PRO'S VE TA IÍTO-YBAB IkU GLASILO JEDNOTE Uredniški te apravmilkl INT ft. LewndaU An. Qfflas of Pofcttoatloai •667 fteath Lawndale Ave. TSkphsaa, Beekwsll 6606 Komentaiji L^k konca Li*6? - V Itallj ^ je konec česa? li Rima poročajo, da je zdaj Mja na vrsti, ki zapusti Ligo ¿odov. Mussolini je zadnje Ljgklical sejo vrhovnega faši Enei?a sveta za 6. decembra in T dnevnem redu bodo "važni j^pi glede odnošajev Italije do lin narodov". Obenem je fa-Sfni tisk dobil nalogo, da upada Ligo. Fašistična Italija je že tretja imperialistična sila, ki zapušča Ugo. Militaristična Japonska ji je obrnila hrbet in fašistična Nemčija je odšla ter jezno zaloputnila vrata za seboj. Hitler jdaj išče zveze sebi enakih zu-uj Lige, a dobil ni še nikogar. fliMolini hoče, da Ligo zame-ija njegova četverozveza, Ja ponci pa iščejo zvezo a kitajski-ai militaristi, da se zavarujejo proti neki ameriško-sovjetski glianci, katere nikjer ni in naj-brf j« tudi ne bo. Tikften je položaj v tem mo-lentu. Razorožitvena konfe-lenca je za vse praktične svrhe nrtva; zdaj umetno podaljšujejo njeno umiranje. Liga narodov je faktično še Francija in Anglija; to je vse. Ker sta ti dve še zraven, so tudi ijuni trabantje — razne majhne pbvice. Tako se kristalizira povojni kapitalistični svet. Maske "miru in prijateljstva" padajo dru-p za drugo in imperialisti ter diktatorji si mislijo, da zdaj khko pokažejo svoje pravo lice. Cim prej — tem bolje. • « • Pred nekaj dnevi je dnevni tiik naznanil, da je Mussolini •pel žalostinko nad grobom •ki liberalizem je mrtev, je po-*dal Mussolini. Odslej je Ita-Ijakorporativna država. Ljudje jft gledali in skomigali. Naj bo "korporativna drža-n" kakršnakoli zver ali kakr-knkoli ekonomski angel, vse »*ti iz Italije dokazujejo, da se čisto kapitalistično. Ima "«dni sistem za delavce in pro-ftni sistem za privatne podjet-, «fo Korporacije izdajajo delte« in bonde — in Musaolinije-*» vlada jamči za dividende od «nic privatnih družb. Te divi-Jnde pa morajo priti iz davkov, ■jih Italijani plačujejo, da jim «ipljejo kosti. Nič novega in P* ~ lepega za italijanske kme- * in delavce. Mussolini je dal kapitalizmu! [foliji, kolikor je bilo Um ka-Wiima, le drugo ime — vse ™lo je ostalo pri starem. Ce * Mussolini misli, da so vsi,, »v vsi delavci v Italiji tako ■to, da tega ne vidijo in ne J™, se grdo moti in nekega dne »»«tel, kako se Je zmotil. Musaolini je dosegel precej Jememb za — sebe in avoje 2jt*lj»ke fašiste; tudi itall-Podjetniki se nimajo do-«pritožiti. Vaem tem ae dobro 'n nič "imajo proti Benlto-J1 deklaracijam in proklama-FJ». ki odidejo eproti v trak. K"Pitalizma ni uničil, uničil P * - «v obod no delavako gi-P*. To je vse, s čimer se MunHolini ponašati in za to F*>Jni*k0 delo mu j* lahko ¡T a akcija vaega eveta. "»•eolini ne bo uničil kapita-^ je bistva kapitalletič-«utema, kajti kakor hitro " " «toril - bi uničil obenem ¿ru*rn »n samega sebe. Mus-E" more nikamor. Btati * kolu bajonetov in kri-CLTo i* vse. Njegova "kor-PJJivna država" je gozd bejo- F»**a v R |^ka, Kana. - Dftftva h naj«Urejša auha drža- ^^'Ji. ki ima te M let pro-k 'n" določbo v svoji uetavi, k v novembru 19S4. ^ ivojo državno prohi- * Tako ¿■«ula državna zbornica te VhicRfo, UK, petek, 24. novembra (Nov. 24), 1933. federalna kontrola produkcije Zganja Strogo nadzorstvo s pravilnikom žganjarake industrije. — Pin-chotov načrt državnega monopola močnih pijač sprejet Pennsylvaniji Waahmgton, D. C., 23. nov.— Administracija agrarne uravna ve (AAA) je včeraj objavila pravilnik žganjarske industrije in v tem pravilniku je bil razo-det načrt predsednika Roosevel ta za strogo federalno kontrolo proizvajanja in razpečavanjs žganja in ostalih močnih liker jev. Kasneje prideta pravilnika za vino in pivo. .. Zganjarsski pravilnik je začasna uredba, ki nadomesti med vladje med 6. decembrom, ko bo 18. amendment oficielno pokopan in še neznanim datumom prihodnjega leta, ko kongres sprejme nove ukrepe za reguliranje trgovine z alkoholnimi pi jačami — ampak vse kaže, da bo Roosevelt predložil kongresu glavnem vse to, kar je zdaj žganjarskem pravilniku. Ta pravilnik — ki je delo AAA —določa v glavnem, da vse disti-lerije, ki producirajo žganje, morajo biti strogo ločene od prostorov, v katerih se bo žganje prodajalo na drobno; ne smejo imeti nobenih finančnih interesov v žganjetočilnicah. Pravilnik je v glavnem naperjen proti butle-garjem in raketirjem. Predsednik imenuje pet mož, ki bodo likerska kontrolna komisija. Nihče ne bo smel prodajati žganja, če ne dobi dovoljenja od te komisije. Pravilnik sugerira, 1106, Asi fi Ost, t. lfrlT, sutksrtesd aa Jaas 16. 161R hubccripttoD $<100 WBmm 8TEV.—NUMBER 231 Rpitalizma v ItaWfl7 TOmom-' ** fl.flfr za kvtfrt žganja Ji-dd* večje ña svetu bičkonosna cena na drobno. Komisija lshko omeji produkcijo. Maksimalni delovnik za delavce v žganjarski industriji bo 42 ur v tednu in minimalna mezda 40c na uro. Kakor poročajo, je Roosevelt sprvs hotel imeti federalno kor< poracijo, ki naj vodi produkcijo in razpečevanje likerjev, pa so ga menda pregovorili od tega. Harrisburg, Pa. — Načrt go-vernerja Pinchota za državni monopol žganja v Pennsylvaniji je bil 22. t. m. sprejet v državni zbornici kljub naporni opoziciji, ki je obdolžila governerja, da "auhaški Pinchot hoče zdaj biti kralj žganja." Načrt ima tri glavne točke, ki so: država odpre in vodi prodajalnice viskija od 9. zjutraj do 9. zvečer; iroverner imenuje komisijo treh mož, ki kontrolira vso produkcijo viskijs v državi; restsvrscije, hoteli in klubi bodo lshko prodajali žgane pijače od sedmih zjutraj do dveh zjutraj. Država računa na velik dobiček, ki ga mora porabiti za podpiranje brezposelnih delavcev in vzgojo treznosti. Delničar jem dividende, delavcem cesto New York. — Union Psclfic železnica je te dni izplsčsla redne četrtletne dividende po $1.60 na delnico ali |6 na leto. Od 1919 do 1981 so dividend«» zna-šale pd $10 na delnico, lansko leto eo bile $8 in letos, kakor kaše. bodo $6. Železnica je vrg-_ tisoče delevcev ns cesto, ds zniža obratovalne stroške. Nje-kapitalizacija, kakor vseh drugih železnic, je nasrkana vode, od katere družba plačuje dividende. ______ leaull izgub« peazije Chicago. — Direktorji štirih javnonapravnlh družb v sever-nem Illlnoisu. katere je i*koc kontroliral magnet Samuel In-sull a svojo družino, so v sredo sklenili, ds a prihodnjim 1. januarjem odprsvijo letno pokoj-nlno v vsoti ffl.000, w * prej določili Insullu. Zsključili so, da je to potrebno 'v interesu delničarjev dotlčnlh družb n tem je stari Inaull odrezan od vseh dohodkov «vojegs bivfc< imperija. Hitler snubil Francijo Obljubil je "mir s varstvom", toda Francija je hladna. Rasoro-žitvena konferenca apet odgo-dena Ženeva, 23. nov.—Odbor razo-rožitvene konference je včeraj sklenil, da se konferenca odgodi do 15. januarja. Pariz, 28. nov. — Francoski uradni krogi so zelo hladno vseli ns znanje ponudbo nemškega diktatorja Hitlerja za "mir častjo in varstvom" v zameno za enakopravnost, kstero naj Francija prizna Nemčiji poato-poma. Kakor poroča pariški "Le Ma-tin", je Hitler zadnji towfc poklical k sebi poročevalca Fernanda de Brinnona in mu dejal, da je Nemčija pripravljena na spravo s Francijo: Dva pogoja sta Francija naj se izreče, da dobi Nemčija nazaj dolino Saar in da dobi enakopravnost v oboro&itvi, ta enakopravnost pa lahko (pride korak za korakom, ne naenkrat. Nemčija se pa temeljito odpove Alzaciji in Loreni in garantira Franciji, da je ne bo nikdar napadla z orožjem. Francoski uradni krogi pravi» jo, da Hitlerju1 ne verjamejo. Hitler išče nov "alibi", <}a dobi dovolj časa in ae dobro pripravi za — maščevalno vojno. VELEDlZNBSEJELista rudarjev v Penni sprawl nad se ■pasto nral Sovjetsko Malo, Mjvtftit ■a svetu, aaiteae Štirinajst ubitih, ko je veliko letalo padlo na tla pri poekue-nem poletu Moakva, 23. nov. — Veliko sovjetsko letalo K-7 26 industrijskih asociacij ae je sdružlo sa boj proti plavemu orlu. Delavakl odbor jim je najbolj napoti WaahJngton. — Se ni dolgo, ko je Hugh Johnson grmel pro-stavkam delavstva in jih ime-val "industrijsko sabotažo", tem je Imel posebno vitrioli-n govor na konvenciji A meri Ške delavske federacije, kjer je vihtel pest proti vsem "sabotaž-aikorn" NRA. Njegova kritika delavstva je bila neupravičena, ker 6o unije posamezno in kot celota najbolj vnete za NRA. Kritika je upravičena le do par jurisdikcijskih stavk, proti ostalim, ki so bile in 60 še naperjene proti nizkim plačam, slabim razmeram pri delu ali pa veled zanikanja pravice do organizacije, pa bi tudi Vlada ne smela biti proti, upoštevajoč industrijski zakon in nje-gove tolikokrat naglašane namene. i Johnsonovo grmenje proti Štavkam teh ni odpravilo, ker a ni moglo. Te izvirajo iz rasnega boja. Imelo pa je te posledice, da se je veleblznii opogumil in sedaj odprto nastopil proti NRA in industrij, skemu zakonu, predvsem proti Izvsjanju delavske točke. Pod vodstvom Nationsl Ma nufacturers asociacije se je te dni združilo 26 glavnejših In (Justrljskih asociacij, ki so NRA zmagala na vsej irti! m eaa- r, ki ¡9 bilo naj^ napovedale odprt boj. Vodil ga In katerega šo poo posebni odbor, fcatersgs tvo krstili za "ponos sovjetov," je včeraj padlo na tla v okolici Karlova in 14 oeeb je bilo ubitih, ^talo je bilo na poskusnem poetu is kraja velike sovjetske tovarne za izdelovanje leUI. I zde ano je bilo po aovjetski^ načrtih in zgradili ao ga rusgi delsv ci sami. Sovjetska vlad* je ta-coj imenovala komisijo, da pre šče in določi odgovornoet sa nesrečo ter dožene, če ni bila zraven kskšns skrita saboUža. Letalo K-7 je bilo monoplan s iestimi motorji v krilu In s ka binsmi, v katerih je bilo prosto-rs za 128 potnikov. Prej so ns-redili z letalom 40 poskušenj in vse so se dobro obnesle; ta po-skušnjs Je bile zadnja. Med ubitimi je pilot Snegirev, šef aviatlčne tovarne v Karko-vu, dalje Inženirji in gradbeni strokovnjaki ter tajnik komunistične sekcije delavcev v omenjeni tovarni. Vlada kupuje avoje lastne bonde Washington, D. C. — Hsnry Morgenthau, novi zakladniškl tajnik, je 22. t. m. izjavil, da je kredit Združenih držav "trden ko Gibraltar", obenem je pa naznanil, da zvezna vlada zdaj kupuje federalne dolžnlce na trgu t na menom, da ustavi padanje cen tem dolžnicam. Federalne rezervne banke so zsdnje tedne prenchsle s kupovsnjem teh bon-dov, ker se ne strinjsjo z valutno politiko Rooaeveltove administracije in posledica tega Je bila. da so federalni pspirjl začeli Izgubljati vrednost. Nlgri" nimajo volHne pravice v Floridi Tampa, Fla. — Pri zadnjih volitvah je to mesto Imelo novo edino politično strsnko — "white munlclpel perty". Kol Je ns Jugu nsvads, je šle tudi ta "white" stranka v volflni boj s velikimi aspiracljaml: preprečiti "nigrom" priliko do voli-te v. kar so doaegli stoodstotno Niti en črnec ni volil. Od 40,000 kvslJfldrenih vo-ikev, se Je volitev udeležil« msnj ko pet tisoč. Ds so superior^ Tsmpičsnl Isvollll "belo" lato, sr razume* ker to K b.le «lina lista prod volllci, kakor Hitlerjeva v Nemčiji. rijo predsedniki in drugi ekse. kutivnl uradniki teh asociscij skupno z National Manufactu* rers asociacijo. V sprejeti resoluciji naglaša-Jo "potrebo po skupni skelji podjetniških organizacij" proti nekaterim smernicam vlade, glavnem proti "ogražanju samo-vlade induatrij" in proti delav-skemu odboru. Is resolucije Js razvidno, da je glsvni boj industrijskih baronov nsperjen "zs ohranitev zdravih odnošajev med delodajalci in delavci", kar v podjetniškem jeziku pomeni openša parstvo. O vladnem delavakem odboru pravijo magnatje, da * svojo tsktiko daje delavcem 1« pot uho za stavksnje In zavlačuje "naglo poravnanje istih/ Resnics ps je, ds delsvski odbor le izravnava stavke, jih preprsčuje in skrajšuje. Vsaj njegov rekord to pokazuje. Na kakšen način se bodo Industrijski bsroni vrgli proti delu tegs odbora, zaenkrat še nI razvidno. Najbrž ae bodo po-alužili še večje aabotaže s tem, da bodo še bolj glodali pravilnike, na drugi strani pa odbot ignorirali ter izzivali, Vse to bo prineslo le nove industrijske boje. Ameriški burbonci niso ni/ pozabili in se ničesar nsučlli. djni drla vrl In Maew dsel" Midwest. Wyo. — "New deel" Je prinesel oljnemu trustu zvišanje cen gasoline od pet do sedem centov na gslon, kar mu bo prlneaio od tri četrtine d« ene milijarde na leto. Od te vsote bo porabil zs višje plač* največ do sto milijonov na leto. Koliko je delavcem prlneael novi deal, pokazujejo tukajšnje raamenr. Delavci so dobili zvišanje od $4 do $20 ns mesec, ns drugi strani so se pa podražile eene življenjskim potrebščinam In stanarina skoraj za polovico več ko znaša zvišanje. V pogledu kupne sile so delsvci danes na slebšem kakor ao bili pred "new detlom". Kdlna pridobi-tev je v novem razpoloženju delavcev, ki so se pričeli organizirati tudi na tukajšnjem olj-polj». Kaaarfa mogoče i tralao banke Priporoča jo posebna kemiaija; ali bo privatna ali vladna? Ottawa.—Poaebna vladna ko-misija o bankirstvu priporoča takojšnjo ustanovitev centralne banke aa vso Kansdo, ki naj bi imela monopol nad izdajanjem vsega denarja. Komisijo tvorita dva angleška bančna eksperta, dva kanadska bankirja in governor province Alberte Brownlie. I Vprašanje centralne banke bo prišlo pred parlament, ko ae snide k zasedanju. Večina komisije priporoča, naj bo banka privatna, čsš, da bi jo to "obvarovalo pred politiko", governor Brownlie pa priporoča, naj bo banka vladna Institucija. Bankirji, ki so sa to, da je bsnka privatna, gotovo niso tako naivni, da bi verjeli, da bi Jo to poetavilo izven političnih vplivov. Dejstvo je, naj bo tako važna finančna inatltucija privatna ali vladna, bi bila obenem tudi mogočen političen faktor, Pred parlamentom bo to eno najglavnejšlh vprašanj. Nova socialistično delavska stranka, Canadian Commonwealth Federation, ki je pri zadnjih volitvah v provinci British Colum-biji potegnila eno tretjino glasov, ima v svojem programu zahtevo sa uatanovitev vladne oentralne banke in podršavlj nje vaega banklratva. Konservativci In liberalci ao za to, da je ta banka v privatnih rokah. Iz poročile komisije je razvidno, da delajo najboljši blanis tiste banke, ki izdajajo denar, pri čemer imajo eno tretjino profi-ta. In ves denar bi Izdajala oen-tralna banka, pa bila v privatnih ali vladnih rokah. Komisija priporoča tudi rasne drug« reforme: ustanovitev posebne vladne bančne korporacije za kratkoročna posojila farmarjem; prepovedan je bančnim direktorjem, da bi sedeli na aejah, ko se glaauje o kreditu podjetjem, v katere ao zalnte-reelranl, in končno odpoklic zakona, ki določa maksimalne obresti po sedem procentov. Proti zadnji točki je le governsr Brownlie. Rs$Mraalia brszpsssl-alk, ki alse rallefslkl Upoštevanje pri javnih delih a-ključu je tudi oee, ki ne prejemajo podpore Chicago. — Federalni uradniki v okraju Cook, ki vodijo upo-slevsnje pri Javnih delih, katere financira federalna vlada v prid brezpoaelnim delavcem, ao naznanili v sredo, da ao določbe olajšane In ne bo nobene diskriminacije med onimi, kl so na reliefni listi in onimi, kl niso. Vsi brezposelni, ki felljo delo pri javnih delih, nsj se registrirajo. V Chicagu je 41 postaj se registriran Js in se nahajsjo v vseh delih mesta. Vsakdo naj poizve, kje Je njegova poetaja. Dslje so nsznsnlll, da regiatra-clja še ne pomeni, da pojde re-glatriranec takoj na delo; moral bo počakati, dokler ga ne pokličejo. Vaak den je upoeienih o-krog tiaoč ali več mot. Upo«leva! i bodo tudi ženske. Volitve saatopnlkov sa kolektivno pogajanje med rudarji In jekUraklml baroni pokasale, da rudarakl delavci ne marajo sa kom pan t Jak o unijo Pittsburgh, Pa., 23. nov. — Včeraj so se vršile prve volitve rudsrsklh saatopnlkov aa kolektivno pogajanje na podlagi Nire med rudarji in Jeklarakimi družbami, ki poaedujsjo takosvane "captive minee" ali premogovnike sa industrijsko tabo v jušno-zapadnem delu Penne. Volitve so se vršile na podlagi nedavnega aporazuma med rudarsko unijo In avezno vlado ter pod nadiorstvom federalnega delavskega odbora. Rudarji iz štirinajstih premogovnikov ao volili. Izbirali ao med listama kandidatov, ki sta ju postavili rudaraka unija United Mine Workers in komiunijska unija. Poleg teh ao bile liste "neodvisnih" kandida-tov. Rezultat je, da js lista rudar-ske unije zmagala na vaej črti a večino lft proti 1, John L. Lewis, kl js bil na čelu llate rudarske unije, je prejel 6024 glasov, nje-gov nasprotnik pa nekaj Čez 400 glaaov. Organizirani rudarji ao isvollll šest zastopnikov, vseh šest kandidatov na Ilati. Od teh ao trije distrlktnl zastopniki, trije pa predstavljajo "national board." Danes s« vrše volitve v ostalih petnajstih premogovnikih. Bankirji zahtevajo vspeetevltev zlate valute Washington, D. C. — »vetoval-ni svet federalnega rezervnega odbora, kl aeatojl Iz vodilnih bankirjev v vaeh dvenajstlh federalnih rezervnih distrlktih, je 22. t. m. sprejel resolucijo se hitro vzpoetavltev zlatega standarda v Združenih državah. ■Utaalairtt m Htavka je naatala radi odalovltv« dveh delavcev In antlunljake taktike podjetja Readlng, Pa. (PP) — Pri Koaedal« Knittlng Mills Oo. v predmestju Keadlnga Je aopet zastavkalo nad dva tisoč delavcev, ko je drušba odslovila dva unijska delavca ter namignila, da bo tovarno očistila vseh unlo-n Isto v. To je ena najvočjlh pleteni-naraklh družb v deželi in upo-sluje v tukajšnji tovarni 2800 delavcev. Razen okrog 2ft0, večinoma deklet, ao val ostali aastav* kali, tudi večje število tlatih, kl so pri unljsksm glasovanju pod vodstvom vladnegs dslavskega odbora glasovati sa kompanljiko unijo, kl je dobila fiOO glasov. Da bo prišlo do nove atavlce, Je bilo razvidno takoj po sadnji splošni stavki, ker je druftbe pričela arogantno naatopati proti organiziranim delavcem In se a unijskim odborom sploh ni marala pogajati. Delavce Je šik»> nlrals ns rasne nsčine, obenem pa kar naprej vodila agitacijo u svojo kompsnljsko unijo. In ker je sprevidela, da si delavcev n« more podvreči s raznimi šlkanami, Je nsmlgnlla, da bo odaipvila 600 unionlstov. Komaj pa Ja odelo vila dva, ao delavci odglaaovali zaetavko In ae Ji tudi pridružili iN) odstotno. H pl-ketlranjem upajo pridobiti na «tavko tudi ostale. Ker je državna polleljn pričela robato naatopati proti piketom in jih takoj prvi dan aretirala šest, so stavksrjl poslali večja deputecijo do governerje s pri-tožbo proti državnim kOzakom ter z zahtevo, da jih ukroti ali pa odpokllčs. ' Zadevo, rsdl kstere je stavka nastala, so izročili vladnemu delsv akemu odboru, kl Ime v smislu dogovora raševati vae spora. Altuaclja v drugih pletenlnar-sklh tovarnah v tem kraju nI dosti M J a od U družbe. Voditelji unije pravijo, da radi are-gantnostl podjetnikov lahko nastane splošna stavka pletenlnar-Jev v tem mestu. Podjetniki gle-dsjo pravilnik na vseh PROSYEïA PROSVETA TEB BNLIßHTENMENT M LASI U) IM LAVTM1MA IU>VINK> HABÖCKS 0t Mi PODPOBMB JSSMOfS ****** Ml » t4ru»~ «rtorejleea. •MD to #M* - S Dil M tout Uta ; sa CTiM » Citoee Om -JL Sto -T. »a »al »atol - to* rat* : tor tka UaltoS CklaaM) aad CaaaM M M fer »M Chi Mgr aa4 Clear» |7.M par asaatrtaa to to par F«a»- rratoio A4rartlalac will Glasovi iz naêelbin Zanimive hriefhi is rasnlb knjev Mt to raturae*. Naator m we, kar i«a mm a . PEOSVETA MT H Sa. LawMaW Ara, Ctoaapa, MEMBKA Of THE EEPEMATED Domač drobiž Hm rt članke Springfield, 1111. — Umrla j« Elizabeta Dixer, roj. Sipek, članica društva it. 47 SNPJ. Podlegla je raku in bolna je bila 13 mesecev. Zapušča brata v Mil-vraukeeju, druga dva brata in tri sestre pa v stari domovini. Bila Je zelo popularna Slovenka v tej naselbini. Ubit v rovu Leadville, Colo. — Pri delu v tukajšnjem rudniku je bil ubit Marko Kramarič. Pionir utonil v Jolietu JoTiet| — Poleg 24-letnegs LouJsa Roliha, ki je našel smrt v raki Desplalnes U. t. m., je utonil tudi Steve Vertin, star 72 let in doma iz Dragatuša pri Črnomlju. Vertin je bil čez BO let v Ameriki in član JSKJ. Tone Grdina komaj ušel smrti ;Cleveland. — Anton Grdina, bivši predsednik KSKJ, se je pred nekaj dnevi vračal iz Penn-sylvanije v Cleveland v svojem avtu, v ksterem je vozil vso o-premo za filmske predstave in zraven sebe je imel potnika. Kakih 60 milj od Clevelanda se je na cesti ognil avtobusu « šolskimi otroci, pri tem pa je neki deček skočil pred njegov avto. Da ga ne fcadene, je Grdina zavil vstran in zvrnil svoj avto v jarek ob cesti, Clm se je avto prevrnil, je začel goreti, k sreči je pa Grdina hitro odprl vrsta in se rešil s svojim potnikom vred v skrajnem trenutku, kajti v ne kaj hipih je bil ves avto v ognju ln zgorel je, da nl ostalo nič dru gega ko železno ogrodje. Vehovec zmagal i 12 glasovi Cleveland, — Rezultat ponov nega štetja glasov v 82. wardl je bil, da je Anton Vehovec izvoljen sa councilmana z dvanajstimi glasovi veČine. Adamičevi članki Plttsburgh, Ps. — Louis Ada mič je objavil v Zajedničarju, glasilu HBZ, dolg Članek, v katerem je opisan položaj Jugoslavije ob petnajstletnici njene- K obstanka. Članek je zelo is-pen v političnem, kulturnem in socialno-ekonomskem prikazova nju položaja ter selo kritičen na pram režimu Jugoslavije. Gangeške metode v zali- 'jÉÉflÉÉnr' ¡MMMala I fISSJV VpiJVnV SSH^NM|f Dva detektiva aretirana, ker sta :; «grabila In obatrafllla unijaks ' ; uradnika New York. — (FP) — Dva detektiva Burn sovo agencije sta bila dva unljska uradnika ln ju obtožena umora« ker sta ugrabila dva unljska uradnik in ju nevarno obstrelila, ko ota sled nja skušala pobegniti Is avtomobila. Oba uradnika se naha jata v bolnišnici ln bosta naj brž podlegla ranam. žrtvi gangešklh metod sta Abe Brouoon, tajnlk-blsgajnlk krajevne unije živilskih d^./csv In Charles Johnson, organ sa toi te unije. Detektiva, ki sta ju ugrablls in odpeljala ns "Ispra-vos", sta Alex McPoland In Charles Foison. Nasilje je sledilo po.tkusu or-ganlsiranja delavcev « večji rrstevracljl na ce-Lutnlk je naprosil detektivsko agencijo na pomr<> < Ča j, ietcm čaau, da oo razmere « srednji Evropi valed gospodarskega položaja skrajno o pašne in da se ljudake mase pridružujejo levičarskemu gibanju s vsemi silo nff Revolucija lahko izbruhne tem ali onem de!u teh drftsv l-"!. Čss. Ta*»» se preobrsittje svetovni položaj pred našimi očmi. živimo v dobi silne revolucije, ko se ves staro drobi v prah in rasvslins, iz katerih se že dviga stavba novega, pravičnega družabnega reda. Toda v naši naselbini imamo še važnejše posle, ker smo pač po svoje "kulturni" in pametni. Zadnje tedne peremo našo revno kulturo in se prepiramo, kdo je modrejši, kaj je napredek, ter posvečamo "Rokovnjačem" in "Desetemu bratu" vso našo vzvi šeno pozornost. "Kruha in iger nam dajte," je nekdaj kričalo rimsko ljudstvo: in mi te sužnje pridno posnema mo. Potem pa pride še naš rodoljub, ki očita gotovim ljudem, da so pokopavali napredek že dvaj set let. S tem je seveda nehote priznal, da je pri njem osredotočen ves napredek v njegovem žepu in pa na tisti vili na Rožniku, Seveda, za človeka, ki stalno ribari v kalnih vodah, je tako kavsanje v naselbini na vsak način dobrodošlo. Dokler se ljudstvo prepira za take malenkosti, ne posveča resnim, globokim problemom kruha ln obstanka nobene pozornosti. Kako pametni so bUi Habsburžani, dokler so mogli vladati s svojim starim geslom: "Deli in vladaj." Za enkrat bo ta cirkus sedaj spet končan, zato je naloga naprednega elementa v naši naselbini, da posveti svoje moči in svojo pozornost našim delavskim problemom in da pusti na stran malenkostne ljudi in njih malen kostne ideje. Fr. Novak. ADF in priznanje sovjetov Virden, IIM.—Ameriška delavska federacija je te dni doživela največji poraz v zgodovini svoje ga obstoja. Odkar obstoji Unija sovjetskih republik in so boljše-vlki njeni krmarji, je ta delavska federacija v Ameriki vodila odločilen boj proti priznanju'sovjetov po ameriški vladi. Na jsa-ki letni konvenciji skoz je z velikim pompom spre, la resolucije proti ameriš priznanju sovjetske RusijeJ svrho koncentracije boja proti Rusiji je federacija popuščala v vseh svojih prejšnjih bojih. V tej dobi 16 letnega nasntot* stva sovjetom, je Ameriška delavska federacija popolnoma o-pustlla boj za zavarovanje brezposelnih In boj za sprejetje zakona za starostno pokojnino delavcem ; tako je tudi opustila boj sa uresničenje več drugih delavcem potrebnih in koristnih stvari. Vse to pa je storila zato, ker ni izgledalo, da »bi kongres ali vlada v doglednem Času nameravala kaj ukreniti v prilog delavcev na račun podjetnikov. Klju-b vsemu njenemu manev-rlsanju je Ameriška delavska federacija dobila velikanski udarec: Vlada Združenih držat je priznala sovjete! Ameriška delavska feder je stala že na zelo šibkih r Na vseh oglih se je rušila je izgledalo» da razpada. S je bil Kontinentalni kongres, Tako se je namreč godilo na-vides, v resnici pa je bilo dokaj irugače. Stari lisjaki so takoj videli, kaj to znači. Nove dobe si niso pod nobenim pogojem želeli; bili so s starim načinom vladavine popolnoma zadovoljni. Za preprečenje preteče nevarnosti nove dobe so neutegoma povsem mirno in složno skrpucali nekakšen stvor, ki so ga nazvali Narodni industrijski rekonstrukcija ski akt—ali Nira. Vsega vraga so oblju-bili, v pesnici pa niso nameravala nič dati. Ko so videli, kako na slabem stališču je njihova priležnica (American Fede-ration of Labor), so vključili v svojo Niro, da se mora delavstvo nemudoma organizirati, češ, ker posneje bo prepozno. Namignili pa so tudi, da bo honorirana (u-poštevana) le AFL. Da ao pa pokrili svoj namen in karakter, so lisjaki nalašč navedli v zakonu, naj si delavstvo izbere organizacijo po svoji volji, da bo spadalo v organizacijo, ki si jo samo izbere. Da je to resnično, imamo pač danes dovolj dokazov. Na ta način so vladni krogi okrepili AFL, (da sedaj lahko prenese mst^len udarec, ki ga je dobila z afriškim priznanjem boljševi-kov, katerih sa se tako strašno bali. Med drugimi voditelji federacije je bil posebno boječ prvi podpredsednik Matthew Woll. Nira je le sredstvo, ki je pomagalo speljati vodovje v napačne struje in pri tem je spravilo može v aktivnost, kateri bi v normalnih ozirih stali na drugi strani. Ameriško delavstvo je danes bolj zmedeno ko kdaj prej; njegov pravi jtapredek je spet zadržan za par let. Greenove in Wbllove federacije se magnatje zato branijo, da njen ugled med delavstvom povišujejo, češ: dobra mora pač biti tudi za delavce, drugače se je ne bi industrij-ci branili. Na drugi strani je pa dokaz, da sploh niso za nobeno delavsko unijo, kajti, če bi prišli organizatorji od kake druge u-nije, bi tudi zvezna vlada stala na strani prvih in bi zadnje vrgla v zapor. Simon Kavčič. a\ je Ti mesu' ' Ernst Torgler, nemški komu ntat, obtožen požiga nemške zbornične palače in v nevarnosti eksekucije, čeprav dokazuje, da je nedolžen. k« pa sem se, da grem še na potovanje pred veselico, da se bom lahko udeležil te priredbe dne Ž. dec. i ako bo mogoče. Rojakom po na selbinah, ki jih nameravam obi skati, se pa priporočam, da mi gredo na roko, ko jih obiščem. U-pam, da bom v kratkem prejel Ameriške družinske koledarje, s katerimi bom rojakom lahko postregel. Cena izvodu je 75c. Sezi te po njih!—Anton Zidanšek. terega tov nove men je bil: usta Utične ali tretje st ov ke ter presnova a nij. To Also bili slabi men je bil vzvišen, k! je pričetek nove dobe. Ta kongres se je vršil v Washingtonu ara-ven zvezne kongresne palače. U-deleženci tega kongresa so mi za trjevali, da se v zvezni zbornici niso prav nič zanimali, kaj se godi v sosednjem poslopju; bral so le časopise, pa tudi v teh n bilo skoro nobenih roročil o kon grasu. Poročilo s potovanja Sharon, Pa. — Zadnjič sem poročal, da so okoliški lovci obrnili svojo ofenzivo proti zajcem in divjim kokošem, jaz sem pa šel na4 tfobe. Strah pred lovci pa me je napotil v Pittsburgh in okolico med moje prijatelje, da poagi-tiram za dnevnih Prosveto. Pri tem sem irtiel smolo, ker je deževalo, nato pa še snežilo brez konca in kraja, zato ni drugega kazalo, kakor da ostanem doma pri peči. Zima je nastala, prav sibirska zima. Pa je že prešla in nastalo je toplejše, pravo po-mladno vreme. Pred par dnevi so mi pisali iz ništva Proletarca, naj grem za naročniki in v interesu nskega koledarja. Seveda o storil z veseljem in doži-p uspeh. Rojaki so mi šli 0 v vseh ozirih. John No- 1 ponovil celoletno naroč-na Proletarca, na dnevnik eto pa se je nanovo naro-to je tudi storil Mike Ru-Naj omenim, da je Nova-soproga igralka in ter dobra gospodinja; pomi js z gajčjo pečenko in oliko poalala tudi moji že-itera se jI iskreno zahva-za tako prijetno iznenade-ovak je pa poskrbel, ds nisem od žeje onemogel. Tamkajšnji soc. klub št. 7 je sedaj močnejši za enega novega Člana pričakuje pa še več novih članov £a prijaznost se vsem skupaj iskreno zahvaljujem. Dne 2. dec. priredi tukajšnji Slovenski delavski dom veselico n zopet bo nekaj za vse. Odloči.1 Vabilo na veselico Chicago, III. — Prijeten večer zabave in razvedrila se nud vsem, ki posetijo veselico, katero priredi klub "Bled" dne 2. decembra na severni strani mesta v Flainerjevi dvorani na 1638 N Halstead st. Članice tega kluba vas bodo z veseljem sprejele in vam bodo postregle z vsem: dobro pijačo, vino in pivo, pa tud dober prigrizek je pripravljen Za ples bo igral Kočevarjev or kester, ki se dopade starim in mladim. Vstopnina k tej zabavi je nizka. Samo 25c v predprodaji in 35c pri vratih. Preskrbite vstopnico sedaj; za onih deset centov dobite velik vrč piva. Pri dite vsi in prepričajte se, Bledčanke vsem dobro postreže jo. A. Zaveli, tajnica. LISTNICA UREDNIŠTVA Cleveland» O., "Radovedo'^: Prvo ali krstno ime federalnega administratorja Nire Hugh John sona se izgovori "Hju", rie "Hjudž". Organiziranje delavcev v velikih industrijah Kampanje v teku v mnogih indu strijah; avtni delavci pristopajo v tisočih Washington. — Jz poročil or ganizatorjev Ameriške delavske federacije je razvidno, da kampanja za organiziranje je _____________________________ delavcev v masnih industrijan v polnem zamahu. Delavci pristopajo v unije v tisočih. Večji uspeh pokacuje kampanja za organiziranje avtnih de lavcev. Jack Anderson od stroj niške unije, ki je bil aktiven tr mesece v Detroitu, Flintu in drugih avtnih mestih v Michiga-nu, je v tem času &fn vpisa 15,000 delavcev. Fravi, da so dvorane navadno premajhno za organizatorlčne shode. Sličoo poročajo tudi drugi organiza torji. Voditelji federacije vidijo organiziranje masnih industrij dogledni bodočnosti. Poleg ksm-panje v avtni in jeklarski in dustriji je v teku kampanja tu di v drugih industrijah. delavci jo j^jy*1 Yortl« prejemajo svinjino, katero prispeva fedentaTvMa. Med -■■•v, ki po ovoji veri ne svejo jesti svinjine, toda prazen želodec «e potna vere- PETEK, 24. NOVEMBE, Mni magaatje $TS ¡znebiti Nire da ^ * oL Z1 T*'da -' Pred unijami. - Tool JI grade svojo^r^ni^ Detroit, Mich. ^ (FP)_ naraščanja unionizma industriji se je med "1 magneti pričeio gibanje d^ Po novem letu iznet* pravi! Pravi B. C. Forbes, Hear " dustnjaki novinar, ki članek v "Detroit tem vprašanju. . Ce "«Wo v tej nameri, i T^0r vPra**«j*. jim do sledili tudi jeklarski bar ki tudi mrzijo pravilnik in zakon Nire v«led tega k delavcem vtepel v glavo! da jo pravico se organizirati. A in jeklarski magnatje tadi drugi, bi radi delavce! bili to misel iz glave. p0 mnenju lahko to najprej žejo, če se izvijejo iz Nii okovov in sledijo Fordu. Unionizem se zaenkrat usidral v avtni industriji, ra pa novih moči dnevno. R Mechanics Educational S« neodvisne unije izdelovalo rodja in žigov (tool makers), ki je dalj časa vi stavko v Detroitu in Poim in končno zmagala v do meri, se druge unije v tej stri j i še niso spopadle z de jalci. Utrle pa so pot in drle do stotiaočev neorgan nih avtnih delavcev, ki so vič v zgodovini te indu pričeli zbirati pofl prap unionizma. Avtni magnatje v Detroi koncem zadnje zime in s pi kom spomladi prvič imeli viti z resnejšimi upori in kami. Delavcem te stavke prinesle posebnega izbolj Zaustavile so le degrat plač ter delavcem pokazal« organizirane sile. Slednje la še največja pridobitev gotovo v večji meri odgov da so se delavci v prec< meri otresli strahu pred dajalcem in da je med večje zanimanje za unijo. Magnatom gre predvsei to, da ubijejo ta duh rebe in vizijo unionizma. Ce mogli storiti z denarjem, b je blagajne najbrž radi naširoko. Ampak je ideja nejša kakor denar. S najbolj izurjenih mehaniki ta želja postala še bolj rej ša in radi tega misel, da žejo pravilnik. Razen General Motors druge avtne tovarne v Dtf in Pointiacu podpisalo pq z Mechanics Educational ciety — Packard Motor«, son Motors, Continental i in Murrey Body korpoi (stavka ni bila naperjen« Fordu in Graham-Page oz te družbe niso bile prizad« nji). Isto je storilo tu< manjših podjetnikov, ki so nizirani v Jobbers Asuoc in 19 neodvisnih tovarn® .ki delajo za velike kompai Mehaniki so dosegli mi no plačo 85c ns uro in i malni delovnlk 40 ur m S tor pogodbo so pridobili v msnjAih H* kjer je bila plača zbita u kvalificirane delavce n» uro, delovnik ps je *na*« po 12 do 14 ur. General Motor« in njo družnice niso hotelo pri * nije, niti se z njo po*»J»1 ne openšaparake tovarn. t stoje. Unija prsvi. da m 000 članov v Detroitu, m Pontiacu. Krajevne ^ Je ustanovila tudi v »tf Toledu, Cleveland« to ku. Sprejema le nvh«^. lovalce orodja ln žigo» »M dustriji. Med njo in A* delavsko ^racijo ' stikov in tudi ni izgkdo*. de do zbliisnjs Glavne msse navadnih pol izučenih dela^ev, W minirajo v Industriji. unije. Ti deUya ^ Jo v tovarniških umj.h ' Uedelevskefed"»11^ ^ enkrat še samostojna. ■ Jih ne ovinio ani jurisdikcijo nsBO J.,,..,,,, •,...,,.,.,...........,. Boa 01, PsnMB. Flu PRANK BARBICH..................10010 Parkfrove Av«., Cleveland. O. NADZORNI ODSEK: PRANK BAITE, pred**dnlk..................8689 W. 16» St.. Ohfeago. Ilk PRED M A LOA I..............................t» Oantral Park« Peru, HL JACOB AMBROEICH.....1................418 Plevea 8t„ Kveleth, Mlaa. khom-iiwiiiwiimi • «»awUaü «¿tor»*!. hI «alaja v «i eve4e. M w* leMei VSA M6MA. kl aa «aaalaja m M« et. »ilni. aaj m eeate* aa MitnieUI vas uSnarnb m4IU*i»« Mi .«»»h. m m tiftafc bi. miwm «mu ta Mm(i vrt mi M Msy M ffj1*1*^. |lt>1T1 ^ m m ++ vas 'rtUTOWa*itoi«kJiIw»Mil""! «T"*»" »JI Su^JT-^Sate^V™»* «aj »riaiSil neaMrMea «Am«. V8I WIM vi ae et »miel «4m* m «»J »*4UJ«Je aa Jaka Oevlka. inSiia»» «m " vai imrtai la *rael ■»••*. «eeeaaUa, mimi. iinirim la aplak ih kil a v n • tfnim- j«4*ale> aaj m a* NrMOaVSTO.M HIT a. utitklt a**., Cklaeea. n Roossvoltov pomočnik puatll službo NVaahlngton, D. C. — Profeaor O. M. W. Sprague, pomolili a«, klsdnl tajnik, J« 21. t, m. realg. nlral In oberiem lijsvll, dt je puatll aluftbo Esto, ker ee ne strinja e Rooeeveltovo valutiIfo politiko, katera po njegovem mnenju vodi v Inflacijsko paniko In popo-len polom kredita federjilhe vla-i«. — To j« le tretji aattadni u-•adnlk, ki J« rsbellral proti Roo-»eveltu. Zaklndnl tajnik Woodin le bil poslan ns "dopuatf In nje-rov podtajnlk G. Acheaon je tudi puatll alulbo. ¿f» KnJIleval ak la aa* Tako Okrogle, tako Trdne, tako LaliV « j« rrdi-tl. f*nt« t*MWo dej« prednoet ImAj Strike.. Luekie* a« poln« nabsasn« a dolgimi nitkami iabrsnlh vrat tolmli«. okrogle in Ink» prsv 4« Um. T« peitKNi. d« LueU«* vedno lahko vl«#*$«. vedno gorr rahlo. To tudi pomeni, da nI nerodnih «rakljeaih k*nerv ki l»i a« prijemali uelnle «li m«4sll lepe elvarl W lenekl lorblrl. In vask «lan poks*e vs« is v«# ftesek. ds jih a um, da pravi j« "Urile* umM*" VEDNO nain**tu t*Mt Vedno mmlfim+ßa ImMmt» VEDNO Luskin ugafrfol it* toasted SA SAÜilTÜ <*LA-U BOLm OBUS i kJL*u FKöSyjETÄ •flip Leaie AdmrnU' SMEH V DŽUNGLI avtomoobafua Poslovenil šunko Leben Potem «e je obrnil k novincu na drugi strani od mene, k majhnemu debelušnem^ židovskemu mladeniču v zmečkani, nerodni volneni uniformi, ki mu je silo slsbo pristojala Drobne kapljice potu ao mu na gosto pokrivale obraz. "Za Boga, kakšen sijajen fant!" je vzkliknil Blskeiock ter se za neskončno dolg trenutek zastrmel v Zida s porogljivo dobrovoljnostjo, dočim je žrtev, ki ji je pot v curkih 1U po zardelem obrazu, začela mencati, se zvijati in teto telesa prekladati z ene noge na drugo. "Koliko pa ate stari?" "Tri in . . . tri in dvajset let, sir." "Tri in dvsjset let! Sijajen dečko ste zares! Zares sijajen!" je ponavljan Blakelock z globokim prepričanjem, toda v hladnem lesku njegovih oči se je prevračalo tisoč nagajivih hudičkov. Potem se je pripognil ter s svojimi velikimi, od solnca ožganimi rokami začel otipavati novinčeve noge, zadnje dele, hrbet in roke, a puščajoč docela v nemar lahno izbuh-njeni trebušček. "Sijajno! Armada je ponosna, da dobi v svoj« vrste toliko obetajočega mladega moža, kakršen ste vi! Brez dvoma ste tudi vi stopili v armado, da bi svet očuvali za demokracijo?" "Yes sir," je pritrdil novinec. "Izvrstno! Izvrstno!" Podčastniki za Blakelockovim hrbtom so pokali od zadržanega smeha. III Ko smo zvečer sedeli za mizo ter večerjali, sem ujel pogovor med narednikom, ki je sedel na koncu mize, in med novodošlecem, ki je bil že služIl v armadi in se je sedaj nanovo priglasil in kot tak imel pravico, da se pomenkuje s starim vojakom redne vojske Že prvi dan, ko je bil uvrščen v polk. Videti je bilo, da je narednik poznal Blakelocka že dolgo iet. "čuden ptič, zares," je razlagal. "Videli ste, kaj je delal danes popoldne. Tako dela vedno, kadar nI krog njega nobenega višjega, da bi ga gledal. Včasih pa se niti za to ne zmeni. Je že tako z njim, da se rad pozabavt na račun prostakov in se zlasti rad ponorčuje iz novo-pečenih židovskih novincev. 'Za Bdga, kakšen sijajen fant! Zares sijajen!' — in fwtem vam gre in ga otipava od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor, kakor če bi bil konj ali krava ali puran, ki bi jih kanil kupiti, pri tem pa skuša v ubogem butcu zbuditi prepričanje, da je najmanj tak ko Benny Leonard. Tako je prijazen, da ne zapre ust niti največjemu čvekaču, marveč mu čestita na njegovi fizumni zunaj nosti ter ga še povpraša, koliko po njegovem tehta mesec, ali koliko je od zemlje oddaljeno sonce ali kaj drugega, kar ni manj blazno. In če odgovorite, da ne veste, vam bo obrazložil, kako je stvar treba izračunati — v resnici Je namreč prava potujoča enciklopedija —ter vam naroči, da se po dveh urah in štirlinštirldesetlh minutah zglasite pri njem z odgovorom. Zato je bolje, če takoj blekneš karkoli, zlasti, ker bo tvoj odgovor sprejel vedno kot docela pravilen . . . Stari vojaki tod okrog ga dobro poznajo, stavim pa, da se bo imenitno zabaval s temi novinci. Tako dela namreč vedno. Novinci mu gredo najbolje v slast, zato si jih privošči najrajši. To ti je glava, da malo takih! Sam ne vem, kolikokrat ao ga že pretakali vojaški zdravniki tu in prej na Otokih, hoteč dognati, ali je vse v redu z njegovo glavo; z druge strani pa je mož mnogo presljsjen za najučenejšega med njimi, da bi ga mogel proglasiti za blaznega. Pravijo, da je eden najboljših častnikov v armadi. Sam sem slišal trditi druge častnike, da je preveč pameten in duhovit, ker • tem samemu sebi škoduje. Že dve leti je sedaj tega, odkar služi v našem polku, pa ga še nI bilo poveljnika, ki bi ga bil za stalno postavil na čelo te ali one stotnije. Največkrat ga uporabljajo za posebne posle, za upravnika vojaške prodajalne, za sodnega maršala, ali pa ga pošiljajo na mapi-ranje v džungle. Sedaj ga je stara sablja, reči hočem "polkovnik", pustil tu v taborttču, da vežba te novince — on, po činu najstarejši kapitan v armadi!" Po večerji sem se malo razgledal po garni-ziji. Lonie ni hotel iti z menoj; mamo je pregledoval opremo, ki jo je bil pravkar prejel. Nameril sem se proti častniškim stanovom, ne da bi bil točno vedel, kam me nese korak, ko sem nenadoma opazil belo oblečeno postavo, ki mi je iz somraka prihajala nasproti z odločnim korakom. Ko sem spoznal Blakelocka v tropski uniformi, sem se mu hotel izogniti, toda bilo je prepozno. Na moj pozdrav je odgovoril strahovito rezko in kratko, nato pa se je postavil predme ter me skozi somrak z napetim zsqiinsajein, začel ogledovati od nog do glave. Bela uniforma in zlati našlvi so Rajali njegovemu temnopoltemu obrazu s prodirnimi očmi, ki so strmele vame, čudno grozljiv izraz, da me je hladno izpreletelo po hrbtu. , "Kako vam je ime?" me je vprašal. Povedal sem mu svoje ime. "A tako! Slovan torjej!" In v moje velikansko začudenje je začel govoriti neko mešanico iz ruščine, češčine in srbščine, ki mi je ni bilo težko razumeti. Višek zgovornosti pa je dosegel, ko je začel peti hvalo moji zunanjosti. Ali sem morda potomec samega kraljeviča Marka (junaka srbskih narodnih pesmi)? Ne? No, tudi tako sem zal in pogumen fant in Amerika, dežela vseh svobodnih in neustrašenih ljudi, je ponosna, da me šteje v vrstah svojih borcev demokracije. Do onemelosti me je presenetilo njegovo poznanje Srbije; šele pozneje sem odkril, česar takrat še nisem vedel, da «e je udeležil zadnje balkanske vojne kot vojaški opazovalec. ' * Potem mi je otipal roke in prii ter mi kakor kak Bernarr Macfadden toplo priporočal, naj pazim na svoje zdravje, češ, zdravo, čvrsto telo je vojakov največji zaklad. Ali bijem žogo? Igram tenis? Sem dober tekač? Ali znam jahati? Plavati morda? Kaj? Kafco? Plavati da ne znam? "Čakajte, naučil vas bom." In meni nič tebi nič je kar takoj ukazal, prinesem velik špecerijski zaboj, ki ga je zil v bližini, ml rekel, naj ležem nanj na buh, in tako sem pod njegovim nadzorom moral izvajati vse plavalne gibe. "To je vse, kar je treba znati." Ko je bila vaja v plavanju pri kraju, mi je rekel, naj snamem klobuk. Potem me je s prsti prijel za brado, mi sukal glavo sem in tja ter me ogledoval pozorno kakor poznavalec, ki opazuje silno zanimivo stvar redke vrednosti. "Res sijajen fant!" je nadaljeval po slovensko, dočim so njegove oči mežikale v porogljivem odobravanju, da sem bil kakor na žerjavici. "Ali vidite onole stavbo iz opeke onkraj ceste?" me je vprašal ter pokazal na poslopja poštnega urada. "Yes, sir." "Kaj menite, koliko opek je zazidanih vanjo?" (Dslje prihodnjič.) B. K.: Požig aamikaga parla-mtita—kapitalistična provokacija Kmslu bolričlm leta, oikarl*^"0 ni meščan jih danes zavrača, za-|a la Hugenberg, Bruening & Co ničuje in uničuj«. Edini dedič| z lahkoto odpravil, da pa bo pro- kulturnih dobrin preteklosti ostane proletariat. Fašizem j« pljunil danes na nekoč najsvetejšo in v razredni borbi s fevdalizmom težko pri- so zašvlgall plameni Iz nemškega parlamenta. Nepopisen teror narodnih socialistov divja od takrat po vsem, kar Je Hitlerjevemu režimu in duhu tretje Nemčije naaprotno. Nekaj tednov po požaru v parlamentu so napravili drugI večji ogenj, v katerem so sežgali tiste knjige, ki so govorile drugače, kakor hoče nov fašistični režim Nemčije. Kakor v dobi Inkvizicije in katoliške protireformacije skuša fašizem uničiti vae kulturne dobrine, ki presegajo nj«govo območje In njegovo pamet. "Gehorsam und lsnge Belne", kakor je dejal Ni etzache o germanstvu, je postal idol Nemčije, ki je nekoč rodila Goetheja. Kultura je fašizmu nevarna, zato je fašizem proti kulturi. Kapitalistični «istem j« v zatonu, zdaj a« brani a skrajnimi sredstvi, lafte aamemu sebi, govori o preporodu, ki pa nI nič drugega kakor poslednji napor rešiti to. kar se ds. Meščanski rszred. msnlfestirsn po fašizmu, grise tako rekoč • aamega aebe Kulturne dobrine, ki jih je za razvoj človeške družb* v višjo stopnjo doprinesla francoska ro-♦voUiclja, tarej dobrine, ki jih j« pripravil nekoč meščanski raz. red sam, ao mu dane* na poti govore proti nJemu In fallatlč- parlament. Toda početje fašizma j« strahopetno, sramotno, nizko. Hitler še vedno ne upa priznati. kdo so pravi poligalci par-lamenta, Četudi v« danes že ves svet zanje. Preiskovalni sodnik drlavnosodni sv«tnlk Vogt, se j« trudil m«s«c4 in masece, ds je "pripravil" material ta obtožni-co, Hitler jo celo zagrozil, dR bo dal krivce javno obaaitl, Če n« bodo govoric«, da ao narodni socialisti sami sežgali parlament, ponehale. Proc«s se vleče skoraj I« dva meseca. Torgler in Bolgari Dlmitrov, Popov in Tanev čakajo na hitlerijansko obsodbo. HltleriJanska justtea so pripravlja na zločin, ki ga pa mors svet preprečiti. NI dovolj, da so v svojih j«čah pobili, postrelill i* toliko in toliko ljudi, ds so mnoge t mučenjem pripravili do samomorov, sdaj hočejo povsem legalno slaviti .avoj trlumf. kakor rimaki cesarji nad vojnimi ujetniki. Kajti tudi obtoženi Tor. In tovariši ao vojni ujetniki, tve razrednega boja današnje družbe. Na samo zato. ker mu je bil tudi parlament na poti temveč predvsem zato. ker mu Je bilo orgsnlsirano Marksistično delavstvo trn v peti, je dal nemški fašizem zažgati parlsment Dobro se Je zavedal, da bo ljudi .letariat zanj trdi oreh. Zato se je bilo treba poslužiti vseh sredstev, od javnaga terorja do svi jače, samo, da se pride do cilja Kapitalizem je treba rešiti. Naj bo kakor hoče. Toda to skrito nujnost in potrebo j« ,treba ma-sklrati, skriti za idejo borba zoper tiste, kapitaliatični Nemčij nevarne cilje, za katere se bor ne samo nemški, ampak ves proletariat. Toda stvar vendar n bila enostavna. Treba je bilo naj ti VZROK za teror, ki je bil že davno v glavah Hitlerjevih voditeljev začrtan. Treba ga j« bilo utemeljiti, in sicer tako utemeljiti, da bi se nad proletaria* tom lahko zgražal "VES" svet da bi prikimali vsi maščsnski politiki, da bi vsi kapitalisti posla-li denar za borbo proti "rdeči ku gi Zato je bila treba zažgstl par lament Toda gospoda se je vre zala. Zadeva j« prišla na dan. I. 2e takrat, ko se je po časopisih pisalo, da bo Hitler kaj hitro lik v Id i ral tudi Hugenberga, se obenem namigavalo, da Huge berg nekaj preveč ve o potai parlamenta. Danes ni v Netntijf nobene atranke več. ki bi lah! nesla Oberfohrena, bivšega predsednik« narodno-nacionalne dr-: avnozborske frakcije. Dr. Oberfohrena je sicer stalo to življenja, toda dokumenti kriče preko nje-govega groba. Uvodoma ugotavlja dr. Ober-fohren, kako neumno so narodni socialisti organizirali napad na • ^iebknechtov dom, kjer so potem našli "strašno kompromiti-rajoč" material zoper delavsko atranko, ki j« po tistih dokumentih pripravljala revolucijo — čez nekaj dni. Časopisi so pisali v stilu detektivskih romanov o tajnih shrambah, o kleteh in katakombah, kjer je našla policija vse podrobne načrte o revoluciji. Admiral v. Levetzov, ki je postal samo ZATO naslednik Pa-penovega pristaša Melcherja, ker ta NI ZNAL najti nobenih dokumentov proti delavski stranki, je 26. februarja podal uradno poročilo o znameniti najdbi. Znotraj državne koalicije so nastale hude debate. Papen, Hugenberg in Seidte so navalili na Goeringa s ludimi očitki, ker se dela a ta dipl lopovskimi triki. Posebno se je poudarjalo, kako so doku ti nemogoče slabo potvorje-ni, tako da jih nikakor ni mogoče izročiti javnosti. Poudarja-o se je, da bi si bili ponarejevalci morali vzeti za vzgled an gleške konservativce,* ki ao pred «ti sijajno ponaredili tako zvano Pismo Zinovjeva". K«r pa j« med tem stvar vendarle prišla v Javnost, ni nemškim nacional-cem preostajalo nič drugega, nego glasovati za stroge ukrepe proti delavski stranki. Na vse način« pa so se nemški nacionalisti potegovali za to, da se delavska levičarska stranka udeleži vsaj Še volitev, ker bi s« tako pr«pr«čilo, da bi dobil Hitler absolutno večino. Go«bels in Goe ring sta se zato nad nacionalc strašno razburjala. Na vsak način sta hotela doseči prepoved de lavske levičarske stranke š« pred volitvami. V«ndar s« jima rad odpora nacionalcev to ni posrečilo, četudi j« dodatno k materialu iz Liebkn«chtov«ga doma objavil berlinski "Tempo" že 26 februarja vest o nek«m pod tak njenem požaru v gradu. Zato je bilo treba insoenirat nov udarec zoper obe delavsk stranki. "Vse ja bilo pripravljeno. V pon deljek, 27. februarja, ni bil po čudel-nem načinu nihče od propagandnega itaba nacionalnih aoclallstov na volil ni agitaciji. Gospod Hitler, neomor nI . govornik, gospod Goebeli, gospod Goering sto bila v Berlinu. Prt njih J« pil poročevalec "Daily Expresse Sefton Delmar. Tako so čakali gospodje v prijateljskem krogu na svo, pošsr." 2« v tem s«stanku in miru je bila nekaj sumljivega. Nekaj j« lo v zraku, bolje reč«no, nese j« pripravljalo v narodno-lističnem podzemlju. Neu i voditelji in govorniki, k ! je bržkone marsikateri vnet iasl«plj«ni somišljenik pričakoval na kakšnem zborovanju, so ¿0 gakor igralec pred premij ero zatekli v avoj« državno-politič-na kabine, v tihem, mogoče nekoliko nervoznem pričakovanju izredne premijere tretj«ga car- fltva- !v- "Medtem so #11 poverjene! NSNDS (NSDAP) pod vodstvom ilesljskega SA •Roditelja, drlavnosborskeg» poslance Heineaa »koti kurilne hodnike palače driavnosborfckeg» predsednika Goeringa v driavni sbor. Za vsakega poeameznika, Ubranega med SA in SS vodKelji, je bilo točno določeno mesto, kjer mora ogenj podtakniti. Ko narod no socialistični opasovalec v državnem »bonT javil, da sto levičarska poslanca Torgler in Koenen zapusti la htio, sa je 8A oddelek spravil na delo. Ker jih Je bilo dovolj, Je bilo v nekaj minutah končano. Vsi so ss nato po vrai H v palačo predsednika driavnega »bora, kjer ao a» «pet oblekli v SA uniforme in odkoder ao lahko tako neovirano ušli. Ostal samo »objekt Van der Lubbe, ki je Is "previdnosti" takoj vtaknil v odsadnji hladni top svoj holandski potni list. komunistični letak ss enotno fronto, nekaj svojih fotografij, in baje le tudi iskaanlco holandeke komunistične ■trsnke. Naročen polar je bil ta.H « Tako pravi Oborfohren, ki nima nobenega vzroka lagati ali pa se postavljati v obrambo političnega gibanja nemškega proleta- likvidacijo, trajnejši pomen ima samo v tem, da je ravno radi te svoje volilne taktike bila prisi-Ijens, izdati tajnost pgžara in vsaj takrat med štirimi stenami protestirati in oponirati. Toda organizatorji požara so morali doživeti tudi javno blamažo. Napak«, ki so jih pri svojem ve-ikem dejanju napravili, so bile usodne zanje, ker so jih izdale ne samo veščemu kriminalistu, t«mv«č so tako otipljiv«, da jih spozna vsak povprečnik, ki se sicer ne peča s tajnostjo politične kriminalistike. i, Tako j« pisalo uradno poročilo izdano v noči požara, takole: "Ta poiig je dosedsj nsjstralnejši teroristični čin boljševisma v Nemčiji. Med sto in sto centi, "raadiralne-ga gradiva", ki ga je pri prelsksvi Kari Liebknechtovega doma odkrila policija, so se natla navodila za izvri-bo komunističnega terorjs po boljle-vilkem vzorcu. Po teh bi bila driav-na poslopja, museji, gradovi in iiv-ljensko vaini obrati izrdčeni plame nom ... Z najdbo tega gradiva ae je uničila začrtana izvedba boljlevi-Ike revolucije. Kljub temu bi naj bil pošar driavnega zbora znamenje sa krvav upor in meičansko vojno. 2e sa torek sjutraj ob ttirth »o bila določena sa Berlin ropanja ... itd." Ti "načrti" ao bili od policij« "odkriti" ž« 24. f«bruarja. Naj-kasneje 26. februarja j« moral za nje vedeti gospod policijski predsednik, ker ta dan j« poročal o svoji »lavni najdbi samemu gospodu Goeringu. 25. f«bruarja so po njegovem poročilu ugotovili podtaknjen ogenj v gradu, ki pa j« bil "ob pravem času" zadušen. Nastane vprašanj«, zakaj ni niti vlada niti policija poskrbela za vamostn« ukrepe, ki bi lahko požar parlamenta vsekako preprečili, če je že 24. februar ja našla vse načrte, kakor je sama v svojih sporočilih javnosti zapisala. Gospod Goering in gospod v. Levetzov pa nista dala zaatražiti niti «n«ga poslopja, o katerem govorijo tisti "načrti" iz Liebkn«chtovega doma. Iz tega s« jasno razvidi, da niso našli nobonih dokumentov v Liebknechtovem domu in da so samo čakali, da jim "nakdo" už-g« njim n«vš«čni parlament. Toda to še ni edina napaka, ki so jo zakrivili v lastno škodo. ir„f „u u Podajo, naj se Roose X ? v >vladi upro. To brošuro značila hitl«rjevska policija Van der Lubb«ja. Kot potujoči de- lavec je baj« prišel iz Holand- ske. V noči od 17. do 18. febr. j« prenočil v Glindowu pri Potada- mu. V gostilni "Pri zelenem dre- PETEK, KOVg^gj «ovanjem Hitlerja za kanci ^ zborovali vodstvi £3 desnice da bi se sporazuJ di proglasitve generalni k*, k W je predlagala levi* •lučaj imenovanja HiS kanclerja. Pa desnica nTJ t«ga sporazuma, izgovorila1 odloga za premišljevanje in t«m njenim premišljevanj *amo Hitler postal lj££\ Pak se je polastil tudi v J P0skrt*' za svoj brambo in za svoj napad n lavstvo. Enotna fronta je i tem razbita, ker je deiJ dela v generalnem *trajk J tek meščanske vojne in je dopustila, da je prišel Hitli <*last. Ni ji bil sicer nič leten zato, ker jo jc prav neknm sunil, kakor vse < "zopernike prebujenega nej ga naroda," vendar je kljub mu temu dosegel sporazum notno fronto — Van der L Na vsak način mora biti t spodek velik talent, ker j, pričal vodstvo SDP, da je institucijo, za katero se je borila, jo na vse kriplje za» jala in branila od konca i ne vojne naprej, sežgati. Gospod Hitler in Goerii je pravljica za otroke! P« pripovedujte svojim otr kajti proletarski vam ie nt verjeli! * (Dalje prihodnjič.) vesu" j« pokazal svoj "holandski" potni list in v knjigo je vpisal svoj« polno im«, rojstni in domovinski kraj. — 19. februarja j« mogoč« priftel v Berlin, kjer si je v najkrajšem času pridobil zaupanj« v glavnem vodstvu ob«h delavskih strank; kajti v prej citiran«m sporočilu beremo, da je "požigalec državnega zbora priznal svojo zvezo tudi z nemško aocialistično stranko. S tem priznanjem je komu-nistično-sociald«mokratska enotna fronta postala javno dej-stvo." — Tako j« na zelo lahek in spreten način dosegel po mnenju Go«ringova poročevalske službe mladi brezposelni Holandec tisto «notno fronto nemškega prol«ta-riata, za katero se je levica borila te v«č mesecev, pa ni mogla ničesar doaeči. V noči pred ime- TRETJA INTERNACIOI IN SOVJETI Konflikt med tretjo inter nalo in sovjetskim pod uradom Ko je sovjetski zunanji sar Litvinov odhajal v ko, kjer je imel z Rooaei dalekosežna pogajanja n«ga in gospodarskega po s« j« pred njegovim od iz Moskve odigral oster k< med njim in predsedstvo tj« internacionale. Sled namreč pred kratkim izd ko protiameriško brošu kateri se predsednik Roi ostro napada kot največj ralec ameriškega delavit s« ameriški delavci in fsi se telo predsedstvo tretje ii cionale izdati tudi v ang jeziku, č«mur se je pa boi politični urad odločno up da ne gre, da bi v trenut si sovj«ti prizadevajo vi viti z Ameriko zopet no( in prijateljske razmere, jim tako zelo potrebni, gočilo .predsedstvo tretje nacionale s to sovražno b že začeta pogajanja, sam je zagrozil, da, če b< dali angleški prevod te bi bo on odstopil kot zunanji sar. Spor je bil hud, s pi stvo tretje internación končno moralo izdajo umakniti in s tem kapil pred političnimi interesi tov. Ta rešitev je načeli nosti, ker ksže, da se dr ki sklenjejo s sovjeti pr ske pogodbe, ni več bati skve inspirsne komur propagande. Ali aU naročati as Troaveto'? Podpirajte m TISKARNA S.N.P tPBBJIMA VSA m-iru riata. saj je sam odločno izjavil, ds V )e on asm kakor njegova stranka s zatiranjem političnega gibanj« proletariats sicer popol-strinjala. Nj«mu In nje-atranki j« šlo «dino v to- äji Bgj* ko WpP legalno delovala. Vse meščanske ** lovičarako delavako at ran- frakcije ao zapadle fsšistKnl "Gleichachaltungi". Da t lato na-m I ga van je o potlgu parlamenta, ni bilo neutemeljeno, se J« fcka-zalo potem, k* is iašel v i »os* m stvo vtlhotapljenl članek dr. Er- ko, v kolikor jim j« bita potreb-na zato, da n« dobi Hitkr pri vo-lltvsh absolutne večin«. Enostavna volilna taktika, ki sicer ni obvarovala nemške nacionalne Stranke pred kapitulacijo in ? tttkariko obrt »padajocaj Tiska vabila ss veselic« (n shode, vizitaies, A knjig«, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrva slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku is VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAJ & N. P. K DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI S.N.P.J. PRINTER W74I Sa.