zelo pomemben, in to z vidika etike med- človeških odnosov. Tu gre predvsem za medsebojne odnose strokovnih delavcev obeh organizacij. Globoko sem prepričan, da bi ob upoštevanju pravil profesionalne etike in ob zadostni strokovnosti delavcev ne smelo prihajati do konfliktnih situacij med obema skupinama strokovnjakov. Del napetosti, ki so nastale po uvedbi nove organizacije, pripisujemo novemu načinu dela. Vsako delo v gozdu pač mora biti naročeno, izvedeno in prevzeto. Kolikor ni opravljeno v zadostnem obsegu ali kako- . vosti, pač ne more biti prevzeto. Razume se, da povsem idealno delo ne more biti opravljeno, ali pa bi le-to zahtevalo nesmi- selno visoke stroške. lzogibajmo se piko- lovstvu. Presoje, da pač ni idealno izvede- nih del, da pa so dobro opravljena, bi morali biti sposobni strokovni delavci obeh organizacij. Sčasoma se bomo privadili na neki standard kakovosti opravljenih del in kaj hitro se bo potem ugotovilo, ali je delo opravljeno primerno ali ne. To seveda ne gre brez določene stopnje zaupanja, brez dovolj strokovnosti in brez primernih med- sebojnih odnosov. Trdim, da je najslabša varianta nezau- GDK: 9 panje in prepir, uničeni medsebojni odnosi. Vedno je treba imeti pred očmi, da bomo v bistvu strokovnjaki iste stroke in da imamo pred seboj isti cilj - dobrobit gozda. To bo najbrž ena izmed nujnosti prihodnjega gozdarskega strokovnega kodeksa. Pravič­ no in moralno bi tudi bilo, da bi veljali enaki kriteriji za vse izvajalce del v gozdu. Tako za izvajalska podjetja kot za druge subjek- te, ki delajo v zasebnih gozdovih, naj torej veljajo enaki kriteriji strogosti. d) Odnos med izvajalskim podjetjem in javnostjo. Javnost veliko bolj komuni- cira z zavodom za gozdove. Ob izvajalska podjetja bi se javnost utegnila spotakniti ob očitnem malomarnem delu v gozdu ali ob zaporah prometa na javnih cestah zaradi splošno znane nestrpnosti voznikov. Ob zaključku mojega prispevka še eno nekoliko provokativno vprašanje. Pri mon- taži žičnega žerjava smo prisiljeni zasekati drevo, izbranca, pač najlepše drevo v bližnji okolici, z namenom, da bi sidro nosilke bilo varnejše. Obstaja tudi druga varianta, drevo ostane nepoškodovano, montaža je bolj improvizirana, nevarnost nezgode pa je večja. Kaj storiti? Pomen kodeksa gozdarske etike za gozdarje Katarina GROZNIK* Gozdarjem je zaupana skrb za gozdove. Skrb za ohranitev in razvoj gozdov zago- tavlja zadovoljevanje številnih potreb ljudi danes in jutri. Gozd kot obnovljiv naravni vir in dom številnih rastlinskih in živalskih vrst je dragocena dediščina za prihodnje rodove. Za dobro delo z gozdovi je po- membno poznavanje zakonitosti o življe- nju gozda. Življenje gozda pa je zapleteno, zato je obstoječe znanje o delovanju gozd- nih ekosistemov kljub bogati gozdarski tradiciji in mnogim raziskavam razmeroma skromno. Spreminja se tudi odnos ljudi do * K. G., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo- venije, 1000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 246 GozdV 54, 1996 gozda; pogledi na vlogo gozdov, neposred- ni in posredni vplivi na gozdove. Skrb za gozdove je zato zahtevna in odgovorna naloga. Kodeks gozdarske poklicne etike je res le popisan kos papirja, ki ne more prinesti hitrih rešitev za kopico sedanjih in prihodnjih problemov pri delu z gozdovi. S skupnim priznanjem določenih načel in s prizadevanjem za njihovo vsakodnevno izvajanje pa je ta kos papirja lahko zelo dragocen. Gozdarska etika obravnava pravila rav- nanja v gozdarskem poklicu. Etičnost in neetičnost gozdarjev se kaže v njihovem odnosu do gozda in do ljudi. Ne gre za dve strogo ločeni ali hierarhično različni pod- ročji, temveč za tesno in neločljivo pove- zanos! obeh področij. Etičen odnos do gozda se kaže v priznanju in izvajanju načel biotske pestrosti, trajnosti, sonarav- nosti in večnamenskosti v gozdarstvu, v pazljivem ravnanju z gozdom na podlagi dosedanjih spoznanj in izkušenj, v spoštlji- vem odnosu do živih bitij in gozdnih eko- sistemov v celoti ne glede na trenutne koristi, v nenehnem učenju. Pomembna je uporabnost znanstvenih raziskav za vsako- dnevno delo z gozdovi; skrb za gozd tudi tako, da stopimo iz gozda in spregovorimo o njem ter naša pripravljenost braniti njegov obstoj in kakovostno gospodarjenje pred kratkoročnimi interesi. S skrbjo za gozd posredno in neposredno skrbimo tudi za kakovostno življenje sedanjih in prihod- njih rodov. Z etičnim odnosom do ljudi, od javnosti v najširšem pomenu besede, mla- dine, lastnikov gozdov, strokovnjakov dru- gih strok, gozdarjev drugih ustanov in podjetij, do najožjih gozdarskih sodelavcev, pa tudi uresničujemo naše poslanstvo. Kodeks gozdarske etike mora vsebovati priznana načela v gozdarstvu v odnosu do gozda in do ljudi. Za vse gozdarje, ne glede na matično ustanovo ali podjetje, bo kodeks skupen imenovalec in pripomoček pri go- spodarjenju z gozdovi. Za študente in gozdarje na začetku poklicne poti pa dobra osnova in smerokaz. Mladi ljudje se odlo- čajo za gozdarski poklic v želji po zanimi- vem delu v gozdu. Že v času študija se izkaže, da to delo ni tako preprosto in mir- no, kot si je marsikdo na začetku pred- stavljal. Gozdarji sedanjosti in prihodnosti morajo znati reševati nasprotja zaradi različnih interesov do gozda in gozdnega prostora. Gospodarjenje z gozdom mora izpolnjevati današnje večnamenske zahte- ve do gozda in ga v čimbolj neokrnjeni obliki ohranjati za prihodnost. Razkorak med teorijo in prakso, negotovost zaradi relativno skromnega poznavanja naravnih zakonitosti o delovanju gozdnih ekosiste- mov, delo z ljudmi z različnimi pogledi in zahtevami, okorelost klasičnega gozdar- stva, slabo cenjeno strokovno gozdarsko delo, to so nekateri pomisleki, ki odvračajo marsikaterega študenta od gozdarskega poklica ali pa povečujejo negotovost na začetku poti v gozdarstvu. Kodeks gozdarske etike lahko v zvezi z omenjenimi pomisleki prinaša optimizem. Optimizem zaradi priznavanja načel in prizadevanj za njihovo uresničevanje in zaradi zavesti, da se večina gozdarjev zavzema za etičnost, za razvoj, za spre- membe na bolje. Teoretično etična načela v gozdarstvu sploh niso sporna. Pomisleki se pojavljajo v povezavi z njihovim izvajanjem. Ravno mladi sprejemajo etična načela najbolj odprto in hvaležno. Tudi za njihovo prihod- nost gre. Priznana etična načela prinašajo možnost za spremembe na bolje v še tako negotovih in zapletenih razmerah in pomoč pri konkretnih odločitvah. V luči pomena kodeksa gozdarske etike za študente gozdarstva in mlade gozdar- ske kolege je zelo pomemben etičen odnos gozdarjev med seboj. Pot gozdarja se začne z učenjem za gozdarski poklic na izobraževalnih ustanovah. Dolžnost profe- sorjev je vzgoja dobrih gozdarskih strokov- njakov. Idealno bi bilo medsebojno spošto- vanje profesorjev in študentov namesto pogostega strahu ne eni strani in podcenje- vanja na drugi. Pomembna pa je tudi eovezava študentov z gozdarji iz prakse. Studentje lahko delajo potrebne in uporab- ne raziskave in hkrati pridobivajo dragoce- na znanja in izkušnje. Gozdarji potrebujejo na začetku poklicne poti dobro mentorsko vodstvo in pomoč izkušenih gozdarjev. Z zavestjo, da nisi te zelenec, ki mu razen rutinskih opravil ne kaže zaupati česa drugega, se je veliko lažje učiti in napredo- vati in biti vedno bližje resnični pripravljeno- sti za dobro delo z gozdom in z ljudmi. V današnjem času številnih sprememb in postavljanja novih temeljev v gozdarstvu je razmišljanje o etiki v gozdarstvu in o kodeksu zelo dobrodošlo in pomembno. Kodeks gozdarske etike je pisni zapis načelnih prizadevanj za kakovostno gospo- darjenje z gozdovi. Pripomore lahko k ak- tivnemu oblikovanju nove vloge gozdar- stva in k plodnim vezem med gozdarji, raztresenimi po različnih ustanovah in podjetjih. Je izkaznica gozdarjev navzven in odličen smerokaz navznoter. Za vsake- ga gozdarja, še posebno pa za tiste, ki šele stopajo na gozdarsko pot, ki je lepa, a tudi polna odgovornosti. Iz besede gozdar lahko izluščimo besedi gozd in dar. Gozd je dar. Za gozdarja je delo v gozdu in z gozdom dar. Gozdar mora imeti za dobro delo z gozdom dar, ki pa ga mora nenehno brusiti. Tudi s kodek- som gozdarske etike. GozdV 54, 1996 247 VIRI 1. Code of Ethics for Members of the Society of American Foresters, 1995.- Journal of Forest- ry, 93, 9, 5.13-13. 2. Groznik, K., 1996. Nasprotja v gozdu. Pri- merjava dunajskih in ljubljanskih primestnih goz- dov.- BF, Odd. za gozdarstvo, diplomska naloga. 3. GROZNIK, K./ KORENJAK, A., 1992. Etika in bodoče generacije. - BF, Odd. za gozdarstvo, seminarska naloga. 4. LEOPOLD, A., 1949. A Sand County Alma- GDK: 9 nac.- London, Oxford University Press, s. 201- 226. 5. PIRNAT, J., 1992. Etika sobivanja v okolju. - GozdV., 50, 4, s. 215-226. 6. PIRNAT, J., 1994. Odnos do okolja v luči desete zapovedi iz Dekaloga.- GozdV., 52,7-8, s. 315-321. 7. PROCTOR, J.D., 1996. Will the Real Land Ethic Please Stand Up? -Journal of Forestry, 94, 2, s. 39-43. 8. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1994. -Ljubljana, DZS. Poročilo o referatih okrogle mize o gozdarski poklicni etiki Odse_v sedanjega stanja družbe in stroke - gozdarstva je kriza, ki se kaže v: • pomanjkanju odgovornosti, avtoritete; • pomanjkanju ustvarjalnega dialoga - posledica ogroženosti, • nedorečenem odnosu do narave 1 po- znana smer, nepoznane meje 1 in • vseh posledicah, ki naštetim vzrokom sledijo. Predlagani kodeks etike danes označuje izzvenevanje t.i. antropocentrične tradicije - predstavljal naj bi vodilo in orientacijo med etično spornim in kazensko pravno odgovornim področjem zaradi vedno večje­ ga razkoraka med možnostmi in potreba- mi; sicer je stroka obsojena na propad. Bogata tradicija slovenskega gozdarstva nakazuje dozorelost in potrebo po določeni 248 Gozd V 54, 1996 stopnji moralne avtonomije, saj stroka ne pomeni le skupnega imenovalca ali medija izrazito strokovnim načelom trajnosti, so- naravnosti in mnogonamenskosti, temveč označuje tudi široko polje nedorečene odgovornosti do javnosti, stroke in sebe, posameznika. Kodeksa ne razumimo kot pogodbo, marveč kot zavezanost gozdu in njegovim dobrinam, ki jih zapuščamo zanamcem. Etika se začne pri človeku z njegovim po- gledom, izvajanjem zamisli in s spoštova- njem, upoštevanjem splošnih moralno etič­ nih načel na pristen, življenski način. Predvsem pa je pomembna etična drža duha, ki v človeku je, ali pa je ni! Matjaž Čater