tacijskih procesa u kršu in dr. M ilutin L ješevič, G eom orfo loška regionalizacija C rne gore. N a srečanju so bili sprejeti pom em bni sklepi za bodoči razvoj geom orfologije v Jugoslaviji: - akadem ik dr. I. G am s bo še naprej dopisni član O rganizacijskega ko­ m iteja za m ednarodno sodelovanje geom orfologov, - kom isijo za znanstveno delo pri Z G D J bom o zaprosili, da v svojem okviru ustanovi podkom isijo za geom orfologijo , - začasna kom isija za geom orfologijo Z G D J bo sodelovala z geom orfologi p reko republiških zastopnikov, ki so bili im enovani na srečanju: T . A ntonovski (M akedoni­ ja ) , S. Belij (K osovo), A . B ognar (H rvatska), I. B ušatlija (B i H ), R. D avidovič (V o jvod ina), I. G am s (S lovenija), D . G avrilovič (S rbija) in Z . K ilibarda (Č rna go- ra )- - do novem bra 1987, ko bo posvet o vlogi fizične geografije v regionalnem p lan iran ju , je treba pripraviti stališče jugoslovanskih geom orfologov, ali naj bo m ed­ narodna zveza geom orfologov povsem sam osto jna m ednarodna organizacija ali ne, - sestaviti je treb a seznam jugoslovanskih geom orfologov, - po treben je pregled stalnih in začasnih geom orfoloških terensk ih raziskovalnih postaj, - razm isliti je treba o m orebitnem sim poziju ozirom a znanstvenem posvetu o ra ­ ziskovanju pleistocena v Sloveniji in Jugoslaviji, predvsem z geom orfološkega gle­ dišča, - še naprej je treba razvijati sodelovanje m ed jugoslovanskim i geom orfologi na različnih področjih dela. E na od pom em bnih oblik in vzpodbud za sodelovanje naj bodo vsakoletna srečanja geom orfologov Jugoslavije, - 2. znanstveno srečanje geom orfologov Jugoslavije bo od 17. do 25. jun ija 1987 na Južnem V elebitu v organizaciji oddelka za geografijo P rirodoslovno-m atem atične fakulte te v Z agrebu . Jurij K unaver 2. simpozij študijske skupine »Razvoj v gorskih in subpolarnih območjih - D evelopm ent in H ighlands and H igh-la titude Z ones« , ki je po tekal v okviru M ednarodne geografske zveze v ča ­ su regionalne konference o m editeransk ih deželah od 25. do 30. avgusta 1986 v G ranad i v Š pan i­ ji- R egionalna konferenca o m editeranskih deželah je v B arceloni zasedala v prvi dekadi sep tem bra 1986. leta. A vgusta pa so zasedale po vsej Španiji številne kom isi­ je , podkom isije in študijske skupine, ki de lu je jo v okviru M ednarodne geografske zveze. Podkom isija za km etijski razvoj v gorskih in subpolarnih obm očjih se je po šti­ riletnem delovanju preoblikovala v kom isijo »Changing R ural Systems - S prem in jan ­ je agrarnih sistem ov« na 25. m ednarodnem geografskem kongresu 1984. leta v Pari­ zu. K er je raziskovalna prob lem atika kom isije usm erjena na druga področja kot p re jšn ja podkom isija, je bila na tem kongresu ustanovljena študijska skupina »R az­ voj v gorskih in subpolarnih obm očjih«, ki p roučuje delovanje človeka na naravno okolje teh obm očij te r celo tno sp rem in jan je tovrstnega okolja nasploh. Š tudijska skupina se je zbrala na drugi sim pozij koncem avgusta 1986 v G ranad i, k je r sta istočasno zasedali še K om isija za sp rem in jan je agrarnih sistem ov in K om isija za prim erja lno p roučevanje preh ram ben ih sistem ov. Skupno otvoritveno sejo je ob prisotnosti vseh treh predsednikov vodil podpredsednik M ednarodne geografske zve­ ze avstralski geograf P e te r Scott. Š tudijsko skupino je sestavljalo 23 udeležencev iz enajstih dežel, predstavili pa so 20 referatov. U vodno poročilo o oprav ljenem delu za obdob je od 1984 do 1986 je podal njen predsednik Finec U nno V a r j o , ki je na široko razgrnil p rob lem atiko nadaljn jih načrtovanih srečanj na A ljaski, v poljskih T a trah , na L aponskem , v indijski H im alaji ter še n ep o trjeno srečanje v S ibiriji, pa do zadnjega sim pozija na Novi Z elandiji v ča­ su prihodn jega kongresa IG U v A vstraliji, ko bo kom isija zaključila z delom . P red ­ sednik kom isije U . V arjo je , žal, um rl že naslednje le to , febr. 1987. Strokovni del sim pozija, posvečen tem i »K m etovanje in km ečka naselja v go r­ skih in subpolarnih obm očjih .« so pričeli Skandinavci, ki so na teh srečanjih že trad i­ cionalno najštevilnejši. Sedem referatov je bilo posvečenih problem atik i evropskega severa. E. S i u r u a i n e n je orisal km etijski razvoj v obrobnih subpolarnih regijah Finske in osvetlil pom en d robnega gospodarstva pri oživ ljanju teh obm očij te r nu j­ nost podjetn iškega p roučevanja in ustreznega poučevanja že v osnovni in srednji šoli. O ddelek za geografijo v O ulu ju se ukvarja intenzivno z uvajan jem podjetn išk ih teča­ jev za celo tno lokalno populacijo . H. J u s s i 1 a. ki je svoj prispevek kritično naslo­ vil O geografiji m odernizacije v km etijstvu F inske, je m odernizacijo opredelil kot razvojni m odel, ka terega nam en je optim alno izrabiti dom ače iniciative in vire ob po­ moči najsodobnejše tehnologije in znan ja . M. H ä k k i l a je proučil regionalne sp re­ m em be in razvoj m lečne živ inoreje v zadnjih 25. letih na F inskem . U . V a r j o pa je nanizal geografske značilnosti km ečkih naselij v odm akn jen i dolini T orn io te r op re­ delil način vaškega življenja z m nogim i sociološkim i kriteriji in nakazal m ožnosti na- daln jega gospodarskega razvoja te regije. K. J y v ä l ä je p re teh ta la pom en razvoja turizm a na Laponskem . Šved E . B y 1 u n d je preučil pom en državnih p odpo r km e­ tijstvu na Severnem Švedskem kot vzgib regionalne politike in s historičnim preg le­ dom očrtal razvoj km etijstva v teh obm očjih . Tudi A m erikanec L. S o m m e r s je ovrednotil vlogo km etijstva na sprem in jajočem se N orveškem v zadnjih 34 letih. N a­ povedan refera t D anca A . K a m p p a, ki je proučil km etovanje in km ečka naselja na Fererskih o tok ih , pa ni bil prikazan. Z am eriškim severom sta se ukvarjala dva referen ta . J. W o l f e je osvetlila na­ pore za uspešen in načrtovan razvoj z Indijanci poseljenih odročnih obm očij Seve­ rozahodnega ozem lja K anade. D. L y n c h pa je navrgel tem e. katerim bo posveče­ no naslednje srečanje o problem ih ekonom ske geografije A ljaske v Fairbanksu. Pet referatov je obravnavalo p rob lem atiko km etijstva v različnih gorskih o b ­ m očjih. N em ec H . J. N i t z je svoj prispevek razdelil v dva tem atska sklopa. V prvem je označil km etovanje v gorskih predelih slovaških in rom unskih K arpatov , v drugem pa sp rem in jan je km ečkih naselij v gorskih delih tre tjega sveta na k o n k re t­ nem prim eru H im alaje in Z ahodnih G atov v Indiji. Iz andskega obm očja sta skupni p rispevek pripravila A m erikanec R. K e n t in P eruanec J. C R i m a r c h i n. A n a­ lizirala sta delovanje vaških skupnosti pri načrtovanju in izvajanju javnih km ečkih del v severnih A ndih v P eru ju , k je r te vrste lokalnih organizacij p redstav lja jo pom em bno m nožično vzpodbudo za u re jan je vsakovrstnih javnih del in zboljševanje pogojev skupnega vaškega življenja. Socialistične dežele so predstavljali trije referen ti. Poljak in ja W. T y s z k i e - w i c z je na osnovi tipične poljske statistično-m atem atične in kartografske m etode, ki so jo uporabili pri pripravi evropske karte agrarnih tipov, izdelala tipologijo zaseb­ nih km etij poljskih gorskih obm očij. J. S e n e g a č n i k je osvetlil novejša dogaja­ nja pri oživ ljanju planinskega gospodarstva v slovenskih A lpah , podpisani pa je ozna­ čil zbo ljševanje hribovskega km etijstva v Sloveniji na osnovi novejših razvojnih us­ m eritev in d ružbene podpore za oživitev zaostajajočih gorskih obm očij. T rije referati niso sodili na področje študijske p rob lem atike. A m erikanec F. D o h r s je teo re tično razm išljal o pom an jkan ju ustrezne opredelitve »duha posa­ m ezne pokrajine« (the Spirit o f Place) pri večini geografskih regionalnih opisih , kar po njegovem m nenju sirom aši geografske m onografije. B razilka A . F i g u e i r e d o je prikazala pom en m ešanega zadružništva pri kolonizaciji brazilske zvezne države Segipe. Finec K. K i k k i n e n je predstavi! delo in pom en finskega geografa R H u 11 a, ki je bil uvrščen m ed znam enite svetovne geografe v zadnji študiji znane B iobibliografije. P resenetljivo pa je bilo , da dom ačini - gostitelji niso predstavili do ­ m ače prob lem atike , ko t je običajno na vseh regionalnih konferencah. Z am olčati tudi ne velja , da se je simpozij odvijal na T ehnični fakulteti, vendar je vse udeležence p re ­ senetila n jena zelo skrom na tehnična oprem ljenost, G eografski oddelek ni prem ogel niti enostavnega d iap ro jek to rja , zato avdovizualni prikazi sploh niso bili mogoči. T erenski del sim pozija je tra jal dva dni. Prvi dan sm o se seznanili s km etijsko us­ m erjenostjo v okolici G ranade , k jer ob um etnem nam akanju pridelu je jo sočivje, ze­ lenjavo in sad je , v glavnem nešplje. T radic ionalno , sušno hribovsko, subm editeran- sko km etijstvo sm o spoznali v gorovju A pujarres. Poljedelstvo je tod usm erjeno v go jen je žit, vinske tr te in m andeljev , vendar p ropada zaradi depopulacije hribovskih p redelov , razen tam , k je r ga oh ran ja turistična dejavnost. Povsem drugačno je m o­ d ern o , tržno vrtnarstvo , razširjeno na dreniran ih obrežnih m očvirjih. N a nasuti in m očno gnojeni zem lji, prekriti s peskom , p ridelu jejo zgodnjo zelenjavo in sočivje. Z m oderno tehnologijo kapljičnega nam akan ja vsake sadike v pokritih rastlin jakih d o ­ segajo izjem ne donose. Z godn je pridelke v celoti p rodajo v Z ahodni in Srednji E vro ­ pi. O stali del le ta , ko ne m orejo doseči visokih cen, pridelavo prek inejo . N a razgib­ anih obrežnih pobočjih so uredili obsežne p lantaže tropskih sadnih dreves, k je r gojijo avogado, m ango in anone po preizkušeni izraelski tehnologiji. Z arad i relativne bliži­ ne evropskega trga vse pridelke uspešno in donosno prodajo . M etod V ojvoda M ednarodni simpozij »Spremembe morske gladine in njihov pomen« IG C P P ro jek t št. 200. U N E S C O (17. - 14. 10. 1986, Y antai in Q ingdao , K itajska) R aziskave za P ro jek t št. 200 M ednarodne geološke korelacije v okviru U N E S­ C O , s polnim naslovom »Sprem em be m orske gladine v m lajšem kvartarju , m eritve in aplikacija«, pri katerih sodeluje tudi Jugoslavija, p o teka jo že nekaj let in se počasi bližajo zaključku. Sodelavci p ro jek ta o rganizirajo vsako leto srečan je , na katerem predstav ijo izsledke tekočega dela, razp rav lja jo o bodočih načrtih in predvsem koo r­ d in irajo raziskave. T ako srečanje je torej simpozij v običajnem pom enu besede, o b e ­ nem pa je to tudi delovni sestanek m ednarodne skupine, ki pri p ro jek tu sodeluje. G ostitelj tok ra tnega srečanja je bila K itajska. Ta že od vsega začetka sodelu je pri vseh p ro jek tih U N E S C O , ki so v zvezi z m orsko obalo in im a tudi v okviru P ro ­ jek ta 200 eno izm ed najm očnejših delovnih skupin pod vodstvom prof. Q in Y unshan z O ceanografskega inštitu ta k itajske akadem ije znanosti v m estu Q ingdao. T a Inštitu t je tudi eden izm ed glavnih razlogov, da so za m esto srečan ja izbrali prav Q ingdao na obali H uanghai (R um enega m orja ), ki sodi sicer m ed najpom em bnejša k itajska ob­ m orska letovišča. Na srečanju se je zbralo blizu 150 udeležencev, od tega 43 tujih iz 19 držav. M ed njim i je bilo 16 predstavnikov nacionalnih delovnih skupin. U deleženke so bile zgolj obm orske države, in to predvsem tiste, ki se zavedajo , kako velik pom en za celotno prebivalstvo in gospodarstvo ima lahko sprem em ba m orske g ladine, posebno njena pozitivna sprem em ba - dvig gladine. T ako so bile m očno zastopane evropske države, ki obkrožajo Severno m orje (V elika B ritan ija , F rancija , N izozem ska, N orveška te r Irska, Švedska, F inska, Z SSR ), nekaj sredozem skih (Španija , Ita lija , Jugoslavija), nekaj am eriških (K anada, Z D A , A rgen tina), druge pa so bile vzhodnoazijske države (K ita jska , Južna K oreja ,