Izhaja vsak dan resea sobot, nedelj in praznikov. issued daily except Saturday«, Sundaya and Holidays. LETO-YEAR XXXIV. Cena lista Je $0.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ÜT^ÜL TT4?1*" ^ |M>. «i IS. 9m^tnm M c*t—«> a» 4* w Omi«, of lUr* i. im Uredniški In uprsvr.i'M prostori: S05T South Lawndais Ave Office of Publication; 1687 South Uwndal« Avr Telephone. Rockwell 4004 Subscription 10.00 Yearly ÔTE V.—NUMBER 81 Ameriške čete na Luzonu4"g'ei,^to<"" odbile japonske napade 1017» authorised on June 4, 1010 Premier Churchill odgovarja kritikom London. I Churchill 29. je jan.—P r e m i er moral poslušati . Dvajset sovražnih podmornic potopljenih na Atlantiku in Pacifiku. Britsko poveljstvo ________ _______ t______ odredilo evakuacijo civilistov z ozemlja pri ostre obsodbe vojne politike v Singaporu. Sovjetske armade reokupirale Parla,mentu in **hteve, da mora 79 me.t in va.i „a centralni fronti. Mraz hteva ogromne žrtve med nemškimi vojaki, so kritizirali britsko vojno stra-Britske čete v Libiji formirale novo bojno črto tegijo na Daljvm vzhodu in tu- VVdshinglon, D. C., 30. . . Idi v Libiji- Mnogi so očitali ne- .. . . . , 4 . jan.— proti Smolensku, kjer je končen-1 sposobnost članohi vlade v k«-Vojni department poroča, da so trirana močna nacijska oborože- teH^ področ e .^da Dr^ukc^ ameriške m filipinske čete pod! na sila R*ev «tratooiAnn miutn I i__J poveljstvom generala Douglasa MacArthurja odbile japonske napade na svoje pozicije na otoku Luzonu in da so amerišk} bombniki potopili nadaljnji japonski transport v zalivu Macassar. Filipinski predsednik Manučl Quezon je zagotovil vojni department, da se bodo filipinske čete borile na strani ameriških naprej do zmage. Mornarični department je naznanil potop nadaljnje sovražne podmornice, povedal pa ni, ali je bila nemška ali italijanska. Enote ameriške bojne mornarice so doslej potopile dvajset podmornic na Atlantiku in Pacifiku. Štirinajst podmornic je bilo potopljenih na Atlantiku. - 'J ' ■'. London, 30. jan.—Agentura Exchange Telegraph je šele zdaj objavila poročilo o potopu angleške bojne ladje Barham. Ta se je potopila v štirih minutah in 45 sekundah po torpediranju. Ladja Barham je bila potopljena 25. novembra na Sredozemskem morju v bližini libijskega obrežja. Okrog 700 članov posadke je utonilo. ion RŽeV' strate«ično mesto bojne opreme. 130 milj severozapadno od Moskve, je obkrožen in napoved je, da bo kmalu v ruskih rokah. Drugi oddelki sovjetske armade se bližajo Orlu, važnemu križišču ob progi železnice Mo-skva-Karkov. To mesto leži dvesto milj južno od ruske prestolnice. Nadaljnje sovjetske čete pro- Domneva je, da bo najmanj 50 poslancev glasovalo. proti predlogu, da parlament da zaupnico Churchillov! vladi. Ta predlog bo dan na glasovanje po zaklju-čenju debate o vojni situaciji. Premier je odgovarjal kritikom in pobijal izrečene obdol-žitve. Naglasil je ponovno, da Washington. D. C.. 20. jan Enote ameriške bojne mornarice in bombniki so potopili in poškodovali 76 japonskih ladij in vojaških transportov y bitki v zalivu Macassar v bližini ho-landske Vzhodne Indije, ki traja že pet dni, poroča mornarični department. Bombniki so včeraj potopili nadaljnja dva japonska transporta, eno križarko pa poškodovali. Vojni department pravi, da so ameriške in filipinske čete, katerim poveljuje general Douglas MacArthur, odbile vse napade sovražnika na svoje pozicije. Nove japonske čete so se včeraj izkrcadle v zalivu Subic. Singspor, 29. jan. L. Britsko poveljstvo je odredilo evakuacijo civilistov z ozemlja v široko-sti dveh milj na južnem koncu države Johore nasproti Singa-pora. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, omenja srdi-u' bit*e med britskimi ín Japonci mi četami na fronti, ki je od-dalj.-na 40 milj od Singapora. Druga vest pravi, da japohskp čete prodirajo proti Singaporu s t«eh strani — od Sengaranga "a zapadu, Ayer Hitama na ju-Ku in Marsinga na vzhodu. . Hsngoon, Burma, pako, kac ni dirajo proti Veliki Luki ob pro- on prevzaine odgovornost za gi železnice Moskva-Riga Ve- dogodke v v°jni na Daljnem lika Luka je oddaljena 80 milj vzhodu in P°raze br»tskih ¿«t. od latvijske meje. Kritikom Je odgovarjal tudi Hud mraz 40 in več stopinj £lement R■ Atlee, laborit in član pod ničlo je zaveznik ruskih aFr Churchillovega kabineta. On je mad v protiofenzivi, ki se je pri- branil Premierja in zagovarjal čela pred več tedni in v kateri ni«8ovo vojno politiko, so bili Nemci vrženi daleč na-1 Konservativec John Wardlaw-zaj. Mraz pokonča več nemških Milne je v teku debate dejal, da vojakov kot pa ruske krogle, I Je Churchillova vlada odgovorna dasi jih tudi te mnogo pokose. U* nepripravljenost britske obo-Dnevi so kratki in mraz stru- rožene sile na Malajskem polo-pen tudi takrat, ko sije solnce. Itoku« ki zd®j dobiva težke udar-To daje svetlobo, ne pa gofkote. ce 8 8trani Japoncev. Ta sila bi Nemški tanki, oklopni avtomo- morala biti ojačana, ko je posta-bili in druga motorna vozila, za-1lo j*»no, da se Japonska priprav-kopana v snegu, ter kupi zmrz-hj« na napad, njenih trupel nemških vojakov pričajo o žrtvah, ki jih zahteva mraz. Hitler je storil veliko na- jakov za mesecih. 11 svojih bojevanje v zimskih Kairo. Egipt, 29. jan. — Brit-| ske čete so ustavile prodiranje osiščnih kolon v zapadnem delu Libije in formirale novo bojno črto, ki se vleče od Solucha do Mususa, 30 milj južno od Ben-gazija. Letalci so izvršili več napadov na pozicije italijanske- Ustanovitev ženskih vojaških zborov ■4 Kongresni odsek odobril načrt " Washlngton. D. C., 29. jan.— Ustanovitev pomožnih ženskih vojaških zborov, ki bodo prevzeli različna dela v ozadju front in ga in nemškega vojaštva'In "¿o-1* lem omogočili odhod velikemu munikacijske zveze ob vzhod- StevlIu vojakov na bojišča, je nem obrežju Sldrarskega zaliva. PrlP°roč11 kongresni odsek za Drugi roji angleških bombni-f*d?vnl kov so istočasno metali bombe načrt- " ^ nalctel na na osiščne letalske baze v Co- ^ PrUel na misu in Cataniji, Sicilija, ki so P«hodrtji teden, porušile več militarističnih ob- Odsek gs je odobril v skoro jektov. Poveljstvo britske oboro- "»U obliki kot J« b11 predložen, žene sile pravi v avojem poroči- Avtorica načrU Je kongresnica lu, da se položaj na libijski fron- E^h N. Rogers. V ženskih vo-ti ni dosti izpremenil v zadnjih jaških zborih naj bi služile žen-dveh dneh. |*k* v starosti 21 do 45 let in tako sodelovsle v vojnih njih dežele pod OBRAMBNE POZICIJE ha pacifiku ojacane Vojaške čete odhajajo na Havajtke otoke FORMIRANJE NOVIH DIVIZIJ <• ur Washington. t>. C« 29. jan. — Ena tretjina ameriške oborožene sile je bila poslana na zapad-no obal, Havaj*e otoke In druge poaeščine na* Pacifiku v zadnjih tednih. T* pomeni, da je bilo 800,000 vojakov premeščenih. Vojni department pravi, da je to največja 'vojaško gibanje zgodovini Anierike. Več tisoč vojfckov je odpotovalo v Alasko. I PremeŠčevanje vojaštva je vzbudilo pozornost po vsej deželi, (oda uradno pojasnilo je prišlo z objavo naznanila vojnega departmenta. Bombniki in lovska letala so 3ila poslana na Havajske otoke in v Alasko. Vojaški krogi trdijo, da so Havajski otoki postsli mogočna trdnjava. Vojni tajnik Stimson je naznanil ustanovitev separatnih zamorskih pehotnih in motornih divizij in jetalskega zbora v smislu Že oddbrenega programa, ki določa formiranje 32 na-daljnih divizij: Program bo izveden v prihodnjih treh mesecih. • Zamorski letalski zbor bodo tvorili letalci, ki so se izvežbali Tuskegeeju, Ala, v zadnjih šestih mesecih. Letalski kadtt- Izgredi in nemiri v Franciji Naciji ustrelili štiri upornike Vichy. Francija, 29. Jan.—Is gredi in nemiri, v katerih je bilo več oseb ubitih in' ranjenih, ao se vršili v Heraultu in Gardu. Ti ao sledili demonstracijam proti stradanju, ki so trajale več dni. Poroča se, da je policija areti rala več oaeb. Neki uradnik je dejal, da so imele demonstracije političen značaj. Paris. 29. Jan.—Nacijske avtoritete so naznanile, da so bili na daljnji štirje Francozi postavljeni ob zid in ustreljeni zaradi kršenja dekretov, upprniAtva in nošnje prepovedanega orožja. Eksekuclje so bile izvršena v pariškem distriktu. Nacijsko sodišče v Douaju je obsodilo šestnajst "komunistov" zapor od dveh do deset let. Ccsa so bili obtoženi, poročilo ne pove. Vseameriška konferenca dokončala svoje delo Domače vesti Volitve o konskrip-ciji v Kanadi Premier King odgovoril kritikom e bodo* dodeljeni drugim zamorskim letalsk&n enotam, Vežbanje častnikov, ki bodo poveljevali različnim enotam oborožene sile, bo trajalo ved tednov. Vsi bodo dobili pr*k? tični pouk o modernem bojevanju, preden bodo prevzeli poveljstvo. Stimson ja dejal, da pouk se vrši z vidika dosege največje sposobnosti in koordinacije v akcijah.. Enotno poveljstvo je važno z ozirom na maksimalno učinkovitost bojnih metod. Vojni tajnik je istočasno naznanil formiranje novih oklopnih. motornih in infanterijskih divizij. 29. jan - « sat v a njin oiy.eie poo ni Avstralija fHWCfOIlfl vojnega departmenta Vojni tajnik Henry L. Stim- vojne napore Ista podprla načrt v pismu kom-Farmarji bodo » I grešnemu stražili obrežje Češki delavec ubil 14 nemških častnikov Washington, D. C., 29. Jan.— Vladimir Hurban, čehosiovaški poslanik, je povedsl storijo o če-prizadeva-i škem delavcu Vačeku, ki je bil nadzorstvom1 uposlen v velikih Škodovth orožnih tovarnah v Piiznu. Vaček, ki je operiral velik žrjav, kateri son In genersl George C. Mar- > «ajamal in pienašal raztopi je-shsll, načelnik armadnega štaba, |no ^vino, Je stresel to na skupi- no štirinajstih nemških častni-odseku. V terrt sta kov m jih pokončal, nakar je izmed drugim naglastla, da Je tre-1 vrill aamomoi s skokom ns tla. bs mobilizirati vso razpoložljivo Hurban Je dalje rekel, da Cehi Melbourne. AvstrsliJe. 29. Jan.|*l«veiko silo v borbi, da Amen- -nadaljujejo sabotažo.proti naci- ka zmaga v tej vojni. Ženske j«m v tovarnah in drugod. Ts lahko opravljajo različna dela, J« dobro organizirana in učinko- v beg 37 japonakih bojn^j^anik moNUsadJo delavcev za |k» J » mesto t5omlx*. katere so - katert .o doleteli jap^in-1 preden dobe slu>be, ki Jih zdaj «o poškodovale vojaške gk(j bojno mornartco v M|ivu opravljajo vojaki regularne ar-'P'a ve in zanetile požare. !MaCMluir v bliilni holendske made. Tr>klo. 29. jan. — Časnikarska Vzhodne Indije, ponovljeni na "«"•tura Domej poroča, da so vseh točkah konflikte na Pscifi-bombniki dvskrst ns-' ku, ksdsr se bo zavezniška obo- province Quebec, je dejal, da je proti konskripcijl moških za vojaško služb»kva. 29 Jan. - Poročila >t« " glase, da so sovjetske "»okupirale 79 mest in vasi rožena sila lahko kosata z Japonsko Premier John Curtin je dejal, ds bo odredil ustavitev obrsta vseh industrij, ki niso udeležene v produkciji bojne opreme, in transferirsnje delsvcev v tovsr- Kitajška pošlje mirijo v Washington Čungking, Kitajska, 29 jam-List Yi Pao piše, da bo KiUJska poslala vojaške misije v Washington, London in Moskvo, kjer ae bodo posvetovale o atrategiji in vojnih operacijah zavezniških Vojni department sodi. da bo- «rnlad Ts list dalje previ, da si do stroški znašali deset milijo- Kitajska prisvaja pravico bom-j» nov dolarjev za izvedbo začetne- bardiranjg sovražnih baz v ttta-j —- ga programa. Ta vsota bo po- mu in francoski Indokim Ne- Hurley imenovan Ottawa. Kanada. 29, Jan.—-Premier Mackenzie King ja v svojem govoru v parlamentu orisal vladne načrte glade konskrip-cije, ki uključujejo tudi provizijo glede konskrlpcija človeške sile na samo za armado, temveč tudi sa industrija in poljadalj sivo, O konskripcijl bodo odločili vol lici pri plebiscitu. Seda se lahko Kanadčani prijavijo za vojaško službo na drugI strsnl morjs kot prostovoljci. King še ni določil datuma plebiscits. Premier je odgovarjal kriti kom, ki so mu očitsli, da njegova vlada ne kooperira v zadost nem obsegu z Veliko Britanijo njenih vojnih naporih proti osišču. Dejal, da kritiki name noma ustvarjajo konfuzijo v Jav nosil. V diskusiji vojne na Pacifiku je King dejal, da vprašanje ka nadske pomoči Avstraliji, kateri preti nevarnost Japonskags sun ka, je zadeva, katero jo treba temeljito študirati. V svojem poročilu o poteku vojno Ja premier izjavil, da bo Kanada podvojila svojo oboroženo silo v tem letu. Ustanovila bo tri nove pehotne divizije, dve oklopni in ojačils letalsko silo. R. 11. I lan son, vodja konservativcev v parlamentu, je zahteval, da Kanada pošlje takoj eno vojaško divizijo v Avstralijo. King je orisal flnsnčne ukrep«» v pri leg Veliki Britaniji in ns glssll, da pomoč, katero Je Kans-da dala Veliki Britaniji v pre-teklem letu v obliki živeža, orožja In municije, predstavlja vrednost čez milijsrdo dolarjev Menireal. Oua. 20 jan.—Atne Usta poslanikom Nemčije, Italije in Japonske in Jih informiral o prelomu odnošajev. "Zaključki, sprejeti na tfj konferenci, so zgodovinskega pomena," je rekel Aranha. "Podani ao bil nadaljnji dokazi o trdni strukturi vseamerikanisma in solidarnosti držav sspadne homl-sfero.' Ekvadorska vlada bo aledila zgledu Brazilije in pretrgala od-nošaje z oaiščem. Edini drftavt, ki ša nista pretrgali odnošajev, sta Argentina in Cilo, toda mnenje prevladuje, da bo slednja to kmalu storila. Ko jo Aranha saključil avoj govor, jo bil posvan mehllki au-nanjl minister Bsequiel Padilla, naj spregovori nekaj besed On se jo odzval, in kakor v svojem govoru ob otvoritvi konference, Je tudi v zadnjem apeliral za skupno akcijo proti oalšču v vseh ozirih, " Ameriško ljudstvo pod• pira Rooseveltovo politiko ir Princeton, N, J., 29 Jan.l Predsednik Koosevelt, ki bo Ju-trt praznoval svoj šestdeseti rojstni dan, uživa /daj večje zaupanje pri smeriškem ljudstvu kot kdaj prej, odkar je v uradu ! b-ga«-ije in državnega podtajni-Zavod /a javno mnenje (Ga I lup ^ Njegova zasluga je sprejet. Poli) je z glasovanjem ugotovil,! j* resolucije, da vse ameriške Na zadnji seji sunanjih ministrov smeriškJh republik Je bil podpisan tudi sporazum med Perujem in Ekvadorjem, ki je likvidiral stoletni obmejni spor med državama. Ekvadorska delegacija je zahtevala, da konferenca reši la spor. , Čez 44) resolucij Je bilo sprejetih ns konferenci, ki med drugim določajo izvajanje sankcij proti osiščnim silam, strogo kontrolo prevratnih aktivnosti, u-slsnovltev vseamerlškega utilitarističnega odbore s sedežem v Wsahingtonu, v čigar področje spada koordinacija vseh akcij v zve*i z obrambo zapadne hemi-sfere ln utrditev enotne fronte Konferenca je odobrila tudi progi sm, ki sls gs rasglasils predsednik Koosevelt In premier Churchill po svojem zgodovinskem sestanku na morju v avgustu preteklega leta. Očitno Je, da eo zaključki, sprejeti na konferenci, velika diplomatlčna zmaga Humnerja Welleaa, načelnika ameriške de- lard G od bout, piedsednlk vlsde <«m h4 odstotkov Američanov države pretrgajo dlplomatične podpira njegovo politiko, dva- "dnoAaJ* r oaiščem Čllejska najst odstotkov več kot ps jo je *»> nsjbrže pretrgsls od- podptrslo pred Japonskim napa- nošaje po volitvah prihodnjo ne- dom na Pearl llarbor. Celo *» zmagal liberalni bila zločin, ket bi ograšala ob- ^rupe z velikimi dohodki ki ao pi«ds«dtiiškl kandidat, nakar Ji tambo Kanade." Je rekel "Zgled Je Avstralija, ki Je poslala večino svojih čet na druge fronte in tem prišla v stisko " '•'»Jih dveh dneh. 2980 nem- ne. ki izdelujejo orofje in streli-1 trošena za gradnjo barak in kr««l pritiskajo na vlado, opremo Vsote, ki Jih Je dovolil naj pretrga diplomatične odno- kongres za vojaške namene, ne • Petainovo vlado v Vlchy- u ključu Jejo kritja predvidevsnih Ju. ki je sklenile dogovor z Ja- stroškov glede uetanovitve žen- P«nsko. da slednja lahko rabi in- skih vojaških zborov dokinake baze poleg tegs ps Ji Koliko rensk bodo šteli zbori, lud* dru«# koncesije bilo ojskov Je padlo v bitki in vo Farmarji bodo pomagali vo-|i»| bilo naznanjeno. Domnevs J»h Rusi ujeli Kje se Je1 Jakom pri atraženjo avstralskega Je. da bo število žnaieio najmanj pričakuje da bodo opravljale 'ftfca vršila, poročilo ne ome- obrežja Zadevni načrt Je bil »J|0 Za službo v teh /borih določene Jim dolžnosti doma in ¿osvojen na seji članov Curtino» ae lahko prijavijo poročene in ne drugi strani morja, če bo Ku»ke čete prodirejo naprej vega kabineta ^ (neporočene ženske. Od njih se treba za poslanika v Novi Zelandiji Washlngton D, C , 29. jan — Predsednik Rartment Je objavil ] vsebino telegrame, katerega je Koosevelt poslal brazilskem i predsedniku Vsrgaeu in v katerem mu Je čestital, ker ae je is-rekel za prelom dlplomatlčnlh odnošajev z oaiščem "Ameriške republike," se gla-,al telegram, "so isvojevsle sije-(jen trlumf nad onimi, ki eo skušali zasejati seme razkola med njimi ter preprečiti pod v zet je korskov za ohranitev svobode teh republik. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT (MLATILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE j Otgmn of and publish«* by Slovan« National «Benefit Socioíy N ar «¿nina sa Zdruiana drla v« (i«v«n Chlcaga) In Kanado SMO na J«to. 13.00 aa pol 1«U, II,M ca ¿Ur! Mu t« Chicago in Cte«ee 97 JO m calo telo. 13 7S aa pol telai i« inoMmatro M.00. Subscription rata«: tor the United States («xc«pt Chicago) and Canada HJO 0 p«r y «ar. Chicago and Člc«ro »7.50 par year. ior«lgn counirtet $9M pt y oar. ^ ^ , .. a». Can« oglato* po dogororu.—RokopUl dopisov In n«naro¿«nlh ¿tokov a« n« vračajo. Rokopisi literarno vsebin« (¿rite«, pov«aftL dram«, posml Itd.) m vrnejo poiU)at«lju 1« v slu¿a|u. ¿« te priloŠU poštnino. ', • i .¿ki * M Advertising ral«« on afr«*m«aL—Manuacrlpte ol cemasuntealtena and unsolicited ar tic las will not be ratunwd. Oth«f asanuscTipU. such at stories, plays. po«ms. «te. will b« returned to ta^er only when accompanted by s«lf addr«sa«d and stamped «nvetep«. Naslov na vs«. kar ima stik s lUlo.at PROSVETA 20S7-I0 So. Lawndate Ave« Chicago. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS 138 Glasovi iz naselbin Datum v okl«p«ju na primer (January 31, 1943), poteg vafega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da m vam list n« ustavi. Odiranje v imenu patriotizma . Mornariški odsek nižje kongresne zbornice v Washingtonu je w;tt**iekaj dnevi razgalil dobičke, ki Jih delajo lastniki ladjedelnic z naročili, katere jim daje federalna vlada že od leta 1039. Neki član tega odseka je označil omenjene dobičke za "pretirane in ne-zavedljive," kar bi pomenilo, da se lastrtikl ladjedelnic nič ne zavedajo, da odirajo vlado In ljudstvo, ki mora vse to plačati v davkih. Magnatje ladjedelnic se dobro zavedajo, kaj delajo! Odsek je odkril, da je neka družba naredila 247 odstotkov profila; več drugih podjetnikov Jemlje JKLprocentov, dočim Je 10V* do 30% dobička "chlckenfeed" ali drobit*-^ Pred dvema letoma Je bir v veljavi zakon, ki je omejeval dobičke ladjedelnic na sedem odstotkov, ampak ladjedelniški baroni niso hoteli podpisati nobene pogodbe z vlado po tem pogoju. Takrat so "stavkali" toliko časa, da je kongres odpravil strop nad dobički— zdaj pa imajo vraga. Dobro je, da je to prišlo v javnost. Ako se ameriško ljudstvo ne bo zganilo in zarjovelo nad kongresom, da mora vse dobičke vojnih kun traktov nad sedmimi odstotki zapleniti v obliki dodatnih davkov—tedaj zasluži, da ga oderejo do kosti. Kspitalistični oderuhi se ne bodo nikdar poboljšali, vojna dol ali vojna gor, oni bodo kovali dobičke iz patriotizma, vojne in krvi in solz toliko časa, dokler jih krvaveče ljudstvo ne požene s totalitar-skimi gengsterjl vred s sveta. Najsramotneiši madež na demokraciji Od časa do čssa omenimo to ali ono sramoto, ki se še drži «me-tiške demokracije, posebno v južnih državah, katere še danes niso prebolele posledic svoje kardinalne sramote—sužnjedrštva. Zdaj pa zdaj poseže vmes federalno vrhovno sodišče in izbriše kakšno sramoto s tega dela Amerike. Ampak poglavitne današnje sramote, katera še temni južne države, ne more oprati vrhovno sodišče, ker—protilinčarskega za-* kona še ni v federalnem lp nobenem drugem zakoniku. Dne 25. januarja je običajna drhal—običajno belokožna in običajno krščanska drhal—v Sikcstonu, Mo.t ugrabila težko ranjenega zamorca, privezala ga za peto kolo odzad na avtomobilu in potem dirjala z njim po ulicah, dokler ni ves razmesarjen umrl—in 3e potem so njeguvo spačeno truplo namočili z gazolinom in ga sežgali na ulici v širokem krogu histerične množice. Zamorec je bil obtožen posilstva In policija ga je že imela v rokah, potem ko ga je obstrelila na begu. Kazen po zakonu ni mogla izostali, ampak zverinska linčarska drhal je hotela imeti svoje zadoščenje. Pomislimo! Amerika je dam-a v totalni vojni zato, da osvobodi Kvropo iz totalitarskega zverinstva in zavaruje ostali svet pred lotalitarsko lieatialnoatjo—domu pa stoprocentnl Američani preklici rajo zverlnafvo, bestialnost, s kakršno se le najbolj bcstlalni iiucijski geidapovci morejo ponašati! Pravimo, da demokracija Amerike mora biti vzgled vsemu svetu Ali morejo beatialni drhalski zločini te vrste služiti za vzgled? Pravimo, da amo ponosni na naš "ameriški način življenja." Ali ga s tem demontiramo? Pričakujemo, da bodo ameriški črnci naši dobri državljani, da bodo delali z nami vred pri produkciji vojnih potrebščin, da se bodo Imrili z nanii vred na bojni fronti za ohrano demokracije, medtem ju* var zamorsko pleme v Ameriki sramotimo in ponižujemo na tu način! Leto za letom se nadaljujejo Itnčamkl umori; lani je bilo rtu jugu |>et črncev tinčanih. Resnica je. tla ameriška demokracija ne odobrava tega in zelo trpi vsled te sramote. Res pa je tudi to. da uinerlška demokracija noče storiti odločne akcije, d* bi ae enkrat sa vselej iznebila te sramot« l^-to za letom je v kongresu piodloien federalni proti-linčarski zakon, ki bi naložil težko denarno kazen vsemu okraju, v katerem se izvrši linčarski umor; na ta način bi vsi polnoletni prebivalci okraja postali odgovorni za takšen zločin, nakar bi se čuval» Tods kongreaniki in senatorji iz južnih držav so do danee espell, da ao s obštrukcljo prejo e« tli sprejetje tega zakAna. Ali nI že čas. da v federalni zbornici preneha hinavstvo le vrste In da \ečina iz severnih držav sprejme proti linčarski zakon ne glede n* to, kak«. »«• I h «do južnjakl pentlt? A Amerika ne more pridigati demokracije vsemu svetu, dokler doma tolerira najlvestlalnejšt teroruam nad svojimi mizernimi črnokohiimi državljani. Pr.tf s to najpodlejšo sramoto s površja amerlikt m publike* Spominjajmo se tudi Toma Paina Včeraj je bil rojstni dan enega največjih Ametlčahov, ki je pomagal zgladiti Z.dtu/ciu* držav«- To je bil Tliom«* Paine, ki je vodil atn« riško levt I učijo s peieaoth Ko so drugi očetje lepublike \lhteli «n«•)je. je Parne vihtel pero. Njegovi »pttt Cormnoo fcenue " "A-e nf Renann M "Crisis" Ud, an podžigal« ljudstvu k vrlraj-t A*tl in o.*poru To te primal < Wa*htn£ton <«m ko te kak- tej« pisal da jr med bojevanjem v V al lev Porgu k»» je revolurto-namlm četam tetko šln, ko ao vojaki stradati prezehavall in obu-t* vali da! ra/delitl mednje Painov«» I»t»šum» "'Črtata** In s tem Jih Je navdultl da ao vrtralall in končno premairali «se težave Toir Paine nI pnpuliftren med ameriškim ljudstvom kakor sta Waahlngto* m Lmeotn, čeprav ima velike zasluge s svoje strani ta Is matropolska Sibirije Cleveland«—Tako dolgo kot sedaj moj "Royal" še ni počival. Krivda temu je sibirska burja, ki je donašala po novem letu 1942 tak mraz, da se je nakopičil nad 10 stopinj pod ničlo v naši veliki vasi Clevelandu. Sedaj je že malo,bolje za nas reveže, ki smo kot berači vajeni vsakovrstnega vremena. Ampak to zadnje je bilo malo prehudo, ker zapustilo mi je par premrzlih prstov na stopalu, razpoka ne zapesti in vrat, ki mé sedaj srbi kot dlani, ki čakajo denarja. No, pa sem sum svoj zdravnik, ker nečem oškodovati jednote ali inšuren-cov, pri katerih me ima družba zavarovanega. Moja zdravila še precej pomagajo in srbečica me zapušča. Sploh si moraš najprej pomagati sam, šele potem ti bo Bog pomagaj. Ampak kljub temu so me hotele razdražiti ženske iz Peruja, La Salla in Oglesbyja, III. Takele so te ženske! Hočejo te navajati na grešne misli, ko bi se moral pripravljati na smrt in zmdlitl par očenašev, ker v teh kritičnih časih ne veš ne ure ne dneva . . . "No, kaj pa je zopet za en hu dič?" bodo spregovorili modri možje. "Kaj so mu pa zópfet storile te preklemanske babnice? Dab* ga že vrag pocitral!" Naj jjovem, da imajo v Peruju pivovarno Star Union, ki producirá Star Union pivo. In ta pivovarna ja izdala lep koledarček, v resnici "tako lep", če bi bili takega prejeli naši tajniki lansko leto, bi ne bilo prav nobene kritike proti gl. izvršnemu odseku. Na koledarčku je črno-lasa krasotica, črne oči, črno svi leno krilo s figovim perjem, ki se zadaj vleče, spredaj ga pa ftič ni. In to še ni vse! Krasotica ima majhne sandalčke, lei jih drže krasni trakovi, da ne odíete z dražestnih nožic; ima lepo počesane laske s kodrčki na strani in dva nevidljiva jabolcka, katera ljubi vsakdo takoj, ko zagleda luč sveta.. Neznosno!—bo dejal kakšen dedec, ki bi se rad maščeval nad ženskim spolom, ker je sam spol no impotenten. Ampak taka je ta slika, katere pa jaz nUem sli kal ln ne drugače ustvarjal. Ce je kje krivda, je na onih ženskah, ki so mi jo poslale, in ma ščujte se nad njimi, če se morete! Ampak, če te ženske mislijo da bodo mene s tem drsžlle, se motijo. Jaz sem takih slik vajen kakor odrski ali filmski igralec Ciato nič me ne "ganejo", le do-padejo se mi. In pred mano je še lepša slika is "Južnih voda". Kaže mi Ginny Simms kopalni obleki, katero si je Izjxisodila na Havajih, ko je igrala v "Playmates". In okrog vratu ima lep pozlačen venec, v laseh belo cvetlico. Ginny je res kraana deklica, da bi lepše ne mogel naalikati noben umetnik Pred mano Je poleg Ginny tudi Jean Parker iz Deer Lodga Montana. Sedi na kolobarjih vrvi, kakotr je igrala v filmu "Ura brez kazalcev". In pred mano ]c tudi Hedí Stunuf, balerina na ledu. ki se sanka v zra-ku-vrtincu m Ugleda kakor velika ptu-a. Hedí je bila rojena pred dvajsetimi leti na Dunaju in j« torej ameriška Dunajčan ka In to še ni vse* Vsak dan se dobe poleg sitnih babnic tudi mla de, pridne elevelandske krasoti ce. ki pohajajo na delo in s del in se smehljajo street car operatorju. Torej kaj hočete še več Zadnjič sem čital dopis Jožeta I rmana is Akrona. ki pravi, da se mu bt lj dopadejo dopisi kakor pii .tedanji romani v PrÄave- Najbolj smešno je to, ko avtor švrka svojega kolega ali kolege v romanu, osebno se pa liže okrog njih. Ako meni ne verjamete, vam to lahko drugi povedo. Če se bo tako nadaljevalo, bomo enkrat tudi mi vprašali za pravico, da namalamo te junake, ki jim meti opolčani pravijo, da so—bedaki. In ne vem, zakaj naj bi Prosveta za nekaj plačevala, ker boljše dobi zastonj od dopisovalcev. Potem pa še slišimo, da je premalo plače, še kvo-der na uro ne. Jaz bi ne dal niti 00 minut na uro človeku, o katerem se govori, da ni to, kar nekateri mislijo, da je, ampak e le zato zraven, da kaj od njih dobi. Danes čitam, da se naš glavni tajnik Fred A. Vider jezi na tCrista Stokelna, ki ga tudi nekaj omi. Kolikor morem jaz reči o Kristu, je le to, ko sem ga opazoval na zadnji konvenciji, kako je štel glasove, da je v primeri, te je bil predlog njemu po volji ali v prid, vedno naštel S lasov kakor je zvezd na nebu. !e ni bil predlog njemu po go du, je videl le mesec, rimsko ce sto glasov je pa kar ven izpustil. No, kaj hočemo. Če imamo par-amentarni red z dviganjem rok, se pri štetju lahko vsakdo zmoti, in mi ne smemo zameriti. Vemo tudi to, da so pri nas v metropoli člani nekaterih društev zelo agitirali, da potegnejo v svoja društva čim več članov od drugih društev SNPJ. No, pa kdo bi tudi tukaj zameril, ker to je veliko lažje, kot pa pridobivati nove Člane v društva. Mi nismo nič zamerili in tudi pritožbe nismo poslali naši federaciji. Danes sem tudi opazil moje ime v imeniku glavnega odbora. Čudno se mi vidi to: tolikokrat sem se že podpisal "Frank Bar-bič", v glavnem uradu pa še zdaj ne znaj^o zapisati mojega imena, ker me pišejo, "Barbich". Jaz nisem dosti v šolo pohajal, vendar pa vem toliko slovnice, da za Barbiča zadostuje "č" in ni potreba še "h".' Frank Barblč. 53. Vsakega nekaj Ročk Sprtega. Wye*—Pri nas se dela sedaj po pet dni na teden. Večkrat me je že kdo vprašal, če bi se dobilo delo v jami. Naj povem, da lahko, ako nisi 50 let star in ako boš od zdravnika potrjen. Sedaj je še ta sistem, da mora vsakdo k zdravniku, toda če bo vojna dolgo trajala, bodo kompanije tudi ta sistem odpravile. Tega tudi ni b(lo med zadnjo vojno: »amo da si dosti premoga produciral, pa je bilo *4okej". Zdaj gre vedno več fantov tudi iz jam v vojno. Ko so lani začeli fante klicati v armado, ao bili žalostni Starši in fantje. Sedaj, odkar so začeli Japonci drezati v Strica Sama, je pa vse drugače; vse bolj ko-rajžno gredo v armado, vedoči. da Je Amerika njlhna in da za-hrbtnežem ne bodo kar tako pustili, da bi (ialali z njimi kakor svlnjs z mehom. Vsa čast in s pošt ovs nje fantom in možem. | V G. N. sem čital. da so v Zagorju ob Savi Nemci ustrelili kmeta Mihaela Škrinarja, ker jim ni hotel prepustiti domači dišek pojasnjuje, da kar je konvencija sklenila, tako ostane, namreč do 90 dni cele podpore na leto. Pač /ilabo za pridobivanje novih članov. Delegat iz Ca-lifornije bi bil lahko doma ostal. Poglejmo kakor hočemo, na vseh straneh lahko vidimo, da naša mati SNPJ veliko bolj skrbi za otroke kakor za tiste člane, ki že nad 30 let skupaj nosijo, da jednota lahko daruje $5000 na leto za šport, stari naj pa pomrjejo, da bo mir. Ko pride kak glavrp odbornik v to ali ono naselbino, ima polna usta samega bratstva, na konvenciji pa ni bilo nikogar, ki bi bil kaj koristnega predlagal za stare člane, čeprav so tudi oni že v letih. Slišal sem, da je br. Petrovich dober predsednik konvencije. Mogoče, toda zadnja konvencija tega ne jpotrjuje, ker je pustil, da so člani, zavarovani v dolarskem skladu bolniške podpore, glasovali in torej odločili, kakšno podporo dobe člani v dvado-larskem skladu» kar bi po pravici ne smelii Ampak, kar je, to j«, je nekdo rekel. Kako bi bila konvencija ustregla čitateljem Prosvete, ako bi bila tako ukrenila, da zopet izide sobotna številka. Pa zopet nič.. Stenski koledar je pomenljiv, pa vendar bi tako bogata mati kot je jednota lahko dala članom kaj boljšega za novo leto. Tudi tukaj špar^mo. Z veseljem človek čita, kako Hitler napreduje proti domu; toda, ali bo prišel do doma, se še ne ve. Jaz bi rad videl, da bi ga kak Slovan dobil v roke, potem bi mu pa nič ne pomagala božja pomoč. Kako se bo neki vse to končalo, namreč kdo bo prej drugega spravil 6b življenje: Hitler Goeringa, ali Goe-ring Hitlerja. Eden od teh bo gotovo prej zmrznil predno bo vojna končana. Ja2 bi najraje videl oba v grabnu na mrtvaškem odru. v To se ve, da Stric Sam ne bo več tako zaupljiv kot je bil do 7. dec. 1941. Musso je tudi utihnil o svoji "nepremagljivi" armadi, ker ve, da ni za nikamor. Italijani so na splošno vsekakor bolj pametni kot izgleda na površju, ker niso preveč vneti za masno klanje in Mussolinijev imperij. Dajte jim polente, makaronov in vina, pa so najbolj veseli. » Draginja že tudi gleda izza ogla; se že pozna pri obleki, obu tvi in tudi druge življenjske potrebščine so dražje. Ne vem £a kakšno ceno imajo grehi sedaj na trgu. Med zadnjo vojno so se podražili za 50% na sto fun tov. Ampak je tudi pri tem dosti tatvine in butleganja. Kar se mojih škapulirjev tiče, ne dobim patenta, du bi jih koval. . , J. Pintar, 10. WíIMam L. Bati. član Rooaavel-tovega posvetovalnega avaia. Zahvala ln drugo Imperial. Pav—V imenu naše ga društva 106 SNPJ in gospodinjskega odseka se iskreno zahvalim vsem članom in članicam, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so se v minulem letu udeležili naših veselic in proslav. Tudi(letna vese lica našegk društva na starega leta večer je dobro izpadla. Bila je lepa udeležba, za kar so še enkrat zahvalim vsem udeležen cem. Prav tako hvala Joevu Koračinu in njegovim godbenikom, ki so nss tako lepo zabavali. Zaigrali so jih par tudi za naše drage, "ki se za nas vojskujejo," zraven pa tudi zapel "God Blesti America." Podpisana je bila zaposlena v kuhinji in nisem bila v gornj je. Tudi k nam je prišla sličns ' dvorani, ko so sc poslavljali qd vest, da so Nemci prišli na Ma-j leta in pozdravljali novo vedali, da takega slovesa še ne pomnijo, kot so ga naredili Ko-račinovi muzikantje. Navzočih je bilo tudi precej vojakov, med njimi tudi Člani našega društva. Sedaj so gotovo že vsi cdšli nazaj v armado. Iz naše okolice je šlo že lepo Število fantov v armado Strica Sama. Sedaj, ko je Amerika napadena, je nas vseh ameriških državljanov dolžnost, da ji pomagamo, kakor tudi njenim zaveznikom, ki so za svobodo in demokracijo. Zatorej kupujmo obrambne bonde in znamke, kolikor nam je mogoče. Pomagajmo tudi Rdečemu križu. Tudi pri nas nameravamo na prayiti veselico, od katere bo šel dobiček za Rdeči križ. Dan veselice bomo sporočili v Prosveti. Na delu so že odbori od društev 106 in 716 SNPJ ter od društva 29 AB^ in gospodinjskega klu ba. Upam, da s^ bodo člani udeležili te veselice v velikem številu. Vsi ste že sedaj uljudno vabljeni. . Sedaj pa še nekoliko novic iz naše okolice. Vreme imamo skoraj vsak dan drugačno. Po novem letu je bila velika zima, kar 26 pod ničlo. Takega mraza ne pomnijo niti stari ljudje. Pri nas je v kleti zmrznil krompir. V jeseni ga je bilo zelo malo, sedaj je pa še ta zmrznil. Gotovo je ta zima še tudi kje drugje na redila škodo. Saj še pregovor pravi, da zima nikomur ne prizanese, kakor tudi vojska ne. Delavske razmere so se v tej okolici zelo poslabšale, posebno pa premoga^ i že več ko mesec dni zelo slat>o delajo. Tudi parne loj^te v "odprtih" rovih počivajo. Soprog podpisane in sinovi že dva meseca ne delajo. Upamo, da se bo v kratkem pričelo z delom. Danes, 21. jan., ko to pišem, je lepo vreme. Prej ko skončam, se z družino vred iskreno zahvalim številnim prijateljem za poslana božična in novoletna voščila in enako želiiW> tudi mi Anna Gorenc, 106. PETEK, 30. JANUARY vam. Pred dobrim meseeem je gi. k SNPJ pisal v Prosveti. d^. se ho mocvve kaj dalo napraviti ti. Tudi meni se zdi. da spadajo | ber je pošta tako zaprta M v roman prekuhani dopisi bolj v "gailkage can ' kot v Pnisvctn. Te le stvari so bile žr tolikokrat kuhane ut prekuha ne. «it preoe-jv korist dv tdolarakeffa sklada, dajo «e!.. imrfamam v metropoli 1 Sede) fm bolniški tajnik br Gre ustanovitev ameiitke demokranjc Vzrok Je. ker ga sovražijo rerkvem kn*! Mrarft nj«-javr rdkrite svobodomiselnosti Dučim m u okoli Washmgtons in Lim-olna svoje legende nteo mogli tet« *tor*l Paina. ratn najraje vidijo, da bo čim prej pozabljen. Dnl»n«Ja iJuba mati in oče rekla: "Francelj, vi. diš tale gaber, kako je razbit in zdaj trhni?" Vprašam jih, zakaj trhni in mati pripomni: "g, ljubi moj sin, če bi tega gabri ne bilo tukaj takrat^ko sem v zibelki položila na ftnjiesto, bi ti danes tega ne vprašal," ampak bi trhnel mesto tega gabra. Vi. diš, sinko, tam le gor (mi pok», že) se je utrgala pošast v obliki skale in se prikotalila ravno sem dol pa udarila ob tega tvojegi angelja varuha in tukaj obtičs-la." In res je bila tista skala še tam, da smo potem po nji po^ dali kot na kakšni kamniti mizi. Pa pravijo, da oče in mati ni. sta nič. Seveda nista nič, ali njuna previdnost in skrb je pa le n^kaj, kar šteje. Pravijo, da previdnost je mati modrosti, ni-čemernost pa mati vseh pregreh. Torej bodimo previdni v vseh ozirih in ne spuščaj mo se v pregloboke vode; čeprav mislimo, da lahko preplavamo Atlantik Torej ga in ne, kakor se vzame. Pred par tedni sem čital v Prosveti, da tam v tistih mojih krajih pod Gorjanci sedaj Italijan makarone grabi namesto listja. Ja, kako se svet hitro suče, bo zopet rekel kdo in dodal, da gremo z duhom časa naprej. V resnici prav po polževo napreduje-j mo v vseh ozirih. "Palitika"-to je čudna žival, lirez rept, brez nog, brez glave leti ko Uv-žent hudičev po vseh štirih vetrovih sveta. . Dandanes ni z duhom casa vri v modi hoditi in se tudi dala ne pride. Ampak s pomoč) "lintverja" in gasolina si pa t» koj na mestu. To vem iz lastnA izkušenj. Na primer, če grtá na "hiteh-hike" samo z duhoa časa, nikamor ne pridem v ene« dnevu; če mi je pa sreča mili is dobim dobrega človeka z žele» nim konjem, sem takoj v Ohii pri mojih starih prijateljih. Nikoli ne bom pozabil Johna Jev-nikarja in njegove soproge k od mojega lanskega potovanji» Ohio. Vse je šlo kot po mailu: trikrat sem vstopil in trikrat i> stopil in že sem se znašel v Je* nikarjevi kuhinji v Bessemerja, od tam pa nisem imel več dskž do mojega cilja. - Takrat me je resno skrbek kje bom prenočeval. Vpriš* tujega človeka ni noben špas. b z Jevnikarjevimi smo bili do t* krat popolnoma nepoznani dar pa je John po kratkem r* govoru rekel svoji ženi, ni j » skuha par klobas in tam v kkj pri zidu se naj malo ogla«. & tistih besedah sem bil kar* mač in nihče bi me ne mof pregnati v črno noč, kjer je žilo kot za stavo, jaz pa »to v* od; doma pod tujo streho Včasih premišljujem vsak* nje grehe, katerih pa jsz n* storil, marveč se porajsjo it ** pitalističnega sistema. R«v»jj današnjem času se nahajamo ■ pred vesoljnim potopom bodimo previdni in bodimo l| dem hvaležni za vsak« po»1 ker, kdor v sili pomaga dvstf pomaga. Frank Tink. 201 ; F n.J. (W**). peedaodnlk koepoeartj« C »—ral Pred dvajsetimi avtna unij« CIO. in C. C. Wilson Motors. (Iz Proevete, 30. januarjs ^ Domača voeti. V Star » I jü. W. Va., Je vlak do »mru £ vozil Lev renca Zu pana j v orni ka na Gorenjskem ^ SNPJ. . J Delavske vesti V A! - 1 ^ ' so /«stavkali oblačilni <«,3vA lrot«mstvo. V Londonu** bruhnili novi Izgredi br«** nih delavcev.—V Rknu J« ^ papež Benedikt. Sovjetska Roaiis V *** pravijo, da bo sovjetska zahtevala «to milijard tm odškodnine od «ntante rs ~ nn ointo, Dearborn. Mich. « sum randall St.. St. 1 „uta. Mo. .........41S Pierre St., KvoMIfc. M Inn m W Ith St , Walaanburg, Colo. MATH PBTROVICtV. prodaodnlk VINCENT ca IN KAR ____________ f. A VtUER ........ M lit HO o. KtniEL ... j AC OU ZUPAN ......... donald j, loth ich , RUDOLPH lisch ......... ANTON SHULAR. prodaodnlk PRANK VRATAhli'll _____________ FRANK »ARHICII .................. ANDREW VI DR ICH ................. JOSEPHINE MOČNIK PRANK ZAtTZ. prodaednlk MU.AN MSDVKSEK ............. ANDREW OHl'M JR............... JOHN OLIP ....................... rRED MALOA t........................ q im pod a rak! odaok F, J. ARCH .. —.....SSS B. tatet St Cleveland. Ohio ssst So. Lawndalo Avo., Chtoaso. III. ..ilMI So. Lawndaie Ava., Chtoago. III. SSM So. Lawndaie Avo., Chicago. HU .»1400 Su. Lombard Avo., srrwyn, III. 1SM ao TtumbuU Avo., Chioago. III. ............ ...».......... 700 K XMth St.. Clav*land, O. BamiIOI m ^^ m ^ ruruim eosea .^waM».«*.........Mon M. Arma, Kanaka. ------------------------- - 311 Toner St.. I.uaerne. Pa/ —...----...—ISSII Muakoka Ava.. cleveland, Ohio ----------------10« Pot eat Avo., Johnatewn, pa .....................................T41 E. SSth St. Cleveland. OHlo nadaornl odaok ................ SSO I So, Lawndalo Ave. Chicago, III. .......................«" ISS0S Art-ado Ava,, Cleveland, Ohio «IS MoNlohola ad . Detroit, Mich. ....... Sil So. Proaeoot Avo., Clarendon Hllla, III. .................... ............SS Weatclun Ave.. Peru, III Sdravntk ................ SIS Che«Unit Si, N H, pituijumh. Pa. IJanov od privatnih služb radi njihovega inozemskega rojstva je neumerlško početje In je v kvar mnoštvu delavstva, toliko potrebnemu zu vojna prizadevanja. "Pretežna večina Inozemcev v. Ameriki je lojulna tej deželi in želi pomugnti, kar se da, du su doseže zmaga. Justični deparV ment je Izjavil, da Je le .1000 izmeti 9,000,000 Inozemcev v Ameriki smatral za zadosti nevarne Zklruženlm državam, du Jih je intorniral, "ZatiraiJe nedolžnih Inozemcev je nuvudu totalitarnih vlud in je nekaj, kur tukaj ne smemo trpeti. Zraven tega, ko potrebujemo vsakega možnegu deluv-ca zu vsak mogoč stroj, pomeni pot ruto deluvsklh moči, ako kdo noče dati dela človeku rudi neutemeljenega vzroka. "Le v slučaju delu nu strogo zaupnih vojnih kontruktlli so delodajalci obvezani dobiti posebno dovoljenje za upotdenje inozemcev. Pulutkl pokuzujejo, du le mul odstotek ni dobil tukega dovoljenju." Hmlelnošt — Odkod pa prihujuš prijatelj? — 8 kolodvora. Moju stara se je odpeljala na počitnice. Od česa Imaš pa tako rdeče roke? •—«Lokomotivo sem božal. Nova nacijska zarota razgaljena New York, 59, jan,—Vtlhotap-ljunje demuntov z namenom prl-dobivunjii sredstev zu financiranje šplonaže je bilo dtideljeno listi zločinov nernškegu vrhovnega poveljstva. Obtožnlcu federal ne veleperotu očita nemškim vojaškim voditeljem in njihovim agentom v New Yorku zaroto, Z demunti, ki so jih ukrudli v Holutulljl In Uelglji po okupaciji obeh dežel in kateri predstavljajo vrednost več milijonov dolarjev so skušali dobiti umeriške dolarje. V obtožnici so omenjeni Štirje ugentje in Pioneer Import Corp. Samo eden obtoženec, Werner von Clemm, predsednik te korporaclje, ki je ameriški državljan, je Še v tej deželi, vsi ostali ps so pobegnili. On je hrutranec žene nemškegu zunanjega ministra Joachlmu. Von Kilihentropa. Clemm Je Inl uretlrun In |>ostuvljcn pod poroštvo $ 10,000. Angleški rudarji »e vrnili na delo London, 29. jan.- Okrog 1600 rudurjev, ki so zastavkali v Kontu pred dvemu tednoma, se Jo včeraj vrnilo na delo. Stavka je bilu preklicana, Ko so dulinlajal-el pristali nu zahtevo glede «višanja mezde. V blagi spomin prve obUlnice smrti dragega soproga In oéeta GAŠPERJA MEDIŽERJA kateri |e preminul 17. januarja INI. "dolge daaee in noél ai lrplja«|e teeja. cokel aa admvtto a vaa aamao. » ooael «i kanosao s mirnemu pottlbu »je kje« ml nagi*/« la m akrkl sil at a.veal. dok*« aoproo la akrkeo •*«>»■ oetones v ntfsth erclt* do konee naus dal ' Počival v miru I Žsluiašl eslslli Gori rude Mediae« sepvogs. Anna, omoéena Brgont in Julia, emotona PrUse. Meri Jack im Ten*, sineva. Weal fraiüiloet 111. Uradnik naglaša ino• Ameriški letalski kadeOe na Governors IsUndu. M. Y. Hm konettt pa ml reče učitelj: £» hočete hiti razočarani, pridite t mmurf v rs/red starejših - ■ I.' do 14 I Isrtf Spraševali« sem jih, trudila 1 arm m s njimi, hotela |»h urniAs ti rs to In ono et ver: nič, nobenega uspeha Sramežljivo .ao poglodnvalt In pobe še It isieo ae sfsli govoriti, če se im»? vojne, ae je priključil ftm dalj vW'H-nio številu federalnih uradnikov, Ii pneivajo defektajülre ms j ne udrek «jo innremeeoi pis vire do dela. ker so toosemel. V !z|avt, objavljeni po pobli eiatičnem uradu vojnega depart a, je Mr PnMeronn rekel: "Izključenje lojalnih nedi+av eem ialoalae vosi da »e pvemiaul na| l|u*l)eal eše in soprof VINCENT ANDREWS0N Holen |e Ml ta. ekt. issft v k er t ione Shatl- Hermlnle. Pa. Umrl jo I. doc IS4I. Bolehal jo telo dni aa auAiee Pokopan ja Ml po civilnem otoodu S. SocemMe INI na ModUo« pohopmMäu. BU |e «tan W. S. r. Ne. IM in «19 S.N.FJ. Hvala lepa oboam Sraš-Iveme se oMIno utfološlm pri pogrebu lor lego hvalo veem. ki sle ««a loleštn v loških urah Uloali. Sri na hvala sa Sorevane venoe in rvollue oU Srugašno grlapovbo alodo/imi M«, S mr», Joaopk Andre«.»on aloriom goko|nllM Mr. «r mr« J. W Andrewaon mr. mr. S mr» S. Andrew»on mr. S nn. Lawronoo Centralis m«. S mri Wm. Wilhelm, mr«. Merv Sorre, m* Marlin Serra mr. S mr». f» Botro* mr B mr« John Borro. mr. B m»a Jooogh Sorre. mr. B mr«. Le« le Borro mr. B mr«. A dole h Bo loh mr. B mr«. fronb Oaršan. fron k, John in Tony O arte« mr B mr«. frank OoloBtoB. mr. B mr«. Anlhoay Bio^hor. mr. Joooph Drog. fro^i B LaaU Drap mr. B mr«. Jooogh Balah. "Borro Dlaav" upoolanoi. mr, B mr« John Blolor mr« Auloialn Moior mr B mr. Potrinl. m B mr«. Omoinm mr B mm. fronb H a lalle. Brulini Birk Cesol-»hO«. iMia Ro«u i« W Bowlen |n loga hvala »udi lokalu Um W ol A ii Hmnu.m Po. Bršno hvalo oaom hi alo no oblaBaN i» ¿uveli ob mri vaško« mira »ram bi «le ao sgromili no «|«|»rl , min ji gol i b m onemu go^ilbu no gebogoIlMu. Ti po l|Mbl|onl in nog««ebl)of»l no« «ogro^ in odš gaHvol v m|r« v hiodn» «omiji. želojof ooloNi Booo Androweaa «amugo OoaoM in BoBort «4> nova. Morgereth in SMri^r Morbi ošo In moH Mol Jo M abajro iB vod drugih aoroambov, hormlnio. fo. -- PROSVETA ODPLAVUENCI IVAN JOUTEZ - (Nadaljevanje.) "Že res . . . a kdo je vzbudil hudobo v teh nesrečnih ljudeh? Amerika, brezobzirna Amerika najbrezobzirnejiega individualizma, ki pravi: 'Kaj zato, če jih mora tiaoč poginiti, da le ti dobro živil!1 In potem ... ko so mi že lastni rojaki odjedli zaslužek, zakaj mi ga ni dala Amerika? Zakaj so me na besede ovadu-ha-rojaka vrgli iz tovarne? Ej, težke grehe si kopiči na grbo ta tvoja Amerika! . . "Amerika, ki o nji govoriš, je Amerika — dolarja . . Je tiho odgovorila Jennie.' "Ta Amerika nima ne duše ne srca! Brezobzirna ' je, samogoltna do skrajnosti, trda in neusmiljena, zlobna ... Toda pod grobo, nelepo skorjo te Amerike živi druga Amerika — Amerika duše in srca! Tako malo vas sluti to Ameriko globin, ki pa bo navsezadnje vendar le zmagala, prišla do izraza in veljave . Jakob je postal prijaznejši. "Imaš prav . . , povsod je tako, ne samo pri vas! Nagnita, z ostudnimi tvori pokrita vrhnja skorja tlači ves svet, vse človeštvo, ki pod njo trpi kot j^ogubljena duša ,. ." "In prav zato, ker se tega zavedaš, bi moral priti k nam!" je povdartla Jennie in njen glas je izdajal upanje, da se ji bo Jakob uklonil. - "Pri nas boš imel ogromno publiko, ogromno njiVo, na kateri boš imel prilik* za vse drugačno žetev, kakor na mali njivici vašega priseljenskega otočka, ki jo že preplavlja naše vodovje in odlaga na nji peščenino in prod . . . Poglej tvojega rojaka Kosa: če bi bil začel pisati slovensko, bi bil še danes najbrž nepoznan in nepriznan pisatelj, v najboljšem slučaju bi vedelo zanj nekaj tisoč ljudi, ker pa je postal naš v tem pogledu, ga poznajo milijoni v Ameriki in po svetu, milijoni čitajo njegova dela, se seznanjajo z njegovimi idejami in milijoni, ki poprej niti vedeli niso, da je nekje neka gorata deželica z Imenom Slovenija, so se baš skozi njegova dela seznanili z njo in njenim ljudstvom? In ali more stara domovina zaničevati takega sina, ki jo je tako rekoč postavil na svetovno mapo, zaničevati ga zato, ker piše v drugem jeziku, v jeziku, s čijega pomočjo je svojo domovino predstavil vsemu svetu? Znoreti bi morala, predno bi mogla storiti kaj takega! Ne toliko jezik, temveč duša in srce je tisto, kar štaje!" Zardela od zanosa in bleščečih oči je umolknila. Jakob jo je nemo občudoval. Lepa je bila, lepa in tako polna zdravja in življenake sile. Za hip je videl poleg nje drug obrazek, tiho nasmehi Jani obrazek rajne Zofije. Njene velike rjave oči so se vdano vpirale vanj in v njih je lebdela ponižna prošnja: "Ljubček, ostani zvest . . ." "V duši____? Ali tudi z jezikom : . . ?H je vprašala Jakobova duša. Toda privid je bil že izginil, se razblinil v nič in pred Jakobovimi očmi se je smheljal rožni, zdravi obraz mlade Američanka. ■'. "Pravkar sem videl Zofijo ..." se je srečno nasmehljal mladenki. "Ob tebi je stala, smehljala se mi je in njene oči so me prosile: 'Ostani , zvest . . H Jennie gaje začudeno pogledala ln v očeh se JI je zabliskalo nekaj kakor rahla zavist. "Pa verjameš v življenje po smrti? . . "Ne v verskem smislu," se Je smehljal Jakob. "Ne, ne mislim, da bi bila prišla k meni iz onostranstva ... a v moji duši živi in moja duša mi jo je pokazala . . .* Po kratkem molku je zopet povzel: "Čudno, Jennie, koliko ai prizadevaš, da bi me pregovorila, da bi postal vaš tudi po jeziku . . . Čemu se toliko ukvarjaš z menoj, z neznancem, ki ti ga je golo naključje vrglo pred avto? ... Ne poznaš me, nikdar poprej me niai srečala, ne veš kdo in kaj sem in koliko sem vreden . . . čudno!" Jennie se je v zadregi nasmehljala. "Da te ne poznam, govoriš?" se je skušala izmakniti neposrednemu odgovoru. "Sam si se mi odkril, da si mi kakor odprta knjiga ... In če se zanimam zate ... saj sem vendar jaz kriva, da ležiš v bolnišniški postelji ... Ne bi bilo lepo od mene, da bi te prepustila samemu sebi. kakor zavrženo ščene! ..." In da bi speljala pogovor v drug tir, je pristavila: . ' "Veš kaj, Jakob? Časa imaš dovolj — poskusi napisati kako stvarco v angleškem jeziku. Kar tako, da bom videla, ali se v tem pogledu motim v tebi ali ne . . . Ženske smo radovedna " * ne . , . « Ko je odšla, je Jakob dolgo razmišljal o nji ln njenem prigovarjanju, a odločil se ni na nobeno stran. Visel je še med nebom in zemljo. Mikala sta ga zdravje in in svežoet Jenniena, njen optimizem mu je prijal, globoko v duši si je želel, da bi mogel izpolniti njeno pričakovanje. Toda motila ga je misel na Zofijo. Ona bi najbrž ne odobravala, če bi Jakob stopil na Kosovo pot. Slovenka je bila skoz in skoz. Toda Zofija je šla! — je govorilo v njem. In ti si ostal sam. Na otočku, na katerem si živel ta leta, ni nobene bodočnosti zate. Ta otoček tone, ti pa si še premlad za smrt. In nazadnje te na tem otočku ne marajo kdo ve kako, razen nekaterih; večini ni zate in za tvoje delo. Pa tudi umirajo ti tvoji rojaki tako hitro, kmalu bo ostalo samo še nekaj starcev ... Ne za-kopiji svojih darov na tem otočku, ki ga bo kmalu pokrilo tuje vodovje ... Nekaj dni pozneje pa je le pokazal Jennie kratko, angleško napisano črtico ter nekam plašno pričakoval njene sodbe. * Njena sodba je bila laskava. ¿'Imenitna stvarca!" je .vzkliknila, ko jo je prebrala. "Nisem se motila o tvojih zmožnostih! Sem pa tja bi bilo sicer treba vstaviti kako besedo, zaradi pestrosti, toda to je postranskega pomena, glavni sta ideja in izpeljava . . . Ali jo smem vzeti s seboj?" "Čemu?" je hotel vedeti Jakob, ki ga je njena pohvala prijetno pogrela. "V New Yorku imam prijatelja publicista, ki . izdaja tudi širom Amerike znano literarno revijo; njemu bom poslala to stvarco in videl boš, da Jo bo prinesla njegova revija," mu je navdušeno zaupala Jannie. Veseli nasmešek na Jakobovem obrazu je nenadoma zmrznil, kakor bi ga bilo pokrilo ivje. Rahlo, a odločno jI je potegnil rokopis iz rok ter ga vtaknil pod odejo. "Hvala, Jennie, toda nič takega si ne želim!" ji je skoro mrzlo pojasnil svoje obnašanje. "Verjamem, da bi oni v New Yorkq vtaknil to stvarco v svojo revijo, toda ne zato, da bi se mu videla reanično dobra, temveč — iz prijateljstva do tebe ... To bi bilo kakor — miloščina ... In tega ne maram!" Jennlen obraz se je razočarano podaljšal ln akoro jezno je vskliknila: "Joj, kakšni trmoglave! ste Slovenci! Človek vam hoče dobro, vi pa mrzlo odbijate prijateljsko roko, ki bi vam rada pomagala k uspehu! čudni ljudja ..." (Dalja prihodnjič.) Obsojenci Vladimir Levstik R1KARD MALLOPROU (Nadaljevanje.) Malva, še vedno na kolenih, se je držala z obema rokama za naslanjač; do mene se je videlo,' kako ji drgeče život in kako u-sta ne morejo izreči besede. O, ženske w> neprekosljivc v tak-* položajih? Nazadnje je Iz-, pregovorila, sunkoma hlastaje l*i zraku: "Ah! — Zdaj vem ... Ti Iju-btš — drugo'" . Obraz se ji je spal il v krtovi*' tem. cvilečem ihtenju Jaz ženskih ne gledam lad. kadar so takšne Ali tudi moj smehliaj je bil oduien Komedija* Ael --em — Tako; |N»glavitno jr /daj *torjeno Kmalu bodo zaključeni vsi računi, r višave pljune iz-d j« ni še enkrat m /adnjlkiat na to dolino solz. kjer prebiva jok in Utripanje z zobmi Potem tu dejal, se obesim čemu ne? Pro-letaraka *mrt* Hm. po drugi strani jr — rekel bi — posten« Kianjsk* in posvečena t dolgimi tradicijami nato zgodovine ' Odsihdoh mi je vseeno, kamni m- je tidvalil. skorajda bi tol mirno spat Sklenil arm bil, da komam / Maivo trezno, razum» no in kai najbolj iicbterai n«>, zato me jezi le to, da ao me zapeljala vkoreninjena čustva in stare navade. Premalo proze ja bilo v mojem .slovesu, preveč gest ln lepih besed; moj podedovani zanos se je spustil v arhi-tektoniko in je igral tragedijo. Toda to je greh, ki ai ga nemara odpustim, in le neznatna hiba v veliki verigi dogodkov. VII. Odtistihdob se je pričelo same novo življenje, s svojim posebnim utripom ur, s posebnimi mislimi in z lastnim, nepričakovanim neznanjem stvari, — vaa* to zelo presenetljivo in nepo-dobno tistemu, čeeer sem pričakoval Kako smešen je človek, kadar ae zaklinja kratkoinmalo. Tega ne bi trpel! Takšnega zla ne bi mogel prenašati!" Dejstvo pride, resnica ae razkoračl pred nami. prijemljiva in nedvomna. —, kar mahoma se jI prilagodita duša in telo; vae struge iivljen-sklh ali ae /.»«'krenejo po njeni volji. Oziram ae na/aj po teh sapts- kft; res. čudim ae dvomom, ki sem jih moral premagati na poti do spoznanja In če samo za tienotek ntaem bil gotov, kaj bo i menoj in Kaj ml-je storiti. nI-»rm bil aamo zavoljo tega. ker sem le ftlvtll in aumil. ne pa da bi bil vedel tako kruto in jaano kakor zdaj Prišla je izkušnja, govorila je doslednost uma in ae ¿•odprla a prepričevalno silo ču- tov; zdaj vem, kakšen sem, ip če položim roko na hrbet, čuti vseh petero prstov, kar imam tamkaj nad običajno mero normalnih ljudi. Zavest, da sem grbec, me je prešinila do najskrajnejših koncev živčevja; in glejte, pdaj, ko ne manjka zavesti, je narava aama od sebe popravila svoj greh. Ni se zgodil čudež, grba ae ni posušila; toda vse moje mišljenje se je izprevrglo, Ruski vojaki ogledujejo ostanke razbitega nemškega bombnika. moja duša se je izpopolnila z vsem, česar ne sme pogrešati grbčeva duša. Druga barva je takorekoč oblila vse reči, ki leže v obsegu mojega obzorja. Moja čustva so zdaj resnično čuv-stva grbčeva, in v svojih mislih zasledujem čimdalje bolj vspeč-no tisti glas, ki je odmerjen grbi v parlamentu našega uma. Že prejšnje čase sem bil rad hudoben; zdaj vem zakaj, in ne oviram več prirojene zlobnosti, ki je vcepljena na moji naravi. Vsi grbci so hudobni! Jedek sem bil, rad s*m rekel sarkastično besedo; dandanašnji je pri-kipela bridkost moje duše do cinizma. Spominjam se, da mi bližnjih skoraj nikdar ni ozar-jala posebna ljubezen; danes vem, da jih ni mogla od početka dni, in se ne brzdam več, in jih sovražim in mrzim po vrsti. Svoje dni sem si ponavljal veliko očitanje: da ni pravičnosti v mojem »rcu. Izmed množice ljudi, ki mi je bila zoprna v svoji redni in složni celoti, so se tu-intam pojavljali obrazi, svoji in v čemerkoli različni'" od čede; najpoprej sem bil dober vsakomur izmed njih. No, trajne prisrčnosti in odkritega prijateljstva pač ni moglo biti med grb-cem in med zdravimi, med srditim in med mirnimi, čeprav se včasih nisem malo zavzemal nad nestalnostjo takšnih razmer. Ali to me je morilo s svojo neraz-rešno skrivnostjo: zakaj se moja tako neizmerno redka ljubezen ob vsakem razdoru in odtujenju dosledno izpreobrača v vroče, v smrtno sovraštvo? Danes sem ves potolažen: vem in vidim, da vsi tisti pomisleki za grbca ne veljajo, ker je kal dozdevnega greha v posebnosti njegove izjemne narave. Zdaj ne ljubim več, ker čutim jasno, da bi bila moja ljubezen laž, marveč sovražim, ker vem, da moram sovražiti. Kako čudno — jaz seveda se ne čudim! — se je izpremenila moja ljubezen do Malve! Res, morda sem jo ljubil še v tistem trenotku, ko sem odhajal; njen prstan sem položil pred njo, ker sem jo ljubil... Tudi to, da drugi dan nisem odgovoril njenemu obupnemu pismu in da drugega in tretjega sploh nisem več odprl. je bila morda Še ljubezen; celo trdovratnost, s katero sem se zaklepal pred vsemi ljudmi, da nisem bil primoran govoriti z njo ali z njenim očetom! TVetji dan po tistem nenavadnem razgovoru z Malvo sem se odrekel službi; tštirinajst dni kasneje sem bil v inozemstvu, prepoto- 9 val sem Švico in Italijo, in zdaj sem zopet tukaj, isti in vendar drug človek med starimi razmerami in ljudmi. Moja hiša je zaprta kakor samostan; jaz ne hodim iz doma, k- meni ne more nihče. Odpovedal sem stran kam stanovanja, odpustil sem vso služinčad razen starega posla; on dobiva plačo za dva, pa ve, da ga spodim tisti dan, ko usti prvega človeka čez prag. asopisov ne berem, pisem ne odpiram; včasih listam. po starih, zaprašenih knjigah, dolgočasim se z očetovimi romani, pu-šim iz njegovih pip in pijegi, pijem, pijem. Žganje in rum; vina ni za mojo žejo. Spominov se branim in nerad razmišljam o bivših rečeh: takšne ure so e-dine, ko se nekaj zmeša v kolesju, da prikipi n# vrh ves tisti davni stud in srd; potem me naenkrat nekaj zagrabi, in strašno, strašno mi postane življenje. So trenotki, ko se mora človek prepirati s seboj. Jeziti se mora nase, pljuvati si v obraz, čutiti se smešnega in krohotati se lastnemu ponižanju. Za te trenot-ke imam svoje misli na Malvo. Tudi njo sovražim, očarala me je nekoč, dasi je enaka stoterim drugim, vsakdanja in bržčaa ne-umnejša od marsikatere, ki si z menoj ni prislužila dolgega obračuna. Včasih slišim odmeve njenih besed; takrat so se mi dozdevale polne plemenitosti in dobrote, ali zdaj sem zasledil v njih večni monotoniji groteskni ritem plitke ponarejenosti. Takšna je zato, da bi bila comme il faut. Ne, če natanko pogledamo ljudi, je vendar vse tisto navidezno dobro — sama\ prokleta dostojnost in opičja odvisnost od priporočljivih šablon ... Spominjam se njene postave: preveč se je redila zadnji čas; da sem jo poročil, imel bi na vratu pitano ženišče,—torej strah, ki sem se ga vselej najbolj bal. In njeno lice;_da, pod očmi ima čudno črto, in tudi pod usti je nekaj podobnega; zdi se mi, da takšne črte pomenijo neumnost. Ali si naj priznam, da sem nekoč veroval v tisto prezabavno dobroto, ki so je polna zaljubljena razpoloženja? Da mi je izmed vseh ženskih ravno Malva odprla najbujnejši vir takšnih zanosnih in patetskih minut? Velika ironija se mi zdi, če pomislim, da leži nekje med mojimi papirji začeto pismo, ki ga ni sem odposlal, in da stoje v njem besede: — Silnejši bi hotel postati, in boljši in plemenitejši, zaradi tebe, ker si ti takšna zapoved nad mojim dejanjem in kar so le zato pričete moje ceste, da se najdejo v tebi, kjer se jim iz polniš ti: sreča, zmisel in ukaz življenja! — Lepo pismo je tisto, ves gin j en sem bil, ko sem ga sklenil in prebral; in shranil sem ga zase, iz gole sebičnosti, da bi se v časih samoljubja zgledoval nad lastno globokostjo in veličino. Pa takšno pismo — Malvi? Ljubezen je grda pohotnost du še; kadar nas zagrabi, razlijemo vse zarje na ničevost in puhlo-bo, ki bi šli mimo nje s smehljajem, da nispio sami iskali zmote, mi sami in naše pijane oči. Resnica je, tudi v toliki smešnosti smo še veliki: saj nihče ne ljubi ženske, ki jo ljubi, temveč svojo ljubezen zaradi velike Ljubezni sploh; oseba ženske je le kamen, kamor jo nasloni. Toda ljudje imajo kratke misli in ne vedo, kaj je tajnost dna. . . . Kostanji pred mojimi o-kni rumene in se usipljejo; vse nabrežje se baha, ker je zlato od njihovega listja. In solnce greje tako usmiljeno v teh gorkih jesenskih dneh, kakor da bi se ke-salo, ker bo moralo izročiti zemljo in njena bitja mrazovom. (Dalje prihodnjič) ALI TRPITE VSLED ŽELODČNIH NE-REDNOSTI? Ako trpite vsled slabega apetita, zaprtnice, plinov, večkratnega glavobola, nemirnega spanca, mučne ner-voznoati, počutka utrujenosti, tedaj vzemite Trinerjevo grenko vino z Vitaminom B-J. Ta med ljudstvom dobro poznana zmes vihra zaupanje, za zanesljivo pomoč v želodčnih neredih, sicer pa je bilo izboljftano z novo primesjo, Vitaminom B-l, ki je neka) izrednega za povspciitev apetita in prebave, ter tako ojačuje odporno ailo. Posebno sedaj v mesecu januarju in februarju jt zelo važno držati • želodec v dobrem stanju in zato Je Trinerjevo grenko vino z Vitaminom B-l pravo sredstvo. Očisti vaia čreva in jih drli čista, ter pomaga oblatim in jetrom k boljtomu delovanju. Dobi ae v vaeh lekarnah. Ampak vedno zahtevajte izboljšano Trinerjevo grenko vino s Vitaminom BI. —(Adv.) StFMi^' m&ii' ' Mi. THE NEW ENCYCLOPEDIA! MACHINE SHOP PRACTICE^I Spisal sneni profesor na | Institute of Technology v GEORGE W. BJ Podlago za mehanično morete dobiti s knjigo NEwl CYCLOPEDIA OF MACHINE 1 PRACTICjE tv angleščini). T», knjiga popisuje in v slikah temeljna dela mehanike. & natanko, kar mora znati _ mehanik; pojasnjuje vporabol ga stroja, orodja in meril. Pou_ kako je treba vporabiti načrte I prints) ter vam tudi daje _ čunskih tabel, da morete r. svoje delo. Ne glede na to' šele početnik, vam bo ta knji koristna in mnogo potreb«, slik in risb. 576 strani, trdo knjiga stane 8AMO si. no plačamo mi. Naročite pri | GARNI SLOVENIC Pl COMPANY, 216 West mi NEW YORK.—Zaloga ni Naročite to važno knjigo k SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja avoje publikaciji h poeebno list Prosvets u k ter potrebno agitacijo i društev in člaiudva in u | gando avojih idej. Nikal ne za propagando dragih pornih organizacij. Vsd ganizacija ima običajni glasilo. Torej agitatorfeij in naznanila drugih organizacij in njih di ao ne pošiljajo listu Prsm TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoč* deli Tlaka vabila aa vooolloo In shoda, vtsltnlce, časnika k koledarje, letake Itd. ▼ alovenakecn. hrvatskem, slorafci ftolfceaa. angleške— Jerihu In drngfk. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJU. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodstvo tlakama.—Cena smerne, unljsko dalo Pišite po informacije na naslovi / SNPJ PRINTERY 2M7-5P S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. IU> TEL. ROCKWELL 4M« »»««««»»»»»«»»»»»««i»»»»«»«««««. ff' r^» Harry Bridge*, vedla v Saa franctecu. O v CalllornUL govori na oejl represenianiev uni) CIO in ADF naročite si dnevnik prosvei Po sklopa iS. rodno konvencije M lahko naroči na lis! P«»«* Prištoie eden. dva. trt itlrl ali pet članov is one drušina k sol «inl. List Prosvete stane so vse enako, sa člane ali na««" J* •»o letno naročnino. Kar pe ¿lani io plačajo pri aseamant« II* oo Jim le prišteje k naročnini. Torej sedaj nI rud** da Je Ust predra« sa člane SNPJ. Liat Prooveta Jo vaša tasta« «otovo Je v vsaki dmašinl nekdo. Id M red čital liat vsak ** PojasiUot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha bttH SNPJ, ali čo so preseli proč od družine in bo zahteval sam rm tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki Je tako * naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitij in obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta Ako taji stori, tedaj mora upravništvo znižati datum ta to vsoto ruro® Cona I tatu Proaveta Jei Za Zdrvi, države in Kanade MJ0 Sa Cieero ln chkego is 1 tednik In.____ S tednika ta..... S tednike in ... 4 tednike in .. 5 tednikov ln S 40 lil Zo Evrope JO I tednik fas -S tednika ln .. O tednike in . « tednike in S tednikov In 9ŠM II ti Izpolnila spodnji kupon, priložite potrebno vsoto Money Order v pianu in ai naročite Proaeete. list ki Je PftOSVETA. SNPJ. , . tt*7 Se. Lawndale Ave. Chicago. tlL v Priložene petti}«* naročnino se lisi Presvelo vaoto I I) tnao________________________________________ CL dnrft" * Naslov tiste vite tednik ln «a pripišite k »o)l narečni»« oi čienev «oje družine. '> ČL droit" a» -------------------------društva št. 41 ---------------------¿„ ft. dnaitva U. SI ____._____ '___fe dnaštva * "* ............. 1 ■■' ** Nov naročnik H