Št. 21. V Trstu, sabota 8- novembra 1879. Tečaj IV. ,Edinost* izhaja »«nko ilmgo tn četrto bBtmta v« ak^H menora tU velja za Trst »se leto gl. "J kr.— snnaj Trstu po posti vse leto , 2 , 40 • • • pol« leta . 1 * 20 . , . četrt . . —. 7u Za oznanila, kakor tinti za .poslanice" se pla«'-nj»* zrnavadno t ris top ne vr-te : 8 kr. če se tiska 1 krat 7 . • , a '2 krat 6 , , , „ 3 krat Za veće črke po prostoru. Posamezne šti«*ilke se dobivaj« po 7 kr v tubak* muh v Trstu pri pn.^ti, pod obokom tik Kalistrova trne. na Brlvederu pri g. Bertolinu, V okolici: Na Opčinah t loteriji, na Prošeku pri g. (iorjupii, ▼ Bar-kuli (in tf. Ani Takim in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Fr. Sunrin M Makd.iltMii J. Jela. Naročnina in vsa pisma naj M pošiljajo uredništvu * Trstu Via Ponte nuovo N,° 1 —1080. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. .V edinosti je moč*. Italija pod križem. Sleherni bo priterdil, da je mlada Italija, katera je bila le s pripomočjo druži h zedinjena, vedno ošabna in širokoustna sd sablo rožlala proti Avstriji, kakor, da bi bila Bog ve kako mogočna in močna. Pri vsaki priliki, pokazali so naši sosedje, da hočejo nas kar v salati pojesti in bilo jim vse lahko, kakor, da bi Avstrija ne imela niti jednega vojaka, niti ene puške. Nekateri sanjači še danes sami sebi verjamejo, da bi se vsaka akcija proti Avstriji igraji izpeljati dala in bi posedli avstrijske dežele brez ovir. (Jasi se spreminjajo, tudi Italijani so začeli tarnati in spoznavati svoje neumne sanjarije. Uže čutijo južni naši sosedje, da so pod križem. Žalost jih obdaja, in marsikatera izpoved se Čnje z njih ust. Nek ▼^Ija^on luški list piše mej drugem : Za- lostno je za vsacega Italijana, zlaBti za one, izven Italije, ker vidijo da ptujci nas narod od leta do leta bolj čerte, da celo nam v domovini pogum jemlje, ko čujemo da propadamo izven domovine. Ljudstvo nas ob8ojuje splošno zaradi ošabnega vedenja tu, nezaupnost drugod, povsod zaničevanje in nezadovoljnost ter nikjer prijaznosti. Italijanska diplomacija, ki je bila vedno v ožji zvezi z „Italijo irredenta" segala je le po visokih načertih, kateri so se rodili mahoma in zopet izginili. Od leta 1867 do rusko turške vojne je Italija še precej trezno postopala in tudi zastopniki Italije pri dvorih raznih vlad. V malih letih zgubilo se je vse; vsaki dan zabilježi se kaj novega v škodo Italije. Na Dunaji opazuje se Laško in sumiči, Angleška se igra z njo. Francoska in Nemška so Italijo v poštev jemale, pisalo se je o njej sočutno, a zdaj preidejo tedni in meseci, ko časniki le poveršno Laško imenujejo. Vse to Lahi dobro pretresavajo in uvi-devajo, da njih otročje demonstracije, po Terstu in Gorici niso imele u speha, ampak veliko škodo Italije. Bismark je bil na Dunaji, obiskal je papeževega nuncija, pa za laškega poslanca ni imel časa. To je uznemirilo laške kolovodje in danes so pod križem, katerega so si se svojo prenapetostjo sami naložili. Slovani opazujemo pohlepno Italijo, zlasti Slovenci ne zamudimo trenot- ka, da ne bi se učili, kaj se godi unkraj Idre in ne opazovali niti, katere so v dotiki na Goriškem v Terstu in Istriji, pa le za svojo škodo in našim težnje m v korist. Komaj je 20 let, kar je Napoleon pripomogel k zedinjenji Italije. Ne misli se več, koliko kervi je stal« zedinjena Italija, ampak dela se zopet na to, da bi se po-vernila doba robovanja, kar Be zna še vse pripetiti, ako bodo Italijani sledili sedanjo politiko in sedanjo pot. Trezni Italijani predobro spoznajo položaj, v katerega je vlada po sanjarijah zabredla. Zatoraj tudi svoj glas v novina!) pouzdigtijejo v svarilen spomin, da bi Italija ohranila svojo svobodo in zaraogla napredovati v svoj blagor. Dragači bode zopet to, kar je bila pred dvajsetimi leti. Mi svetujemo našim italijančem; naj se mirno, ko gosti obnašajo, za njih ssinjHrije v Avstriji ni polja. Slovenci kot čuvari skrajnih mej Slovenije in Avstrije, ne moramo nikedar pripustiti, da bi ptuj narod po naših livadah svojo čedo pasil, niti v naši hiši gospodaril. Zdihuj Italija pod kri-žem ! napoti se na cesto mirnejših načertov, da ne bos padla v brezno, iz katerega se ni moč izkopat?. Italijani imajo drago šolo, pri berolinskem kongresu jih ni podpirala nobena vlada, ljudstvo je sanjalo o Terstu, Istriji, Trientitm in o meji do Save. Pa kakor se sanje umaknejo bliščobi dneva, enako so se umaknili zlati gradovi, katere se je laško ljudstvo zidalo v zraku. Tudi Albanija jim je dišala in uže so se čete pro>to-voljcev nabirale, katere bi prodirale kot prednje straže do Bulgarske meje, toda — ostalo je vse pri starem ; zatoraj je bila šola dobra, da so češnje, katere je mislila ter- gati visoko in neiosegljive. —------% Severni medved strah Angležem! Nekaj časa sem, obdela vajo angleški ministri, novinarji in diplomati Rusijo. Z strastjo hočejo Evropo prepričati, da je mogočna Rusija strašni napad na vse der-žave in stalna nevarnost civilizacije. Ves ta manever ni druzega, nego pesek v oči, da bi Angleška ložej se svojimi lordi in bogataši preustrajate Evropo v trinoštvo proti Rusiji. Vsa ta obetajoča nevarnost nalazi se le v angleški fantaziji John Bulovih potem-cev. Oni vedno načerte delajo, kako bi več sveta pod se spravili in pridobljene dežele za molzno kravo imeli, ne glede na sirovost in trinoštvo, katero izveršujejo še dan danes nad indijanskim ljudstvom. Ni potreba mnogo soli v glavi, da ne bi se znalo, da Angleži ne vojnjejo za svobodo narodov, kakor Rusija, ampak le za svoje lastne interese, in pa, da bi Itusijo prekosili v svoji sveti misiji. Ako Angleži po drugih dilih sveta gospodarstvo raztezajo, jih ne vodi princip svobode. Sumljivo gledajo Albijonci iz velike Britanije v zunanje vlasti, vsaka mala stvar, katera se izven Britanije zgodi obudi v njih nevošlji-vost in strah. Ako se proti Rnsiji ščuje in upije, je uzrok le drugod iskati in ta je svetu znan. Akoravno nasprotniki Rusije nemajo sočutja do severnega velikana, vendar uprašujejo, imajo li Angleži večjo pravi ro pozvati Evropo, zabraniti njih indijanske posestva ? Angleška še ni nikdar ne enega vojaka, ne enega vinarja ponudila, za osvobodjenje kace^a naroda, ampak vselej je preračunila svoje pohlepne kramarske časovne nameue, za svoj lastni korist. Rusija je brez dvombe naj strašneji takmec Angleške, ona namerava dati sinert-ni udarec v serce v Indiji. Najpervi povod bode peljal do vojne in kedo bode zmagovalen iz boje šel ? Zmage nad Afgani in Zalu nemajo pomena, kajti morda ne bode mnogo mesecev, ko se bodo Angleši mej dvema, mej Afgani in Rusi. Indija je zvesta, govoril je lord Beaconsfield v nekem govoru, kajti načelnik angleške vlade moral je tako govoriti, ako ravno ni tako. Indija je zvesta danes, ali Rusija je v Indiji za osvoboditeljico pozvana in to je severni medved strah Angležev. --— v &&&---- Deržavni zbor. Da bo občinstvo znalo kako se vedejo poslanci naše narodne stranke v zboru, priobčimo tu govor vodja Cehov v obče znanega poslanca dr. Riegerja. Očital ja usta-voverceni njih slabo gospodarstvo in hudo šibal njih vlado. Dr. Rieger je konstatira), da Cehi nijso umaknili se nobenemu pritisku, ko so stopili v deržavni zbor, ampak prišli so na klic svojega vladarja. Ako smo tedaj prišli v deržavni zbor, prišli smo zaradi tega, da bodemo delali v korist deržave, izognili pak se vsakemu prepiru, ako se nas ne bode sililo braniti n*se pravo. — Oeško deržav-no pravo je pravmt razmera mej Najvišjo dinastijo in političkim češkim narodom. Ta pravna razmera se r pervej veisti ne dotika deržavnega zbora. Deržavni zbor ne more niti pravic niti dolžnostij, ki izhajejo iz te pravne razmere, odpraviti ali prenarediti. Ta pravna razmera je poterjena z innozimi prisegami pradedov Njega veličanstva in tudi Nj. veličanstvo zdanji naš cesar je v mno-zih prilikah izrazit svoje spoštovanje pred to pravno razmero. Ta beseda našega vladarja nam zadostuje. Gospoda moja! Naše pravno preverjenje se ne spodtika ob ustavo, ako smio se pritoževali, rekli si> natn : pridite v deržavni zbor ! Nu, mi smo tu, in zdaj bodemo videli, je-1i iimjo oni tudi resno voljo storiti to, kar so obljubovali, namreč sporazumi jen je. „Ali če pogledam adreso manjšine — nadaljeval je liieger — to moram jako dvomiti, da li je ta bojni duh v adresi tudi duh spravedljivonti; marveč zdi se mi, da adresa manjšine nij nič druzega imela pred očmi, nego povedati kroni, da je v oziru vladarjevih obljub glede kraljevine češke in v oziru sporuzumljenja mej vsemi narodi čisto druzega omenja, nego krona samu. Jaz pa upam, da inueuje, kije izrazeno v adresi manjšine, nij mnenje, cele zbornice in reči tuoram, da so besede Nj. veličanstva na tej strani našle najradostnej-še odobravanje. Mnenje se je razširilo, da so Cehi za to stopili v dei žavni zbor, da bodo ustavo ovetgli, in neki govornik (Scharschmied) na onej (levej) strani je dejal, da se boji za derzavno jeduoto. Kar se tega tiče, je deržavna jeduota overŽena uže z dualizmom. Kazen teh dveh osob jednote imamo zdaj z Bosno še tretjo, o katerej niti ne vemo, je-li avstro-ogerska ali ogersko-avstrijska; mi ne vemo, ali so naši soderžavljani tam doli Turki ali Avstrijci in zemljepisci bodo s teškim trudom odločili, je-li Bosna takraj ali onkraj Litave. Glede ustave se je postavilo, da je njen nasprotnik vsakdo, kdor den -.tanje ustave ne hvali. Vsakomu pak je zuano, da more ustava navzeti razne oblike primerne časovnim razmeram, narodom in družim od-nošajeiu. Jasno je teduj, ka mora ustava z napredujočo kulturo tudi napredovati in razvijati se, inače ne služi ona svobodi, nego prouzroči stagnncijo v deželi in narodu. Vsaj smo videli, kako se je upeljalo oskromno najprej februarsko ustavo za izvrševanje nepremenljivega oktoberskega diploma, in .,očemtf oktoberskemu diplomu je tega skoraj lia glavo postavil. Velika večina avstrijskega prebivalstva nij bila s to prenaredbo zadovoljna, klopi v derŽuvnem zboru so ostajale prazne, ali hoteli so na vsak način prav imeti. Jaz in dr. Smolka sva svarila visoko zbornico tačas in opozarjala na veliko opasnost, ki tiči v absolutnem zanika-vanji ogerskega prava, ali poslušalo se naji nij, ker je bila baš tačas beseda deržavna jednota jako rabljena, in se je tudi zdaj še nij pozabilo. Hotelo se je na vsak način za-nikavari tuje pravne nazore, in to je rodilo potem Uualizem. Po bitki pri Sadovi je dejal grof Andrassy o „očetu ustavi- : T* mož nas je pritiral do Sadove: on uas je k Sadovi pripeljal črez Frankfurt, in zdaj veste, od kod izvira dualizem. Gospoda inoja! mi nijsmo bili zadovoljni s tem absolutnim zanikavanjem, mi nijsmo mogli odobriti, da bi deržavni zbor odločeval črez celo carevino. Malo kasneje se je ustavo z odobrenjem one (leve) strani zopet premenilo in Cehi nijso bili uavzočni. Pozneje je bilo treba onej (levej) strani direktnih volitev, in ustavo so zopet premenili. Vidite torej, gospoda, da ustavoverna stranka, kakor se imenuje, nij tako natančna glede nedotakljivosti ustave, — prenaredi jo, kadar to dobro kaže njih strankarskim smerom. (Smeh, na desnej.) Tedaj pak ustavoverna stranka sodi, da se ustave ne sme nič več dotakniti, kajti: Zdaj smo si jo prav naredili, takoj o hočemo imeti! Ali na želje večine narodov se ta „liberalna" stranka ne ozira. Gospoda moja I ustava razen volilnega reda — nas ne tišči v pervej verati, nego tišči nas način, kako se je ona ustvarila in izverševala, (Odobrenje, na desnoj) in tu bi želeli pre-naredbe. Ali pa se morda misli, da je vse, kar je z ustavo doslej vzraslo, tudi del ustave ? Nu, potem je deržavni dolg in velik davek, ki smo ga dobili v ustavovernej dobi tudi bistveni del ustave! (Veselost, na des-nej.) In tako je tudi krah del ustave ! Kako pa avstrijsko prebivalstvo sodi o ustavover-stvu, to je ono dokazalo z volitvami, ako-pram se ne odločno. Naj pa pride se enkrat do volitve, po'ein dobomo vso drugačno večino, nego jo imamo zdaj, ako ne bode po starej navadi zopet delal centralistiški aparat. Vsaka opozicija ima pravico grajati vse, ali zdanja opozicija tega ne more, ker bi grajala samo to, kar je sama ustvarila Dr. liieger preide potein k razgovar-janju razmer na Dunaju V svojem govoru je namreč dejal Suess, da ima za seboj vse mesto. Temu Rieger ugovarja „da stoji za onim poslancem eamo Leopoldstadtsko prebivalstvo, ali ona opazka, dejal je liieger, Čuje se tako kakor pretenje, in da se hoče preložiti politiko na ulice, ali nevarno je igrati se s takim orožjem, ki se rado sproži. (Klici na levej : v Pragi.) Ne, (o sem jaz doživel tu na Dunaji, ali bal se nijsem izraziti javno svojega mnenja. Hudi dnevi pak so nastopili t$čas, v zbornici, sc je mnogo govorilo o verlih delavcih, ki so priborili svobodo, in naposled so prišli oktoberski dnevi; tačas so me proskribirali, delavci so proderli v mojo sobo, in da bi me ne bil moj prijatelj Iiavli-ček svaril, in da bi ostal jaz doma, zadela bi me taka usoda, kakersna je zadela l^atoura. Tudi leta 1861 so ščuvali delavce zoper nas. Denes nam dunajsko prebivalstvo nij več tako sovražno, tega sem preverjen, ker je sprevidelo, kje da je resnica, ali vendar se po dunajskih novinah češki narod strahovito sramoti, in to nekaznovano. Mi pa leh-ko s ponosom kažemo na položenje češkega naroda, katero zavzima v vsakem obziru, in na njegovo važnost, katero ima denes v der-žavi. Leta 1848 je bila jedna deržavna stranka, a ta je sedela slučajno na onih (levih) klopeh, bila je nemška deržavna stranka, avstrijska deržavna stranka, katero se je zasmehovalo kot černožoUo, je sedela na teh (desnih) klopeh Tu je bil avstrijski deržavni prapor, tu njega zastopniki, in tu je bila deržavna stranka. Leta 1866, ko so Prusi dali proglas „slavnej kraljevini češkej", smo v Pragi pred sovražnikovim orožjem slavili rojstveni dan Nj. veličanstva. (Klici na desnej: Prav res.) Kaj pa je storila ona deržavna stranka v Beči? To dobro veste." (Dr. Foregger: Mi nijsmo nikdar bili v Moški! Klici na levej: Moskva, Moskva. Dolgotrajni nemir. Predsednik zazvoni.) Vodja češkega naroda po tem hrupu opisuje animoznost na Dunaji zoper češki narod; omenjal je, da seje z Resselovc statuve na Dunaji izbrisalo stavek „nationeBohemus", za to ker je bil Ceh. Zakaj se je sirilo to animoznost zoper češki narod ? Za to, ker se je osnovala na Dunaji koterija, ne stranka, ki je občinstvo strašila s čehizmom, če-biziranjem federalizmom, ki bode deržavo razrušil, in iz samega strahu so svoje pristaše skupaj deržali. Gotovo pa nij ustavno, če se jedna sama stranka gospodstva čisto polasti, ter zasede ali pa odda svojim kreaturam vse odvažne službe in sinekure. Govornik je nadalje opisoval, kakovo sle-parstvo se je godilo v uiinolej ustavnej dobi, kako se je deržavo goljufalo, jemalo siro-tinske novce in jih porabljalo sa svoje po-litiško-strankarske smotre. Ako ustavoverci denes z uklonjeno glavo se plazijo okolo in tarnajo za „svobodnoBtnimi institucijami, ki so baje v nevarnosti", to nij nič druzega, nego ustavoverna pohlepnost, ki hoče vse samo zase obderžati. „Mi nehčemo se dotakniti ustave, ali odstranili bi radi blato, ki se je urinilo pod onim naslovom. (Dobro! na desnej.) — Na vsakej strani moramo nekoliko odnehati, to je pravi pot do spo-razuinljenja, katerega nam je tudi Nj. veličanstvo priporočalo v svojem prestolnem govoru. Adresa večine nehče prepira, ona išče miru in samo v miru avstrijskih narodov je blagost Avstrije, v boji nje razpad. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje na desnej in na galeriji. Govorniku čestitajo prijatelji.) Ob početku nadaljevanja seje je govoril naš slovenski deržavni poslanec dr. Vošnjak. Govornik je opisaval stanje na Kranjskem, kjer vladajo čisto nenaravne razmere. Slovenski učitelji se odgojujejo na nemških učiteljskih izobraževališčih, narodne pravice se z nogami teptajo. Celo nemški listi, kakor n. pr. „Deutsche Zeitung", ki ne pusti na nobednein poslanci desne stranke ni dobrega lasu, vendar priznava govoru dr. Vošnjaka, da je bil jako „massvoll". -O®-------- Dopisi. Z Livna, 23. oktobra. Tvoje novine prejemam vedno in me jako vesele, sicer pa od Tersta i mojih prijateljev nič ne zvem, pa tudi sem tebe za- nemaril, i ti poleg tega, da vsaki dan na l te mislim, nisim ničesa poročil. Ne zaraeri-mi. V kratkih besedah ti hočem vse novice iz Livna i okolice poročiti, dosti jih ni, to-raj se ne boš dolgo trudil z branjem. Da se nas polk v drugi polovici listopada preseli v Beč, ti je zna biti znano nadejamo se da prolazimo skoz Tcrst, nataučneji ti hočem poročati o svojem časi. Cesarjev god je bil prav slovesno praznovan, predvečer retreta z godbo ulice zlasti katoliški del mesta, bile so preprežene z zelenimi hoje-vimi venci, tapeti in dragimi svilnatimi robci, med katerimi ao se nahajali različni napisi. Gospod Kaič in nekaj drugih avstrijskih prijateljev, med njimi dobro poznani Stipo KutleŠa (katoliki) darovali so vojakom uad 300 litrov dalmatinca, platili našo godbo, da je svirala od 7 do desete ure v večer mične melodije. Kolikor vojakov je prišlo mimo, vsaki je dobil dve Čaši vina, bilo je dosti ljudstva, da si tndi je defcvalo. Na jntro 4. oktobra bila je budnica z godbo, ob 9. uri velika maša v samostanu, gorica, bil je navzoč nas brigadir, upalilo se je 24 topov med slovesnostjo, popoludne bila je godba pred kasino, na večer zopet retreta, katera je spremljalo čuda občinstva, nekaj iz navdušenosti, nekaj iz radovednosti. 13. t. m. je došel P. Z. M. vojvoda Wurtemberg, bil je od vseh c. kr. uradnikov in ogromnega ljudstva sijajno i navdu-šeno sprejet, vse mesto je bilo spremenjeno v zelen gaj, na večer pa razsvitleno, tudi na mineretih je gorelo brez brojno lučič. Mnogo narodnih in avstrijskih zastav je veter rasprostiral nad hišami in med okni. Na sproti so mu šli mestni starašini na čelu kajmakama, in drugega ljudstva, turkov, serbov in katolikov čuda veliko, vsaki se svojimi banderi. Pri štabni hiši čakala ga je Šolska mladina, okoli 200 otrok, vseh treh vćr, neki mali serbski deček je nagovoril njih kr. visokost z milim pa navdušenim govorom ki je trajal kakih 6 minut, potem so pristopile 4 device v belih oblačilih po naše napravljene, ki so ga tudi pozdravile, pa nisem mogel razumeti kako, bil eein predal« č proč, blizo četcrt ure se j je mudil tamo, kajti ni mogel dalje iti in i kazal se je jako prijaznega in zadovoljnega proti vsem. Živjo-klici so odmevali od skalne stene pod katero je mesto zidano, pred stanovanjem čakala ga je častna kompanija z godbo i praporom našega polka pri priho-du je zaigrala godba cesarsko himno ter je potem spremila prapor v polkovnikovo stanovanje sviraje izvanredne marše. Ob 5. uri bila je zopet godba pred oficirsko kasino in na večer retreta, drugi dan ob 7. uri z jutraj pa je odšel slavni vladar bosanski i hercegovski prav zadovoljin z Li-venčani proti Županjou. Tukaj se ne dobi dobrega vina, dalmatinska godlja je, pa za nič. Pozdravim vse nekdanje prijatelje, v treh tednih se hočemo viditi „v narodni pivarni*. V Bojanu poleg Tema a. novembra. Igra „ Mlinar in njegova hči* ako ravno stara in se vsako leto ponavlja, je tako priljubljena, da jo sleherni želi viditi, če jo je tidi uže večkrat predstavljati videl. Ro-janska čitalnica, uapravi vsako leto 1. novembra to igro, vselej so prostori prenapolnjeni, letos pa je prišlo še več občinstva, kljub gerdemu deževnemu vremenu. Da je bila beseda dobro obiskana, je gotovo pripomogla igra in igralci, kateri so bili ta pot kaj dobri. Pred igro je g. predsednik govoril in povedal občinstvu, da «e je ves odbor predstavil novemu namestniku ter, ko se je o zadevah društva oznanil, prijazno zahvalil za predstavljeuje društva. Pevci so zapeli molitvo, pa morali so ponavljati, reči se mora, da je g. K. mojster, izvežbal jih je dobro. Zdaj se začne igra, „roleu so bile dobro razdeljene. „Cernot" g. Katalan M., katerega ni rojanski oder uže več let videl, nastopil je ta večer zopet na splošno zado-voljnost občinstva in zasluži vso pohvalo, igral je izverstno, nismo pogrešali ni mimike ni narave. G. Ižanski kot „ Janko* bil je druga moč na odru uže znana oseba in duša rojanskega odra, bil je tako zmerno zaljnbljen in znal je s priliki pokazati strast, blagor in gorje. Občinstvo mu je skazalo hvalo z obilnim pozvanjem na oder. Njemu sledila je gospodična I. Hakel kot „Micika" njen zgovor, lepo kretanje in naglašanje v raznih prizonh izrazila je vso žensko zaljubljenost spojeno s žalostjo. Gospa Abra-mova kot „Korenka* bila je na svojem mestu, kakor vselej, pokazala je skerbnost matere za svojega sina v nepriličnih razmerah prav naravno. Priljubljena mlada berhka gospica je na odru res tiplivna moč na društvo. Gospodičina I. llakelnova igrala je „Mati županja* spretno in resno, omeniti moramo še, da se te tri sestre steber rojanskega dramatičnega odseka. Gospodičina Kobal nastopila je pervikrat kot „Meta" kerčmarica, pa zapazili suio v njej dramatičen talent, kateri se bo, ko bo večkrat nastopila, razvil, pozdravljamo z veseljem novo moč, le serčno dalje. „Pjvek" g. BenČan bil je kerčinur na mestu, svojo nalogo je dobro izveršil, enako moramo reči o grobokopti g. Jerini V. Da so bili igralci gromovito na oder pozvani se razume, saj so pa tudi zaslužili. Po igri je bilo srečkanjc in splošna društvena zabava. Kojanski pevski zbor pa je prepeval slovanske melodije, le pozno ali rano v jutro zapustili smo čitalnico. Nemoralno pa zamolčati napake, da se laščiua od ženskega spola v tako obilnej meri čuje. Ali bi ne bilo bolje, ko bi vse laškutarce rajši doma ostale in doma prežvekovale blaženo laščino. Storilo bi s tem le čast čitalnici, kar je drugači nečast. Tudi je bilo občinstvo nevoljno, da se male otroke v igralno dvorano mej igro nosi, kajti, s tein se motijo igralci, poslušalce izuevolji. Mej igro naj se mali otroci izvan igralne dvorane derže in vse bo dobro. Navada se je ugnjezdila v rojanski čitalnici, da mej igro nekatere gospodičine in gospe govore, to je jako neomikano, to le neumni neza-vedeni kmet dela. V mestih je to redka stvar in, kjer se nahaja, je spričevalo sirovosti. Igralci, ki se toliko trudijo, da bi na deskah, ki svet pomenijo, sirili z dramatiko omiko, nezaslužijo, da bi jih občinstvo s takim vedenjem žalilo. (Naš poročevalec je le poveršno omenil napake, trebalo bi dobro pomesti ugnjezdeno laškuterstvo ki zajeda v društvo slovensko. Ur.) Kritični politični pregled. V deržavnem zboru avtonomisti levičarjem, ostro očitajo njih malopridno gospodarstvo in tlačenje Slovanov. Govor češkega poslanca dr. Uic^erja, smo za to na drugi strani prinesti. Bolj ko se žitni bližamo, bližej vojne smo. Prijateljstvo moj Turčijo in Angleži se je zdatno ohladilo, vsled Rusiji prijaznega turškega minUterstva. Ker se Kusi in Angleži v Evropi niso zgrabili o priliki rusko-turške vojne, je gotovo, da bode maščevanje v Aziji spolncno. Angleško brodov-je je zapustilo Maltu in odjadralo na Gerško.