v njegovo s °bo, i n n0 g a postelje začne go- le ti.^ Dasiravno ga je Bog opo- ? Un jal s tako očitnimi znamenji, n ® s tal vendar stari grešnik. — v °lj so ga pretresle sanje, sč torimi ga je Bog svaril. Živ je ai °ral stopiti v peklo. Videl je ! a Ji ki so mu ga pripravila Rogova hudodelstva, v globočini o? la ' Te ga se prestraši. Dela g 8tr ° pokoro. To trpi nekaj me- l? Cev 5 potem pa se prebude omam- strasti z veliko hujšo močjo, kor besen se vrže v vrtinec pregreh. Divjal je zoper r °> zoper ss. zakramente, zo- 184 per cerkev in njene služabnike. Vendar pa v vsi tej grešnosti no¬ ben dan ni opustil, da bi ne bil molil angelovega pozdravljenja, ki so ga bili pobožni stari ši na¬ učili oti-oka. Tako močno se j e držal dobri uzgled starišev še hudobneža. Stariši so goreče mo¬ lili za tega izgubljenega sinu- Dali so opravljati zanj tudi ss- maše. — Leta 1636 pride v Ludeng. Iz radovednosti stopi v cerkev, ker so prav tisti hip ob¬ sedenca rotili. Hudobni duh g a izpozna ter skozi obsedenčeva usta zakriči: „ Ali ga vidite tukaj? mojega junaka! Le poglej te mojega korenjaka!“ Plemič g J ' e ves pobit potrt domov. Drug 0 jutro gre spet v cerkev. S 11 ' dobni duh mu vse povč, tud 1 185 najskrivnejša dejanja, in da, ko bi ga Mati božja ne bila tako očitno varovala, bi bil že zdav¬ naj v njegovi oblasti. To ple¬ miča silno pretrese. Potok solz se mu ulije, na mestu se gre izpovedat. 34 let je bil star, ko je začel novo življenje, polno po¬ kore in zatajevanja. Čudili so se, ki so videli kako se premaguje ta Človek, ta poprej ves napuhnjeni živinski strastni človek. Ponižno in skesano in spokorno je hodil plemeniti gospod po krajih , koderkoli je poprej dajal hu¬ dobni uzgled. Svoj grad je iz- premenil v ubožnico, revežem je sam stregel. Hudo se je po¬ stil, tako da večkrat po 2, 3 dni ni okusil ničesar. Stanoval je eno uro od s. Ane sloveče božje 186 poti, blizu Oreja. Semkaj je p°' gostoma zahajal, pa ne peš, am¬ pak po kolenih, kakor so delali pobožni romarji. Kakor je bil poprej hudoben, tako in še bolj je bil potlej pobožen. S svojo hudo in ostro pokoro je popraj' Ijal do smrti vse poliujšljivosti? ktere mu je Bog tudi odpustil- Vaja. — Izprašuj se večkrat ali nisi kriv tudi tujih greboči in kterih? — „ Moj Bog,“ rekel svet kralj, „očisti me hov, ki jih ne izpoznam, in ° Li ' pusti svojemu služabniku g re il ktere so drugi storili zavoljo men e - 15. dan. O mlačnosti. 1. Znamenja mlačno stl j Mlačnost je vredna, da jo *’ eSlJ 187 Premišljuješ. Mlačna duša je ona, ^ se boji le smrtnih grehov, za °dpustljive se pa nič ne meni; Je tista duša, ki pobožne vaje javlja leno, nejevoljno, zani- kar no; k; mo li raztreseno, ki se ^•poveduje brez poboljšanja, ki r°di k 8< obliajilu brez pobožnosti m Wisti; je ona, ki vse nerodno opravlja, brez misli na Boga, , rez dobrega namena; ki s vsem , až( P da je izgubljena v opravke, a jo. sama sebi tuja, ki se boji • čujočnosti svojega stvarnika, ^ er i n i prav, ako le pomisli _ Mlačna je ona duša, s * e dnjo pobožnostjo, ki drugim ^ e Pnšča, naj bodo pobožnejši, * ogiblje gorečih in pobožnih o * s !?» Popadajo pa ji lene in ne- r bne dušice. Ona duša je 188 mlačna, ki si prizadeva, da bi se omamila, da bi razdraženo vest pomirila, ki pase v sebi ne- jevoljnost, samoljubnost, ljubo¬ sumnost, maščevitost, presiljeno prijaznost, grajavost, obirljivo gt in pikanje družili, dasiravno J e večkrat pri s. obhajilu. Ona duš* 1 je mlačna, ki dela le bolj iz s ®' bičnosti, sčbičnost pa vsa njo® 0, dobra dela ogloje kakor črv, in J 0, ognjusi pred Bogom. Mlačna J e tista duša, ki se ji gnjusi d e }° in trud, ki povsodi išče rnajhiu^ 1 tolažil ter svoje zložnosti, s v0 -l e ugodnosti. Eno samo teh z Dfl ’ menj ti pove, če imaš to dušo bolezen nad seboj. Kaj pa, ko o ne imel le enega znamenja, atnp 0, njih več, ali celo njih večino- 189 2. Žalostni nasledki mlač¬ nosti. „Ker si mlačen, pljunil te bom iz svojih usti“, govori Go¬ spod. Ali slišiš strašno to žu- ganje, nesrečna duša? Bog se pri¬ pravlja, da te bo zavrgel, morda za celo večnost. Taisti, ki na¬ proti hiti največim grešnikom, ki nežno vzprejema izgubljenega sinu, taisti te ne more več pre¬ našati! Ti presedaš njegovemu usmiljenju; do tebe se mu tako- rekoč mrzi. Kmalu boš podoben, ako se ne izpremeniš, onemu gabnemu izvržku, ki pride skozi usta, in kteri se ti zagnjusi, ako ga le pogledaš, ako se nanj le zmišliš. Ti se ne treseš? Ti bereš, ti poslušaš te strašne resnice z navadno neobčutljivostjo in ne¬ marnostjo? Prej bi bilo pričako- šmarnice 1889. 13 190 vati zdramljenja velicega g res ' nika, ki je pa občuten, in ki sto* 1 močan sklep, kakor pa od mehkobne duše, ki tiči v smrtne#? spanju mlačnosti. To želi t lU . sveti Duh sam: „0 da bi ' Jl mrzel ali gorak!“ — Nobe# 6 ' duše ni teže ozdraviti, ko mlae 11 ^' Zakaj ? Taka duša misli na) da ni bolna, misli pa zato, je zaslepljena; vsa mirna j e > le zmeraj nektere pobožfl# opravlja. — Zakaj je duša težko ozdravljiva? ^ ker se zdravila pri taki du sl ^ preminjajo v strup, ali zdravila nji nič več ne p 1 ’ 1 in ne koristijo. Premišlj eva molitve, izpovedi, ss. maše, , hajila, vse to ozdravlja stan mlačne duše na se s pa 191 t v 1 1^‘ujišuje vsaki dan. — Zakaj *aka duša še neozdravljiva ? j 4 '' 0 ' ker je vajena, božje t *. rove in milosti izgubljati, tra¬ ta V *** tora j se je bati, da bi ' a ’ z adnje milosti spe in igraje Za P ra vila. Ali si že videl člo- j e ka ’ na prsih bolnega, kako ga +:i i )ls niea skrivaj ujedala in na U e leni , v grob poravnala? Taki Posebne bolezni, le vsaki Ve rV°j ema i pa da še sam ne 1 ,,;^ ^taja, kakor drugi, seda za ch^, 0 ’ kakor drugi, hodi vim, kakor Za haja tudi v družbe, kakor v itt f .videti je, da je med ži- P M’ se bo zvrnil v brezno, okolu ^ rega je hodil tako dolgo je pa mlačni kristjan tudi op a2 j st da je greh smrtni, ki ga je J* a . , kar storil? oh, ni ga! ga je s tohkimi drugimi odp Jj ¥ l ljivimi, dejal ga je v taisti raž f. z majhinimi, umiril se je, za se je v globočino brezna- potemtakem, porečeš, ni n j e £ a zdravila za to bolezen? \jubi kristjan, je zdravilo; ^ogočnemu zdravniku Je- ^olez n ' neozdravljiva nobena no Pomočki zoper mlad¬ ja ^ko imaš to bolezen mlač- l ' ki j e tolikrat smrtna, ne l 0s ; i m tl: „Premišljuj, kako ža- rez .. e nasledke da ima“. S. Te- n e J a ni storila nobenega smrt- ba ’ - n .o Rog vi prišla, ako bi bita s« -r* - /ave ki tako mlačno in zanikrn • r kudi ti ne rečem: 1 > da služiš, da si v služb A fPečega Gospoda". S. Ignacij '\ Gdel redovnega brata, a j; a k*narno je opravljal delo, p ga P 0 prašal • „Za koga pa delaš. 194 „Za Boga", odgovori brat. Svet¬ nik odvrne na to; „Ko bi in j bil rekel, da za ljudi, bi ti bil odpustil; taki pa, ki za Bog 3 ' tako malomarno dela, ni vreden* da bi se mu odpuščalo. “ — Tud 1 ti ne rečem: „ Misli vsaj na sladk 0 tolažbo, ki jo bo okušala tvoj® duša na smrtno uro. Takrat bo® obilno poplačan za vso g 0l ' e °' nost, za vso zdravo pobožno®’ za vso silo, ktero si si del® 1 ’ takrat boš izkušal, kako slad da je umreti." — Kaj naj tj P ? vendar rečem, ljubi kristj®’^ Rečem ti le dvoje. Prvič: ^ pusti, da bi dan minol, P a • ne bi bil Bogu veselo v dar P nesel kako pritrganje, ®aj k, trud, majhino zatajenje. zatekaj se goi’eče k molitvi 195 ta Marijin mesec. Oblagodarjen bo, kedor se bo iznebival znamenj mlačnosti, kedor si bo k sercu jemal njene žalostne nasledke, ter se posluževal naznanjenih po- močkov! Primer. — Častitljivi Tomaž Kempčan, pobožni spisatelj „Hoje za Kristusomje bil Materi Božji prisrčno udan že od mladih nog 1 . Naložil si je, da bo vsaki dan nekaj molitev opravljal nji na časti. Polagoma pa je ta nje¬ gova gorečnost pešati jela, opuščal jo je zdaj en dan, zdaj dva, tri, tako da jo je nazadnje vso po¬ pustil. Prav ta čas je imel skriv¬ nostne sanje, ki so ga opomnile, da je storil veliko napako, opu- stivši Marijino Češčenje. Zdelo se m u je, da so v sobani, — v 196 kteri so učili in učenci pra v pazljivo poslušali nauke učenikov- Zdaj se prikaže nebeška kralji 08, na oblakih, žarečega obraza, bl e ' ščečebelo oblečena. Hodila je 01 učenika do učenika, pri vsake« 1 postala, se prijazno žnjim p og°' varjala. Tomaž je bil ves ued°' učakan. Menil je, da bo s. V e ' vica tudi k njemu prišla. Kek e . si je sam pri sebi, da sicer n vreden tolike prijaznosti Ma tel ’ e Božje, pa da vendar upa, da j’ tudi njega pozdravila. Res V,-, Marija k njemu, pa ne tako p 11 jazna kakor k drugim. upre vanj oko, pa mu očita, če« 1 , je tako zanikaren, čemu tako lc posluša slepivne besede hudo nega duha. „Kje so tvoje V. božne vaje?“ je djala. »Kaj - 1 197 iz tiste goreče molitve, iz tistih rožnih vencev in dnevnic, ki si jih opravljal tako prisrčno in pobožno? Vrhu vsega tega pa še misliš, da te bom hvalila? Le pojdi proč od mene! Ker zane¬ marjaš častiti me z onimi lahkimi vajicami, nisi vreden moje ma¬ terine ljubezni. “ Po teh besedah zapusti Mati Božja pobitega mla¬ deniča, ter izgine. Tomaž izpozna svojo veliko napako. Izpraša si vest, in trdno sklene pregrešek popraviti. In res, tiste pobožne vaje je odslej zanaprej opravljal tako goreče do konca svojega življenja, da jih ni opustil noben dan. — O srečno posvarilo! Lušo, ki je uhajala s pravega pota, ki je bredla v brezno po- 198 gubljenja, je Marijino posvarilo zavrnilo spet na pravo pot. Vaja. — Izvoli si v premi¬ šljevanje Jezusovo in Marijino srce. Dvojni ta ogenj ti bo iz* novič užigal gorečnost. 16 . dan. O glavni strasti. I. Mnogoterost glavnih; strasti. Vsi nosimo v sebi kan vseh strasti. V vsakem pa je ena¬ ki nad drugimi gospoduje, ki J e takorekoč človekovo znamenje- Ta človek je tako živ, da r'1 razdraži in razogm vsaka, tO v , najmanjša stvar. Pri najmanj ® 1 zoperni besedi je v ognju, tog 0 . no se prenaša, meče s p rllI jV in zaničljivimi besedami. Taki 199 bil ostal s. Frančišek Šaleški, ko bi svoje občutljivosti in razdraž¬ ljivosti ne bil premagoval. Pobož¬ nost pa, ktere se je bil z ma¬ terinim mlekom nauzel, mu je pomagala jezljivost krotiti, raz¬ dražljivo naravo strahovati. To je storilo, da je bil že v mladih letih goreč Marijin častivee, in da je že mlad dajal lepi vzgled, kako se Marija časti. V šoli te dobrotljive, te krotke, te mile device se je učil, kako se jeza zatira, kako se s korenino ruje. V tej šoli si je bil pridobil tako enakosrčnost in krotkost, da ga še veliko zasramovanje zbegati ni moglo. — V onernle človeku gospoduje strast napuha, ki se kaže v stoterih pqdobah. Zdaj se kaže očitno, zdaj se povišuje, 200 zdaj druge ponižuje. Misli le na časti, na mastne in častne službe, na srečen vzpeh, na zmago zme¬ raj in povsodi. Napulinjenec J® včasih tudi bolj bojazljiv in bolj pokrit, ter se rad skriva p°“ navidezno pohlevnost. Potlej P ako je vzpel; ali pa mu v sr° u tli nejevolja in bridka togota, ako se mu ni posrečilo. Kedor bj nanj pozabil, ali pa druge hvab pričo njega, bo slišal, kako bo razdražen, razsaja v. Kader ga P a hvalijo, čislajo, občudujejo, s . e napihuje tako smešno, da je nU ' lovanja vreden. S. Frančič ®* 1 Haverski bi bil tej strasti V° c '. vržen ostal, ko bi ga s. Igna cl J ne bil učil, napuhnjeno stras krotiti, vso hvalo Bogu daja* 1 ' Strast napuhnjenosti in časti la¬ komnosti se je izpremenila v sveto gorečnost, iz ktere se je cerkvi porodil apostel Indovske in Japanske. — V tretjem je gospodujoča strast lenoba, posto- pavost, počitnost, zaspanost. Nič ne stori, pa tudi za nič ni. Dnevi, tjedni, meseci, morda letapreteko, lenuh pa se za stopaj ne pre¬ makne. Zmeraj dela načrte, pa nobenega ne izpelje; zmeraj za¬ čenja, pa nikoli ne začne, nikoli ne konča. — Koliko je še drugih glavnih in gospodujočih strasti! pa tukaj jih ni moči vseh na¬ šteti. Je klepetavost, ki se ne da motiti; je hudobnost, ki bližnika zmeraj objeda; je začetek uma¬ zane skoposti, otročja in smešna ničemurnost zavoljo najmanjših 202 prednosti, nagnjenje lagati in p°' tuhovati se. — Vse to se skrči na dve strasti, ki sta materi dru¬ gim: namreč napuli, ki vse nas® obrača, in pa na počutnost ah lenobo, ki si neče sile delati v ničemur. Ena izmed teh dveh strasti gospoduje v nas, in mord* tudi nekoliko druga. Ta gosp 0 ' dujoča strast je toraj naš sinrtfl 1 sovražnik. Kako resno in krepk 0 bi si imeli prizadevati, tega za kletega sovražnika oboriti! I Z P°. znavaj glavno strast v sebi, izl astl ta mesec, prosi s. Duha razsve* Ijenja in Marijo pomoči. - 2. Znamenja in žalos tfl nasledki, ki jih ima strast. Glavna ali gospoduj 00 ^ strast je tista, ki je izvir in. renina drugim grehom. Ah J 203 poznaš? Povejmo določnejše: Je tista, ki ti dela največi nepokoj, ki te najbolj grize; je taista, ki ti da, zavoljo česar se največkrat izpoveduješ. — Ako jo iz teh znamenj še ne izpoznaš, priuzemi še četrto. Pazi! Je tisti pregrešek, ki je tvojemu srcu najljubši. Ako te kedo prime za druge pregreške, ne čutiš tolikanj; ako pa si prijet za pregrešek, ki ga imaš najraje, ako se pregreši kedo zoper tega tvojega ljubčeka, o takrat ti je pa hudo, takrat je zavrelo! Ta strast je tedaj glavna; je tisti sovražnik, ki ga moraš najhuje preganjati. Ko si ga izpoznal, moraš ga črtiti. — Pomisli, ljubi kristjan, ko bi bil tako nesrečen, da bi se vekomaj pogubil, ko bi te zadela prestrašna nesreča po- 204 gubljenja, bo prav glavna strast) ki bo kriva, da si se pogubil- Ona jih je pogubila vse, ki s ° zdaj v peklu; ona jih bo še une- srečila, ki bodo še goreli. Od® je slaba stran na tvoji duši, ne ' kakešna prelomina, prhak zid. b® to stran bo udaril peklenski so v ' ražnik, pa te bo premagal; sproti pa boš ti sovražnika ° c podil, ako to stran utrdiš in va> ' ruješ. Ako tega Grolijata pobij®” na tla, bodo premagam bež ® 1 vsi drugi Filiščani. — Žalost * 311 je dušni stan, v kterem gosP°' dari glavna strast! Od vseh str ® 111 vro grehi v tako dušo, gl aV) ^- strast pa jih redi in pita vs® dan. Zatoraj pešajo dušne djo ’ zatoraj te trinoži huda nava® ! zatoraj ti pamet temni, zato 1 205 ^ kdikrat konec vsemu temu: .. es pokornost in večno pogub- • Srečni in modri so oni, so ^'^oma izganjajo tega do!l aŽn ^ a ' — Ako ravno pa že tei klapčuješ peklenskemu ] 0g ,. a .^ 0s P°darju, vedi, da so mi- 111 pomočki še veči, se kte- ga moreš odkrižati. str ^ ^omočki zoper glavno 80 v kratkem tile: a) Ve- * r< ^ en sklep. Na pol Pol ° S ]- na P°1 pravičnost, na uO ni °rejo pač ogenj strasti pa 1 za ue koliko časa, nikedar a . Vne strasti popolnoma ne Pi'av a °' • ^ tras t se potem šele sp 04a ^ ( %ne in okrutno zago- si ' dušam; b) sveta navada Vsf tki ^ i * z P ra §evati. Vračaj se svoje srce ’ ter 14 se 206 odločno postavi zoper pregreši preteklega dne. Vse misli p re ' skušaj, vse želje kliči na od go vol'• tako boš lože dobro delal in dega se varoval. Zapovej vs# 11 svojim dušnim močem in /ra °t nostim, naj se zedinijo in v2 m* U ^ s - p 8t Udiu eri me mora po pravici p' a ko jj 1 ’ . komu naj se zatečem, m %i} 1 e ti zapustiš? Prošnje ske- •. grešnikov še nikedar nisi sa^ip le ti zapustiš < rrosuj^ ~- °^kij ,^ re šnikov še nikedar nisi ki t ‘J l a - Ali naj sem jaz prvi, 9 — : "ničtimi omečiti • Ali naj sem r svojimi solzami omečiti 210 ni mogel? Kaži tvojemu Siu 11 moj trdni sklep, ki sem ga štoru; zanaprej zvesto v njegovi služb? živeti in umreti.“ — Črez 40 ^ je prebil v molitvi, v postu, joku, v ostri pokori. Nato f mu prikaže Mati Božja, mu storjeni prestop, ter mu reže &°. ,siti' liti vero. Bogoljub to stori, božja pa mu obljubi zanj pr° s J* in na to izgine. Bogoljub na j ljuje spokorno življenje. Briup ^ je, kar je upal. Marija se & prikaže drugič, ter mu prij^L de: „Bogoljub, tolaži se! sem Bogu tvoje solze in rnoB ^ Vzpreiel jih je milostno. Le zine ^ 0 , nato misli, da ohraniš zveste ki si jo prisegel mojemu Siu lt ^ meni. “ — Ta milost ga j e a izrečeno oveselila. Vendar P a e . 211 je pekla še misel zavoljo odpo¬ vednega pisma, ki je ostal sov¬ ražniku v roki. Bogoljub prosi sveto devico prav goreče, naj mu preskrbi ono pismo. Crez tri dni ga najde Bogoljub prebudivši se, na svojih prsih. Še bolj se je veselil. — Drugi dan je bila ne¬ delja. Škot’ gre v cerkev, Bogo¬ ljub pade predenj, pove mu, kaj se mu je zgodilo, izroči mu hudičevo pogodbo, ter ga prosi, naj jo prebere vsemu ljudstvu. Dobri škof ga vzdigne, prijazno ga objame, hvali gospoda Je¬ zusa in njegovo Mater, ter pismo sežge. Bogoljub prejme s. resno telo, in ko pomoli pred podobo milostne device, čuti bolezen: ispozna, da ga Bog kliče k sebi. 212 V nekoliko dneh res sladko premine v Gospodu. Vaja. — Pri vsaki izpoved 1 se obtožuj gospodujoče strasti' Misli, da ti je sleharni dan n e ' srečno pretekel, kteri nisi ni česal ; storil zoper to strast. Ako h° s v tem zvest, porok sem ti, da se boš izveličal. 17. dan. 0 človeškem strahu. 1‘ Človeški strah je g rC ^ sožnost. Ali je kaj gršega, kor svojo vero ravnati po m 11 !. 10 , voljnosti drugih? in pa tolik kristjan biti, kolikor se drugih, dopada ? Ko bi te kedo na ka ^ pregrešek opomnil , bi g a morda prosil, naj pazi sam » aS 213 Tukaj pa se napadajo tvoje do¬ bre lastnosti, tvoje čednosti, tvoja vera; ali boš tako zanikaren, da bi se je sramoval? Kaj? šala, kazaj, migljaj teže zmoti? Bojiš se, da bi te ne imeli za topo¬ glavca, mračnjaka, pa ne pomi¬ sliš, da prav ta človeški strah je slabost, in sicer najrevnejša sla¬ bost! Ljubi kristjan, človeški strah kaže, da imaš slab značaj, značaj brez trdnosti in moči, in človek, ki je njegov soženj, je soženj vsem ljudem. Pa res, le poglej ga, kako gre memo cer¬ kve. Vest mu pravi: „Pojdi k maši, dan Gospodov je; pojdi v to cerkev, hiša božja je“. „Ne hodi,“ pravi strah človeški; „oni le ljudje bi te videli“. „1 kaj ti bodo pa hudega storili ?“ praša 214 vest. „ Nič nič, pa bojim se . • • j Ali ni to sramotno!? — Podaj se ž njim na pot, sedi ž njh>° za mizo. Notranji glas mn pravi : „Drži zapovedi! Izpolnjuj postu 0 zapoved!“ „0b, ne morem 4 „ od' govarja človekobojni kristjan- „Tvoj Bog, tvoja vera, tvoja ves* ti zapoveduje! 44 „Res da, f. gostje bi se mi smejali. 44 A 3 -! tako? Ko bi ti kedo rekel, da sl figavec, bi porastel za seženj j te pa že stresa ena sama beseda- Vedi, prijatelj, da na svetu J e marisikaj narobe. Zmeraj se g'°' vori, in pa v vseh jezikih: n poudarjajte tolikanj vere; velžl dela slabe duhove in hinavc^ Ali so bili res slabi duhovi _ hinavci tiste velike duše, tisti I in ti' naki krščanstva, ki so h rabi' 0 215 stopali na morišče, ter sodnikom dejali: „Ne moremo v to privo¬ liti; naš Bog, naša vest nam to prepoveduje!?“ Trepoglavci in hinavci in mračnjaki sd le tisti kristjani, ki se vere sramujejo, ki se tresejo in boje vsacega mlečnega malopridneža! Ako jim brezbožnik pravi: „ni Boga,“ brž se za njim oglasijo rekoč: „ni Boga,“ in da bi se prikupili, pri¬ stavijo še: „ni pekla. “ Oni so slaboumni in hinavci, ki se sme¬ hljajo, kader prijatelj nesramno govori, ki odobrujejo, kar vera in poštenje prepovedujeta. Taki slamoglavni ljudje hočejo biti o- mikani, obzirni, ki se boje iz¬ prijenih ljudi!? Koliko je kri¬ stjanov, ki se dado od človeškega strahu tako premamiti, premagati, 21G ugnati, da jim je pravi Bog tar korekoč neznan. Resnične so be¬ sede Tertulijanove: „Izveličanj e mi je zagotovljeno, ako se svo¬ jega Boga ne sramujem. Kedoi' Boga neče izpoznati, ga tudi Bog’ ne bo: pogubil ga bo človeški strah. Odpravi človeški strah $ sveta, pa bo izginila množin 9, grehov, ki zdaj tolikanj stiska uboge ljudi. 2. Človeški strah je sr&' motni odpad od Boga. Slišal si že, kaj je stroril HI or, °^ e Konstantinov. Ta cesar, Hlor, J 6 bil še pogan ali ajd, pa je im e veliko služabnikov in uradnik 0 ^ kristjanov. Nekega dne poskn^ 1 cesar vero in zvestobo svojih sb 1 žabnikov. Zbere jih okolu seb®> ter jim ukaže, naj vsaki izpoz Iia > 217 kakošne vere da je, ali je pogan ali kristjan. Nekteri se tresejo, Češ, ako povemo, da smo kri¬ stjani, izgubimo službe; pa so iz človeškega strahu zatajili svojo vero, svojega Izveličarja. Večina pa ostane trdna, ter povedo na glas, da so in ostanejo kristjani. Kaj se zgodi? Tiste kristjane, ki so hteli cesarju se prikupiti, in so vero zatajili zavoljo tega, tiste cesar od sebe izpodi, one druge pa pri sebi obdrži. „To so mo¬ žaki/' je dejal casar, „to so zna¬ čaji! Ker so zvesti svojemu Bogu, bodo tudi cesarju zvesti." Prav je govoril ta cesar. Ka- košnega spoštovanja so vredni ljudje, ki iz dobička gazijo naj¬ svetejše dolžnosti? ki zavoljo ko¬ risti prodajajo čast in poštenje 218 krščanskega moža? ki z deli o- čitno kažejo, da so odpadli od Boga in od vere njegove? Vsi taki ljudje so nesrečni sožnji h 1 zaničljivi hlapci človeškega strahu- Že v starem času jim je očital Tertulijan: „Vsi se bolj bojhf človeka, kakor pa Boga.“ Vi p 1 ' 1 ' merjate prijatelja z Bogom, berete si pa — Boga? o kaj še- prijatelje, mladiča, izprijenega brezbožnega človeka, od kterega bi ne uzeli ne dobrega sveta, se manj pa zapovedi. Zavoljo tacega človeka zanemarjate Boga in p re ' zirate njegove zapovedi? Čiga vai je vera? božja; čigave so zap° vedi? božje; ako jih pa zataji' ješ, ali nisi potemtakem odpa dnik? Praviš: moram iti v to družbo; kaj pa poreko, če 1,16 219 ne bo; kaj poreko če bodo vi¬ deli, da v cerkev hodim.“ Ako ti veruješ, da je Bog, da so ne¬ besa, in da je peklo, prašam te, ali nisi največi neumnež, kader opuščaš najimetnejse reči zavoljo hudobnežev? Pusti hudobneže, naj blodijo, saj dolgo ne bodo, saj bodo tudi oni stopili pred sodbo božjo. „ Tedaj bodo pra¬ vični/ 4 govori s. Duh (Modr. 5. 1—6,) „tedaj bodo pravični stali prav srčno pred njimi, ki so jih stiskali in jim jemali dela. Ko bodo hudobneži to videli, bodo zbegani od groznega strahu, in čudili se bodo zavoljo nepri¬ čakovanega izveličanja pravi¬ čnih. Sami med seboj bodo go¬ vorili, kesali se bodo, in za¬ voljo dušne bridkosti bodo vzdi- 220 liovali: „Ti so, ki smo jih negdaj zasmehovali, in se o njih zasraip' ljivo pogovarjali. Mi, neufflO 1 ’ smo njih življenje imeli za n eS ' pamet, in njih konec za nečas^ ■Glejte kako so zdaj šteti & J otroke božje, in njih del je m e j. svetniki. Mi tedaj smo zgreši* 1 pot resnice." „ Trudili smo se ’ da smo se pogubili." „0 kak 0 težavna je pot v peklo!" Vid 1 ?’ ljubi kristjan, tako bo s tisti* 3 ' - ki se zdaj norčujejo, iz dobi'* 11 ' Te besede je dal zapisati 33,1,1 Bog! Zatoraj ne trepetaj, in ^ meni se, kaj ljudje poreko; i* 1 ^ 11 . se za to, kaj poreče Kristus, G j Gospod in prihodni sodnik, v se boš sodni dan tudi nanje 115 govarjal? Izgovarjal se je Adai* 1 ’ izgovarjala se je Eva; ali sta P 221 kazni ušla? Tako tudi tebi iz¬ govor, človeški strah, ne bo po¬ magal. Kako vesel pa bo človek že na smrtno uro, ki se ni me¬ nil, kaj govore malopridni lju¬ dje! — Ako toraj želiš, da te Bog izpozna za svojega, izpo- znavaj ga vselej tudi ti. Zato se pa varuj strahu pred ljudmi, ker ta strah je sramotna sožnost, in sramotni odpad od Boga. Primer. — V nekem večem mestu na Francoskem je bil otrok, ki se je pripravljal za s. izpoved. Imel pa je take stariše, ki za vero niso dosti marali, ter so mesno jedli vsaki dan, brez razločka. Otrok se tega pri izpo¬ vedi obtoži, mašnik pa ga pod¬ uči, kako naj ravna zanaprej. Drugi dan. je bil petek. Kosilo Šmarnice 1889. ^5 222 je spet mesno. Otrok pravi, ^ ne bo jedel mesa. „Zakaj ne¬ ga prašajo. „Zato, ker cerk e J prepoveduje v petek meso jesti* „Jaz zapovem, daj jej, če ne cel dan zaprt. “ Otrok ustane, P 9 gre v zapor. Materi, seveda, $e smili lačni otrok, nese mu j eS ^’ pa očita mu, čemu ne ubog' 9 ' Otrok pa ji odgovori: rekli, da naj meso jem. r F°. ne sme, prepovedano je, gret V Tega nisem ubogal, ker je g* e . Potlej so pa rekli, naj gi’ eD!l j zapor. To sem pa preč ubog 9 .j ker to ni greli. Zato tudi pok 19 „Ata , ” s 0 ne bom, kar ste mi prinesli) bom ata ubogal." — Mati ostnni nad takim modrim if P) 1 srčnim odgovorom. Gre vun da skrije solze, potem pa m° Jej 223 pove. Mož je sam ganjen, čudi se, da je otrok toliko pameten, ter izpozna, da otrok je boljši ko onadva oba. Oče gre k njemu, objame, ga ter praša, kedo mu je to svetoval. Otrok pove, da pri izpovedi. Oče se gre duhovnik zahvalit, ter ga prosi, naj bo tudi njijun izpovednik. Srečni otrok, ki je one podučil in izpreobrnil, ki bi bili imeli njega prav na¬ peljevati ! Vaja. — Prosi po Mariji s. j Duha, naj ti dodeli dar moči | zoper strah pred ljudmi. 18. dan. 1 » 4 0 odlašanju pokore. if _ Vse stvari hvalijo Boga, svo- &J' stvarnika; le človek, naj- $ | 15 * 224 imenitnejša stvar božja, ktere£ 9 Bog s tolikimi dobrotami obsiP, vsaki dan, le on ga ne hva 1 ! kakor se spodobi, le on ga ž^' v v A ^ WAA & A i0i ter pokoro odlaša od dne do dasiravno pravi s. Duh: 0 lasaj pokore od dne do dne • 1. Odlašati pokoro je v lika krivica. Bog te je ustv^J ° * t • tt* toraj je njegov tudi vsaki p notek tvojega življenja. Odreš eI1 ( , te je otel peklu iz žrela, odkupil s svojo predrago toraj si vse dolžan njemu v 0-\ koli si. Vse v tebi je nj c ” if, vse je njegova last. Ali bo» ^ diču daroval pšenico, Bo# l J g plevel, kakor Kajn? Ali b°' s ^ tanu dajal mlada leta, B°r 11 ^ AH ponujal gnile kosti? —- - pp-i služi Bog, ki je zate na . 8 8 tl P k P. h IH: i* .M K 225 i umrl; ali zasluži oče, ki z vese- i ljem prebiva med svojimi otroci; , ali zasluži dobri pastir, ki se to- , likanj trudi in poti za svoje ovce; , ali zasluži Izveličar, ki se vsaki dan za nas daruje; ali zasluži tvoj Bog’, da ga ljubiš? da greli zapustiš? da se spokoriš in njemu |, služiš? — Dva misijonarja sta r se dolgo ukvarjala, da bi bila 1; trdovratno ljudstvo omečila. Na¬ jt posled zbere eden vse svoje moči, ter pridiga z največo gorečnostjo. f Poči mu pa žila v prsih, pade, umrje. Še tisti dan stopi drugi ir misijonar na prižnico, s krvjo p! svojega mučeniškega tovariša okr- § vavljeno, ter poslušalcem pokaže ji; krvavo suknjo rekoč: „ Vidite $ tukaj kri, ki je bila za vas pre¬ bit lita! In vi hočete satanu dati 226 9 « duše, ki so nas toliko stale Ljudstvo se zgane, izpozna svoj 0 grešnost, trka se na prša, ter 0 izpreobrne. — Ljuba duša! T' e . se pa kaže slehrni dan, ne - ’ sijonarjeva krvava suknja, amp a * Kristusova. Tebi se vsaki ^ Vidiš kri, ki je govori: ,, . „ zate prelita, kri božjega Sin a pa se vendar ne izpreobrneš i M bi se ti imelo pokazati, da bi K ganjen? da bi pokore ne odl» sa jj Ko bi bil smrtno ranjen- a ■flO boš odlašal dan, dva, tri nevai 1 rano osnažiti in zavezati? / 3 ' tvoja pa je smrtno ranjena, raj je v smrtni nevarnost 1 ) . j vendar se ti nič ne mudi, d a . jo zacelil. Brezno peklensko t 1 odprto pod nogami, ter p bi te požrlo; tvoje življenj e 227 na niti visi: ti pa le praviš: jutri se bom poboljšal. — V Tebah na Grškem je vladal trinog. Sov¬ ražili so ga. Zato se zarote zoper njega, da mu bodo uzeli življenje. Prijatelj izve o zaroti, pa jo ovadi trinogu. Poslal je namreč strežaja s pismom k njemu rekoč, naj pismo mahoma odpre, ker stoje v njem resne stvari. Ko pride strežaj k trinogu, in pove, naj se pismo precej odpre, ker so v njem resne stvari, za¬ kriči pijani trinog: „Resne stvari na jutri!“ Ne preteče pol ure, pa trinog ni bil več med živimi; Umorili so ga. — Kaj ne, da je kil nespameten. Ali pa ne delaš ti prav tako? ali pa še bolj nespa¬ metno? Ti ne izgubiš le telesa, 228 tudi dušo izgubiš; ue gre tolik 0 za čas, gre za večnost. 2. Odlašati pokoro je lostno, kajti čas je negoto^' Na kaj se pa zanaša grešnik/. Zanaša se na čas, na prihodnj 1 čas, ki ni njegov. Poboljšal * e bom že še, praviš. Boš? kak 0 ; veš, da se boš ? Ali ti je mom® angel Gabriel povedal, da živel dotlej? Kje imaš zapisat* 0 ’ da te ne pograbi nagla in ,° e previdena smrt? Ako so strasti* zdaj tako močne, da jih pek 0 : vest krotiti ne more, ali se 11 : bojiš, da bi te popolnoma . strahu ne imele? in da b* j, j glasu božjega, vesti, ne zaduši* ^ Ali se boš spokoril na sm*' t0 | uro? Telo bo takrat one®°£J j duša bo oslabela, duh bo p° 1 ’ 229 moči bodo pojemale. Takrat, ko boš bolan na duši in na telesu, takrat misliš, da se boš spokoril ? ti ki se nisi poprej, ko si bil mo¬ čan in zdrav? — Na smrtno uro se boš poboljšal? Kaj takrat po¬ rečeš Bogu: Tole: Vse strasti sem nasitil, naveličal sem se greha, naj¬ lepša leta ima hudič, ostanke te¬ lesa, v pregrehah obrabljenega, pa duše v hudobijah posušene, te pa ti vzprejmi, gospod Bog!? — Cernu odkladaš poboljšanje zme¬ raj na jutri? Zakaj ne začenjaš koj danes? Zakaj se preč danes ne spoštuješ, ti, ki si otrok božji, brat Kristusa, prebivališče s. Duha? — Praviš: mlad sem še. Ali pa ne vidiš, da tudi mladi mrjo? da jih veliko pade v grob, ki so v cvetu življenja? Mlad si, pra- 230 viš; to pa poslušaj, kaj pravi s- Duh mladim: „ Pregrehe mladega človeka bodo ž njim rasle: p 1 ’ 1 ' lezle bodo v mozeg njenovih ko¬ sti, ter bodo ž njegovimi kostn 11 v grobu spale. “ — b) Kedor od¬ laša pokoro, oslepi na duh 11 ; ter otrdne na srcu, Bog zap ,lgtI dušo, ki mu hrbet obrača. Dobr® misli so redkejše, nagibi mil 09 *' 1 slabejši, vest je otrpnila. Kje pomočki, ki bi tako dušo reši* 1 . Ali bo molitev? Molitev priba ]* 1 iz vere, vera pa je onemogi^ ugasnila. Ali bo dobri uzgd e mladih in pobožnih ljudi? Iz te se grešnik norčuje. Ali rnu srce govori? Ne, to ga še uj eZ j Ali naj smrt tega grešnika p re straši? Tudi ona ga ne bo, k eJ jo vidi le od daleč. Ali g a 231 ozdravil zakrament s. pokore ? Kako ga bo ozdravil na zadnjo uro, ki ga že tako dolgo ni prejel, ali pa brez kesanja, brez resnega sklepa, iz navade, morda celo iz hinavščine? Na zadnjo uro zakriva gosta megla vse re¬ snice; bolnik nima, čemu bi ve¬ roval: zaspan je, smrtno zaspan; ne čuti nič, in milost božja ga takorekoč predreti ne more. Nje¬ govo srce se tako trdovratno drži hudega, da ga najstrašnejše verske resnice ne odtrgajo od hudega. — Ljuba duša, ako imaš sama sebe rada, ako želiš sama sebi dobro, oh ne zapravljaj dra- zega časa. Vrzi se k Marijinim nogam, saj ne boš prvi, kterega je Marija rešila. Vedi, da pokoro 232 odlašati je krivično Bogu in ža¬ lostno za človeka. Primer. — S. Gregor Ve- liki, papež in cerkveni učenik? pripoveduje v četrtih bukvah p°' govorov zgodbo, ki se je zgodila o njegovem času. — Bogat m o% Hrisakrij po imenu, je dolg 0 živel v najbolj divji razuzda¬ nosti. ,.Bil je“, pripoveduje svet' nik, „popolnoma zemljena duša- Vse njegove želje so bile v if' komnosti pa mesenosti. BožJ® pravica se je utrudila prizanašat 1 njegovi razuzdanosti. Udari g 01 z boleznijo, ki ga je peljala smrt. Preden pa se mu duša i 0tl . - - - 1 di gala iz telesa, odpro se mu 111 poma oči. Okolu postelje V1 vse polno hudičev, nagnjusnih lJ strašnih pošasti. Žugali so 11111 ’ 233 da ga bodo živega v peklo po¬ tegnili. Bolnik, ki je to videl, se je na vso moč prestrašil, tre¬ sel se po vsem životu, in mrzli pot mu je stal po čelu. Prav teško, z umirajočim glasom po¬ kliče sina Maksima na pomoč. „ Maksim, moj sin!“ upije stra- šeni bolnik. Maksim hitro priteče. „ Ljubi moj sin, Maksim “, pravi pojemajoči bolnik, „ljubi moj sin, spomni se, da sem ti zmeraj le dobro izkazoval! Uzemi me zdaj v svoje varstvo!“ Medtem prihiti vsa Hrisakrijeva družina, ter z Maksimom vred stoje okolu po¬ stelje umirajočega očeta. Gledajo in gledajo okolu, pa ničesar ne vidijo; hudiče je videl le bogati grešni bolni oče. Okolustoječi so hudobne duhove slutili le iz strahu 234 nesrečnega grešnika. Hrisakrij skače iz postelje, skriva se, na- penja se, da bi ušel tej grozovita 1 četi. Zdaj se obrne oko k okolu sto¬ ječim, zdaj v strop, zdaj v zid- Toda povsodi vidi peklenske soV' ražnike. Nazadnje začne upiti lZ vseh moči: „Pojenjajte, počakajte* le do jutri še. “ Obupno upij° č in kričeč je izdihnil svojo ne¬ srečno dušo. Že na tem sveta mu je Bog dal okušati kazni) ki so ga v popolni meri čakale na onem svetu. Vaja. — Pomni, da B°o’ ki je skesanemu grešniku odp u ' ščanje obljubil, pa grešniku, ^ pokoro odlaša na jutri, ni °^K ljubil jutršnega dne. Zatoi-aj skle ^ 1 nemudoma se podati pred us n* 1 ' Ijenega Jezusa in njegovega 235 namestnika, ako si bil tako nesrečen, da si padel v smrtni greh. 19. dan. 0 smrti. Strašno prebujenje je smrt. ljubi moj kristjan. Takrat ni več slepljenja, takrat izpozna človek jJiččmurnost sveta, takrat se po¬ kaže resnica. Kako moder je Usti, ki je globoko premišljeval ? smrti! Koliko se jih je že spreobrnilo, ker so mislili na ^'Injo uro, na zadnji odsek Taljenja. Koliko mlačnih duš , ^°liko grešnikov je ta misel k °bremu izpodbudila, in v ve- 0 življenje pripeljala! — Neki 236 bogat mož je bral 5° p. v k' Moj z. bukvah, v kterih je g’°’ vorjenje o prvih ljudeh, ka^ dolgo so živeli, in našel P* 1 vsakem pristavek: „Pa je u® 1 '!; Adam je živel 930 let, pa J umrl. Set je živel 912 let, P 9 je umrl. Metuzalem je živel c e 969 let, pa je tudi umrl. ^ , zapre bukve, premišljuje, pa ~ ' „Ko bi živel tudi 10 X100 Kj se vendar poreče: pa je tU umrl. Kaj ti ostane po teni vsega bogastva in veselja rfo ga je tako presunilo, da je j 0 P! 0 ' w ^ , x ' ~ vakfo znal ničemurnost pozemelpn blagrov, da je svet zapustil) .j v redu s. Dominika se p 08 ^® r — Ker je ta misel tolikanj kj ristna, se bomo danes p rl .^ e pomudili. Pojdiva na pokapan 6 237 ta Va • tna treba daleč iti, vsaka |.^ Slc a ima svoje. Odpriva neko- Ze mljo: tu najdeva le kosti, jih^’ P ra ^ 1, K GC ’ va: »Tisti, ki Ijjjj Zf J a j vidiva in duhava, so rti " ’ V ., kopel, morda . .; pri morda. *i vi ni kee ne pravi ^jbol' nerno : kakor češ; drži se ^ v aj \ lzur jenih zdravnikov, u- S atn . na .) Zr iravejše jedi, umreti ' Ce 1889. 16 238 moraš: človeku je sojeno. Sta* 1 mro, mladi tudi. Ubogi mro, ^°' gati tudi. Nevedni mro, uče#* tudi. Bolniki mro, zdravniki tu« 1 ' Grešniki mro, svetniki tudi. Nf. It/ rija je umrla, Jezus Kristus j. umrl, tudi mi bomo umrli, tu mi. Prišel bo čas, ko se o o 1 eU 1 ! ki to pišem, in o tebi, ki to bereš poslušaš, kose poreče: Veš kaj ®: v ega ? ta in ta j e umrl. “ „ Bog u Jtl ^ dobro, “ odgovoril bo drugi, P a jJit mir besedi. — Ne zanašaj se ,j, svojo ndadost. Prav malo se ■ l visoko postara. Poglej po li ,lC ^ Ali vidiš med njimi velik 0 1) id 1 starosti osivelih? Ko je »**;*. ^ snir* t vikrat mahnila s koso, so bik• • rji na svetu. Abel je bil naju 0 y. pa je prvi padel. — Kak 0 ^ ^ umrl ? V legaiju ? v mrzli 01 ' a j . Tl °'• ali boš utonil? ali padel? 2a/f stre ^ a ubila? ali mrtud v? ali pa druga nesreča , bo^ 1 i e dandanašnji toliko? Ali ali v\ ^°i ezT1 i pri zdravi pameti ? Uorel in razsajal ? 0 vsem veš nič. — Kje boš u- Ha ' . na j na deželi? v postelji? v gledališču? na ple- 1 teni na I )otu ? v cerkvi ? 0 vsem J 1 ®, veš nič. — Kedaj boš u- ^°rd ^ letih v * letu? c 0 j ? a ta mesec? ta teden? no- Kedaj pa? O tem nič ne Idih to veš, da je veliko na- —UL-n no v eš r v ' Le m ves, u a j- ■ L- C da j' h i e po- *» »zn.flTlU Čas, UlA , Uči Jlil — la °dlašalo na zadnji čas , ^a ! U J e pa smrt prehitela, in h hnžio UČI v j-'- - v- 80 Stopili pred sodbo božjo z Pokore. Kedor umrje v smr- 111 grehu, umrje pogubljen. ° 1 A* 240 y Veš, kaj je rekel Jezus Kristo 3 ' „Sin človekov bo prišel kak° J tat, ponoči. “ Ko bi bilo to čeno le enemu samemu, bi ^ ,j morali tresti vsi, in se pi’ a .. ali sem jaz? Smrtna obsodba J, izrečena nad vsemi, brez razlog’ ali pa mislijo vsi nanjo? —" * misliva. 0 2. Kaj gre se smrtjo? o onega moža, bogatega in nega, onega nasladneža in seneža, ki koprni na postelji- puščice so, ki mu prebadajo d^°' kar je bilo, kar je, in kar bo- Preteklost. Življenje m 11 ...«, - - - J ' Vesolj minolo kakor sanje. časti, hvala ljudi, veseli ^ J so izginili. Vse je preteklo- Ne vse. Ostali so grehi, b u . ^ stva (pregrehe, mnogoštevilni , l D ž: * h bt ^9 241 kor velika armada) porazdeljeni okolu postelje. — Kar je. Ža¬ lostno gleda po lepi sobi, po dragem hišnem orodju, po kras¬ nih vrtovih. Vse to mu pravi: nič več nas ne boš gledal. Ženo, otroke, prijatelje, znance, vse niora zapustiti, nobeden ne pojde, žnjim, sam mora na morje več¬ nosti. Svoje telo, ktero je tolikanj varoval in pital, ljubkal in raz¬ vajal, tudi svoje telo mora za¬ pustiti, naj ga grobarji odneso, m v zemljo zakopljejo črvem v žrtje. — Sodnik je bil poklican k bogatinu, da bi naredila opo¬ roko. „Komu zapuščate svoje imenje?“ praša sodnik. S treso¬ čim glasom začne govoriti umi¬ rajoči bogatin: „Zapuščam . . . Zapuščam . . . Žapuščam svoje 242 polje . . . svojo grajščino • • ' svoj denar . . . Zapuščam hišo 0 opravo . . . svoje dohodke ■ • Zapuščam vse . . .“ Vse je %iV pustil določenim osebam. » ^ pa svoji duši zapuščaš ?“ p ra,B f s. Avguštin. — Velikrat p°h _ čejo mašnika, ko je že čas P° tekel. Pa hudič je tudi zvave¬ dela to svoje; ponavlja in P dvojnje napade, vedoč, da 11 le še malo časa. On pozna % srčno stran umirajočega; P ° 2 • izkušnjave, se kterimi ga je 11 u večkrat v greh podrl. Mašnih ■ sicer prizadeva z bolnikom 0 diti dejanja čeznaravnih čedn °^ vere, upanja, ljubezni, kes* 11 in obžalovanja. Pa kaj češ ? h a . naj na pol mrtvi bolnik dejanja čeznaravnih čednosti . 243 jih ni, ko je bil še zdrav. — Pobožni kardinal Belarmin je na smrt pripravljal imenitnega moža. Opominjal ga je, naj ž njim obudi kesanje in žalost nad grehi. „Kaj se to pravi: kesanje in žalost?“ praša ga umirajoči. Kardinal mu jo hotel dopovedati. Toda bolnik je bil nepočakan, ter je dejal: i,Kaj pravite? Ne razumem vas. Pustite me v miru. Zdaj ni časa za to.“ Kmalu na to je umrl. Za to pa je časa imeti moral. Videli so na njem očitna zna¬ menja pogubljenja. — Kar bo. Po smrti se izpusti telo v drob zemlje. Gre dolu gol, k večemu pokrit z nekterimi cunjami. V zemlji pa gnije, in gabna črvad se žnjim masti. To je delež te¬ lesu. Dušo peljejo dobra in huda 244 dela pred sodni stol božji. Ofl® stoji pod mečem božje pravih nosti. To je delež duši. Vse p 1 ’ 6 ' moženje bodo pograbili sam 0 ' goltni dediči, ter bodo komaj kali pogreba. Oglejmo si nek- 0 ' liko telo, za ktero se na zemll 1 toliko stori. Kaj bo iz telesa, se bo duša iž njega izloči^; Mrzlo bo, neobčutno, mrtvo. ^ ■ si že videl kterikrat mrliča? k, si opazil na njem? Na pol 0 prta usta, mrkle oči, črnorum©^ čelo, na kterem so videti še s * dovi ledenega potu, ki se pok^ ž oTO ? 11 8 nit® 1 ®' pred zadnjim izdihom; bled obraz, votla lica, kai» eIJ j ustnice. Kaj je zdaj iz tistega Živam*. pega obraza, iz tiste barve? oh, še senca lepot e ostala! Zatoraj je tako rt teik° 245 mrtvo osebo prepoznati. Moj Bog, kako strašno izpremeni smrt člo¬ veka! ne pravim v enem letu, v enem mesecu, v enem tednu, ampak že v nekterih trenotkih, kar se je bila duša ločila od njega. Kaj bi še le bilo, ko bi vpričo tebe izkopal mrliča, nekaj tednov pokopanega! Ali bi ga mogel pogledati? Ne mogel bi ga. In vendar se ni še tolikanj bati te gnjusobe in tega razde¬ janja, ki ga smrt počenja z na¬ šimi telesmi. Nemogoče je gnjus trohnobe odvrniti, pa saj ga ne čutimo. Nasledki pa, ki jih smrt zapušča na duši, so čisto dru¬ gačni, so prestrašni. Od nas sa¬ mih je odvisno, da se jih ognemo, in najboljši pomoček je Marijino varstvo. — Potem s® nam ne bo 246 treba bati onega, kar je pred smrtjo, ne onega, kar gre 3 ® smrtjo. Primer. — Angleški kralji Vilem zmagovavec, je bil z ve ' liko vojsko udaril na Francosk^ ker se je bil Francoski kralj f 1 ' lip iž njega ponorčeval. Vojsk® je puščala za seboj razdejanje j® širila strah. Polja in vinogi'^ so bili poteptani. Uzame mes t0 Mon, ter upepeli cerkev. Vil el1 ^ je dopadljivo gledal požar. je preblizu stal, si je nakop® bolezen. Da se prenesti v m eS .° Ruan, kjer mu škofje in opMJ povedo, da ne bo dolgo. Stre* iz jasnega bi kralja ne bi mo£; huje zadeti. Vsa hiša je bil® polna tarnanja in jokanja h 1 pitja. Kralj se je bal smrti, ir 247 se še ni zadosti spokoril; in pa vest ga je pekla strašno hudo. — Škofje in opatje so mu pri¬ govarjali , naj zaupa na usmi¬ ljenje božje. Kralj se izpove in prejme s. popotnico s prav živim kesanjem. Svoje zaklade zapusti cerkvam, ki jih je bil v vojski sežgal, ujetnikom pa da slobodo. Vse to kralja ne upokoji. Dejal jc: „0h, tresem se, kader po¬ mislim, koliko je mojih grehov, 111 kako teški so. Kmalu bom pi'ed strašno sodbo. Ne vem, kaj ki storil, da bi milost zadobil. mladega sem bil le v vojski. . e morem našteti vseh grehov, sem jih storil od rojstva pa . tega hipa. Prosim vas, škofje te opatje, molite zame. Ne poza- J te, da sem vas rad imel, žago- 248 varjal in branil. Cerkev sem sp 0 ' štoval, zidal samostane, in z d°' hodki jih preskrbljeval. To so dnjave zoper hudobnega duha- Ko sliši kralj, da v Marijini cel" kvi k molitvi zvoni, sklene rok 0 in de: ,,Priporočam se naši lj u M Gospe, sveti devici Mariji, Mat eJl božji. Prosim jo ponižno, naj 111 s svojimi molitvami spravi s sv°' jim preljubim Sinom. “ Po iei besedah umrje, 60 let star. "f Kakor je bil kralj zatisnil °^’ je hipoma izginila vsa gosp 00 ®' Služabniki in uradniki pa so 1,0 slili le na to, kako bi naj v ° dragotin pobrali. Kraljevo te . je ostalo skoraj nago. Nihče & mislil, da bi ga dejali na ode J ) nihče ni skrbel za pogreb. zadnje vzame stvar v roko 249 škof ruanski. Ta odloči, naj se pokoplje kraljevski mrlič v sa¬ mostanski cerkvi s. Stefana, ker je bil kralj sezidal ta samostan. Ko ga k pogrebu neso, se u- name nekaj hiš. Vse pusti kra¬ ljev pogreb, pa leti k ognju, e- dini redovniki so spremljali svo¬ jega ustanovnika k večnemu po¬ čitku. Ogenj je brž ugašen, nato pa grnejo k samostanu gledat pokop. Ko so hteli mrliča izpu¬ stiti v grob, se upre neki me¬ ščan, ter pravi: „Ta prostor je moj. Kralj ga je šiloma uzel mojemu očetu, da je tukaj po¬ stavil samostan. Zato raj ga tir- jam nazaj, in ne pustim, da bi se krivičnik tukaj pokopaval. “ Ko škofje in drugi izpoznajo, da mož resnico govori, odštejejo mu 250 60 zlatakov, ter mu obljubijo ^ ga bodo odškodovali tudi zd drugo. — Nato so jeli mrli^ devati v grobnico. Pokazalo se pa je, da je grobnica premajhifl 8 ' Zdaj šiloma trugo v jamo suj oj 1 ’; Truga se zlomi, mrlič ki je bil zelo debel, poči, drob se izsuj e \ in tako strašan smrad se raz^! po cerkvi, da ga se vsemi kad 1 , in dišavami niso mogli preg 11 # 11 ' Žalostna prikazen človeške 1>eV ščine! Kralj, vladar tolikih drža v > nikogar ne najde, ki bi ga P^ kopal. Ko ga pokopavajo, zendja njegova, in drugi nio r8 h zanj plačevati grob. Nepreneslj 1 smrad razpršuje pogrebce: § e P : sti manjka, da bi ga zasuli. ^ pa čislaj posvetno čast in nio£ čnost! Grob je tisti greben, tlS 251 pečina, ob kterem se razbije vsa čast in mogočnost, včasih pa še poprej. Vaja. — Kader ležeš spat, raztegni se, deni roke navskrižem na prša, ter misli, da v grobu počivaš. 20. dan. O sodbi. Kako tolaživna je ta beseda pravičnim, kako strašivna hu¬ dobnim! Sodba je tisti trenotek, ko se bo pravična duša vekomaj z Jezusom združila, in ko se bo grešnik za vekomaj ločil od Boga, °d studenca pravega izveličanja! Kako strašno hudo mora biti duši, ki je v jezi božji zapustila ta s Vet. Zdaj pa izpozna onega, ki 252 ga je po lastnem zadolženju lZ ' gubila, in ki ga nikedar več bo našla. Premišljujmo prvo P slovesno dejanje na onem svet u > sodbo. Tu pa najdemo sodnik 3 ’ hudodelca, pravdo, razsodbo. 1. Sodnik. Ta je neskonč^ 0 mogočni, neskončno modri, l ) skončno pravični, Bog. Ko lZ dihnem zadnji izdihljaj, stop 11 ^ pred sodni stol. Jezus prid® . slavi in veličastvu. Oh, bil mi J na svetu Jezus oče, pa sem tako malo ljubil. Bil mi je k ml j pa sem ga zapustil, pa sem ®. med njegove sovražnike. Bil je usmiljeni Bog, pa sem ga ža _ in zaničeval! V enem samem tje notku bo zdaj name zvrnil v . g težo moje nehvaležnosti, ul< ^ r predrznosti, moje upornosti, 1 253 mi jo bo dal čutiti. Zemljeni črv, peščeno zrno je zdaj pred Vse¬ mogočnim. Vetrenjak, lahkomiš- ljeni mladič, brezvernik, zdaj stoji pred veličanstvom božjim! Člo¬ vek, ki je živel v veselicah in hladnostih, ki ni poznal uboščine, ki ga je vse hvalilo in do nebes povzdigovalo, ki je zdaj največi revež, ta človek stoji zdaj sam pred vsemogočnim Bogom! Z grehi obtežena duša, bivša prija¬ teljica hudičeva na zemlji, zdaj trepeta in koprni pred čistim in svetim sodnikom, kterega pa se poprej prav nič ni bala. Kam koš bežala? kam se boš skrila? uboga duša! V Marijino naročje? Saj si ji tako malo služila, in pa tako zanikamo. Sinu si ji i križala. Ali se bšo zatekla k svo- Š mamice 1889. 17 254 jemu angelu varilni ? Pa se kter^ pravico? s kakošnim upanjeu 1 . Saj se mu nisi priporočevala, ^ ga nisi ubogala, saj si ga od s e ^ pehala, saj si ga skoro zva e ™ žalila! Hudobni duh ti je bil »° spod in kralj, dokler si živelj j Poprej te je v greh vabil, te bo pa tožil. Saj si vedela, d j je zapeljivec in oče laži, ! si mu vrjela? . I 2. Hudodelec. Ta je 6M J Kako silno se bo prestrašil S 1 j nik! — Baltazar, mogočni kp a : ( je dal veliko pojedino. ObdaJjJj, ga in strežejo mu v zlatu ščeči služaji. Žnjim se vesele govi velikaši in vojskovodje- ^j, puha pijani si napijajo iz sV fijo posod jeruzalemskih, ter svoje malike in krive b°g° 255 -Naenkrat se prikaže roka, in piše Po steni, smrt kralju in razdetje kraljestvu. Baltazar to vidi, pre- s traši, se prebledi kakor mrlič, v es se trese. ,,Ali ne vidiš?“ bara kralj velikaša. „Kaj pa vidiš, kralj ?“ „One-le roke, ki piše.“ "p Ljuba duša, če je že roka, Pišoča sklep božje pravičnosti, Llikanj pretresla mogočnega vla- 'iarja: kako se bo tresel še le grešnik, hudodelec, ko bo za¬ jedal svojega Boga, svojega sod¬ čka ! Noben prijatelj, noben zna- tlec , noben sorodnik ni prišel ga Ogovarjat. Na desni mu stoji ari gvl varuh ko priča; na levi ■ | hudič ko tožnik; sredi med i pilila bo stal on ko hudodelec. ) , kcal jih bo na pomoč, kterim • kaj storil na zemlji, naj zanj 17 * 256 prosijo, naj zanj govore. Pa se ne bo oglasil. Tu stoji m e dvema večnostima, sam. Ako gleda kvišku, vidi srditega nika. Ako pogleda dolu, odp 1 ’ peklo svoja žrela. Za njim \ svet, tako daleč, da ga ni vid®! Pred njim je veliko morje nosti, brez dna, brez breg'^ Okolu njega pa stoji cela v°r lastnih grehov. , g bu*X Jf 3. Pravda. Velike .- 0 božje pravice se odpro. Posta lo se pred vsacega. Te bukve znal brati slehrni človek. P bere in razloči iž njih ^ grehe: grehe otroštva, grehe pV| dosti, grehe moške starosti- p * bo pa tudi vsa dobra dela, ^ fl j, bi bil mogel storiti, pa J 1 * 1 Videl bo, koliko je časa 257 zapravil, koliko si je do- | J i'ili ] e do kolik d°brih uzgledov od sebe odbil, , . misli iz glave izbil, koliko Jy dobr" J e bzdal za igre, za pi- 1%*°’ za nasladnosti, za niče- r5 e , n j vržen biti zaslužiš, ni treba O dosti je, da nisi dobro 'l‘ ’ da nisi dobreg-a sadu ob- ^°st, za napuh. Oh, da v 5**; dosti je, da nisi dobro Vodil ’ r bož"' »^a-čen sem bil“, poreče jent’. s °dnik, „pa mi nisi dal ^5 žejen, in ne piti “. Ako bo ^ V ni- zavo li 0 tega zavržen, k^k f pomanjkanja dobrih del, bf J( l° Slia bo njegova usoda, ko se še grehi, storjeni z &Htk'°cfb z očmi, z rokami, z ob- Ali Kako se bo opravičeval? •i e ai bc izgovarjal, da mu je A (d a .° milosti? Imel je milosti a janje, ho bi jo bil le uzeti 258 in žnjo delati hotel. Sam je krN) prav sam, in prav zelo je ki -1 ',' — Nesrečni grešnik, kaj poreč® takrat? Ali porečeš, da si žN e ' kakor drugi, kakor jih je naj v j e j kakor skoro vsi? Ali pa nisi sh® 9 «, evangelija, da malo bo izvoljen*^ da je široka pot, ki pelje v P° gubljenje? in da jih je velik 0 ’ ki po nji hodijo? — „Moja je bila tako živahna, moje str 0, tako močne“. Ali ti je bilo tl ' e .•; J ih še podkurjati in podžig^? i Zakaj se nisi varoval priložil 0 ® o Zakaj si bral pohujšljive buk' Pokaj si zahajal v nevarne ščine? Pokaj si zalezoval ned° t nost? — ,, Hudič me je izkn^^ Ali pa nisi imel svojega aI1 ° varuha? Pokaj si nisi nje.? 0 it f volil? Pokaj si se izročal h uo1 259 »Bal sem se hudobnih jezi- hov«_ Tako? ljudi si se bal, Boga ^ ne? Hudobni jeziki so ti bili kakor Bog? Ali ti je bilo , 1( ''>a pokoro tako dolgo odkla- ? ali jo boš delal zdaj, v več- Nti, kjer časa ni? — „Hudo ^ storjeno; ali pa ni rešenja? Ul ni pomočka v neizmernih za- Aladih božjega usmiljenja?“ Bož- usmiljenja? Zdaj ni več bož- usmiljenja; zdaj vlada ^ ož ja pravica. 4. Razsodba se glasi pra¬ ženim : „ Pridite vi oblagodarjeni Mojega očeta“; hudobnim pa: ^Poberite se, vi prekleti Moj , kako strašanski razloček ^edbesedama: „pridite!“ in „po- berite se.“ Kedo more premeriti ta pregrozni razloček? „Pridite!“ 2U0 JS" Kam pa, oh moj Bog? K Jez U j, v nebesa, k Mariji v nebesni vsem svetnikom in prijatelj^ tf božjim v nebesa. — „Pobeib se!“ Kam naj gredo, gospod? hudičem v peklo, k zavrže 111 in prekletim duhovom v sko brezno. Ali se ta razsoj ne da preklicati? Ne; niked nikoli. Ali se ta razsodba n e A polajšati? Nikedar, nikoli; 1)6 & pičico. — Ljuba duša, ako h° > pri sodbi srečno obstati, jo premišljuj, izlasti pa sod 111 y\ m in hudodelca, pravdo in raz9°.i;; Gorje ti, ako zdaj premalo rn! ' na to četvero! ± Primer. — S. Janez Stop 1 ,^ nam tole pripoveduje: Redo^^j Stefan po imenu, je živel z iri 1 v puščavi. Prosil je, naj se ri 1 1) z*- a z? cP o q dovoli iti v še bolj samotni kraj. Na vznožju Elijeve gore si postavi celico. Tu se je silno pokoril, in živel prav sveto. Želel pa je še ostrejše živeti, zato se poda na kraj, z imenom Zidek. Tukaj je bil odločen od vseh ljudi, in tukaj se je udal najhujšim in najbolj bolečim pokorilom. V ta¬ kem pokorjenju prebije nekaj let. V visoki starosti je že bil. Jel je čutiti, da se bliža koncu. Zato se poda v poprejšnjo celico na vznožju Elijeve gore, kjer je bil pustil dva palestinska redovnika, naj skrbita, da se celica ne po¬ dere. Toliko da semkaj dospe, nevarne vzboli. Dan pred smrtjo ga je bilo močno strah. Pogle¬ doval je zdaj na levo, zdaj na desno svoje postelje, kakor bi 262 iSl« videl ljudi ali osebe, ki so p 1 ' prašat ga, in kakor bi jim 0 govor dajal. Odgovarjal je na glas, da so ga vsi pričuj 001 slišati mogli: „To je res, p 1 ' govoriš, storil sem, ne tajim, za ta pregrešek sem se P t o& ost ’ 1 Ne, veliko let.“ Potlej je dejal: » , tega nisem storil “ ; in kmalu na* 0 ' „Prav imaš; toda za to sem P re točil že veliko solz, in svoj 0 ” 1 ,, bližniku sem služil več ^ et ’ e Potem je rekel: „V tem se morem opravičiti; upam p a ^ ifl' božje usmiljenje„To je pretresalo srce in mozeg V' stavlja s. Stopnik; kterikob .j poslušali to nevidno sodbo, fr 6 so se in strahu trepetali"- r Taisti svetnik pripoveduje o . gem pobožnem redovniku, ^ 1 263 v zazidani celici 12 let prebil ob kruhu in vodi in vedni pokori. Preden umrje, ga prosijo, naj jim reče izpodbudno besedo. Po dolgem premolku de redovnik: „Bratje, le to vam povem, ko bi ljudje vedeli, kako strašna je sodba božja, nikedar bi Boga ne razžalili 41 . — Kaj bo pas teboj? Ako je prvi starček 40 let v pu¬ ščavi preživel, v vedni pokori, in mu je pri sodbi tudi še teško šlo, kako pojde tebi, ki si ves mehkužen ? Vaja. — Ne hodi nikedar spat, dokler se nisi pripravil pred sodnika stopiti, ko bi bilo treba. To je pomoček, ki te bo varoval, da te smrt ne prenagli. 2(j4 21 dan. O peki u. Cesar Zenon se je bil nekega dne tako upijanil, da je sil 0 *! trdno zaspal. Neso ga vunk^J iz palače, ter ga pokopljejo, ^ vega. Opojnost se izkadi; ees 9 * Zenon se prebudi. Povsodi g° st ^ tema, vse polno grobovnega duh®’ tipa okolu, pa Čuti, dajevgr^ niči. Upije, kolikor more. ' , S X O 1 - tiho. Kliče za pomoč. Nihče mu ne oglasi, noben služabnik pride, noben prijatelj, noben p n e ložni. V divji obupnosti sam se trga in mesari z zobmi. Z S^- e bije ob kamen, dokler si lob®* 1 ^- ne razbije, in se ne ubije. peklu se pa nihče ne ubije, nih 265 ne umrje. Ko bi slišali, kaj nam pripoveduje nesrečni prebivavec iz kraja večnega trpljenja, kar strahu in trepeta bi okameneli. Nasladni bogatin je živel na svetu. Na migljaj mu je streglo krdelo strežajev. Karkoli je do¬ brega na svetu, nič si ni odre¬ kel. Veselje oči, veselje ušes, raz¬ veseljevanje duha, razveseljevanje usti, izbrane jedi, najboljša vina, dragoceno pohištvo, krasne sobe, odlične družbe, vedne veselice, vse to je užival dolgo; nihče ga ni motil. Nazadnje pa umrje ta na svetu blaženi mož. Umirajoč je sojen, pogubljen, zavržen po¬ stlan v peklo. Neizkončni Bog! kolika izpremenba! koliko upitje strahu! „Kje sem?“ se obupno poprašuje. ,,0 strašno prebiva- 266 lišee! O sveto in lepo nebo, kj el bi imel zdaj biti, pa nikedar 116 bom! Sam si kriv, da sem te izgubil!“ Kliče svoje prijatelja premetava se v svoji goreči p°' stelji semtertja. Nič ne pomag’ 9 .' „Oh, tukaj mi ni prestati, sem bil tako mehko in nežno l5i ' rejen! Ne v tem groznem pk menu ne morem ostati! Pa — Kaj pa je peklo? Peklo ) e kraj, v kterem je Bog za p°r U bij enega vekomaj izgubljen, 1,1 kraj, kjer je vse hudo, ki si e človek le misliti more. 1. Bog je v tem kraju P° gubljenim za zmeraj izgublj e ?' Kakor grešnik svet zapusti, stopi pred večnega sodnika, _ VJ __ en hip vso lepoto Božjo, ter bP° zna vso njega neskončno dobro to ' 267 Nebesa, kjer bi imel kraljevati, so se mu odprla za en tresljaj, v enem trenu je videl vso ftjih veličanstvenost. Pa, oh, lo- Nti se mora od njih, ločiti za v ekomaj. Kako strašanska izguba! Kako bridko kesanje! „Bog mi J e odmenil, da bi bil vekomaj srečen, pa nisem hotel. Želel je, )la J mu dam vse svoje srce, pa 0f lrekel sem mu ga. Tako lepo lTie je prosil, naj ga ljubim, pa sem ga raje žalil in sovražil. Ne- Ječnik, ki sem! Vse sem izgu- ’. sv ojo dušo, lepo večnost, svojega Boga!“ Pogubljeni skače kvišku, rad bi se dvignil iz bre- globočine, rad bi se vzpel . Oebesani, toda nevidna moč ga J na priklenj enega na kraj trpi j enj a. N: a t° začne strašno tuliti. Obu- 268 puje neprenehoma, pa obup*** ne more. Kar mu obupu 0 more. i\ar mu množi, kar ga najhuje pekHi J® da mora sam izpoznati: Bog J neskončno dober in pravičen, P dela mi nobene krivice. .. Veh‘ c d 0 ' vsemogočni Bog, ti si tako ber, jaz sem bil tako hudob 6 * ter ostanem v hudobnosti! , ni nebes, ni izveličanja, ni nu ltl ' izgubljen sem!“ Zdi da v žrelih breznovih vavi križ Izveličarjev. se nu 1 <, P" vidi „Jaz • - ^ srečni! Boga-človekova kri J e odrešeni”; kla na križu v moje Po takem je Kristus zame stonj umrl. Božji moj Izvelicp 1 ’ bil ves razranjen, svojo ki ' 1 ■ prelil do zadje kaplje. Vse i*pV ! vsa kri je bila zame brez kofr O lepo nebo, o Jezus, nik 6 1 269 vaju ne bom videl. Kristus Jezus, zastonj si zame umrl! “ — Ker pogubljeni ve, da je prejel ve¬ liko milosti božjih in dobrot, ker ve, kako lahko bi se bil izveli- 0vv razjedali. Taka smrtna v :l - Aoli me- 5 en^- Vi razjeuau. — . J e trpela včasih celi me- ^ ru gemu so potrgali noh- 2 * prstov na rokah in nogah; °lgimi železnimi stroji so 18 * 272 mu trgali meso se života. 0 muka je prenehala, kader je F, g j nehalo življenje. Ti se zgro0^ f nad takimi mukami, in vefl bi te motil, ko bi rekel, da fli lika muka je že peklo. Laljmang je bil ujet od Iročanov. Ti divjaki so nlU , Jii jali suhih drevesnih skorij °^\ života, pa jih zažgali. Ker ,r še mlad in močan, je klj 11 ^,; ognju. Nato mu besni & 0 . $ iztrgajo oči, ter celih 17 duj . . . MF, vajo žerjavico pod njega j $ njega. Grozna smrtna muka - ^ je pa že muka peklenska- ^ ljubi kristjan. V peklu j e .Po¬ bijem, kakor v ognjenem ) e/ ' $ trpljenju in brez^ k ^ vas v Ali boš čakal dotlej, da poskušal? ali boš še l e V k 273 Kedor se enkrat pogubi, vekomaj se pogubi, vekomaj ! pa je to vekomaj ? tak • .®°g solza, ki jih pre- ] e a l° Zgubljeni, vsakih 1000 let bii o en ° prihranil, koliko bi jih «tor tle ^ a ’ da hi se napolnil pro- ko nebom in zemljo? In Da bl - bil neizmerni ta prostor Hi} b ° n 8 tenj l solzami zavr¬ ni Km P r aviš, koliko večnosti V} 10 preteklo? Nič; še začela ut} Tle hi la! — 2 cifre sta do- v e L a , se zapiše najdaljše člo- 0 živli QT ,; Q . 3 cifre so dosti, i> r ii f n h v 4a se ^^5 Zičt življenje; 3 cifre so dosti, 8 tev" V P 0ve trpež veliko kralje¬ vi ^ cifre, so da se omeri čas, u Vet Je pretekel od ustvarjenja tj a ’ 20 cifer bi bilo dosti, da Da 6 povedalo, koliko je peska ZeBa lji, koliko je kapljic v 274 morjih. Naredi zdaj toliko § te , zemlje do solnca, da jih bo v vilo, da bo vrsta cifer sedala ko peska, več ko kapljic ali bi bilo to dosti, da bi vedal, kako dolga da je veča° s g Ljubi moj, s tem bi ti nič pokazal, ker večnost je neizk 0 čna! O večnost, o neizmerna ® gost, o globočinski prepad, k 1 brežno morje, grozna ječa k* vrat! kedo se ne bo tresel, k 1 premišljuje? Kedo bo tako neSp^ meten, da S i bo kupil peklo kratko veselje!? peklo, v kt el j je Bog za pogubljenega vek 01 ”^ izgubljen, v kterem je nag' 1 '” deno vse hudo!? 4 Primer. — Kolo p ®*' 3 $ gnjusni prevračavec božjegf človeškega, in zverinski p 11 .!” 275 zverineža Eobespjera, je v Lijonu (1. 1793) poklal in postreljal 16 sto nedolžnih ljudi, kterih vse hudodelstvo je bilo v tem, da so se želeli otresti rabeljskega tri- noštva nečloveka liobespjera. Pa roka božja ni dolgo mudila. Hudo ga je zadela — tega groznega morivca. Javno mnenje je silno črtilo tega divjaškega človeka. Ker se je pa narodni zbor bal, da bi se očitno ne zameril ljudem, je ukazal (2. marca 1795), da se ima Kol6 Dčrboa prijeti, in po¬ slati v pregnanstvo (v Kaj eno). — Tudi tukaj v pregnanstvu, se ga je vse ogibalo, ga vse za¬ ničevalo, in sovražilo. Beli in črni so mu rekli, da je rabelj in tri¬ nog vere in ljudi. Tako osamljen je večkrat zakričal: „Kaznovan 27G sem! Taka osamljenost, v : koršni sem, je peklo!“ — V ^ i se ga poloti žgoča mrzlica. ^ pomoč kliče Boga in sveto ; vico Marijo. Zdrav se je pa prej norčeval iz obeh. Neki voja kterega je hotel zapeljati, . j Boga zataji, popraša ga čemu se je iz Boga pred nek a l meseci norca delal. „Oh, p 1 ’ 1 ^ telj“, odgovori mu trinog, je goljufal srce“, t. j. drug 1 ® sem govoril, drugači pa ču* 1 ’ delal je zoper vest. Nato s P,j zakriči: „Moj Bog, moj Bog ^ morem še upati, da mi boš ® pustil moja hudodelstva? Pošjj 1, mi po tolažnika, po mašnT j pošljite mi koga, ki me bo *" eS strašne pekočine v mojem 0 , bovju! Moj Bog, daj mi mi 1 ' 11 '” 277 '— Njegovi zadnji trenotki so bili tako grozni, da so ga mo¬ rali prenesti v drugo sobo, bolj oddaljeno. Sli so poprejšnjemu bogotajcu po duhovna, a preden je ta prispel, je Kold Derboh iz¬ dihnil svojo nesrečno dušo (7. jun. 1797). Obležal je z na pol od¬ prtimi očmi, se strašno zvitimi odi, in potoki krvi so mu tekli iz usti. Zamorci so ga pokopali, pa le na pol zasuli. Divje živali so žrle njegovo telo. Vaja. Gredoč v cerkev, to le premišljuj: Ko bi bil obsojen klečati eno leto, en mesec, en tjeden, en dan, bi bilo že precej hudo. Vendar pa je tukaj še za- služljivo; v peklu pa je največa pokora brez zasluženja. 278 22. dan. Zakaj častimo križ. Najlepša, najbolj podučlji va ’ najbolj tolažljiva reč je križ tisto krščansko dušo, ki ga p re ' mišljuje z očmi žive vere. K 11 je leča ali prižnica, se ktere uči ves svet. Križ je šola, v k te 1 ’ 1 so se omikovali vsi svetniki, lfl kjer so zajemali nebeško m odr° st ’ S. ap. Pavel se hvali, da p° zll f le eno učenost, učenost križa- Bernard ni hotel o drugem ve ' n ! r- , ”-ofO' deti, kakor le o Jezusu, križan 0111 ' V Križu je dobival s. Bonav ® 11 tura tisto svetlo luč, tisto $°' ; hoko učenost, ki so jo vsi ob# 1 ' dovali. Res, kedor se je križa pi' aVU čil, se nima ničesar več učiti; vse * e ' Križ so tiste prečudne bukve, pisa pe 279 s krvjo Izveličarjevo, v kterih izpo- znavamo božjo pravičnost, v kterih se učimo Jezusa ljubiti, in v kte¬ rih dobivamo najslajše tolažbe. 1. Križ nas uči izpoznavati božjo pravičnost. Pravičnost božja je ostra, je strašna. Da jo prav izpoznaš, stopi k vratam pe¬ klenskim, poglej v žareča brezna, polna večnega plamena. Križ, nebeški ta pridigar, še bolj pre- pričavno govori, kakor more žgoči ogenj pogubljenih. Kaj vidiš v kraju pogubljenja? Trdovratne grešnike, nehvaležne stvari, za- pravljavce božjih milosti, upi- ravce zoper Gospoda nebes in zemlje. Njih trpljenje je zaslu¬ ženo. Tudi človeška pravica je hudodelce ostro kaznovala. Straš¬ no so ga kaznovali, ki je umoril 280 Vilema, oranj skega princa. Z ^ e ' leznimi šibami so mn trgali živob zasajali so mu osti v meso, žg 8 '* 1 so ga pri počasnem ognju, 0 . žgali so mu desnico, sč ktero J e princa umoril, in pojemajočega so razčetverili. — Ta nesrečni je storil veliko hudodelstvo; P] e grešil se je pa le nad umrlji^ človekom. Grešnik pa se pregi’ eS nad samim kraljem nebeških; upre se zoper božanstvo, ter m° J ! stvarnika sameara. Grešnik f. 'oJ samega. kazen zasluži; pa še prav in poti se zanjo. — Zd ft J pa poglej na križ. Kaj vidiš r ’ a ' njem? Na križu visi nedolžno^’ zgolj nedolžnost, pravični, najs ve ' tejši, jagnje božje. Tvoj in 0 ^ Bog je, edinorojeni Sin božji J e ’ nad keterim iman ebeški oče 281 padajenje, in kterega neizkončno ljubi. Pa ker Sin božji nosi grehe vseh ljudi, ga sam oče nebeški tepe in kaznuje, kakor največega grešnika. Le poglej si Jezusa, moža bolečin. Premišljuj s trnov- jem kronano glavo, se žolčem in kisom napajana usta, razbiti in razdeti obraz, otečena lica, pod- lite oči, razmesarjene ude, pre¬ bodene roke in noge, z ranami pokrito telo! Kako ostra je božja pravičnost, in kako grde so naše hudobije, da je moral naš brat Jezus toliko trpeti! Grešnik, po¬ glej na križ, ter bodi v strahu in trepetu za svoje izveličanje. Ce Bog nedolžnega tako stra¬ huje, kako bo še le hudodelca! 2. Križ nas uči Jezusa lju¬ biti. Dobro in koristno je Boga 282 se bati; pa to je le začetek m°' dr osti. Boga ljubiti je popolno* 110, krščanstvo. Bog je ljubezen; ° lJ hoče ljubljen biti. Križ te ^ učil Boga ljubiti, ako ni® a ? pretrdega srca. Sveti cerk ^ el11 oče, premišljevaje v pelenice } J<) vitega, v jasli položenega, slami ležečega Izveličarja, vzk * 1 tek ffO' kuje: „Kako močan je glas jasli! Kako zgovorno nam g vore šibki ti udje božjega otrok * 1 • Kako genljivo nam pridigajo Hk'. gove solze in vzdihljaji! Se ho J zgovorno ti govori križ, podob * 1 križanega Odrešenika. Njeg° ve solze, njegovo vzdihovanje, n J e gove rane, vsaka kaplja njeg° v f krvi, vse te kliče, da ga lj l . * Ni več Bog, ki z bliskom jk treskom zapoveduje. Bog j e ) * 283 iztega roke, da bi te bratovski objel; ki nagiba glavo, da bi te poljubil; ki odpira srce, da se vanj zatekaj; ki te milo vabi, rekoč: „Moj sin, ljubi me, saj sem te tudi jaz ljubil, do smrti na križu, in te še neizmerno lju¬ bim; daj mi svoje srce, da ga Bogu prijetno prenaredim“. Kako goreče je premišljevala Jezusa na križu s. Terezija, tako, da bi bila raje umrla, kakor pa ne trpela. S. Frančišek Asiški je bil ves utopljen v morje ljubezni, da je dejal: „Moj Bog in moje vse!“ in večkrat so ga našli, da je s solzami močil sveti križ. Ljubi tudi ti Boga; ker je vreden, neizkončno popolnoma, pa ker to¬ liko dobrot od njega prejemaš. 284 3. Križ nas tolaži. S ki'^ nam Izveličar govori: „Blag -01 ubogim! Blagor žalostnim! gor jokajočim. Vi trpite, jaz » el11 tudi trpel, pa še več. Srčni b°' dite! Spet vas bom videl, k n ie ° l bote prišli, pa se bote veselili) nihče vam veselja motil ne b°*. Noben pridigar tako ne g 1 ’ 1 ® 1 ’ kakor križ. Izveličar pravi _ križa: Gorje vam, bogatini lIJ velikaši! Gorje vam, ki se Iie prenelioma veselite, nasladno vite! Uživate življenje, vaš pa s trnjem kronan na ki'$ visi! Kar imate, vam bo uzet°i in s praznimi rokami, ko bu®® delci, bote prišli pred božjega s ° ^ nika, ker niste nič dobrega rili! “ — Molče naj vsi učenik 1 ’ molče naj vse stvari, sam 285 govori tvoji duši in tvojemu srcu. Kader te straši množina grehov, poglej na križ: tam je jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta, ki bo tudi tvoje grehe izpralo s svojo krvjo. Ako si pa pri svojih Napakah in grehih trdovraten, neobčutljiv, poglej spet na križ; kteri na njem visi, ti bo očital: »Za tvoje grehe sem prelil vso kri, ti pa še ene solze ne. Moja kri je razbila vrata peklenska, Wu tvojega srca pa še ni mogla. “ K izkušnjavah ti poreče križ: »Stopi v rano moje desne strani }n skrij se v mojem srcu.“ Pod prižem boš tolažen v trpljenju, * e r boš videl, da „učenec ni nad Cenikom“. — Melanija je silno ri-dovala, ker je izgubila blagega s °proga, kmalu potem pa še edi- žarnice 1889. 19 286 nega sina. Nazadnje se je zatok a h križu, s solzami ga moča J rekoč: „ Gospod, zdaj si vse verige; ničesar ni, kar k 1 j g vezalo na zemljo. Odslej bon 1 teke ljubila. Bodi hvaljen in. ščen vekomaj.“ — Res, kristj 9 ^ križ te bo tolažil pri trd® delu, v nesrečah, v ^ vanjih, v trpljenju, povsod ^ zmeraj. Kolikorkrati boš p°~ na križ, porečeš: „Moj izgodi se tvoja volja. “ — - se ti bo prikazala smrt svojo grozo in bridkostjo, v^ lH ^ strašnem trenotku, ko pojd^, nebesa, ko te bo vse zap u . 0 , takrat bo križani Jezus tvoj slednji prijatelj, on edini bo zapustil. Blagor mu, k e . ’ o- rad častil sveti križ. Zatoraj 1 Rad 61 ' 28 7 m . čast * ^ r ' ž i znamenje božje V , ezn b in rad ga imevaj v sobi. i ri "1 pa se tistih malovrednih Si . a ^ avr ženih ljudi, ki se križa p^Uejo, tistih hudobnežev, ki to presveto zastavo Kri- s kui° V °' Zakaj, kedor se ne voj- g 0 J e P°d to zastavo s. križa, se vC° Pogubi. — Križ uči pra- > k r ‘ ž uči Jezusa tipjJ ’ križ tolaži; zatoraj ga za- ter reci s s. An¬ je »0 sveti križ, na kterem p. odrešenik moj, Kristus!“ V*/»mer. Karel Klareteng po¬ ko],. V. a denič, je bil v anijenskem Sve tel vzgled vsem so- U^ Cev - Sil je pravi biser med Videti je bil cvetočega dej 0 | a ' Kar naenkrat ga napa- °dljaji, da ga je prav hudo 19 * 288 bolel ves život. Izpoznal j e > je v smrtni nevarnosti. D a . toraj prevideti. Nekega dne, je trpel liujše bolečine, se mu P' bliža izpovednik, ter ga p r x kako mu je: „Moj oče“, odg°' r< h mladenič, „telo res veliko tJ jr duša pa je vsa potolažena 1 '- ^ povednik ga tolaži, ter mu V° n \ križ. Bolnik ga vesel prime, poljublja goreče, in pravi: „ ljubezen je križana, jaz P a živim". Nato povzdigne križ, k a zoper izkušnjavca, rekoč: ^ si upa napasti me ? Kedo si .L meriti se zmenoj ?“ črez neke i e ‘‘ trenotkov upre oči v križ, m . g . »Lejte, to je moj meč, moj a lesna straža, moje branilo! ^ ^ moj ščit in moj oklep!" . 0 v da ima živeti le še nekoliko ‘ xl P 289 dene križem roke, pogleda v nebo ter vzklikne: „Moj oče, v tvoje roke izročim svojo dušo!“ To reče, pa umrje. — Pod križem je sladko umreti. Vaja. — Vsaki večer po¬ klekni pred križ, pa se prašaj: Moja duša je odkupljena s krvjo Boga-človeka, koliko sem pa danes storil za svoje izveličanje? 23. dan. Kako usmiljen je Bog grešnikom. Resnice, ki smo jih doslej premišljevali, namreč o grehu, o smrti, o sodbi, o božji pravičnosti, o peklu, so strašne resnice, in kogar niso genile, je mrtev. Člo¬ vek se Boga nima le bati, ima ga tudi ljubiti. Da ga ljubimo, 290 nas sili njegovo usmiljenje, P° kterem nam odpušča grehe, a . se resnično poboljšamo. „Bog \ zgolj dobrota pravi s. Le 0 **! „le mi ga silimo, da kaže hi ^ svojo pravičnostDobri oče pf. beški ljubi izgubljenega sina- * se je ves predrugačil; ne z aVf spokorne Magdalene, ker brim* ’ objokuje svoje grehe; odpusti z vesternu Petru, kterega do solz p 1 peka trikratna zatajba; vzpr®J^„ desnega razbojnika, ki prosi veličanja, naj mu prizanese kaže naj se ga usmili. Vsaki dan Bog, kako usmiljen je grešnik 0 ^ Čim veče so pregrehe, tim ličastnejše se izkazuje tudi miljenje božje. 1. Grešnik zapušča B °»< ' Bog pa ga k sebi kliče, h 291 ima pravico zavoljo grehov te zavreči in pogubiti, kakor je storil z drugimi. Vse stvari ga takorekoč prosijo, naj jim dovoli, da se bodo maščevale nad greš¬ nikom , ker ne marajo služiti človeku, ki greši zoper svojega stvarnika. Kaj je pa Bog storil? Ali je zapovedal vodam, naj ga potope? ali ognju, naj ga sežge? ali potresu, naj ga zasuje? Ne; celo priklenil jih je, naj nimajo škodovati človeku. — Absalon je šel z vojsko nad svojega očeta Davida; pa kralj David je svo¬ jim ukazal, naj nehvaležnega sina vendar ne umore. Misliš, da je David bolj usmiljen, kakor Bog? Tudi Bog varuje grešnika, ter ga obsipa z dobrotami. Kliče ga ka¬ kor oče, ki je izgubil otroka: 202 „Adain, kje si?“ kakor bideja*.' j „Otrok moj, kaj je iz tebe? ^ j me več ne slišiš? zakaj si j zapustil? zakaj bežiš in se sk 1 ' 1 vaš pred menoj ?“ Ali je kje ki bi bil bolj usmiljen? — vse stori, da bi te nazaj \ cal. Najprej ti pošlje v srce lie mir in nepokoj, vest te grize. Na te obsveti, da vidiš, kaj si stoi’ 1 ^ da spoznaš strašno nevarnost, ččmurnost minljivega veselja, d čutiš grenko kesanje. Bog ti ka^ srečo, v kteri si bil, preden grešil; spominja te obljub, ki si J*, storil pri krstu, pri izpovedi, P r obhajilu. Dasiravno si njegov s da te resnično ljubim. “ 1 Se prestraši, pade pred očeta, 296 bridko se joka, ter obljubi 'f'. naprej vse drugači živeti. —■ ne, taka očetova ljubezen je velikanska. Božja ljubezen pa J e neskončno veča. Še takrat, grešnik v hudi strasti upij e ' „Proč z Jezusom, razbojnika na 111 dajte, hudoba je moj kralj 111 gospod “, še takrat govori Jez us- „Ker me nikakor nočeš, odstop' 111, Čakal pa bom pred vratmi tv0 l jega srca, trkajoč. “ Nehvalež ' 11 človek! glej, tvoj odrešenik stoji pred vratmi in trka, kaj r a nočeš poznati? Ali te ne g^ e njegovo usmiljenje? Ko bi tudi še enkrat bičal, in še enkrat križal, njegova kri bi vendar ne upila za maščevanje. O da k 1 te ta kri mogla izveličati, tvojjj dušo omiti, in ti peklo zapr e ^ ’ 297 Bo»- noče, da bi grešnik se po¬ gubil, Bog hoče, da bi se izveličal. Zato Bog grešnika kliče, zato Bog grešnika išče, in ga varuje pogubljenja. Primer. — Eden najbolj slovečih pridigarjev preteklega stoletja je bil ponoči poklican k človeku, od mrtvoudazadetemu, da bi ga izpovedal. Pride, pa ga najde v nezavesti. Zjutraj opravi zanj s. mašo na altarju Matere božje. Toliko da je bil sveto opravilo dokončal, pokličejo ga spet, češ, bolnik je pri zaved¬ nosti. Ta človek je bil velik grešnik, povsodi znan kot zani- čevavee Boga in razuzdanec. Du¬ hoven hiti k njemu. Najde ga v sega skesanega. Ko bolnik prejme ss. zakramente, praša ga duhovni 298 od kodi ima toliko milost, da 01 umrl v takih grehih. Jokaje O 111 bolnik pripoveduje, da toliko d°' broto ima le od prevelicega božjega usmiljenja in pa od priprošnj 0 preblažene device Marije. „ Gotov 0 je uslišala vaše in moje mater 0 molitve 14 , je djal bolnik. Ko mi bili mati na smrtni postelj 1 ’ so me k sebi poklicali in djal 1 ; „Puščam te na svetu. Prišel k 0,3 v velike nevarnosti in izkušnjav 0. Izročam te varstvu Marijine® 11 ' Obljubi mi, ljubi sin, edino t0 > da boš vsaki dan molil s. rož 111 venec. Obljubil sem jim to. K 0 *? 1 moram, da sem ga zbrano mo®; Pa rožni venec mi je bila t® edina pobožnost celih 10 let 11 , '"j Iz tega se vidi, kakor je izpo/® a tudi izpovednik sam, da tolik 0 299 skesanost in spokornost je dobil le od mogočnega varstva Mariji¬ nega. Dasiravno je bil silno velik grešnik, je vendar skoraj sveto umrl. Vaja. — Preden nocoj k po¬ čitku ležeš, moli pobožno: „Ce- ščena kraljica“. S to molitvijo se zahvali nebeški gospej, da nisi že v peklu, kamor priti si mo¬ rebiti zaslužil. 24 dan. O nebesih. 1. V nebesih bom prebi¬ val pri svojem Bogu. Nebesa so kraj sreče, prave sreče, kraj božjega miru, kraj neizmernega veselja, prebivališče vseli izvolje¬ nih in izveličanskih duhov. Kako je tukaj lepo, to ni videlo n °' beno oko, ni slišalo nobeno ub°> ni občutilo nobeno človeško si' ce ' Gospod je pripravil ta kraj tistim, ki ga ljubijo. — Vse stva 1 " jenje je polno čudežev božjih' Lepo je modro nebo, obsejan 0 55 zvezdami, lepo je solnce, ki pri. . vega Boga, pred kterim pp* ., kujejo vsi nebeški duhovi, h 1 g jagnjetu prepevajo skrivno^ pesem. Pa dopovedovati te f ni mogoče. Kakor otrok J e idHf rejen v borni koči, ki p°P jS eC kraljevske palače. Kakor sl^P^ je, ki ti pravim o solo žarkih. . , e \ 2. V nebesih bom vl svojega Boga. Res, videli h 01 - J O .-O- -7 ono najvišje bitje, ktero oK 1)6 303 more ugledati, jezik ne izreči. Tam ne bo sence, tani bodo od¬ krite vse resnice, vse skrivnosti. Videli bomo s. Trojico: kako so tri osebe pa le en Bog. Videli bomo večnega Očeta, ki nas je ustvaril; Sina, ki nas je odkupil; s. Duha, ki nas je posvetil. Vi¬ deli bomo božjo previdnost, ki nas je vodila skozi veselje in ža¬ lostili trpljenje v večno življenje. 0 moj Izveličar! Po tvojem dnevu so hrepeneli očaki in preroki in pravični stare zaveze. Pobožni Simeon te jevidel ubogega otroka, in že bi bil rad umrl od veselja, da te je videl. Kako bo le še nam, ko te bomo videli v vsem nebeškem veličanstvu. Pri Je¬ zusu bomo videli tudi Marijo, našo ljubo mater Marijo, najlepšo 20 * 304 stvar, lepoto nebes, veselje p*f svete Trojice. O s. devica Maf J J tukaj te kličemo ponižno m P božno in zaupno, da bi te P tudi videli, to nam ni dan°> . nebesih pa te bomo tudi vi' de^' ■el e ’ Z Marijo bomo videli ss. ang' ki so nas varovali, ss. patr° ^ ki so za nas prosili, svete izvolj6p e ’ se bodo veselili, da smo se izvelk^ V deželi veselja in večnega & bomo našli prijatelje in od kterih nas je bila smrt l° o1 ^ podajajo nam roke, in kličejo 1 e k sebi. Koliko bo veselja, k°. •; bomo sešli v nebeški dom 0 i e O vse ss. matere, kako ye , bote, ko bote videle, da so ^ dar srečni vaši otroci, ki so . . delali toliko skrbi in žalosh joka! 305 B. V nebesih bom ljubil svojega Boga. S. Monika se je nekaj dni pred smrtjo pogovar¬ jala s svojim sinom Avguštinom, kako lepo je Boga ljubiti v ne¬ besih. Po tem pogovoru umolk¬ neta oba, ter obstaneta kakor za¬ maknjena. Nazadnje izpregovori Monika rekoč: „Kaj delam še tukaj na svetu ? Kedo me more držati na zemlji ?“ — Vidiš kri¬ stjan, že misel na nebesa ju je tako preuzela! S. Frančišek A- siški, od sveta prezirani siromak, J e vzkliknil: „Moj Bog in moje vse!“ ko mu je v dušo padla kuplja nebeške sladkosti. S. Fran¬ čišek Haverski, s. Terezija, lio- ^ta tukaj le trpeti; tako sladko Se jima zdi trpljenje, vedočima, da 8e s prihodnjo slavo še primer- 306 jati ne sme. S. Haverij je i&f toliko bridkosti, toliko trplj ell J a ’ tolikanj apostolskega dela in trim ’ da je omagoval. Ali je pa rek e ‘ Grospod, reši me tolikega ^ morem ve rekel; 16 dega; dosti je, ne tako O' ae£? zato je Toda v toliko trpel nebesih ne nositi ?“ Ne, ni kel je: „Moj Bog in moj spod, jaz sem ves poln san' veselja!“ Prav tako je s. P a T^, okusil kapljo nebeškega veseli in pa 'f' b„ tog; tam bo cel potok veselja, i z , rega bo zajemala pravična m* Tudi ne pravim, da veselje snodovo bo prišlo v dušo ^ ■ stega služabnika; ne, služa kova duša je premajhina ^a liko veselje, ampak služabnik duša pojde v veselje Gospod 0 307 I n jem bo plavala kakor v uaorju. 4- V nebesih bom imel |°jeg a Boga. „Jaz sam ti bom ? a( -ilo“, pravi gospod Bog. Ka- v!?^° plačilo? „Preveliko pla- a) Izveličanje je tedaj pla- • l °) k j. zaslužiti se mora. Vsaki Zv °ljeni poreče o sebi vesel: „Ta P re st°l j e plačilo, ki sem toliko P e ‘; ta venec je plačilo, ki sem ^ko premagoval; ta čast je i ač ilo, ki gem se tako poniževal. “ ~~~ .-^ zv oljeni se veseli spominjajo ‘^°Jega trpljenja in zatajevanja, v' ^oton vesel pogleduje v pu- , av °) ki je bila priča, kako o- v r ° i s e je pokoril. Frančišek H. pogleduje, na goščave in Vi a ve, bi jih je prehajal v potu °J e ga obraza. S. Lorenec vesel 308 pogleduje na razbeljeni raženj) na kterem je premagal trinogi in hudobo. S. Alojzij GronzagnJ e vesel, ker ni maral za časti bogastvo sveta. O blaženi križ'; o zlate bridkosti, vi ste nebešk 1 ključi; z vami se odpira božj 0 kraljestvo! Vi nebeščani, prašim 0 vas, ali ste preveč storili Boga in za nebesa? „Ko bi rn u čenče, ko so jih metali zvereh) klali, pekli, mesarili, trgali, kn hali, ob glavo devali. Srečen b° ’ pa vekomaj, to je plačilo vredn 0 309 Boga! Zmeraj pri Bogu prebi¬ vati, zmeraj Boga gledati, zme¬ raj Boga ljubiti, zmeraj Boga imeti, oh kristjan, to je res pre¬ veliko plačilo. Kolikor je kapljic voda, kolikor je listja na drevju, kolikor je peska v morju, koli¬ kor je zvezd na nebu, kolikor je ljudi na svetu, kolikor je an¬ gelov v nebesih, črez toliko let boš še zmeraj užival nebeško ve¬ selje, črez toliko let se ti bo ne¬ beško veselje spet od konca za¬ čenjalo ! Oh krščanska duša, to božansko plačilo! Tako dolgo boš srečna, dokler bo Bog v ne¬ besih, to je, vekomaj! O nebesa, o izveličanje! naj se mi roka po¬ suši, naj mi jezik odpade, ako bom kedaj nehal po tebi hre¬ peneti ! 310 Primer. — 40 let je Bursolj v Renih natanko izpolnjeval vsa opravila mašnikove službe. Zrae^S je delal, bodi na prižnici, bodi j izpovednici. „Rad bi“, je v ° c ’ krat dejal, „rad bi umrl z oW r jem v roki“. Ko je bil še zdr» v ’ je dejal: „0 ko bi mogel °. Boga dobiti eno milost! ^ sa ', dan ga prosim, naj se mi *fj življenja konča, ko bom oznaA) a . •sveto evangelije na prižnici, a ^ pa, ko bom izvrševal njegovo p 1 " ^ vičnost in njegovo usmiljenj 6 ,' izpovednici Taka prošnja, . je prihajala iz prisrčne ljubeči ni bila neuslišana. Velikono® . ponedeljek (1774. 4. apr.) _ g. Bursolj ob 5. s. mašo. i° P tem gre v izpovednico. Pop 0 *, ,ldn e ob 2. gre v cerkev s. Troji 66 ’ 311 * kteri je bil imel postne pri- .Š e , ter stopi ob 3. uri na priž- nic o. Govoril je o slavi in sreči jetnikov. Beseda mu je tekla ^kor mladeniču, živo, ognjeno, ^las se mu j e i^i učvrstil, po¬ kanje pa mu je bilo tako iz- la jto, d a se mu je že naprej k e lo, kaj bo povedal. Proti v °Ucu l. d e ] ai uni je glas donel Resnejše, izlasti ko je dejal: ’iNikedar ne bo dopuščeno slabim J 0v ekovim očem, da bi tukaj Ponašale svetlobo veličastva bož- Bolj tiho pa nadaljuje: ®le v nebesih ga bomo gledali od ? kija do obličja, nezakritega, ka- k °rše n j e “. Po teh besedah na- * 0r k glavo na rob prižnice je. Oči so mu bile pa še Nerona obrnjene k nebu. Cerkev 312 je bila natlačena z ljudmi. ^ se je bilo pretreseno zavoljo te Bf pričakovane smrti. Eni so vzklj' kovali, vzdihovali, eni žalova* 1 in jokali, omedlevali, drugi P a so dejali: „Svetnik je. Umrl J®’ ko je govoril o nebeškem veselj 11 Neki otrok je pa rekel: „0 besih so govorili, pa so tudi ^ v nebesa “. Vaja. — Kader boš izkuš e van, ozri se v nebo, in reci sa# 1 sebi: Tam gori me čaka veča a slava. Ali jo bom prodal za no tek grešnega veselja? 25. dan. O ljubezni božji. Ustvarjeni smo, da Boga !l u ' bimo, pa tudi sam je naravn 09 313 ^povedal, da ga ljubimo. Da ga Dbimo ? p temu nas silijo a) pravne dobrote. Vsa narava l e delo božje, vse je lepo in modro Rejeno. Kako lep in moder mora /ti še le stvarnik sam. Ko bi 6do rekel: „Boga ljubim bolj ko Vse stvaribi bilo, kakor bi .el : „Ljubim ga bolj ko prah m di m «. Bog je neskončno dober, ^ e skončno popolnoma, in toraj D tudi vse ljubezni vreden. Ko v 1 ^©1 srca vseli ljudi, od za- et ^a p a do konca sveta, srca 3e ti angelov in svetnikov, bi ^ vendar ne mogel zadosti lju- /ti: tolike ljubezni je on vreden. ar koli je ljubega in lepega na ^etu, vse to je le kapljica božje Dbeznivosti in lepote“, pravi s. v guštin. Vsa narava ti oznanjuje 314 ljubezen božjo, neprenehoma 111 povsodi te obdajajo njegove d°' brote. Kamorkoli se obrneš, sl kakor otrok v božjih rokah. Vsak a cvetica, vsaka rastlina, vsaka božJ a stvar ti pravi: „Ljubi stvarnik®’ ki me je vstvaril tebi v prid 111 veselje!“ — Da Boga ljubic 10 ' k temu nas silijo b) nad» r ravne dobrote. Stariši nas lj u ' bi jo, pa Bog nas je še prej \)} 1 ' bil. Iz ljubezni nas je ustvatfh iz ljubezni odrešil, iz ljubez 11 * nas posvečuje, iz ljubezni j 0 ^. 3 tudi izveličuje. — Le to pornič 1 ' koliko je tvoj Izveličar zate ril. Kedo prešteje vse izdihlj a J e ’ vse stopinje, ves pot, vse soL e ' vse molitve, vso hojo, vse ° u ' deže! Vse, karkoli je mislil 1 govoril in storil, je storil iz l) u 315 lje zni (i 0 nas> £ e z daj se daruje ^ nas in naše grehe pri vsaki ^ niaši, še zdaj prosi za nas, ko Y 1 na desnici nebeškega očeta. zakramentu s. rešnega telesa t da bi ti dal, česar po- . e mješ za dušo in telo, časno p ^ečno življenje: vse to dela A J^bezni do tebe. — Le to po- . lsl b kaj ti je dal, in česa te J v reši '. Poklical te je k pravi JA’ v otroka božjega, v liišo v °J®ga nebeškega očeta, v večno . eselj ei Obsipal te je z milostmi to * °^ r °tami. Ti pa si na vse a Pozabil, od njega si se od- v ter ga žalil z mnogimi m nknni grehi. Ali te je Bog t^Pnstil ? kakor si zaslužil ? ali A zavrgel kakor napuhnjene gele? K e; Bog se ni utrudil 316 te klicati z grešnega pota, te k sebi vabiti, te izgubljenega lS ' kati. Sodni dan se bo videla kaj je Bog storil, da bi te izpi' e ' obrnil, da bi ti večno srečo tako' rekoč usilil! Kaj je Bog? kaj j® grešnik? Med obema je neizmei’ 1 ^ razloček! Vendar pa Kristusa 1:1 zadrževal, da bi ne bil na prišel, nas opral s svojo krvj°i in nas z Bogom izpoprijaznil. čl°' vek, kako moreš, da Jezusa lie ljubiš? Pridi sveti Duh in n»' polni srca vernih, in užgi v njik ogenj svete ljubezni! — Tukaj ti podam nekaj znamenj, iz kt e ' rih moreš izpoznati, če ljubiš sVO' jega očeta v nebesih in svojeg a dobrotnika iz vsega srca in li5 vse svoje duše. Ako najdeš, n 0, imaš ta znamenja, to se le ve ' 317 VI i, zakaj v tem primerljaju je Sv oje srce res Jezusovo. 1. Kedor ljubi, gleda, da bi ljubljencu dopadel. To je naj¬ naravnejši in najpotrebnejši na¬ vedek ljubezni. Zato je rekel Zveličar svojim učencem: „Ako Ve ljubite, izpolnjujte moje za- povedi“. Ali gledaš Jezusu do- Pasti? Ali izpolnjuješ njegove za¬ povedi? To je prvo znamenje. 2. Kedor Boga ljubi, se ogiblje v sega, karkoli bi mu ljubezen tanjšalo. Bog hoče celo srce, ne le njega pol, ali nekaj. Varuj se srce deliti, zakaj to je pravo mu¬ čen stvo. Iz take delitve prihajajo žalost, napake, nezadovoljnost. Razdeljeno srce, pa umirajoča čistost, pravi neki cerkveni uče¬ nik. Delenje srca je trdovratna Šmarnice 188». 21 318 strast, ker dušo razjeda in suši? je grozovitna strast, ker taki čl°' vek veliko trpi, drugi pa se p?' smehujejo takemu trpljenju; f. nesrečna strast, ker človek sel J 1 dela nepokoj in nered. Na katei' a stvar navezuješ najbolj svoje srce 3. Boga ljubiti se pravi: d* 0 hoteti, kar on hoče; hvaležne in radovoljno vzprejemati, veselje 1,1 žalost, dobro in hudo, ki pošilja; se pravi: moliti božjo, kader nas tepe ali ho* 9 ” To je gotovo znamenje pi' aVC ljubezni do Boga. Tako ljubez e ° je imel ]>obožni Job. Dejal „Bog mi je vse dal, Bog uu J vse uzel; izgodilo se je, kako 1 ' b je njemu dopalo; hvaljeno ho' ime Gospodovo! “ Na smrtni y , di po¬ stelji je dejal s. Martin: „GoSp° 319 116 bojim se smrti, pa se tudi 116 branim dalje živeti. (Je sem potreben tvojem ljudstvu, sem Pripravljen še delati in trpeti; godi se tvoja volja. Imenitna gospa Elizabeta na Francoskem J e bila v ječi, pa je v ječi ta¬ kole govorila: „Kaj se mi bo Pač danes prigodilo, o moj Bog? Tega sicer ne vem; vem pa, da Se mi ničesar ne bo, česar bi mi b ne bil odločil. Zato molim tvoje neizvedljive sklepe, ter se J mi podlagam iz ljubezni dotebe“. Tklaj tudi ti, kakor ta občudo¬ vanja vredna princesinja. — Ako t> tedaj rečem: izpolnjuj božje 2 apovedi, da ne razkosuj svojega Sj, ca med stvari in stvarnika, da kodi, kar Bog hoče, sem ti po- 21 * 320 vedal tri znamenja, po kterik Kristus izpoznava svoje učence- Primer. —V poprejšnih časi' 1 ) ko je bilo več žive vere, so v °' male imenitne in bogate osebe v Sveto deželo, da bi tamkaj mišljevale skrivnosti našega od' rešenja. Tako je šel tudi ml^ 1 plemič po morju v svete ki' a ; i e ' Najprej se napoti v Nazaret, kjf je Marija stanovala, kjer se ) e Bog učlovečil. V Betlehema f videl jamo, kjer je bil rojen A) 6 ' gov Izveličar. Zdelo se nia J e ’ kakor bi videl božje Dete v Jf slih ležati. To ga je genil° . solz. Zmeraj in zmeraj je polj 11 ' bljal prostor, ki so ga močn e prve solze Jezusove. Obišče J 0 . 1 ' dan, v kterem je bil Odrešeni od Janeza krščen, puščavo, ki J' 321 •* e posvetil s postom vrt Getse- ^ani, kjer se spominja na vsega tr- l^jenje Sina božjega, na njegovo ^tno britkost, krvavi pot. Tudi . Sv eti kraj moči plemič z obil- solzami. Nato prehodi vse Postaje, hodi v duhu po Jeruza- za Jezusom, spremlja ga h I Pilatu, Herodu, vidi ga .danega in s trnom kronanega, ? s teškim križem obloženega. ' Plemlja ga na vrh Kalvarije. »Tukaj so mu preboli noge in • olce z žeblji; tukaj je bilo stor- Jen ° delo mojega izveličanja in ^ r o.šen zaves človeški rod,“ go- . 0l ' plemič samemu sebi. Več 1 tukaj premišljuje. Nato se ^ a k božjemu grobu, od tod v a * la mesto, sč kterega je Iz- e Kar y nebesa šel. Tukaj pade 322 na kolena, poljublja utise Jez 11 ' sovih nog, pogleda v nebo, iz te ' gne roke in pravi: „0 Jezus, ° ljubezen mojega srca, kam n ’^ grem pa zdaj? Vse kraje s e >‘! obiskal, po katerili si hodil, tu . one na katerih si trpel. Kam n a J grem kakor k tebi o moj spod. Dodeli mi toraj ti n lO J 0 življenje in moje vse, da k tebi v nebesa ! “ To reče, nagp e glavo, srce otrpne, umrje, AJ e gova duša pa gre v nebesa, uzgled ljubezni božje prip° ve duje s. Frančišek Šaleški p° S> - Bernardini! Sjenskem. — Ah tudi ti rad tako umrl, kakor 11 plemič? Grotovo, porečeš. Ako P® želiš tako umreti kakor on, ljubezni božji, mora biti i v °-l srce izluščeno iz posvetnih st^a 11 ’ 323 kakor je bilo njegovo; ljubiti moraš, kakor je on ljubil. Vaja. — Kader začenjaš kako delo, kliči z živo vero s. Duha. To pobožnost ti bo poplačal s tem, da te bo s. Duli nau- dajal z ljubeznijo do Jezusa in Marije. 26 . dan. O ljubezni bližnjega. Velike dobrote ti je Bog iz¬ kazal. Kako mu boš povrnil, kar ti je dobrega storil ? Sam od sebe hi tega ne mogel nikoli, pa Usmiljeni Bog je zopet modro poskrbel, da mu moreš povračati. Svoje pravice je odstopil bližnjemu. Kar potemtakem bližnjemu storiš, to Bogu storiš. Ali je res tako ? 324 Res, zakaj to je Kristus san 1 rekel: „ Karkoli storite najmanj' šemu vaših bratov, to meni sto' rite.,, Sodni dan bo Gospod p ra " šal vsacega kristjana, kaj je sto' ril Bogu, t. j. bližnjemu ^ at0 poreče izvoljenim: „Lačen sel11 bil, pa ste me nasitili,“ t. j. nim ste dali jesti, revežem s j e pomagali, ti so moji bratje, I] ! kar ste njim storili, storili stem el11 samemu. — Prvi kristjani so top ra . dobro vedeli. Tako so se *’ a , imeli, drugi drugega podpi ržl . da so se čudili celo nejevernih 1, „Le poglejte, kako se ljubij 0 > so dejali. — S. Pahomij je 1 ° l poprej nejevernik. Služil j e V vojski cesarja Maksencija. ^ e ' verni oficirji so jih držali p J ' aV trdo, ter jih imeli zmeraj zap J ' te ’ 325 Jc • pijani pa so ž njimi lepo rav- stregli so jim kolikor so ^°gH, ter so jih imeli kakor Me brate. Tako ravnanje je genilo. Poizvedoval je, kristjani, kakošen imajo Izpoznavši krščansko vero, ' e J e odpovedal malikom ter služil r^Vernu Bogu tako zvesto in j o goreče, da je zdaj svetnik. I spreobrnila ga je krščanska lju- do bližnjega. — Bližnjega k rl ^i, to J e sam Bog zapovedal, e dor n e izpolnjuje te zapovedi; e izveličan; tudi to je rekel ]^ m Bog. Ne ljubi pa bližnjega o 2 besedo, ljubi ga s srcem, “ u ai ga v dejanju. Ljubi vsa- ^ P a _ človeka, ker je tvoj brat, er je otrok božji, ker je tudi 'P tekla s. kri Gospodova, ahomiia * e do šoti 326 in ker je za nebesa odmenjen. "h Vsaki človek ima tri dolžnost 1 do bližnjega, ki jih ne sme nemarjati, ako se noče pogubit 1 * 1. Bližnji ima pravico ll!l dobro ime; dobro ime mu ni°' ramo spoštovati in vai*ovati, kako 1 hočemo, da bi drugi spoštoval 1 in varovali naše dobro ime. toraj bližnjemu dobrega im® 11 ® ne krati in ne zmanjšuj. Včasij 1 se nam zdi, da ta ali oni človek je zaničljiv in pregrešen, ki J e pa že zdaj boljši od nas. opravljaj bližnjega nikedar. Opr a T' ljanje mori vselej dve duši, včasn 1 tudi tri: dušo tistega, ki opra v ' Ija, dušo tistega, ki posluša, ,n pa dušo tistega, ki je opravlja 11 ) ker se jezi in greši, kader opra 1 '' ljanje izve. — Neki puščav n 1 ' 327 111 ttič kaj goreče živel. Na smrtni P°stelji je bil prav miren in celo Ve .sel. Viši se tega ustraši, ker da to je zanka hudobnega . Praša ga, kako da je tako Bolnik mu odgovori: yjubimoj oče! Gospod je rekel: j 6 sodite, pa ne boste sojeni. 1 az pa nisem nikogar sodi! in Javljal. To me tolikanj tolaži“. 2. Bližnji ima svoje napake rt,Pogreške, te je treba potrpeti; časih krivico dela, to mu mo- odpustiti. Mi imamo tudi i^°j e pregreške in napake; ko- akok rat nam jih drugi izpregle- ^ u Jej 0 , in kako nam jih priza- na, ša še le Bog! — Praviš: Bližnji je razžalil. Ali si ga pa ti . f *. Umišljuješ? ali ga ne povi- s "ješ? in če te je, ali pa ti Boga 328 nikoli nisi? Odpusti mu t° ra J zavoljo Boga, ker on tako z a P 0 ^ veduje; odpusti mu zavoljo sž ^ mega sebe, ako češ biti božji. — S. Frančišek Šale 8 ., je dejal: „Ko bi mi sovraži* 1 iztrgal eno oko, z drugim bi še lepo pogledal — Ne tog 0 . se, in ne delaj ničesar v ako nečeš napraviti velike pož a * ’ ki bodo največ škodili tebi- ^ vražni in maščevavni človek sa sebi žrjavico deva na glavo- Janezu Gvalbertu ie nekedo bi’ a ' umoril. Zgodi se pa, da veliki P. tek zadene na tistega človeka, b 1 sta sama, pa na takem ki' a P! ! da mu morivec ni mogel ul . J. Gvalbert vzdigne roko, ho sovražnika ubiti. Morivec P aCl na kolena, ter ga prosi, naj 11 329 odpusti, ker je tudi Izveličar od- j pustil svojim morivcem. Gval- | bert zažene meč od sebe, ter de: „Ne morem ti odreči, česar me 1 prosiš v Jezusovem imenu; pu¬ ščam ti življenje in dam ti svoje prijateljstvo; moli zame, naj mi Bog grebe odpustiGvalbert je bil ves vesel, da se je tako pre¬ magal. Gre v cerkev, poklekne pred križ, Jezus pa mu s križa naznani, da je storil Bogu prav prijetno delo. Zato ga je Bog teko oblagodaril, da se je po¬ svetil, in da ga zdaj svetnika častimo. 3. Naš bližnji je v marisika- terili stiskah, pomagati mu mo¬ ramo. Milodarna duša je izvoljena za nebesa. Miloščina .odpravlja grebe, kakor voda odpravlja ne- 330 snago. Siromaki so vratarji ® e ' beški, in pa tisti prijatelji, ki te spremljajo pred sodbo. Revež 1 so na zemlji žive podobe našeg® gospoda Jezusa; pravi kristj®® vidi v revežili svojega Odrešenik®' Kozarec hladne vode, dan v J e ' zusovem imenu, ne bo ostal bi' eZ plačila. Sloveči maršal lukse®' burski je dejal na smrtni postelj J • ,,Danes bi raje imel zasluženj e podati kozarec hladne vode v Jezusovem imenu, kakor pa liko zmag in junaških dejanj ' Tisti trenotek ve človek še l e prav soditi, kaj je vr edno J e ^°! ki se stori bližnjemu. — Rj l, ! Jl toraj svojega bližnjega , ' boš njegove slabosti potrpežlj 1 ^. prenašal, da mu boš v potre® 1 331 Nagal. Ako to storiš, si ne- es ko kraljestvo zagotoviš. Primer. — Ob času, ko so a Francoskem vladali liudob- |. es: b je bilo hudodelstvo oprav¬ iti daritev s. maše. Mašnike so ^ v di in streljali, kakor divjačino. . u Pnik v Fižaku, gospod Oren, "^1 o tej priložnosti prav lep . krščanske ljubezni. Služil J6 mašo, ter bil pri povzdi- ^nju. Ljudstvo je pobožno s e ° il°’ ^ ar nastane šum. Ženske ot prašijo, moški poustanejo, priteče v cerkev upijoč: ^‘"dobneži so prišli, za petami ' mi!« Mašnik brž ustavi opra- 1 0 > sleče mašno obleko, uhaja ^ V t • ^° v 6thn Ve . ih nevarnostih ima mašnik za- bi *° hitro zavžiti s. r. telo in s. r. p tle j še le odstopiti. 332 skozi zakristijo, a pred zakristij 0 ga čakata dva vojaka. Skoči čr eZ zid, vojaka za njim. Pride vode, preplava jo. Ozre se nazaj) pa vidi, da ga preganjata v0 ' jaka, in da je eden ravno k al v vodo skočil. Duhovni beži k°' likor more, in pribeži na g 1 '* 0 ; za kteri se skrije. Zdajci sh sl krik na pomaganje. Pogleda, V 9 ! vidi, da vojak toni. Ta duh ki je pridigal ljubezen do bh 2 ' njega, da se mora hudo z <1°' brini po vračati, je tudi sam tak 0 storil. Kakor je hitro bežal, tak 0 hitro leti spet nazaj, ter skoči ^ vodo. Večkrat se potopi, d a ! dobil topljenca. Nazadnje ga d°. in privleče na pol mrtvega 12 vode. Ohrani ga življenju. vojak zave, izpozna gospoda 211 333 pnika fižaškega, katerega je bil poprej tako srdito preganjal. „Kaj? ali vi ste tukaj? vi ste me rešili, ki sem vas preganjal in črtil na življenje in smrt? Slepili so nas, goljufali so nas. Rekli so nam, da duhovni so sovražniki ljudstva, da so ma- ščevavni in krvožejni." „Moj dragi prijatelj,“ odgovori nato gospod duhovni, „zdaj sami vidite in izpoznate, da vam niso pravili resnice. Storil sem le, kar sem dolžan, kar mora ne le vsaki mašnik, ampak tudi vsaki kri¬ stjan. Jaz sem bil oni srečnik, da sem mogel. Zato hvalim Boga, hvalite ga tudi vi, in ne pre¬ ganjajte več onih, ki Bogu slu¬ žijo in v Boga verujejo. 1 ' šmarnice 1889. 22 334 Vaja. — Nikedar ne Ug^ spat s sovraštvom in maščeval nostjo v srcu. Kader ubogi « 1 P°. magaš ali ubogajme daješ, d e J a l to iz ljubezni do Jezusa in V rije, kakor bi njima dajal. 27. dan. O češčenju Jezusovega srca- Vzprejmite v srca misli i« ob' vs e čutke Jezusovega srca: to J e a evangelije in vse krščanstvo, ščenje Jezusovega srca je P 1 vično in naravno, je potreb 110 ’ je občudovanja vredno. 1. Češčenje Jezusovega sr - je pravično in naravno. se pa časti? Časti se Jez« s °T srce. Kader mro veliki Hj°*J J jemljo jim srca, devajo J a 335 drage posode, srebrne in zlate, in z biseri vdejane, ter jili sprav¬ ljajo celo po hišah božjih. S tem jim izkazujejo čast; vpričo srca se spominjajo bolj živo njih lepih in slavnih del. Kako moramo spoštovati in častiti še le Jezu¬ sovo srce, ki je naj ljubezni više, najpopolniše, najmilejše, najdo- brotniše! Ko bi imeli srca tistih mož, Jezusu najpodobniših, np. s. Frančiška Asiškega, Haver- skega, Šaleškega, Vincencija Pav- lanskega, o kako bi imeli v časti njih častitljiva srca, ki so bila tako polna ljubezni do Jezusa! Ali bi prav storili, ko bi njih srca imeli v časti? Gotovo. Po¬ temtakem toliko bolj prav delamo, ko častimo Jezusovo srce, in prav delamo, ko ga molimo, ker je 22 * 336 Kristus Jezus, Bog in človek ob' enem. — Bogu je posebno ležeč® na naših srcih. Bog visoko cen 1 naša srca. On jih hoče zase imetji hoče v njih prebivati, v njM 1 kraljevati. Zatoraj zapoveduje- „ Ljubi svojega Boga iz vseg a srca“. Potem zopet prosi: „Lj u ^ moj otrok, daj mi svoje srce ; Čistim srcem se daje Bog čutd 1 že tukaj na zemlji. Bog strahuj® Izraelce, ker so od njega obrnn 1 svoja srca. Bog odpušča skes a ' nemu, potrtemu, ponižnemu src 11 ' — Bog zmeraj gleda na na ?f srce, ker srce je sedež vseh dušo 11 občutkov. Jezusovo srce je sie . dišče njegove ljubezni. Ali lU tedaj lepo, da častimo in moli 1110 neskončno to ljubezen, ki je sam? Jezusovo srce so čast 1 337 vsi svetniki. To češčenje se je začelo že na Kalvariji, pozneje pa se je le še bolj razvilo, kakor »o potrebe nanesle. 2. Češčenje Jezusovega srca je potrebno. Strasti in stiske in reve, ki tarejo človeško srce, se zmeraj množe. Naše stoletje pa je posebno polno vsakterib zmot, mnogoterih gnjusob, in prav to stoletje nam Gospod podarja svoje srce, zaklad vseh milosti. Ljudje so bili tako hudobni, da so še druge od Jezusa odvračali, z lepo in z grdo in s silo, ter se sveta odpravljali celo Kristusa samega, i Božja previdnost pa je vernim pokazala Jezusovo srce, t. j. kako je ono neizmerno dobrotljivo, Usmiljeno in ljubezni polno. Otroci nejevere so zatirali Kri- 338 stusov nauk, otroci vere pa s ° se zbirali okolu Jezusovega srca- — Nejevera je razširjala sebie nost, lakomnost, napuhnjen°sb prevzetnost, preklinjevavstvo, n e ' pokorščino, do starišev, neb va ' ležnost, hudobnost, brezljubeznosb nepokojnost, obrekovavstvo, n& ' čistost, neusmiljenost, nedobr 0 ' tljivost, izdajstvo, predrznost, n a ' pihnjenost, nasladnost. Ali je dan¬ današnji kaj bolje? Bogastvo 'j! nasladnost sta še dandariašA ) 1 bogova posvetnjakom. Presvet 0 ’ preljubeznivo, prekrotko in P? nižno srce Jezusovo pa naj bob odpravlja te strasti in grebe- "" Hudodelstva in pregrehe so množile, gnjusoba v svetišču J bila čimdalje veča, treba je sprave, treba je bilo jezo božj 0 339 tolažiti, za to pa je najboljši po¬ toček Jesusovo srce. Ker je pa pregreha kraljevala izlasti na Fran- ooskem, se je to češčenje tudi tamkaj začelo, od ondot pa se Razširjalo po vsem svetu. 3. Češčenje Jezusovega srca prinaša občudovanja vredni sad. Iž njega prihaja pomoč, ki jo kristjan potrebuje v svojem stanu, mir družinam, polajšanje trpljenja, blagoslov nebeški, zdravje bolnikom, odpuščanje in milost grešnikom. Jezusovo srce je vernim zavetje vsaki čas, izlasti pa na zadnjo uro. Bodi toi’aj tudi ti goreč prijatelj tega pre¬ lepega in prekoristnega češčenja posebno pa a) vsako leto tisti petek po osmini s. resnega telesa, ki je posvečen Jezusovemu srcu; 340 b) prvi petek vsakega meseca j c) vsaki petek v tjednu; d) vsak 1 dan. Take dni prejemi ali ss. kramente, ali obišči s. resno tel°? ali pa vsaj pomoli očenaš. J eZtl& sam te zagotavlja, da te bo obla' godaril s posebnimi milostmi- Ker je češčenje Jezusovega srca tako pravično in naravno, take potrebno in prekoristno, izkušaj pristopiti v družbo Jezusovega srca. Primer. — V Marsejlji i e 1. 1720 razsajala kuga. Vsa skl in pomoč ni nič izdala. Škol se zateče k tistemu, ki ima klj u< \ e smrti in pekla. Zatoraj razglas? naj se Jezusovo srce očitno ča®- 1 in moli, ter postavi praznik J e . zusovega srca na petek po os® lTlJ s. resnega telesa. Na vseh svet' 341 nikov dan pa je vodil obhod s- presv. resnim telesom bos, ter slovesno posvetil vso svojo ško¬ fijo, Jezusovemu srcu. — Molitve so bile uslišane, kuga je poje- ajevala, v kratkem je izginila. To je izpoznala tudi mestna go¬ sposka, ter pismeno potrdila. — brez dve leti se pa spet prikaže smrtni gost, morivna kuga. Spet je bilo češčenje Jezusovega srca pomoček, ki je kugo ustavil. Škof je prosil mestno gosposko, naj stori obljubo, da pojde vse praznike Jezusovega srca k s. ob¬ hajilu, in da bo darovala 4 libre teško voščeno svečo, zaznamenjano 2 mestnim grbom, in da se bo ndeležila obhoda, ki ga bo vodil škof. Ta obljuba se je storila očitno v stolni cerkvi, vsa go- 342 sposka je klečala pred s. rešn^ 11 telesom, ljudstvo pa je potrjevala to obljubo. Še tisti dan, naffli' e dan obljube, je prenehala stra^f kuga. Vsi bolniki so ozdr^vehi in nihče ni več za kugo vzbol el ' Pod varstvom Jezusovega srca s .° se Marsejljani veselili najtrdnp) šega zdravja; vsi so se čudili- d v tolikem mestu tako dolgo nil^ e ne umrje. Vse to je uradno P°' pisano in potrjeno. Vaja. — Naj ti ne nii ,ie dan, da bi Jezusovega srca vS ^ nekoliko ne počastil Izlasti g| počasti prvi petek v mesecu- " nipcrnvini srr-f>rr> r>n tudi njegovim srcem časti pa rij i no 343 28 . dan. O posvetujoči milosti. 1. Milost mojega Boga, Neskončno draga milost. Le °na stori, da te Bog rad vidi, da te rad ima večni gospod B°g v nebesih. Ona stori, da je duša prijetna pred očmi presvete Trojice. Ko bi imel vse Bogastvo sveta, vso učenost učenih, vso čast visokih, vso oblast mo¬ gočnih, posvečujoče milosti pa ne, bi zavoljo tega pred Bogom ne bil prav nič prijetnejši. Ko je prišel angel Gabriel k Mariji, so bili sloveči možje na svetu; niožje, kterili slava se je razle¬ gala po vsi zemlji. Bili so pisa¬ telji, modrijani, govorniki, zgo- 344 dovinarji, državniki, vojvod 0. Misliš, da je Bog dopadlji^ 0 gledal na te slavne može? C e _J e gledal, gledal jih je le milovaj e ' Misliš, da je k mogočnim darjem poslal svojega angela) ^ e \ jih počastil in pozdravil? O še! Vsi angeli so gledali v horo 0 hišico, neznano devico, ter prašali: „Kedo je ta, ki se v g° stl temi tako silno sveti ? Kedo j e f 1 lilija med trnojevrn ?“ Bog j e 0 govoril: „Ta je moja prelj^ a hči, na nji imam svoje dop a ^ a jenje.“ Kako je to, ljubi krisjj^’ da se je Bog tolikanj veselil e uboge device, le na one slavO e može, katerih spisi so še dand»' našnji bero po šolah, pa se se ozrl ni? Zato, ker je bila ta _ e , vica, Marija, polna milosti. Md° s 345 jo je Bogu tolikanj priporočala, da jo je mater izvolil svojemu Sinu. — S. cerkev nam v če¬ menje priporoča s. Večeslava, kralja češkega, s. Ludovika, kralja francoskega, s. »Stefana, kralja ogerskega. Ali nam jih zato pri¬ poroča, ker so bili kralji in vrli vladarji? Ne zato, ampak ker so bili prijatelji božji, ker so bili v milosti pri Bogu, ker so imeli posvečujočo milost. — Niččmur- nost je, kedor si nabira bogastva; niččmurnost je, kedor hrepeni po dasteli; ničemurnost je, kedor teka za veselicami; vse je ničemur¬ nost, razen Boga ljubiti in od njega ljubljen biti. Ljubi kristjan, ne občuduj in ne želi blagrov sveta, ki minejo; varuj pa si 346 milost božjo, ona je pravi blag« 1 ’’ ki vekomaj ne mine. 2. Milost mojega Boga j® edini blagor moje duše. Ko K imel vse blagre sveta, blagra d®' losti pa ne, kaj bi to pomagal 0 • Ako pa imaš posvečujočo milosh česa ti manjka? Vsa dela, vSl opravki, karkoli storiš, vse je 2a j služljivo za nebesa, ker milost « posvečuje vsako delo; brez d® 1 ' losti pa tudi največa dobra delu nič ne zaležejo: nerodovitna s ° in mrtva, Najhuje trpljenje b° s lahko trpel in pa rad, ako si milosti; ako pa nisi, ti bo tudi majceno trpljenje preveč. Bre^ milosti ni pravega veselja, 111 pravega miru; brež nje si P° smrti ne moreš obetati nič do¬ brega. — Rimski cesar Sever se 347 je od preprostega vojaka po¬ vzdignil do cesarskega sedeža. Orez 20 let srečnega življenja in de¬ janja pa je dejal: „Vse sem bil, pa sem previdel, da ni vse sku¬ paj nič. “ Prav je govoril. Za¬ kaj? Nekaj mu je manjkalo; po¬ svečujoče milosti ni imel, to se pravi, ni bil v ljubezni in pri¬ jateljstvu božjem; brez tega mu je pa manjkalo vsega za čas in za večnost. — česa niso storili svetniki, da bi si milost ohranili I Vi ss. puščavniki, povejte nam, kako ste se živi pokopali v br¬ loge in puščave. „ Imeli smo pre¬ drag zaklad (milosti), in največa samota se nam ni zdela zadosti varna. “ Vi ss. spokorniki, vsi bledi in suhi, čemu živite tako ostro? „Jokamo, ker smo izgubili 348 milost. Kako srečni bi bili, k° bi si s tolikimi solzami zopet p rl ' dobili posvečujočo milost!“ . ss. mučenci, vi nepremaglj lV1 kristjani, vi krvave priče, kak°i da tako veselo stopate na ®°' rišče, na grmade? „ Umira 1110 veseli, ker nas trpeče in umiraj ^ 0 krepi in veseli posvečujoča llU ' lost našega Boga. B. Milost mojega Bo& a lajša in slajša vse trplj e0 -| e ' Milost daje, da izpoznavamo, kak° nični in prazni niččmurni in %° ljufivi so blagri sveta. Ona na») odkriva, da nas posvetni blag 11 slepe, da le kratko trpe, da p 11 ' ščajo peklo za seboj, da so °"' loženi s strašnim gorjčm: „GrOiJ vam bogatini! Gorje vam, ki se smejate in veselite." — Tudi k« 349 ni veselejšega, kakor od sveta odločenemu biti. Človek lahko Pogreša, česar ne čisla. Milost gre še dalje. Ona sladi trpke dolžnosti, trpljenje i/.preobrača v zlato, težave v srečo. Koliko je Sv etnikov, ki so to izkusili! Ko¬ liko je še dandanašnji pravičnih, ki to okušajo! S. Pavel se je veselil, pa je bil ves v nadlogah ; s* Andrej je bil vesel na križu, s. Lovrenec je bil vesel na ža¬ rečem ražnju. Kako je pač to? Milost jih je tolažila, milost jim jo trpljenje hladila. — Kristjan v milosti pravi: „Zivljenje in smrt, zdravje in bolezen, vse mi je prav; vse se godi kakor je Hogu ljubo. Bog bodi zahvaljen z a vse trpljenje, ki mi ga pošilja; brez trpljenja bi morda pozabil Šmarnice 1889 . 23 350 na Boga in nebesa, pa bi hj vekomaj nesrečen. “ — Materi J 0 umrl edini otrok. Hudo ji J e ’ bridke solze pretaka; venda J pravi: „Bog ga je k sebi p°' klical, pri Bogu je; naj bo, kak 01 je volja božja; zdaj me nič 110 veže na svet.“ Vidiš, to st° lJ milost. — Milost polajša prek 0 ^ iz časnosti v večnost. Milost izpt 0 minja smrt v prijaznega an g e ^' Umirajočemu, ki je v mil° stl ’ takemu vera pravi: „Loči krščanska duša, s tega sveta imenu vsegamogočnega Boga, te je vstvaril, v imenu Je2 u ^ Kristusa, Sina božjega, ki t0 J odrešil, v imenu s. Duha, ki je posvetil! Odprta so ti vra ^ nebes, pojdi v mesto živeg Boga, stojji v nebeški 351 ruzalem, v izveličansko družbo angelov in svetnikov, pridruži se svojemu Odrešeniku na ve¬ komaj, in glej ga od obličja do obličja. Odprite se nebesa, vzprej- tnite dušo v milosti, in naj počiva v naročju božjem vekomaj!“ — 0 milost mojega Boga, kako si ti dragocena, ti si edini dušni blagor, ti sladiš trpljenje! Srečen, kedor te izgubil nikedar ni! srečen kedor te ima! sto in stokrat srečen kedor te obrani do zadnjega diha! Marija, mati milosti, varuj me sovražnika, in o smrtni uri me k sebi uzemi. Primer. — Katarina Herlej je bila prav lepo krščanski iz¬ mena. Devica je bila polna če¬ dnosti, pa tudi v zakonskem stanu ni opustila pobožnosti. Drugo leto 23 * 352 po poroki se je poloti huda ® r ' žlica. Veliko je trpela, pa se pritoževala. Dejala je: „0 us« 11 ' ljeni Bog, le še več naj trpi 10 ’ ako je tvoja s. volja; le tega te prosim, daj mi moči in star®' vitnosti. Te milosti te prosi® , v imenu prečiste Device. “ K° J e prejemala s. resno telo, je hotela iz spoštovanja do svojega Odi®, senika in Izveličarja, naj se J 1 soba lepo opravi, z dišavami n a polni, ker bo prišel Grospod nel® s in zemlje. Bila je prav slab® Vendar je ukazala, naj jo gnejo, da bo kleče prejela V°' spoda. Služabnice se ustavljaj 01 ona pa reče: „Ne bilo bi p ra 'j da bi se ne genila in Bogu proti ne šla!“ Store ji voljo. * v zagleda svojega Izveličarja, p ra,rJ ‘ 353 »Molim te, o kruh življenja, pše¬ nica izvoljenih, veselje angelov m pravičnih. Darujem in posve¬ čujem ti svoje telo, svoje srce, svojo dušo, vse svoje moči. Stori z menoj po svoji sveti volji.“ Bog je dopustil, da jo je izkušal hudobni duh. Ona pa je rekla: »Sovražnik mojega Izveličaija mi vznemirja dušo. Kaže mi o- stro pravico božjo in pravično sodbo. Ta misel bi me utegnila obuljivo storiti, jaz bom pa raje zaupala v božje usmiljenje. Bog je obljubil, da bo skesanemu grešniku odpustil; če sem zdaj v milosti božji, česa bi se bala, saj imam Izveličarja pri sebi. Go¬ vorite mi le o zaupanju v Boga. Kažite mi odprte rane mojega Izveličarja. “ — Ko se ji je bližal 354 konec, je rekla, naj jo polože n a tla. S križem v rokah je g 0 )' 0 ' rila: „0 moj Izveličar, kolik 1 razloček med tvojo smrtjo P a mojo! med tvojim trpljenjem P a mojim! Tebe so zasramoval 1 ) mene pa tolažijo. Tebe so še prijatelji zapustili, moji so _P a okolu mene. Kakor malo trpi 111 ’ vzprejmi vendar, o Gospod, moje trpljenje za pokoro moj 111 grehov." Ko izreče te besed 6 ) poljubi križ, ter v Gospodove# 1 poljubu umrje, 20 let stara. ^ a je ta oseba tako lepo umrla, v Gospodu zaspala, to je stol' 1 posvečujoča milost. Vaja. — Priporočaj se teri svojega Odrešenika, naj tx l1 ‘ prosi to srečo, da bi prej uUl1 ’ kakor pa izgubil milost božjo- 355 29. dan. Orožnem vencu, pa o škapulirju. Izmed vseh molitvi, ki jih opravljaj Mariji na čast, ti no¬ bene bolj ne priporočam, ko rožni venec. Bog se je poslužil s. Dominika, da se je pobožnost s. rožnega venca razvedela in razširila. Rožni venec ima 150 Češčenamarij, ki naj jih verni molijo, kteri bi ne mogli oprav¬ ljati 150 psalmov Davidovih. To pobožnost mu je razodela Mati božja sama, da bi se po tej mo¬ litvi izpreobračali Albižani. Vsi verni so se je goreče poprijeli, tako, da je bil rožni venec zna¬ menje, kedo je katoličan, kedo pa krivoverec. — Vse na rožnem 356 vencu je spoštljivo in sveto. Ča¬ stimo pa žnjim skrivnosti J ezU ' sovega življenja, trpljenja, vsta¬ jenja in Mater božjo samo. ^ e ' stavljen je iz Gospodove molitvi iz angelovega pozdravljenja pristavkov s. cerkve. Skrivnost 1 * kterih nas rožni venec spominjaj so najlepše in najgerdjivejše, ^ jili ima katoliška vera. Sad nega venca je svetost, in n# 2 ' merno jih je, ki so se z rožnih J ---- - b la- vencem posvečevali. Možje, gorodni in učeni možje, s° veseljem molili rožni venec. Cerk e ^ je to molitev z milostmi obda rovala, Bog pa jo s čudeži p°' trdil. Angelovo pozdravljenje ( 6e ' ščenamarija) se ponavlja, to V°. navijanje je znamenje ponižnost 1 * ponižnost pa je, ki milost dob lVa 357 pred Bogom. Ubožec, stoječ pri vratih bogatinovih, ponavlja taista prošnjo. Na Oljski gori je prosil nas Odrešenik svojega Očeta, naj uzame od njega kelih trpljenja. Tako je molil prvič, tako drugič, tako tretjič: vselej je govoril taiste besede. — Navadno se moli tretji del nekedanjega, ki obsega le 50 češčenamarij in to tisti del ki je primeren času, cerkvenega leta. S. Frančišek Šaleški ga je molil vsaki dan, dasiravno je imel silne opravke. Molil ga je ob določeni uri. Nekega dne je bilo toliko dela, da ga ni mogel opra¬ viti ob določenem času, začel ga je pa na večer. Ker je bil ves utrujen in zdelan, reče mu njegov pomočnik, da je treba tudi za počitek skrbeti, in zato naj rožni 358 venec odloži na jutri. „Moj p 1 ' 1 ' jatelj“, odgovori mu svetnik ; d l3 jutri se ne sme odlašati, kar se more storiti o pravem času. “ Rad toraj moli rožni venec. smrtno uro ti bo Marija naprej 1 prišla, ker si jo tolikrat kli ca ’ Ker si jo tolikrat pozdravil ^ Gabrielovimi besedami, te bo tuu 1 ona pozdravila. Imenoval sl J° Marijo, t. j. morsko zvezdo; to te bo peljala v varno zavet]^ Rekel si ji, da je polna milo 8 * 1 J zato ti bo izprosila milost, da stanoviten do konca. Blagro va si jo, Gospod je s teboj; z a *° bo storila, da bo Gospod tudi s teboj in ti vekomaj ž njim. Temi ki je nosilo blagoslovljeni s f ’ Jezusa, ima tudi zate materin 0 srce. Zdaj je ura tukaj, za ktei° 359 Sl me tolikanj prosil, naj ti po¬ lagam. Otrok moj, dolgo sem z ate prosila, moj sin meje uslišal, z daj ti odpira vrata v srečno v ečnost. — Poprimi se tudi ška- pulirja. Simon Stok, vesoljni prednik karmelitov, ki je živel v 12. stoletju, je bil prav svet mož. Trdno je zaupal v Mater božjo. Nekega dne je prav go¬ reče molil, ter je prosil, naj mu da znamenje, da ga ljubi. Res se mu prikaže Marija, obdana od trume angelov, v nebeški svetlobi, ter mu poda škapulir. Obenem ga zagotovi, da to obla¬ čilce bo onim, ki ga bodo nosili, zastava izveličanja, bramba v nevarnostih, znamenje miru in zveze žnjo. Skoro vsi vladarji Evrope so si šteli v čast, ki so 350 nosili to znamenje Matere božJ e * Papeži: Janez XXII, Aleksan^ V, Klemen VII, Pij V, Greg 01 XIII, so to pobožnost pohval^ 1 ? ter jo obdarili z mnogoteri ^ 1 odpustki. Veliko čudežev pa J e pokazalo, kako dopadljiva j e ^ pobožnost devici Mariji. — Znan 0 je, da jih je bilo veliko, ki s ° se škapulirju posmehovali. ^ e ' sarjevi služabniki se čutijo P°' češčene, ki nosijo cesarsko oblek 0 ? ali bodi pa kristjanu sramota 0 ? nositi slavno znamenje naj v ® ® gospe in kraljice nebeške? ni ki-ivično in strastno prezida 1 pobožnost, odobreno od Krista_ sovega namestnika, več stoletj* obstoječo, od Boga z milost^ 1 počeščevano ? pobožnost, ki p\ e greho preganja, ter dušno l0 361 telesno čistost priporoča ? Prav slabo bi bilo pa s tabo, ljubi kristjan, ko bi nosil znamenje Matere božje, živel pa vendar pregrešno! Ako želiš, da ti bo skapulir koristil, časti Marijo z lepim življenjem. Pravi otroci Marijini so pobožni, ponižni, čisti, krotki, kakor njihova Mati. Primer. — Več svetili mož je te misli, da Marija na zadnjo uro svoje služabnike tolaži in potrjuje, t. j. da jim izprosi mi¬ lost dobre smrti, za ktero so jo tolikrat prosili, namreč z bese¬ dami : Prosi za nas grešnike, zdaj in na našo smrtno uro. — V Amjenu je imel neki gospod Delahaj veliko kupčijo. Pa jo je popustil, da bi skrbel le za svojo dušo. Oba, on in ona, sta bila 362 prav pobožna, rada sta častila, izlasti rada molila s. rož n 1 venec. Kader je bil Marijin pra#' nik, sta šla skupaj k izpoved 1 in k s. obhajilu. — Nekoč p a Delahajeva gospa nevarno obohi da se }>revideti. Duhovnik stop 1 še k gospodu, da ga pozdravi) preden odide. Prav začudi se, k° ga najde v postelji. „Ali ste tud 1 vi bolni?" „0 ne, gospod, P ray zdrav sem. Sam ne vem, čem 11 ležim; pa nekaj me je tak 0 gnalo, da sem moral leči. I z p° povedal bi se tudi rad. “ Duhovnik mu kaže, da ne gre zdravem 11 izpovedati ■ se v postelji, naj p 1 '' . v cerkev kakor drugi. De lab d) pa le prosi in prosi. Duhovnik nazadnje privoli, ter ga izpove- Potem pa častitega gospoda ®a 3G3 šnika prosi, naj gre k njegovi ženi, in naj jo v njegovem imenu prosi odpuščenja, ko bi ji bil kaj žalega storil, kar sta v za¬ konu. Mašnik ga drugič popraša, če je res bolan, kajti če je zdrav, pač ne gre, da bi bolno gospo v žalost pripravljal. Delabaj od¬ govori, da je ves zdrav, da ga pa vendar le prav lepo prosi, naj ga usliši: Mašnik res gre k bolnici, opravi to neprijetno na¬ ročilo. Ko se pa vrne k možu, silno ostrmi, ko ga najde umi¬ rajočega, ki je bil pred par tre- notki še ves čvrst! — Mašnik je izpoznal, kako je Marija poskr¬ bela za poslednje trenotke tega svojega služabnika; da ga je ali sama naudihnila ali pa ga po oG4 angelu nagnila ss. zakrament 0 prejeti. Vaja. — Ne pusti, da bi tj niinol dan, o kterem ne bi mol 11 s. rožnega venca, ali vsaj eJ1 ° desetko ali dve. 30. dan. O molitvi. 1. Treba je zmeraj molit 1 ’ in nikedar ne nehati z mola' vijo. a) Molitev je potrebni Pomni, ljubi kristjan, da Krista® je rekel: „Molite!“ da ni rek el ' „Dobro, koristno, lepo bi bd° ko bi molili“ : „ Molite!“ J e on le rekel. Kristus pa molitve ni z besedami zapovedal, priporo# 1 jo je tudi z lastnim uzgledon 1, S. evangelisti nam pripovedujejo) 305 da se je večkrat odločil do ljud¬ stva, pa šel molit na samo, da J e premolil po cele noči. Kristus ni molil, kakor bi mu Kilo treba pomoči iz nebes. Molil ) e za nas, molil je, da je v de¬ janju pokazal, kako potrebna je nam molitev. Živež je potreben človeku, da more živeti; pa mu v endar ni tolikanj potreben, ka¬ kor je molitev potrebna duši. Krez molitve ne moreš premago- v ati izkušinjav, ne moreš varovati se greha, ne moreš iz greha u- stati. če pa v grehu ostajaš, ne nioreš priti v nebesa; nasledek Kga je, da si v največi nevar¬ nosti, pogubiti se. — Kaj je duša, ki ne moli? Kar vojak brez o- l ’°žja v boji s sovražniki, kar ^°ln brez vesel, kar tiča brez Šmaruice 188ii. 24 366 peroti, kar riba brez vode, k a mesto brez trdnjave, kar drža brez vojakov. Gorje si ga ki ne moli! Od vseh stran 1 h napadajo, pa nima, š činhn' se branila! — b) Moliti j e Pj tudi lahko. Vsi smo reveži PV Bogom , vsi moramo prosi* 1 ' Vsakedo zna prositi, saj p r »vijf' P da „svet na prošnji stoji- ^ otrok zna prositi, če tudi ^ t ; zna prav govoriti. In pa kaj* prosi! bolje ko najizurjenejš 1 vornik. Le svojo revščino P 1 izpoznavaj, pa boš rad molil; boš klical: Gospod, usinin me! — c) Človek nikedar 2 a f. ne moli. Prav tiste molitve, ^ ^ uslišk P i videti, da jih Bog ne uBWhr g , tiste molitve so milostno uS1 Ako ti Bog tistega ne da, t s V n 367 j& prosiš, da ti kaj druzega, kaj °Jjšega, gto in stokrat korist- 3 šega. Bog najbolje ve, kaj je 0v eku treba; zato pravi molivec | J 6 ^ogu prepušča, rekoč: Godi . v Jr tv °ja volja! — d) Moliti je i kpo. Molijo pravični na , v fI1 ‘Jb molijo angeli in svetniki j | ^ebesih, vse stvari molijo več- ; svojega stvarnika. Kader i i ^ ll 8, se te J3 0 g veseli, veseli, - ^ te Marija tvoj angel varuh 1 np t . Vo J i ss. patroni. — Kedor če d b cesarju, mora čakati dolge ie y 0 ! , Ce le dni. Kedor pa želi go- jj Ijj, j! 1 2 Bogom, ki je kralj vseh P nje JeV ’ 8'°spodar vesoljnega sveta, č ! ,l u f. u n i treba čakati prav nič. Po¬ či' te bo, pridi kaderkoli, a 1 ’; ? 11 ro, vsaki trenotek, po- ln podnevu. — Bog nikogar 24 * I 368 v Til ne odganja izpred sebe. Se y a , jih, ki so nesrečni in ubogi slabotni, naj le pridejo k nj elllU ' „ Pridite k meni vsi, ki ste dni in obteženi, jaz vas bon 1 P° živil. “ 2. Vedi pa tudi, kakoš*^ bodi molitev, da bo dobra, se bo vzdignila kvišku, da bo W drla oblake, a) Moli v imenu ^ ^ zusovem. „ Karkoli boste b) ’ prosili v mojem imenu, dal v bo,“ je rekel naš Izveličar. zusovo ime deli večne . j gre, večno srečo, milost b° J J vse karkoli služi v večno 10 1 ličanje. Prosi toraj Boga, cia ^ prišel v nebeško kraljestvo bi te tukaj varoval naj yeče sreče, greha, vse drugo ti bo vrženo. Kar ti je treba za V? I 1 369 potrebe, Bog ti bo dal sam od sebe, ako ne bo zoper tvojo dušo. — b) Moli pazljivo, kajti kader moliš, povzdiguješ srce k Bogu. To se ne pravi moliti, to se ne pravi srca k Bogu povzdi¬ govati, če si rado volj no raztresen, Če ti po glavi rojijo vse druge tnisli: poljske, kupčijske, gospo¬ darske, delavske, t. j. če misliš na stvari, na stvarnika pa ne. Kako le bo Bog poslušal, česani ne veš, kaj govoriš in klepetaš. Le kedor je ne - Zadovoljno razmišljen, tacega mo¬ litev ne izgubi vrednosti, rado- v oljna raztresenost pa Boga celo ^li, nikar da bi bila uslišana. Hloli pa ne le z besedami, moli pzemišljevaje. En sam očenaš s pzerniselkom je več vreden, ko raztresenih. — c) Moli tudi 370 zaupljivo. Verjeti moraš, upa* 1 moraš, trdno se moraš z alia ' šati, da boš res prejel, ka prosiš. To je Kristus salT1 povedal: „Verujte, da boste p 1 ' 6 ' jeli, česar prosite, pa boste reS prejeli. “ Kolikoršna je tvoja vei a > kolikoršno je tvoje zaupanje, *° likošen je dar, ki ga dobiš. trdnejše upaš, tim več dob lS ' ■ v? 11 ' ta Kedor Boga prosi, kakor tja dan, s slabim zaupanjem, ^ rad bo izprosil, bo še žalil Boga- lahko da, saj ima, pa tudi da, ker je neskončno radodaren. Ljubi kristjan, Boga pa ne p r ° • drobtin, malenkosti; prosi g a ^ ^ tehtnega, potrebnega, velikega, ^ celo kraljestvo nebeško: prošnje Bog oče rad posluša, še raje usliši. —■ d) Moli p a 371 stanovitno. Vsaki oče ima rad, če ga otrok prosi; veseli se, če ga lepo prosi; prav zato, ker se ve¬ seli otrokove prošnje, mu koj ne da; čimu dalje pa otrok prosi, tim gotovejše dobi. Tako je pri Bogu, pri našem nebeškem Očetu. Včasih tudi odlaša te uslišati, ker te poskuša, ker ti hoče povikšati gorečnost, potrditi zvestobo, in ker hoče, da milost, ki ti jo bo dal, toliko bolj čislaj in skrbno varuj. Čas, kteri nehaš moliti, je morda prav tisti, kteri bi bil u- slišan. Ob kratkem, zapomni si tole: Molitev prosi, stanovitnost pa dobi. Primer. — S. Frančišek Ša¬ leški se je imel, še mlad učenec, Materi božji zahvaliti, da je bil rešen iz grozne, pa nevarne iz- 372 kušinjave. Reč je bila tale. V P a ' rižu, v cerkvi s. Štefana je * t0 ' ril obljubo vednega deviStV** Kmalu nato postavi pa Bog s v °' jega služabnika na hudo izk uš ' et njo. Hudobni duh mu je pa 111 omračil in otemnil. Doslej J e dsl e J liki žival angelski mir v srcu, pa mu je v srcu divjal ven* nemir in nepokoj. Tako suh 10 hladan je bil, da se mu je fllf ' žilo, karkoli ga je prej mikal 0 le' in nauduševalo. Karkoli je pega bral ali slišal, vse se je zdelo zaničljivo. Hudobni da* 1 mu je udal celo to misel, da b° pogubljen, da ga je Bog odD čl v pogubljenje. Franček je bil groznem strahu. Ta misel g a H strašno pekla. Otožen je bil, losten, zmeraj je vzdihoval, ce 313 dni in noči je prejokal. Vidno je hiral, dasiravno je bil poprej čvrstega zdravja. Vse je kazalo, da se ga bo prijela sušica, in da r 'f' bo več dolgo živel, — j^jegov učenik ga je ljubil, ka- , °r bi bil njegov sin. Tudi njega silno skrbelo, kako neki da ^nte vsaki dan bolj Ilira. Učenik Jdkakor ni mogel izvedeti, kaj a, 'ta tako zelo jemlje, Franček pa tudi ni upal povedati, da _ že tako zavržen. Bog je to Izpustil, da bi se Frančišek iz- za dušnega vodnika, in da F ne zaupal sam sebi. Bog ga h- pa tudi nagnil, naj gre spet T cerkev. Tu stopi pred podobo f^dere božje, pade pred njo na j^ena, ter jo prosi, naj ga reši f Ti dušnega zlega, in naj mu .374 zadobi, da bi mogel vsaj tukaj na zemlji Boga ljubiti, ako g' a bo res moral na onem svetu črtiti. Ta bip čuti, kakor bi se mu bil veliki kamen od srca od¬ valil. Odslej zanaprej je bil sp 61 vedrega duha in mirnega srca a 1 cvetočega zdravja, tako da so vS1 strmeli, d?, se je Franček naenk 1 ’®" izpremenil. Ko bi s. Frančišek ne bil stanoviten, ko bi bil °h u ' pal, bil bi res pogubljen, in zdaj bi ga ne imeli svetnika. Vaja. — V vseh svojih 155 ' kušinjavah se zatekaj k moli tvl pod varstvo prečiste device ^a- rije, svojemu dušnemu vodnik 11 pa tudi svoje izkušinjave odkrivaj* 375 31. dan. Marijo stanovitno častite. „Kedor stanoviten ostane do konca, se bo izveličal“. Ne bojim se te besede s. Duha obrniti na Marijino češčenje. „Res, o sveta devica Marija“, pravimo z veli¬ kim Marijinim služabnikom, s. Alfonzem Ligorijem, ako bomo v tvoji službi, v tvoji ljubezni, v tvojem češčenju, do konca stano¬ vitni, bomo gotovo izveličani. Cesar pa se bojim, o presveta moja mati Marija, ni, da bi me ti zapustila, ampak da bi jaz, ne- kvaležnik in nesrečnik, tvoje službe ne popustil Oh kako revno in krhko in slabotno in nestanovitno je Človeško srce! Savel izraelski kralj, je bil dobro začel, konča* pa hudo. Kristusov apostol, Juda, je bil sveto začel, končal P a grozno hudo, Judež. Koliko j e Marijinih služabnikov, ki so lep 0 začeli, potlej pa otrpnili; ki s ° nji na čast postili se, zdaj P a več ne! ki so nji na čast kaj molili, zdaj pa večne! Začeli s ° dobro, končali pa ne dobro! 0 da bi vsaj za večnost ne. 1. Zakaj smo nestanovit ^ 1 v Marijinem češčenju. — a) k* 0 ! svetni opravki človeka znižaj motijo. Svet je kakor gledališče?, za prvim nastopom, pride drug 1 ? tretji itd. Življenje je kakor hit jfl reka: nikoli ne stoji, zmeraj ^ &e . naprej. Danes je ta ski’b, j 11 * 1 ' pa drugo delo. Bolnik kliče M a ' rijo, da bi mu zdravje zadobik 1 ? 377 mornar jo kliče da bi ne utonil; hudodelec, da bi ne bil ostro sojen; ubošček, da bi se mu o- brnilo na bolje; njih Marijino Češčenje trpi, dokler so v stiski. — h) Veliko je ljudi, ki so mlačni in leni. Radi bi se izveličali, se ve pa, da bi bilo le brez trpljenja; radi bi opravljali te in one po¬ božnosti, da bi le nič moliti ne bilo. Marijino češčenje jim do- pada; le predolgo je in včasih presuho. Semtertja store to ali ono dobro delce; pa mislijo, da si bodo žnjim že nebesa kupili. Toda Marijino češčenje mora biti stanovitno, potem bo tudi izdatno za te in izveličavno. — c) Satan je ves divji, kader se začenja Marijino češčenje. S. Bernard pravi: „Z Marijo se napolnjujejo 378 nebesa, premaguje se peklo, ? e ' š ujej o se ljudje, dele se božje nn losti“. Potemtakem je Marija sre- dnica in orodje našega Izveličarja- Potemtakem se ni čuditi, če si satan na vso moč prizadeva, da bi Marijino češčenje podrl. 2. Zakaj bodimo stanovitni v Marijinem češčenju. a) Gr°' reče in stanovitno in veselo bom Marijo častil, ker vem, da bom tako razdiral črne satanove naklepa Ne bom več njegov hlapec, hlap eC peklenskega duha, ki svoje pl a ' čuje s trpljenjem, časnim in večnim- Če me dozdaj še ni k sebi p'j' tegnil, se imam zahvaliti Manj 1 ' Zato jo bom stanovitno častil. b) Marijo bom častil, ker to daj® mir srca. Oh, Mati usmilj ena ’ koliko je že trpel, tvoj ubog 1 379 otrok, kar je bil proč od tebe! Kako ga je pekla že vest, koli- krat se je pokesal, in koliko solz je pretočil! Zdaj sem spet tukaj, v tvojem svetišču, pri tebi. Tukaj sem varen. Raje hočem umreti, kakor tebe zapustiti, svoje rajska zavetje. — c) Stanoviten bom v Marijinem češčenju, ker je čas tako kratek, večnost pa neskončna. Ali bomo črez eno leto spet tukaj ? Ne vem — ne ti, ne jaz; Bog ve. Naj se pa ločimo s tega sveta, kaderkoli in kjerkoli, živeti ho¬ čemo vendar tako, da se bomo segli pred stolom Sinu božjega, pred obličjem naše Matere božje. Tam te pričakujem, ko bi se jaz od tod poslovil pred teboj; tam me pričakuj, ko bi tebe smrt prehitela. Do onega trenotka pa 380 bodiva zvesta častivca preblažen® device Marije; in pa moliva za eden druzega. O Marija, jaz sem toliki grešnik- Strah me je moje nezvestobe 111 nehvaležnosti. Ako gledam # a svoje slabosti, reči moram: x ' f ' gubljen sem. Ako pa pogledal# gori v nebesa, k tebi, ki si ma# usmiljena, prebižališče grešnike^ in mogočna priprošnica: sveti n* 1 upanje. Za tvojim Sinom, P r ® sveta devica Marija, imam # a V veče zaupanje v tebe. Ti mi k°* izprosila od tvojega Sina milo s in usmiljenje. Ti mi boš izprosil od njega izveličanje. O preljub Mati moja, imej usmiljenje 2 menoj. Pod tvojo brambo p rl j bežim. Vzdiguj me, kader padam j podpiraj me, kader se bojujem! 381 - ^zdravljaj me bolnega. Pomagaj prosi zame, grešnika, zdaj 111 na mojo zadnjo uro. Primer. — Na Španskem, v niestu Valjadolid, je živel človek, ^kopan v velike pregrehe. Ob- Sl ne ga žarek milosti božje. Gre v cerkev. Pred podobo Matere kožje se takole zaroti: „ Moja , Sv eta mati! Ako spet padem v * a in ta greh, naj me rabelj — tUnori.“ Spet je padel v greh. 0’elomil je obljubo, prisego, ki J° je storil Materi božji. Pa čudna s ° pota božje previdnosti! Nekaj kni potem ubijejo človeka. Ves 8l nn leti na grešnika, o kterem | govorimo; vsi dokazi so zoper j r *jega. Obsojen je na smrt. Dado I redovnika, naj ga pripravlja | 2a oni svet. Redovnik izve iz šmarnice 1889 . 25 S82 izpovedi, pa ta je nedolžen. Za- toraj mu svetuje, naj zaideva drugo obravnavo, naj se pova¬ bijo še druge priče, in pokazal 0 se bo, da je on nedolžen. Ob¬ sojenec pa mašniku od go vn- »Ne, častiljivi gospod duhov ’ 11 oče! Ne bom storil, kar mi sve¬ tujete. Bog me je obsodil, on J e pravični sodnik. Sodniki so f e zmotili, Bog pa se ni zmot 11 ' Stokrat že sem si zaslužil sin 1 s svojimi grehi, zlasti pa s svoj 0 mlačnostjo do prečiste devi° e ' Zdaj bom rad umrl, da zadosti 1 božji pravici, ki mi je tako dolg 0 prizanašala. Prelomil sem tun Mariji storjeno prisego; naj n ' e zdaj tudi kazen zadene. Ko se zdaj rešil, bi spet padel stare grehe, in Bog ve, ah J 383 ,s ° zanje spokoril. “ Ta sklep se ^ora imenovati velikodušen. Umrl J e pod rabljevo roko ves skesan, kolika stanovitnost mu je gotovo Pridobila milostnega sodnika v Nebesih. Vaja. — Skleni, da se ne boš rial odvrniti od češčenja Matere božje. Konec tega meseca se pri¬ poroči Mariji z besedami s. Aloj¬ za. O Marija, presveta devica, moja gospa! Zatekam se v tvoje Varstvo, podajam se v naročje tvojega usmiljenja, priporočam ti vse trenotke svojega življenja, zlasti pa ti priporočam na smrtno mojo uro svoje telo in svojo dušo. Sprejmi tudi, o preljubeznjiva moja mati, vse moje upanje, vso mojo tolažbo, vse moje stiske in 25 * 384 trpljenje. Priporočam ti svoje življenje, in konec svojega živ¬ ljenja. Po tvoji presveti priprošnji in po tvojem zasluženju bodi vse moje dejanje in nehanje v tvojo čast in po volji tvojega božjega Sina. Opazka. Virnik temu delcu je bil ^ Debusijev novi mesec Marijin. * Sveta maša. Pripravljanje. J^red teboj klečim, o presveta mati Jezusa mojega Izveličarja, in te pro¬ sim, pridobi mi milost, da bom s ponižno molitvijo, z najgorečnejši ljubeznijo, z najobčutljivejši hvalež¬ nostjo in z odkritosrčnim obžalo¬ vanjem svojih grehov, zamogel biti pri tej visoki daritvi s. maše. S tem Ueomadežanim daram, o presveta hiati! želim in se namenim, presveti Trojici se zahvaliti za vse milosti, 386 s katerimi je tvoje presveto in ne ' omadežano srce obogatila. Tudi že¬ lim in se namenim, Boga neskončno usmiljenega po zasluženji Jezusa Kristusa in po preljubeznivi lep otl tvojega srca, prositi za svoje lastno spreobrnjenje in za spreobrnjenj 6 vseh ubogih grešnikov. Presveto Marijino srce! b re , greha spočeto, prosi za-me, vari m 6 • — Češena si Marija .... Pristop. V imenu Boga f Očeta, ' in 1 Sina, in s. f Duha. Amen. ■ Ti. o Bog si moja moč. Za* J si me zapustil, in zakaj hodim losten, ko me stiska moj sovražni*- Pošlji mi svojo luč in svoj resnico, naj me vodite in pripeli® 1 , na tvojo s. goro in v tvoje P reD vališče. Čast bodi Bogu i. t. d. Spovem se Bogu, vsegamog 60 nemu, Mariji, vselej Devici, s - ^ » 387 haelu arhangelu, s. Janezu Krstniku, ss. aposteljnama Petru in Pavlu in vsem svetnikam, da sem obilno grešil z mislimi, z besedami in z djanjem; moj greh, moj greh, moj silni greh! Torej prosim Marijo, vselej devico, s. Mihaela arhangela, s. Ja¬ neza Krstnika, ss. aposteljna Petra in Pavla in vse svetnike, prosite za-me pri gospodu, našim Bogu. Usmili se nas, vsegamogočni Bog, in pripelji nas po odpušenji naših grehov v večno življenje. Amen. Molitev. 0 Gospod! prosimo te, odvzemi od nas naše grehe, da bomo vredni s čistim srcam stopiti v najsvetejši sveti še. Amen. Prosimo te, o Gospod! po za- služenji tvojih svetnikov, katerih sve¬ tinje se na tem altarji hranijo, in vseh svetnikov, odpusti nam mi¬ lostljivo vse naše grehe. Amen. 388 Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas - Gloria. Čast Bogu na višavi in mir lj u ' dem na zemlji, ki so svete volj®- Hvalimo te, častimo te, molimo te, povišujemo te; zahvalimo se ti z a ' voljo tvojega velicega usmiljeAP' Bog,. nebeški kralj! Bog, vsegam 0 ' gočni Oče! Gospod, edinorojeni S1 ’ Jezus Kristus! Gospod Bog, jag n J® božje, Sin Očeta! Ki odjemlješ gre/ 1 ? sveta, usmili se nas! Ki odjem ] J e , grehe sveta, sprejmi našo molitev- Ki sediš na desnici Očetovi, usim se nas! Ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam najviši, s s. Duham, v veličastvu Boga Očeta. Amen. Molitev. 0 Bog! ki si presveto srce Pj® blažene in vselej neomadežane A 389 rije Device z duhovnimi darili in milostmi obilno napolnil, in ga po Podobi božjega srca Sina svojega Jezusa Kristusa z ljubeznijo in usmi¬ ljenjem navdal; dodeli, ki spomin njenega presladkega srca obhajamo, da bo z zvestim posnemanjem nje¬ nih čednosti v našem srcu zazna¬ movan Jezus Kristus, kateri s teboj in s. Duham živi in kraljuje Bog vekomaj. Amen. Užgi, o Gospod, z ognjem s. Duha naše srca, da ti bomo s či¬ stim telesam služili in z očišenim srcam dopadli. Po Jezusu Kristusu, gospodu našim. Amen. K berilu in evangeliju. Iz bukev Sirahovih 24. Jaz sem ko trta sladek in dišeč sad rodila in iz mojega cvetja je častit in obilen sad. Jaz sem mati čiste ljubezni, in strahu, in spo¬ znanja, in s. upanja. Pri meni je 390 vsa milost pota in resnice, pri men 1 vse upanje življenja in čednosti- Pristopite k meni vsi, kateri me že¬ lite, in mojega sadu se nasitite- Zakaj moj duh je slajši od medu, in moj del slajši od medu in sa ' tovja. Moj spomin je v večne ro¬ dove .... Kedor mene posluša, ne bo osramoten; in kateri po moje de¬ lajo, ne bodo grešili. Kateri men 1 oznanujejo, bodo večno življenje imeli. Vera. Se moli, ako jo mašnik moli. Darovanje. Sprejmi, sveti Oče, vsegamo; gočni večni Bog! ta neomadežan 1 dar, katerega mašnik, tvoj služabnik- tebi pravemu živemu Bogu daruje, za moje neštevilne grehe, zamere in zanikernosti, za vse pričujoče, pa tudi za vse verne kristjane, ž ive 391 in mrtve; naj bo meni in njim v zveličanje in večno življenje. Amen. Darujemo ti, o Gospod! kelih zveličanja, in prosimo tvojo milost, naj pride s prijetnim duham pred obličje tvojega božjega veličastva za naše in vsega sveta zveličanje. Amen. V duhu ponižnosti in s potrtim srcam naj bomo od tebe, o Gospod! sprejeti, in naša daritev naj se tako opravlja danes pred tvojim obličjem, da tebi, o Bog! dopade. Sprejmi, o s. Trojica! ta dar, katerega ti darujemo v spomin tr¬ pljenja, od smrti vstajenja in vne¬ bohoda Jezusa Kristusa, gospoda našega in v čast presvete, vselej čiste Marije Device, s. Janeza Krst¬ nika, ss. aposteljnov Petra in Pavla, teh in vseh svetnikov; da bom njim v čast, nam pa v zveličanje, in da oni za nas v nebesih prosijo, katerih spomin obhajamo na zemlji; po 392 ravno tistim Kristusu, gospodu na¬ šim. Amen. 0 Bog! čigar veličastvu je P re ' sveta, neomadežana Marija devica neomadežan dar darovala, užgi J naših srcih ogenj tiste ljubezni, kateri je v njenem srcu gorel, da bomo, ž njim očišeni, vredni spo¬ znani, tebi ravno tisti dar darova«, Jezusa Kristusa, kateri s teboj živ* in kraljuje, v edinosti s. Duha, Bog vekomaj. Amen. .. Raztrgaj, o Gospod! vezi naši grehov, in dodeli nam vnovič, ka si nam že enkrat dodelil, ter odres^ nas z odpuščenjem, ki si se bil po nižal, nas z milostjo odrešiti; da bomo hvalni dar s pravo nostjo in s čistim srcam Amen. Predglasje ali sanktus. Zares vredno in pravično, _ spo dobno in zveličavno je, da tebi V°. vsod in vedno zahvalo dajemo, sve 393 Gospod! vsegamogočni Oče, večni Bog! in da te v češenji presvetega in neomadežanega srca Marijinega hvalimo, častimo in poveličujemo. Ker ona je z obsenčenjem s. Duha dvojega Edinoroj enega spočela in pri Večni časti devištva svetu večno luč dala, našega Gospoda Jezusa Kristusa; po kterim tvoje veličastvo hvalijo angeli, molijo gospostva, se •noči tresejo; katerega nebesa in ne¬ beške moči, in zveličani serafini v združenem razveseljevanji prepevajo; s katerimi, prosimo, tudi naše gla¬ sove skleni, ker te ponižno hvalimo rekoč: Svet, svet, svet, Gospod! Bog nebeških trum! Nebo in zemlja ste polni tvoje slave. Iiosana v višavi! Cešen bodi, kateri pride v imenu go¬ spodovem! Hosana v višavi! Pred povzdigovanjem. Tebe tedaj, predobrotljivi Oče! Ponižno prosimo, po Jezusu Kri- 394 stusu, tvojem sinu, gospodu našem- dopadljivo sprejmi in blagoslovi te dari, te ponudbe, te svete in ne ' omadežane darila, ktere ti darujemo, zlasti za tvojo s. katoliško cerkev, ktero milostljivo umiri, ohrani, ze¬ dini in vladaj po vesoljnem svetu, s tvojem služabnikom, našim pap e ' žem I., in našim škofam I., in na ' šim cesarjem I., in z vsemi prav?' vernimi in spoznovalci katoliške m apostoljske vere ob enem. Spomni se, o Gospod! svojm služabnikov in služabnic I. I-, 1 _ vseh pričujočih, katerih vera in P°' božnost ti je znana, za katere ti da' rujemo ta dar, za se, in za vs svoje, v rešenje svojih duš, v upanj. njih zveličanja in blagra, in kater tebi, večnemu, pravemu in živem Bogu svoje obljube opravljajo. Zavoljo tega te prosimo, o G spod! sprejmi dopadljivo ta dar nas službe in cele svoje občine,_ nas dneve v svojem miru vladaj, in 1 395 povej, da bomo večnega pogubljenja oteti, in čedi tvojih izvoljenih pri¬ šteti; po Kristusu gospodu našim. Amen. K povzdigovanju s. rešnjega telesa. Bodi češčen in hvaljen pravi Bog, v podobi kruha na altarji živ pričujoč! O Jezus, bodi mi milostljiv! O Jezus bodi mi usmi¬ ljen! O predobrotljivi Jezus, od¬ pusti mi moje grehe! K povzdigovanju s. rešnje krvi. Bodi češčen in hvaljen pravi Bog, v podobi vina na altarji živ pričujoč! O Jezus tebi živim! O Jezus, tebi umrjem! O Jezus, tvoj sem živ in mrtev! Daj, o Jezus! da tvoja draga kri nad menoj ne bo zgubljena. I 396 Po povzdigovanji. Spomnimo se, o Gospod! visoko svetega trpljenja Kristusa, tvojega sina, našega gospoda, pa tudi nje¬ govega od smrti vstajenja, in nje¬ govega častitljevega vnebohoda, m darujemo tvojemu visokemu veli¬ častvu zmed tvojih darov in na¬ klonil čist dar, svet dar, neomade- žan dar, sveti kruh večnega življenja in kelih neprenehljivega zveličanja- Na te darila tedaj se ponižaj z usmiljenem in prijaznem obličjem pogledati, in jih sprejeti, kakor si se ponižal, sprejeti dar svojega p ra ' vičnega služabnika Abelna, dar na¬ šega očaka Abrahama, in onega, m ti ga je daroval tvoj veliki mašnik Melkizedek, sveti dar, neomadežano daritev. Spomni se tudi, o Gospod! svo¬ jih služabnikov in služabnic I. I-, hi so z znamenjem vere pred nami v 397 večnost šli in v spanji tvojega miru počivajo. Tem, o Gospod! in vsem, ki v Kristusu počivajo, dodeli mi¬ lostljivo kraj hladu, luči in miru; Po ravno tistem Jezusu Kristusu, gospodu našem. Amen. Tudi nam grešnikam, svojim elužabnikam, ki v tvoje obilno usmi¬ ljenje zaupamo, dodeli dobrotljivo, imeti delež in občino s tvojimi ss. ^posteljni in mučeniki Janezam, Šte- ianam, Matevžem, Barnabam, Igna¬ cijem, Aleksandram, Marcelinam, Pe¬ ham, Felicito, Perpetvo, Agato, Lu¬ cijo, Nežo, Cecilijo, Anastazijo in z v semi tvojimi svetniki; sprejmi nas Milostljivo v njih občino, ne zavoljo r Mšega zasluženja, ampak zavoljo ^voje prizanesljivosti, po Kristusu, g°spodu našim, po katerim ti, o Go¬ spod! vse te dobrote stvarjaš, po¬ večuješ, oživljaš, blagoslavljaš in jkliš. Po njem, ž njim, in v njem 1® tebi, o Bog, vsegamogočni Oče! v edinosti s. Duha vsa čast in ve- . Šmarnice 1889. 20 398 ličastvo od vekomaj do vekomaj- Amen. X očenašu. Moli Oče naš. Reši nas, prosimo te, o Gospod •' , od vsega hudega, pretečenega, Py' ( čujočega in prihodnjega, in na P r ° šr v prečiste in vselej Device Marijo i vseh svetnikov nam daj mir v nase« življenji, in brani nas pred vse sovražniki, da nas v zmote ne z I peljejo in od tebe ne odvrnej ■ Amen. Jagnje božje. Jagnje božje, ki grehe sveta od jemlješ; usmili se nas! Jagnje bpzj ; ki grehe sveta odjemlješ; usm« 1 j nas! Jagnje božje, ki grehe sV odjemlješ; daj nam mir. . s j . 1 O Gospod Jezus Kristus, k j rekel svojim aposteljnom/ mir v. zapustim, svoj mir vam dam; ^ j | ne glej na moje grehe, ampak j 399 vero svoje svete cerkve; in posvoji dobrotljivi volji jo v miru in edi¬ nosti ohrani. 0 Gospod Jezus Kristus, sin i živega Boga! ki si po volji svojega Očeta s sodjanjem s. Duha po svoji smrti svet poživil, reši me s tem presvetem svojem telesam in krvjo od vseh moj eh grehov in vsega hu¬ dega; daj, da se vselej tvojih za¬ poved držim, in ne pripusti, da bi se kedaj od tebe ločil. Mašnikovo obhajilo. Gospod, nisem vreden, da greš Pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša. (Trikrat). Zdaj obudi resnično žalost nad svojimi pehi in srčne želje, se z Jezusam skleniti, er se po duhovno obhajaj; potem še dalje moli. Molitev. k Vsegamogočni in predobrotljivi ®°g! ozri se milostljivo na naše 26 * 400 prošnje, in otmi naše srca skušnja; vam hudih misel, da bomo po tvoji dobrotljivosti vredni, s. Duha P re ' bivališe biti. Milost s. Duha, o Gospod! mi¬ lostljivo v naše srca vlij, da bom® zamogli svoje grehe z zdihovanjem in solzami izmivati, in da po tvoji dobroti zaželjeno odpuščenje d° se ' žemo. Ponižno prosimo, o Gospod! naj milost s. Duha naše srca razsve in s sladkostjo popolnoma ljubezj obilno napolni, po Jezusu Kristusu- gospodu našem. Amen. Sklep. O Jezus Kristus, Sin božji! ki si najsvetejši Device prečisto sr v svoje prebivališe izvolil, in v nj e . pohlevno in sladko počival, dode nam milost, in ponižaj se po w I obhajanih skrivnostih tvojega bele in tvoje krvi vedno v naših sr i 401 prebivati, ki živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti s. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Blagoslov ali žegen. Žegnaj nas. prosimo te, sveta Trojica: Bog f Oče, in f Sin, in sveti f Duh, in tvoj žegen ostani Vselej pri nas. Amen. Zahvalna molitev po sveti maši. Zahvaljen bodi, o Izveličar moj! da si mi dal to s. mašo slišati, in Presveto srce tvoje najčistejše ma¬ tere častiti. O da bi bil vendar to ?• mašo s takim zbranim duham, ih s tisto gorečnestjo slišal, katero tolikanj sveto, tolikanj visoko opra¬ lo tirja. Ti, o Jezus! po svoji mi- t°sti nadomesti, kar je bilo pri ti ® v eti daritvi pomanjkljivega, in do¬ deli mi, da te v prihodnjič žarno- t6 m vselej v duhu in resnici moliti, 402 hvaliti in častiti. Po ti neskončn 1 daritvi dodeli, o Jezus! na prošnj 0 matere Marije grešnikam spreobr; njenje; posebno pa te prosim, omec in spreobrni tiste, katefe sem ti Pjp s. maši priporočil, in za katere sem posebno dolžan moliti; in še najbo J se ozri na tiste, kateri so v najvePJ nevarnosti, se pogubiti. Dodeli P ^ tudi meni pravo pokoro in stane vitnost v dobrem, in da ne zgub 1 - - * L fr, dobil. S tem upanjem poživljen 1 . ■ ■ ■■ vse P nikedar dobrot, ki sem jih pri tej maši po tvoji neskončni milosti z dobil. S tem upanjem poživ’ 1 '"’ potolažen imam trdno voljo, ILJLlCHLlt U1UIIU VUJJV-/J ’ . tvoji volji in v tvojo čast storit 1 moj dobrotljivi Bog! tvoj sveti h| goslov me spremljaj po vseh m P), potih, in tvoje presvete Matere i z S ie mi bodi vedno pred očmi. V tvoje in njeno srce izr° c svojo dušo in svoje telo. Amen- 403 Lavretanske litanije. /A. < ^ w '.' J u praznikih Matere Božje in ob sobotah.) lUcospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Sveta Marija, Sveta Mati Božja. Sveta devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, usmili se nas! za nas Boga prosi! 404 Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališe grešnikov, za nas Boga prosi.'. Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angelev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica apostolov, Kraljica mučenikov, Kraljica spoznovalcev, Kraljica devic, Kraljica vsili svetnikov, Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta, Kraljica svetega rožnega venca Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; zanesi nam, od Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ; usliši nas o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ; usmili se nas o Gospod! Kriste sliši nas! Kriste usliši nas! Oče naš itd. Češčena Marija itd. 40č> N EU S 95 Ul m o CJQ P O Ul 406 Molitve. 1. K presvetemu rešnjemu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si nam dodelil- O. Kteri ima vso sladkost v sebi- Molimo. O Bog! kteri si nam v p re ' čudnem zakramentu spomin svo¬ jega trpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvo- tega Telesa in tvoje krvi tak° častiti, da sad tvojega odrešenj 3, vedno v sebi čutimo. (Kteri ži¬ viš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen.) 2. K sveti Devici, Materi Mariji- Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne za¬ vrzi naših prošenj v naših p°' 407 trebali, temuč reši nas vselej vseh nevarnost. O častitljiva in bla¬ žena Devica, naša gospa, naša sredinca, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas pri¬ poroči, svojemu Sinu nas izroči. V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. Da bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. Molimo. Dodeli nam, svojim služab¬ nikom, prosimo Grospod Bog! da vedno zdravje na duši in telesu vživamo, in da bomo po častitih prošnjah presvete Marije vselej Device sedanje žalosti rešeni in večnega veselja deležni. Sveti križev pot. Ko moliš sveti križev pot, spremljal in premišljuješ Jezusa po krvavem p°* u na Kalvarijo. Ta pot in to trpljenje j e prestal za naše grehe, toraj obžaluj P ra ^ iz globočine srca svoje grehe in skleM poboljšati se. To bo Jezusu naj prij e *' niši, s poboljšanjem ga boš najbolj *°' lazil v prestrašenih brhkostih njegovih- Moli rad vsaj ob nedeljah in pi" aZ ' nikih sveti križev pot! Molitev pred sv. križevim potom. O križani moj Jezus! neznane bolečine si za nas pretrpel. Grlej> 409 te britkosti in bolečine hočem ravno zdaj premišljevati. Omehčaj tedaj trdo moje srce, da bo ču¬ tilo vsaj senco tvojih bridkost: daj solz mojim očem da bodo spirale moje grehe, zavolj katerih si mogel trpeti. Dodeli mi zavolj smrtnih svojih težav to gnado, da se grehu odpovem, v in samb tebi služiti začnem. Želim za- dobiti tudi vse odpustke, ki se dobivajo pri molitvi svetega kri¬ ževega pota, sebi v izveličanje in dušam v vicah v tolažbo. I. Jezusa nedolžno v smrt obsodijo. Jezusa je bil Pilat, ker se jo bal, da bi se Judom ne zameril, nedolžno ob¬ sodil v strašno smrt na križu. Usmiljeni Zveličar sprejmi to krivično sodbo voljno brez vsega ugovora. 410 O k smrti obsojeni Jezus! daj mi gnado, da se ne bom bal kaj dobrega storiti, ali kaj hudega opustiti, če se tudi ljudem s tem zamerim. Daj mi moč, da bom vselej voljno prenašal, kadar me bodo ljudje opravljali in obre¬ kovali, in zavolj krivičnega ob- sojenja mi bodi milostljiv sodnik ob smrtni uri. Amen. Oče naš . . . Češčena Marija . • • II. Jezus zadene križ na ramo. Ves ranjen in oslabljen zadene J e ' zus težki križ na ramo, in ga vesel m voljno nese na Kalvarijo. O s križem obloženi Jezus! dodeli mi svojo pomoč, da bom tako voljno prenašal vse križe in težave, vse bolečine in nad- 411 loge, kakor mi ti kažeš z zgledom svojim. Jezus, nedolžno jagnje, je trpel; kaj jaz grešnik se bom pa ustaljal in branil križev! Varuj me take nepotrpežljivosti, o moj Jezus! Amen. Oče naš . . . Češčena Marija . . . III Jezus prvič pod križem pade Eaztepen in razbit je zgubil ljubi Jezus moč. Težki križ ga potlači na trde tla; zdaj padejo beriči nanj, ga kolnejo r sujejo, bijejo in vlačijo po tleh, da bi se kamnu smilil. Grebi so križ, ki tebe, o Jezus! neusmiljeno na tla podirajo. Grebi so krivi, da moraš vse neznane te bolečine trpeti. O pod križem ležeči Izveličar! zavolj bolečega padca pod križem se odpovčm za vselej grebu, ki tebi toliko 412 žalost dela. Podpiraj me z gnado svojo, da vstanem iz pregreli, da nikdar več vanje ne zabredem. Amen. Oče naš . . . češčena Marija . . . IV. Jezus sreča svojo žalostno mater. Na krvavem, potu proti Kalvariji sreča Jezusa mati njegova, Marija. Kakor oster meč ji presune srce žalostni pogled ranjenega, pod križem dihtečega sina Je¬ zusa. Oh kako žalost, kako britkost sta čutila oba! O prežalostna mati marija! zavolj srčnih bolečin, ktere ste občutile vajine srci pri žalostnem srečanji, mi sprosi od Boga pravo žalost nad vsimi grehi in resnično pokoro. Amen. Oče naš . . . češčena Marija . . . 413 V. Simon Cirenejec pomaga Jezusu križ nositi. Judje se boje, da bi Jezus ua poti ne umrl, potem bi ga ne bili mogli kri¬ žati. Zato prisilijo Simona, da mu mora pomagati križ nositi. Ne morem ti o Jezus! po¬ magati lesčn križ nositi; pa kar storim ubogim, s križi in teža¬ vami obloženim ljudem, to tebi storim. Zatorej bom pomagal Ubogim, tolažil žalostne, obiskava; bolnike, učil nevedne, svaril in udvračeval od greha hudobne ljudi. To bo lajšalo tvoj križ, to bo služilo meni nebesa. Amen. Oče naš . . . češčena Marija . . . ^1. Veronika poda Jezusu potni prt. Zapeljevan in s krvjo ves oblit nese Jezus svoj križ, kar poklekne imenitna Šmarnice 1889 . 27 414 žena Veronika predenj in mn obriše s prtom sveti obraz. Za plačilo ji vtisne V prt svoje obličje. Vtisni tudi, o mili Jezus; v moje srce ranjeno svoje obličje* O, da bi se pogosto tebe spominjal l O, da bi pogosto premišljeval britko tvoje trpljenje! Usliši, o Jezus! srčno mojo prošnjo. Amen* Oče naš . . . Češčena Marija . • • VII. Jezus pade drugič pod križem* Zopet pade Zveličar naš pod križem, zopet ga preklinjajo, bijejo, sujejo in vla¬ čijo, dokler ga kviško ne spravijo. Zavolj mojega napuha, zavolj prevzetnosti in nečimernosti v obleki, zavolj preziranja in p° v ' zdigovanja samega sebe čez druge ljudi, moraš ti, o moj Jezus! to¬ liko poniževan in zaničevan bib* 415 O v prahu ležeči moj Izveličar! v duhu te vzdignem, ter milo prosim: Uči me ponižno živeti, ker napuh je korenina vsih pre¬ greh, ponižnost pa začetek in podlaga vseh čednost. Amen. Oče naš . . . Češčena Marija . . . Vlil. Jezus tolaži jeruzalemske žene. Pobožnim ženam se je smilil Jezus in so ga objokovale. On pa jim reče: Ne jokajte nad menoj, objukujte rajši sebe in svoje otroke! Ves nedolžen, ves svet si ti moj Rešenik! in vendar si trpel tolike bolečine in britkosti! Oh kaj bo pa z menoj, ki sem grešnik ki sem pravičnega Boga tolikrat razžalil. Daj mi, o Jezus! solze prave srčne žalosti, da bom svojo 27 * 416 grehe objokoval in resnično po¬ koro delal. Amen. Oče naš . . . češčena Marija . . • XI. Jezus tretjič pod križem pade- O v prahu ležeči Jezus! kdo te podira vedno na tla? Podil’ 3, te moja nestanovitnost, moj 3 omahljivost, ker se povračujem v grehe, katere sem že opustil bil- Zavolj pogostnega padanja p oCl križem, in zavolj občutenih bo¬ lečin te prosim, o Jezus! dodeli mi gnado prave stanovitnosti, d 3 se nikedar več ne povračam v opuščene grehe, in enkrat stano¬ viten ostanem. Amen. Oče naš . . . češčena Marija • • • 417 X. Jezusa slečejo in mu dajo žolča piti. Na Kalvarijo privleče Jezus težki križ; zdaj mu strgajo vso na ranjeni ži- vit prisušeno obleko, in zopet vre sveta kri iz vsili ran. Tudi mu dajo v usta grenke pijače piti. O kako sramoto trpiš, moj Jezus! Trpiš jo, ker sem imel- jaz večkrat nesramne misli, želje, besede, poglede in morda tudi dejanje. O zasramovani Izveličar! daj mi sveto sramožljivost. Varuj tne nečistih misel, želj, besed in dejanja, to gnado mi dodeli za- volj prestane sramote na Kal¬ variji. Amen. Oče naš . . . Češčena Marija . . . XI. Jezusa na križ pribijajo. Na križu Jezusa stegajo in vlečejo, da pokajo udje in hruše vse kosti. Zdaj 418 stavijo grozne žeblje, kladivo bije, žeblji trgajo meso in kite, kri vre iz ran — Jezus milo ječi. Moji grehi so strašnji žeblji, ki te prebadajo, in pregrešne navade so kladiva, ki te neusmi¬ ljeno pribijajo na križ. O pribij grešne moje misli, želje in djanje na svoj križ; pokončaj hudobne moje razvade, da te ne bom več ž njimi križal. Amen. Oče naš . . . češčena Marija . . • XII. Jezus umrje povzdignjen na križu. Križ z Jezusom vzdignejo in spuste v skopano jamo. Ves život se trese, rane se trgajo, neizrečene bolečine trpi Jezus cele tri ure, dokler ne umrje. O križana ljubezen! o kako me ljubiš, ker umrješ za me naj 419 britkejši smrt! Jaz pa te skor nič ne ljubim; jaz sem ves mlačen v dobrem, oh, kolikrat te z grehom križam. O križani Jezus! vžgi moje srce z ognjem goreče ljubezni! Daj mi gnado, da bom tebe ljubil bolj, kakor vse reči na svetu! Daj mi gorečnost v molitvi, službi" božji, prejemanji s. zakramentov! Daj mi gnado, da bom iz lju¬ bezni do tebe rad in voljno tudi kaj trpel. Amen. Oče naš . . . Češeena Marija . . . XIII. Jezusa s križa snamejo in Ma¬ riji v naročje polože. Nikodein in Jožef Arimatejec sna¬ meta mrtvega Jezusa s križa, in ga po¬ ložita v naročje materi Mariji. 0 kake bolečine je čutilo materno srce, ko je vi- 420 dila ljubega sina mrtvega z ranami in krvjo obdanega. O žalostna mati Marija, jaz sem ti umoril Jezusa. Pa umi¬ rajoč je on mene tebi za sina izročil. Zavolj ljubezni, ktero imaš do Jezusa, zaupam, da si tudi mene sprejela za sina, da si skrbna moja mati postala. Glej, pred teboj kleče obetam, da bom priden tvoj otrok. Tebe bom vsak dan posebno častil, tebi se izročeval, in ti boš skrbela za me. Amen. Oče naš . . . češčena Marija . • • XIV. Jezusa v grob polože. Z dišavami oblijo sveto telo Jezusovo in je v tančice zavito polože v tuj grob. Farizeji na grobu kamen zapečatijo in stražo postavijo. 421 Ubog je bil Jezus rojen, ubog je bil ves čas svojega življenja in ubog je umrl in bil pokopan celo v tuj grob. Po¬ kazal nam je na svetu, kako on spoštuje ubožni stan. Ti kralj nebes in zemlje! kteremu bi bili radi angeli stre¬ gli, si posvetil nbožni stan. To¬ rej ne bom nikdar godrnjal čez uboštvo! da imam tebe pomoč¬ nika in tolažnika, sem bogat do¬ volj. In da bom bolj s teboj sklenjen, te želim prejemati v svoje srce pri svetem obhajilu. Daj mi gnado, da te bom vselej prejel s tako pobožnostjo, kakor so te prejemali Marija, aposteljni in drugi svetniki. Amen. Oče naš . . . češSena Marija . . . 422 Molitev po sv. križevem potu. Nebeški Oče! sprejmi molitev s. križevega pota v povikšanje svoje časti, v zalivalo za vse meni in vsem ljudem podeljene dobrote, za odpuščenje grehov vsega sveta, za pomoč vernim dušam v vicah. O milostljivi Oče! glej na obličje svojega Sinaj usliši glas presvete rešnje Krvi njegove, in prizanesi meni ubo¬ gemu grešniku. Amen. Moli, Se utegneš, 6 Ocenašev, 6 če- ščenih ... in 6 čast Bogu . . . 423 Angelovo češeenje. (Ob zvonilu.) 1. Angel Gospodov je oznanil Mariji, in spočela je od s. Duha. Ceščena si Marija itd. 2. Glej, dekla Gospodova sem, zgodi se mi po tvoji besedi. Če- ščena si Marija itd. 3. In Beseda se je včlovečila, in je med nami prebivala. Ceščena si Marija itd. (Zvečer se še moli en očenaš in ena češčena- marija za duše v vicah). Božje čednosti. i. Djanje vere. Moj Bog! verujem v tebe pravega živega Boga, edinega v 424 natori in trojnega v osebah: Ožeta, Sina, in svetega duha, včrujem, da je Sin Božji druga oseba v sveti Tvojici za nas človek po¬ stal, trpel in umrl; da je tretji dan od smrti vstal, in da po svo¬ jem vnebohodu sedi na desnici Boga Očeta in bo prišel sodit žive in mrtve; verujem, da je Jezus Kristus svete zakramente postavil, da nobeden brez vere in krsta, in po tem, kadar v greh pade, brez pokore zveličan ne bo: verujem, da je milost Božja vsem potrebna; včrujem tudi, da ti, moj Bog! vse dobro z dobrim, vse hudo s hudim plačuješ, da nam naše zasluženje samo skoz tvoje pomaga; verujem neumr- nost človeške duše; verujem za¬ dnjič tudi vse, kar si ti po svoji 425 sveti katoliški cerkvi zapovedal verovati, in da zunaj taiste no¬ beden izveličan ne bo. Vse to pa zato verujem, ker si ti to razodel, kateri si večna modrost in resnica. V ti in za to katoliško vero želim živeti in umreti. O moj Bog 1 ! potrdi me s svojo milostjo v-ti sveti veri. Djanje upanja. Moj Bog! trdno upam po za- služenji, trpljenji in smrti svojega Gospoda in Izveličarja Jezusa Kristusa zadobiti odpuščenje vseli svojih grehov; zaupam s tvojo milostjo in pomočjo, tvojo voljo dopolniti, greha se varovati, in tako večno veselje in izveličanje doseči. In vse to upam zato, ker si ti, moj Bog! to obljubil, ker 426 si vsegamogočen, neskončno dober in zvest v svojih obljubah, kateri ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. Moj Bog in Gospod! stori še večje to meje upanje. Djanje ljubezni. Ljubim tebe, moj Bog! iz celega srca in čez vse, za to, ker si ti sam v sebi nar vekši, vse ljubezni in časti vredna do¬ brota in lepota. Iz te ljubezni proti tebi, je meni močno žal za¬ voljo vseh grehov mojega celega življenja, ker sem z njimi tebe, svojega Boga, razžalil, in sklenem, od zdaj na dalje tebe, svojega Boga, nikoli več ne razžaliti; tebi samemu želim služiti, tebi v vseh rečeh dopasti, svojega bliž- 427 njega hočem zavoljo tebe, kakor samega sebe ljubiti, in tako želim v ti ljubezni živeti in umreti. O Bog! užgi v meni ogenj svoje ljubezni, da bom v svojem srcu gorečo ljubezen proti tvoji dobroti vedno ohranil. Amen. II. Vera. Verujem v tebe, pravi troje- dini Bog, Oče sin in sveti Duh! kateri si vse vstvaril, kateri vse ohranuješ in vladaš, kateri dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Ve¬ rujem, da se je Sin Božji včlo- večil, da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil, in da nas sveti Duh s svojo milostjo posvečuje. 428 Verujem in trdim vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so apostoli ozna- novali, in kar nam sveta, rimska katoliška cerkev zapoveduje ve¬ rovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in neskončna res¬ nica in modrost, ki ne moreš ne goljufati ne goljufan biti. O Bog! pomnoži mojo vero. Upanje. Upam in se zanesem na tvojo neskončno dobroto in milost, o Bog! da mi boš po neskončnem zasluženji svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa v tem živ¬ ljenji spoznanje, pravo obžalo¬ vanje in odpuščenje mojih grehov, po smrti pa večno zveličanje dal, in dodelil, tebe z obličja v obličje 429 gledati, ljubiti in brez konca vži- vati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči, vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, ka¬ teri si vsegamogočen, zvest, ne¬ skončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! potrdi moje upanje. Ljubezen. O moj Bog! ljubim te iz vsega svojega srca čez vse, ker si največja dobrota, neskončno po¬ polnoma in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi zato, ker si do mene in do vseh stvari neskončno dobrotljiv. Želim iz vsega srca, da bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji najzvestejši služabniki ljubili in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepo- Šmarnice 1889 . 28 430 polno ljubezen; povikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in iz srca ljubiti želim in si to trdno prizadevam, mi je iz srca žal, da sem tebe, svojo neskončno do¬ broto, katero čez vse ljubim, tebe, svojega stvarnika, odrešenika in posvečevalca razsrdil. Zal mi je, da sem grešil, da sem tebe, svo¬ jega vsegamogočnega Gospoda, svojega najboljšega Očeta, razžalil. Trdno sklenem, vse grehe in vse grešne priložnosti zapustiti, stor¬ jene grehe bolj in bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Sprejmi me zopet za svojega otroka, in dodeli mi milost ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po neskončnem zaslu- ženji tvojega Božjega Sina, na 431 šega Gospoda in Izveličarja Je¬ zusa Kristusa. Amen. Spovedne molitve. K s. Duhu. O Duh ljubezni in milosti! o sveti Duh! razsvitli dušo mojo, spo¬ znam svojo nezvestobo, svoje pre¬ grehe, s katerimi sem te vnovič zopet razžalil. 0 moj Bog! kolikrat sem že svoje obljube prelomil, in kolikrat sem v svoje stare pregrehe zabredel! Oh! zopet sem grešil — obilno sem grešil! Užgi vendar moje revno srce, da te bom od zdaj za naprej resnično ljubil, da ti zvest , ostanem — zvest do smrti! Daj mi, o s. Duh! da pravo žalost res¬ nični kes čez vse svoje grehe ob¬ čutim v svojem srcu. Daj mi mi¬ lost pravega izpoznjanja da se od- 28 * 432 kritosrčno —■’ ponižno obtožim vseh svojih grehov. Amen. Po izpraševanje vesti. 0 moj ljubeznjivi Jezus! kako se hočem k tebi ozreti! Nezvest sem te zapustil, svoje najsvetejše obljube sem prelomil. Osramoten klečim pred teboj na svojih kolenih, nikar me ne zavrzi, saj si milost sama, saj si tudi prešestnici odpustil, saj si celo razbojniku na križu večni raj obljubil; Magdaleno, očitno greš- nico, si milostivo sprejel in veliko si ji odpustil, ki te je veliko lju¬ bila. Tudi jaz, ubogi grešnik, te ljubim, oh! in zato mi je žal, da sem te z grehi vnovič žalil. Milost, moj Jezus! milost! Oh, moj Bog! kako se hočem zgovarjati? toliko milost si mi izkazal, in jaz sem jih zavrgel. Pač se moram sramovati pred teboj. Pa pogled na sveti križ, ta mi še upanje daje; saj si umrl 433 za me, o Jezus! za me pretočil zadnjo kapljo svoje krvi; prosim te, ne glej mojih hudobij, spomni se le svoje milosti, svojega usmiljenja! Zadeni me, o nebeški pastir, na svoje rame! Ne bom te več zapustil. Raji hočem umreti, kot še kdaj grešiti; to je moj trdni, resnični sklep. Ti pa, o Marija, moja ljuba mati! spravi me s svojim sinom; moj trdni sklep milostljivo sprejmi in zapri ga v svoje materno srce. Stoj mi na strani ob uri skušnjav in sprosi mi milost stanovitnosti noter do smrti! O Marija, vari me; o Marija, vodi me po pravi poti v s. raj. Amen. Molitev po izpovedi. 0 moj Bog! tedaj sem zopet očiščen s tvojo milostjo, spravljen sem zopet s teboj. 0 kako dober si vendar ti, o moj Gospod! Moje hudobije si pozabil, moja duša je v 434 krvi tvojega ljubeznjivega sina, mo¬ jega odrešenika, očiščena, oprana. O moj Bog! kako te hočem prav zahvaliti za to milost? To, o u- smiljeni Bog! naj bo moja hvala: Tvoj hočem biti, tebi se popolnoma darovati, ti boš moj Gospod, moj Kralj, le tebe hočem iskati, le tebi služiti. Za vselej se resnično od¬ povem tu v tvoji pričujočnosti svetu in nečimernosti njegovi, vsem ne¬ varnostim in vsem priložnostim, ki so me v greh zapeljevale. — To je moj resnični, trdni sklep, o Jezus! daj mi milost, da ga nikdar nikoli ne prelomim in pa, da nikoli več ne omadeževam oblačila milosti, s katerim sem zdaj oblečen. O kako nehvaležen, kako hudoben bi pač bil. ko bi te še enkrat zapustil, tebe, neskončno dobroto in milost, ki si mi že tolikrat odpustil, tolikrat me milostljivo sprejel! Nikar ne pri¬ pusti, da bi se še kedaj ločil od tebe. 435 In ti, o moja ljuba mati Marija! glej, zopet sem tvoje posestvo, zopet sem tvoj otrok! Tvoj mili Jezus se me je usmilil, grehe mi je odpustil in zato me je še s svojo milost ozaljšal, glej, o ljuba moja mati! zopet sem lep v tvojih očeh, pa ti, o Kraljica mogočna! mi pomagaj, da to oblačilo svete milosti neoma- dežano ohranim. Res se hočem-po¬ boljšati, o pribežališče grešnikov, usmili se me! pomagaj mi! prosi za me! Obhajilne molitve. Pred s. obhajilom. Tebe, o moj Jčzus! tedaj ho¬ čem prejeti, tebe, o moj Bog! 0, da bi pač prav premislil, kaj se to pravi tebe, svojega Boga, svojega duhovnega ženina, tebe studenec vseh milost — prejeti svojega Iz- 436 veličarja! Ti prideš k meni z za¬ kladom svoje ljubezni me obogatiti, moje mrzlo srce ogreti, se z menoj, ubogim revežem, popolnoma skleniti. Oh, kako me vendar ljubiš, o moj Jezus! vedno za moje izveličanje skrbiš, in jaz! o jaz te pa tako malo ljubim, tako mrzlo je srce moje proti tebi, svoje srce le bolj na svet in njegovo nečimernost navezano imam, razdeljeno je, ako ravno vem, daje celo le za te vstvarjeno. — Moj ljubi Izveličar! sram me je, ker sem ti tolikrat nezvest bil, tolikrat in s to¬ likimi grehi sem te žalil, ti pa, o neskončna ljubezen! si mi vse od¬ pustil, in zdaj hočeš še sam v mojo revno srce priti! Vabiš me k an¬ gelski mizi, vabiš me, se s teboj skleniti, oh! ali moje srce je tako mrzlo, tako mlačno! užgi ga, o moj Jezus! s svetim, gorečim hrepenenjem po tebi. — Pridi torej, o moj Izve¬ ličar ! z milostjo pridi v moje bolno srce, zaceli rane moje duše. Pridi, 337 in nikar se ne mudi, moja duša po tebi hrepeni, tebe želi! O Marija! srečni čas je tukaj! jaz se hočem s tvojem Sinom, tvo¬ jem in mojem Bogom zediniti, pro¬ sim te, o Mati moja! pojdi z menoj, pomagaj mi, Jezusa vredno prejeti, pomnoži moje hrepenenje po njem! — Moj Angel varh! tudi tebe prosim, pomagaj mi ozaljšati srce, da "bo prijetno stanovanje večnemu Bogu! Marija na desni, moj angel varh na drugi strani! v vajni družini grem k Jezusu! l*o s. obhajilu. O sveti Angeli! pridite in hva¬ lite mojega Izveličarja, ki zdaj v mojim srcu prebiva. Prišel je k meni, da bo moje, popolnoma moje posestvo. Pridite torej vi nebeški duhovi, ki „sveto“ pojete pred nje¬ govem obličjem, pridite in poma¬ gajte mi, ga hvaliti za milost, ka- 438 tero mi je skazal. O ljubezen moja! kako te hočem hvaliti? kaj ti po¬ vrniti? — Jezus je pri meni — moj Gospod, moj Bog! — Tedaj si ti moj, o nebeški Izveličar! Ti stu¬ denec vseh milost! Oh, da bi pač jaz to prav izpoznal, da bi zares iz celega srca zamogel reči: Jaz te ljubim, da, vedno te ljubim, na ve¬ komaj te ljubim! Tvoj hočem biti, moj nebeški ženin! Tvoj do konca svojega življenja, tvoj skoz celo večnost! Očisti mi srce, ne pripusti, da bi me nečimernost tega sveta še kedaj preslepila. Izženi, iztrgaj iz mojega srca, kar je tvoji ljubezni nasproti, stori me popolnoma svo¬ jega. Oh, moj Izveličar! moje srce je bilo tako neobčutljivo za te, pre¬ malo te je ljubilo, na ta svet je na¬ vezano bilo, zato je bilo tebi ne¬ zvesto. Pa, o moj Jezus! ne glej več mojih pregreh, glej le ljubezen, s katero te od zdaj na vekomaj 439 ljubiti hočem, ljubiti sklenem. Da, ljubezen ti darujem v zahvalo tolike milosti. — Eno pa je, kar me skrbi, kar mi dela britkosti! Tolikrat že semte razžalil, tolikrat pred teboj bežal, ko si me ti iskal, tolikrat sem ti ljubezen obetal, pa tolikrat svojo obljubo prelomil. — Oh, moj Jezus! zdaj je moja resnična volja, zvest ti hočem biti, zvest noter do smrti, in da te res ljubim, ti tukaj zdaj darujem vse svoje nag¬ njenja; kakor si se ti z menoj skle¬ nil z dušo in s telesom, s krvjo in mesom, kot Bog in človek, tako, da te nobena stvar od mene odtrgati ne more, tako, o Jezus! se tudi jaz s teboj sklenem, tudi jaz ti darujem svojo kri in meso, svojo dušo in telo, popolnoma samega sebe. Jaz sem tvoj, in tvoj hočem biti, tebi živeti, tebi umreti. — In zdaj se obrnem še k tebi, o Marija! Danes, na ta srečni dan te z volim za celo svoje življenje, za 440 svojo gospo, kraljico, za svojo ma¬ ter. Obljubim ti zvest biti tebi in tvojemu in svojemu Jezusu. Iz lju¬ bezni do tebe se odpovem vsemu grehu. — Obljubim ti, kolikor pre¬ morem, k tvoji časti storiti, tudi druge hočem napeljevati, da bodo tebe ljubili. — Vzemi me toraj ‘za svojega otroka, vari me v vseh ne¬ varnostih, stoj mi na strani v vseh nadlogah tega sveta. Posebno v smrtni uri me ne zapusti. 0 Ma¬ rija, moja mati! vari me! 0 (Marija! vodi me po pravi poti v sveti raj]! Amen. 441 Opazka. Goreči in pobožni duhovnik L. Debusi je sestavil 1. 1828 ljubko in prisrčno knjižico za Marijino pobožnost v maju. Več škofov (dva škofa Amijenski,-- Or¬ leanski) in dva nadškofa (Eški in Avinjonski) mu je delce, ne le dovolilo, ampak tudi odobrilo, in je celo vernim priporočilo. Delce obsega take resnice, katere je kristjanu treba vedeti in držati se jih vsaki čas, posebno skrbno pa še Marijin mesec. Delce je v slovenščini precej izpremenjeno, ter nosi, tudi drugi naslov. Pre¬ pričan, da bo knjižica marsikaj dobrega obrodila v našem ljudstvu, sem jo slovenski prevel, in v 442 taki obliki se priporoča dobremu bralcu, naj jo pridno rabi tudi sicer za premišljevanje. Resnice so tako stare, kakor vera krščanska, kakor svet, kakor Bog; zato je tudi ta „ Venček “ nezvenljiv, ter ima zmeraj polno veljavo pred Bogu in pred ljudmi. Obsega pa resnice, ki jih je Bog razodel, Sin Božji učil, in ki jih s. Cerkev še danes — celo po potu te knji¬ žice, ki ti jo brati ponuja, — vsemu svetu oznanjuje. P. H. M. KAZALO. Stran. Čemu in kako je opravljati maj¬ niško pobožnost. 3 1. O človeškem imenu .... 16 2. Opravilo našega zveličanja . 31 3. O nečasti, ki jo greh dela Bogu . 43 4. Kako se greh kaznuje .... 54 5. Kaj stori greh našemu Izveličarju 65 6. Koliko greh škoduje duši ... 75 7. O nečistosti.89 8. Kako se čistost varuje . . . . 106 9. Kaj je odpustljivi greh . . 118 10. S. Krst.126 11. O izpovedi.139 12. O s. obhajilu.150 13. O nevrednem s. obhajilu . 160 14. O pohujšanju.173 15. O mlačnosti.186 16. O glavni strasti .198 17. 0 človeškem strahu .... 212 18. O odlašanju pokore .... 223 19. O smrti.235 20. O sodbi.251 21. O peklu.264 22. Zakaj častimo križ .... 278 23. Kako usmiljen je Bog grešnikom 24. O nebesih. 25. O ljubezni božji . 26. O ljubezni bližnjega .... 27. O češčenju Jezusovega srca 28. O posvečujoči milosti .... 29. O rožnem vencu pa o škapulirju 710. O molitvi . .31. Marijo stanovitno častite Sveta maša. Lavretanske litanije . Molitve. 1. K presvetemu rešnjemu telesu . 2. K sveti Devici, Materi Mariji Sveti Križev pot. Angelovo češčenje. Božje čednosti. Opazka Stran. 289 29 9 312 323 334 343 355 364 375 385 403 406 406 408 423 423 441