. Blagor nijm.M so čistega serca,Bajti Boga "bodo gledali. Mat.5,8. Verlag-roa Carl Nayor in Uiirnberg. svojim nevestam na serce govori, ali Ena in trideset najtehtnejših resnic v premišlje¬ vanje zlasti v pustu, o šmarnicah, pri duhovnih vajah in misijonih, z mašnimi in dragimi molitvami. Spisal Anton Lesar, profesor c. k. više realke v Ljubljani. Drugi natis. Z dovoljenjem prečast. ljubljanskega in kerškega škofijs tva, --0O©£g0O'=- V Ljubljani 1872. Založil M. Gerber. Tisk Blaznikov v Ljubljani. IMOJ d’IO^ V t.Y,A\XU H') ■1W)tl M ».'.«1 •’> ..“I .iM 110374 1. dan. Človek! cemn si vstvarjen? Tf^juba keršanska devica! Bog te je vstvaril, da Njega spoznavaš, častiš ia ljubiš, in samo sebe' v tej ljubezni zveličaš. — Ravno zavolj tega je Je¬ zus Kristus za-te umeri; ravno zavolj tega sv. Duh te posvetil. — Bog ti je tel<5 in neumerljivo dušo dal; živiš pa zlasti zavolj duše na tem svetu, in ne zavolj telesa. Teld je le minljivo dušno stanovanje, le prah in pepel, m se bo v kratkem vernilo v zemljo, iz ktere je vzeto, duša pa bo vekomaj živela; za dušo ti bodi torej poglavitna skerb. Moja ljuba devica! prizadevaj si vendar, da svojo dušo rešiš in zveličaš ; ako si dušo pogubiš, vekomaj si več ne boš popravila storjene škode; —• eno samo dušo imaš, če to zgubiš, zgubila si vse, zgubila na vse večne Ča- 4 se. Kaj ti torej vse drugo, ves svet, po¬ maga, ako svojo edino dušo pogubiš? Ne žabi torej nikdar, ljuba moja devica, da je tvoja duša vstvarjena le za to, da Boga vekomaj gleda, ljubi, vživa. (čislaj in spoštuj torej svojo dušo, kolikor le moreš, in ne daj se zapeljati, da bi kaj storila, kar bi moglo škodovati tvoji edini duši. Svet, hudobni duh in spačeno tvoje lastno mes<5 te sicer zalezavajo ter si prizadevajo, od visocega tvojega poklica odpeljati te, ali varuj se svojih sovraž¬ nikov, zlasti takrat, kedar se ti najbolj prilizujejo; zakaj oni ničdruzeganočejo, kakor pogrezniti te v večno pogub¬ ljenje; čuj torej in m61i, da ne padeš v skušnjavi. Premaguj se vtem kratkem življenji, v nebesih ti Bog stoterno poverne vsako vojskovanje. — Pogo- stoma se spominjaj, kaj je pobožna devica v Florencu na Laškem odgovo¬ rila mladenču, ki jo je hotel v greh zapeljati in jej veliko plačilo obetal. Rekla mu je keršanska devica: ,,Kaj, ti misliš, da svojo dušo tako malo čislam? Ako bi mi ti zaklade vsega 'svetd dal, svoje duše vendar satanu ne prodam; pripravljena sem, svoji duši v zveličanje z veseljem umreti in nič me ne more nezveste storiti zvestobi, ktero sem Jezusu Kristusu obljubila pri sv. kerstu.“ — Te lepe besede so gotovo vsacega kristjana vredne. O da bi jih tf nikdar ne pozabila! Pomisliki skoz dan: 1. Bog me je le zato vstvaril, da Njega ljubim in sebe vekomaj zveličam! 2. Le eno samo dušo imam; ako to zgubim, vse je za-me zgubljeno! 3. Ali mi more kdo edino mojo dušo po- verniti, ako jo pogubim? Izdililjeji: 1. Moj Bog ! Ti si me vstvaril, da Tebe ljubim; in to tudi jaz hočem s Tvojo milostjo! 2. Moj Bog zveličati se hočem, naj velja, kolikor hoče! 3. Jezus! Marija! sv. Jožef! varujte mojo dušo vsake pogubne nevarnosti! -*-•*«*■- 2. dan. Smertni greh. Na tem svetu je le eno samo hudo, in to je smertni greh. •— Bog, ki te je za večno zveličanje vstvaril, odkazal ti je tudi pot v zve¬ ličanje, t. j. On ti je zapovedi dal ter zapovedal, na tanko spolnovati jih! ako tedaj vedoma in prostovoljno ktero njegovih zapoved v važni reči prelomiš, Boga, Gospoda nebes in zemlje, smertno žališ in zaničuješ. — Ljuba moja keršanska devica! ti revna stvar se prederzneš, svojega Boga žaliti! Pomisli vendar, koliko milosti in dobrot ti je Bog že skazal; —• vzemi v roko moj sveti križ in mene, svojega Zveličarja, na njem le nekoliko pre¬ mišljuj, in spoznala boš, kako nezmerno nehvaležna si, ako le en sam smertni greh storiš, ker me ž njim vnovič na križ pribijaš! — Moja ljuba devica! za česa voljo si pa vendar tako nehvaležna, da Boga žališ ? Oh, zavoljo kratkega mesnega ali posvetnega veselja, — zavoljo kakega majhnega Časnega dobička, zavoljo nekoliko posvetne časti Tebe, o Bog in večna ljubezen, Tvoji otroci zametu¬ jejo in svoje duše satanu prodajajo! —■ O keršanska duša! premišljuj za Božjo voljo saj nekoliko to nezmerno človeško neumnost in hudobijo! In ako te še to ne presune, spo¬ minjaj se še kazni, ki te zavoljo smert- nega greha zadenejo ? — V tem hipu, ko grešiš, sovražnica Božja postaneš, — tvoja duša zgubi posvečujočo milost in vsa zasluženja, ki si si jih bila dosehmal nabrala; — vest te začne peči, — marsikterikrat te še kakošna bolezen, sramota, nadloga že na tem svetu le zavoljo greha zadene; — ali kaj te še lev večnosti čaka? Ako v smertnem grehu umerješ, zgubljena so sveta in lepa nebesa za te na vekomaj; nikdar ne boš Bogd gledala; — pogubljena si, obsojena v pekel, kjer boš terpela kazni, ki se ne dajo popisati, kazni, kterih nikdar konec ne bo! — O moj Bog! kako strašno je, večno pogub¬ ljenje le misliti! Keršanska devica! vsega tega se spomnjaj, zlasti takrat, kedar te skuš¬ njave nadlegujejo; ostani vendar svo¬ jemu ženinu, ljubemu svojemu Jezusu, vselej zvesta, nikdar se ne daj odter- gati od Njegovega serca, ki te neiz¬ rečeno ljubi. Nikdar ne nehaj jokati se, ako si le enkrat smertno grešila! — ako boš pa odslč še kterikrat tako nesrečna, v smertni greh zabresti, o, hiti, hiti k sv. spovedi in ne hodi nikdar spat, preden se ga nisi popol¬ noma skesala. Prav in koristno bi bilo, ako bi tudi tl storila, bar od sv. Angele vemo; kolikorkrat je ona šla mimo kakega križa, postala je pod njim in zdihnila: O moj križani zveličar! ko bi te pač nikdar ne bila razžalila! o moj ljubi Jezus, daj mi rajŠe umreti, kakor te še enkrat razžaliti!- Pomisliki: 1. Smertni greh je najstrašnejše hudo, — in jaz se ga tako malo bojim! 2. Vsaki smertni greh me spremeni v sovražnico Božjo! 3. Ako v smertnem grehu umerjem, po¬ gubljena sem, pogubljena na vekomaj ! Izdihijeji: 1. Naj se mi prigodi, karkoli si hodi, le smertnega greha ne več! — 2. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus, vse rajši terpim, kakor da bi Tebe še kedaj žalila! — 3. O moj Jezus, daj mi velik strah do greha! -4*-- 9 3 . elan. Smert. v Življenje hitro teče, naglo pride smert! Vsaki človek mora umreti: nekdo popred, nekdo pozneje, Bog- sodi. Smert nobenega razločka ne dela : mladi in stari, bogati in ubogi, visoki in nizki, otroci in starši merjd. — Ta je za plučnico v svojih mladih letih umerla, ta je za jetiko umerla, ta je na nagloma umerla, —tako slišiš sko¬ raj vsaki dan, da ljudje govorijo, —• v kratkem bodo tudi od tebe tako djali. Tvoje življenje je na tanko nit navezano; tvoji dnevi so od vekomaj že sešteti. Kedar se nitka uterga, iz¬ tekli so se tvoji dnevi in konec je tvojega življenja na tem svetu. Tudi ti moraš enkrat umreti, to veš; ali pa tudi veš, kedaj ? — Ali boš še dolgo živela? — ali smert kmalo — po-te pride? — ali nagloma umerješ? ali boš dolgo bolna ležala? ali boš utegnila, pripravljati se za smert? — Vsega tega ne veš; le Bogu, vseved¬ nemu, je znano. — Oh, od smerti tako malo veš, in vendar ona toliko razsodi! 10 Smertna ura ti ali nebesa ali pekel prisodi. Kakor si živela, tako umerješ! Ali te ta misel ne priganja, vedno pri¬ pravljati se za smert? Ali nebi imela večkrat smerti spominjati se? Ljuba moja devica! beži pred grehom, varuj se nečimurnosti tega sveta! Kedar ti bodo smertno svečo deržali, tedaj boš še le spoznala, kako neumno in minljivo je vse posvetno! Oh, da to spoznanje ne bi bilo pre¬ pozno za-te! O, da bi pač zdaj v svojih zdravih dneh svet tako spoznala, kakor ga bodeš o smertni uri! Ležala je nekdaj na smertni postelji mlada bogata in lepa devica. Približala se jej je smert, preden je je priča¬ kovala. Njeni starši so jej prikrivali nevarnost v kteri je bila. Ko je pa že prav blizo smerti bila, jeli so jo vendar opominjati, naj bi se za smert pripravila, toraj svojo vest očistila, ker bo menda vendar le morala umreti. — Oh, kako je mlada hčerka pri teh besedah jela zdihovati in jokati se: Tako mlada sem še, in že moram umreti! — Starši in njen duhovni oče jej prigovarjajo ter jo pregovorč, da se vendar vda v voljo Božjo in prosi 11 svetili zakramentov. Preden jih prejme, rekla je poklicati prijatlice, ktere z umerjočim in presunljivim glasom tako le nagovori: Preljube moje prijatlice! želela sem še enkrat z vami govoriti, preden umerjena, da vam dopovem, kako minljive so vse posvetne redi. O, ko bi v6 svet s temi očmi gledale, s kakoršnimi ga jaz zdaj vidim, pač bi spoznale, kako vas goljufajo njegove nečimurnosti; — spoznale bi, da je na svetu vse prazno, razun Boga ljubiti, Njemu samemu služiti. Moja smertna ura se bliža, tudi vam bo kmalo bila. Bodite modrejše, kakor sem jaz bila in skerbnejše se na smert pripravljajte. —- Poslednjič z vami govorim. Molite za-me; tudi jaz hočem spomniti se vas, ako usmiljenje najdem pred obličjem Božjim!-Potem sprejme sv. po¬ potnico in kmalo svojo dušo izdihne. Njeno ginljivo slovd pa je zapisano ostalo v sercih njenih prijatlic. — Ljuba nevesta Kristusova! tudi ti nikdar ne žabi tega poalovljanja. Pomislila: 1. Gotovo enkrat umerjem; ali bom §e dolgo živela? 12 2. Morebiti kmalo kmalo umerjeni; bom li pripraljena? 3 , Umreti moram; ne vem pa, kedaj ? — ne vem, kje? — to pa vem: ako v smertnem grehu umerjem, pogubljena bom na vekomaj!- Izdihljaji: 1. O Marija, stoj mi na strani v moji smertni uri! 2. O moj Bog, daj mi milost, pobožno živeti, da srečno umerjem! 3. O moj Bog! že zdaj ti darujem sebe in vse, kar imam, saj moram enkrat tako vse zapustiti! — — 4. dan, Še nekaj o smerti. Ljuba moja devica! enkrat umerješ in zapustiš vse. Bodi bogata, kolikor koli hočeš, o smertni uri ti nič ne ostane, ne premoženje, ne lepa oblačila, ne lepota. — V nekem Laškem mestu, Spalato po imenu, živela je njega dni devica, ki je rada nosila gizdava oblačila. Bog njeni nečimurnosti in gizdosti s tem konec stori, da jej pošlje hudo bo¬ lezen. Nič ni hotela vedeti in slišati o smerti; ali smert se za to nič ne 13 zmeni in pripravlja se že, pokositi jo. Gizdava devica čuti, da jej smert sedi že v zatilniku, pa si vendar veli prinesti najlepše oblačilo, ter se ž njim še enkrat olepotiči. Ljudjč, okoli nje stoječi, ne vedo, kaj to pomeni; kar posvetna liči jame tarnati in zdihovati: Tako moram tedaj v svoji najlepši starosti umreti? Tako lepa sem in moram ločiti se tega sveta ? — Okoli stoječi si prizadevajo tolažiti jo, ali gizdavka ne sprejme nobene tolažbe in — umerje. — Moja liči! poglej tudi, kakosna se s telesom godi? — kako neusmiljena smert ravna z najlepšim telesom? — Ze preden smert nastopi, vsa lepota zgine; oči otemn6, lica oblede, moč upade. — Kakošna se bo s tvojim telesom v grobu godila? Oh, teld začne gnjiti, červi se v njem zaredč, mes«5 pojedd, kosti oglojejo; iz gnjilobe strupen smrad puhti. Tudi najboljša prijatlica te ni v stanu pogledati brez groze. Malo let, in od tvojega telesa ni nič, kakor pest pepela. Ljuba moja hči! spomni se vendar večkrat, kako spremenljivo je vse po¬ svetno ; tvoje teld je le dušno zagrinjalo, začasno njeno stanovanje; gladka koža 14 tvojega obraza, kterega tolikrat vzer- kalu ogleduješ, pokrivalo mertvaške glave je le. O kako nespametno je torej, toliko za telo skerbeti! Koliko neumniše pa zavolj telesa dušo pogubiti! — Pogosto se torej spominjaj podobe, v ktero smert spremeni tvoje telo! — Sloveč mašnik je v nekem mestu postne pridige imel; kar ga neko opra¬ vilo v Pariz pokliče. Pred njegovim odhodom k njemu gizdava, prevzetna gospd pride prosit, naj bi jej lepo zer¬ kalo prinesel iz Pariza. Mašnik obljubi. Čez nekaj časa se verne in gre v hišo, kjer je una posvetna gospa pre¬ bivala, ter jej zerkalo nese pod plaščem. Naglo ga popraša, jej je li prinesel, česar garje prosila? — Prinesel, prine¬ sel, jej duhoven odgovori, toda pokažem ga ne, dokler ni vse družine skupaj. Gosp4 vso družino skliče, mašnik pa jim mertvaško glavo pokaže rekoč: Glejte, to je najboljše zerkalo! To je glava sprelepe deklice; v t4h temnih luknjah so bile nekdaj bliščeče ognjene oči, — na teh golih stenah lepi lasci, — tukaj beli zobci. In tako vso mert¬ vaško glavo popisuje. Poslednjič pa tako le sklene: Kar ste vi zdaj, bila 15 je ta mertvaška glava nekdaj, in kar je ona zdaj, boste tudi vi kedaj. Giz- dava gospd se spreoberne in spokori! — 0 kako dobro bi bilo, ako bi se tudi ti, ljuba moja nevesta večkrat ogledovala v tem zerkalu! — — Pomisliki: 1. Mimo pokopališča grede pomisli, da boS tudi ti na njem ležala! — 2. Kedar slišiš merliču zvoniti, poprašaj se: bi bila li jaz prav pripravljena umerla, ako bi meni pel mertvaški zvon ? 5. Kedar te gizdost skuša, spomni se smerti. IzdiliJjeji: 1. Moj Bog, varuj me gizdosti! — 2. O moj Jezus, kako nespametna sem bila, da ti že dosle nisem služila iz vsega serca! — 3. O Jezus, daj mi milost, da svoje telo zatajujem in želim le Tebi dopasti!—• --- 5. dan. Posebna sodba. V trenutku, ko se duša loči telesa stopi pred ostro sodbo Božjo. 16 Ljuba moja liči! pred vsem drugim premišljuj, kdo bo tvoj sodnik ? — Jezus Kristus bo, On vsevedni Bog. — Ob pravični Bog! kako se bo pri sodbi godilo duši, ktera ni ljubila Je¬ zusa, ampak Velikovec žalila-ga? — Božji zveličar ti bo naštel vse milosti, ktere ti je skazal, vse opominjevanje, ki ti je došlo, sv. zakramente, ktere si pogostoma prejemala, nauke in svarila, Id so ti jili dajali tvoji starši, učeniki, spovedniki. — Hudobni duh te bo tožil zavoljo vseh grehov, ki si jih sama storila, ali si kriva bila, da so jih drugi storili. Oh, tam ne bo nič skritega ostalo, vse bo razodeto, vsaka pregrešna misel, želja, beseda, pogled. Hudič te bo tožil, angel varh bo zoper tebe pričal, oh! kam se boš djala? Se boš li izgovarjala s tem, da si bila preslabotna? — Jezus ti bo odgovoril: Ali ti nisem zadosti milosti ponujal, zakaj nisi hotela prejemati svetih za¬ kramentov, da bi se bila okrepčala z mojo milostjo?-Bodeš mar djala: Tudi drugi so ravnali, kot jaz. Ali Jezus ti bo odgovoril: Le bi bila ti za-se skerbela. Drugi bodo kaznovani zavolj svojih grehov, in ti zavolj svojih. 17 Ljuba moja duša! tam ne pomaga noben izgovor nič; z nesprosljivo ostrostjo bo sodnik svojo sodbo izrekel: Poberi se od mene; ti nisi mene ljubila, ti si mene žalila; tudi jaz ne morem ljubiti tebe, poberi se od mene v večni ogenj. 0 keršanska duša! naj te vendar te prestrašne besede presunejo, varuj se greha, rajše ljubi Bogd iz vsega svojega sercii^ ne bodi mu nikdar veo nezvesta. Kakošne grenke solze boš na smertni postelji točila, ko ti bo iti pred sodnika s težko obloženo vestjo! — Deklica, ki je vse svoje življenje nečimurnosti tega sveta služila, bila je na smertni postelji. Duhovni pastir zraven nje stoji in jo na smert pripravlja. Malo preden umerje, se jej vest zbudi, deklica jame obupovati zdihovaje: O pravični Bog! kako bom mogla izgo¬ voriti pred Teboj svoje pregrešno živ¬ ljenje! Gorjč meni! s svojo gizdavo obleko, s svojim nesramnim govorje¬ njem, z vsem svojim grešnim življenjem bila sem tolikim v pohujšanje, toliko nedolžnim dušam v pogubljenje. Vsi ti me bodo tožili pred Jezusom, mojim ostrim sodnikom! — V tem umerje. —, Jezus Kristus. 2 18 Ljuba moja hči ! misli vendar več¬ krat na sodbo, pripravljaj se na-rsjo, svoji duši ne nakladaj pregrešnega djanja, kterega ne boš mogla nikdar opravičiti ali izgovoriti. Pomisliki: 1. Enkrat boš gotovo sojena in sicer po ostri pravici, pred ktero ni izgovora! 2. Delaj pokoro, dokler je dan, zakaj pride noč, v kteri ne more nihče več delati! 3. Pogosto svojo vest izprašuj; sama se ostro sodi, da te Bog ne bo moral ostro soditi! Izdililjeji: 1. Moj ljubi Jezus! bodi milostljiv meni, ubogi grešnici! 2. Moj ljubi Jezus! O, ko te pač nikdar ne bi bila razžalila! - 3. Moja ljuba mati, Marija, sprosi mi milost, da do smerti ostanem zvesta svojim dobrim sklepom! • -- 6. dan. , Vesolna ali poslednja sodba. „Mertvi vstanite in pridite k sodbi!“ .*— Tako bodo poslednji dan angeli 19 božji s trobentami mertve klicali k sodbi. In vsi grobi se odprd, vsi mertvi zapuste svoja počivališča in vsaka duša se zopet sklene s svojim telesom. , Ljuba moja hči! oh, kolika groza te bo, kedar se pogubljena duša sklene s svojim pregrešnim, nečistim telesom! Kako se boš tresla, kako boš trepetala, ko se prikažejo znamenja k po¬ slednji sodbi. „Zakaj Bog bo, pravi v bukvah modrosti (5, 18.), celo na¬ turo oborožil, da se bo zmaščeval nad svojimi sovražniki, in ves svet se bo ž njim bojeval zoper neumneže in bu- dobneže.“ — Solnce otemni, luna več ne da svoje svetlobe, zvezde z neba padejo, vsi narodi na zemlji bodo tu¬ lili (Mat. 24, 29. 30.). — Grom bo zemljo stresal, bliski bodo iz oblakov švigali, in angeli božji bodo z ognjenim mečem vse ljudi k sodbi gnali v dolino Jo- zafat. --Tedaj, ljuba keršanska duša, vsi se tamkaj zberemo. Tvoji starši, tvoji bratje, tvoje sestre, tvoji prijatli in znanci, tvoj spovednik. Tam bodo odperte bukve, v kterih bodo z ognjenimi čerkami zapisani vsi tvoji grehi, ves svet jih bode bral. -- 20 Draga moja hči! sojene bodo vse pregrešne misli, najskrivniše hudobne želje, vsaka slaba, gerda, še celd ne¬ potrebna beseda. — Na dan pridejo vsa hudobna dela, vsa djanja teme. kar si na skrivnem storila, vse bo raz¬ odeto, — razodeto tvojim starišem, tvojemu spovedniku, kterirn si svoje hudobije prikrivala in se pošteno ka¬ zala; šteli se bodo vsi tvoji božji ropi — nevredno prejeti sveti zakramenti. — O, hribi, pokrijte nas, gore, padite na nas, — bodo nesrečni hudobneži klicali; pa zastonj, v njih osramotenje mora biti razodeto vse in ves svet spoznati, kakošni šobili! — Tedaj pa ljubi Jezus pobožnim poreče: Vi ste mi bili v malem zvesti, vi ste me lju¬ bili, vi ste se hrabro vojskovali, pre¬ ganjani ste bili zavolj mene; pojdite torej sem, jaz vam hočem zdaj solzd obrisati, jaz vam hočem dati veselje, ki sem vam ga od vekomaj pripravil! Vi, hudobneži pa, ki ste rajši ljudčm in svetu dopadli, kot meni; ki ste vse bolj ljubili, kakor mene, poberite se spred mene — v večni ogenj; veko¬ maj bodete terpeli, vekomaj z zobmi škripali! — 21 Tedaj se ločitev prične; Oh bridko ločenje! Stariči bodo svojih otrok, bratje bratov, sestre sester, prijatli prijatlov ločeni! Oh grenko slovd, ki se bode dajalo za vekomaj! — Poberite se, v brezen, bodo angeli božji klicali, •—• hudobni duhovi pa bodo planili nad hudobne ter jih vlekli v večno ječo! Peklenska vrata se zapečatijo: Vekomaj — vekomaj! nikdar nikoli — nikdar nikolijim bo vedno na ušesa donelo! (5as je minil, večnost se je pričela — večnost, ktere nikdar konec ne bode! •-O, ljubi moj Jezus! ali nimaš nič več usmiljenja? — oh Jezus! kje je tvoje usmiljenje!-Ni ga več, v večnosti le ostra pravica vlada! — Pomisliki: 1. Pred vsem svetom bom enkrat stala, vse me spozna, kakošna sem! 2. Kako neumno j e, sramovati se, spoved¬ niku grehov spovedati se; saj jih bo ves svet zvedel, naj jih še tako pri¬ krivam ! 3. Ali sem zdaj v takem stanu, da bi se ne sramovala, spoznana biti pred vsem svetom! Izdihljeji. 1- O Jezus! daj mi milost, da se resnično spreobernem. 22 2 . Marija, mati moja, sprosi mi pri Jezusu odpuščenje grehov! 3. Usmili se me, o Bog, po velikem svojem usmiljenji! — — --- 44 « - 7. dceii. Pekel. Pekel je strašni kraj, kjer pogu¬ bljeni terpč večne kazni. Ljuba moja hči! Poslušaj kakošne kazni pogubljenih čakajo? Kar si koli moreš grozovitega, strašnega le misliti, grešnika v peklu čaka. Živ ogenj ga obdaja, strašen smrad ga nadleguje, strupene kače in neumerljivi červi mu sereč grizejo; strašno tuljenje obupanja mu po ušesih doni; — večna žeja in glad ga morita! — Ali, to še ni najhujša kazen. Zgubil je večnega Boga, njegovo ljubezen zapravil na vekomaj! Ljubega Boga, najviše bitje najboljšega očeta zgubiti na vekomaj, nikdar videti ga, oh, to, to je zguba, ki vse preseže! — Tukaj na svetu nimamo tolikega hrepenenja po Bogu, ker ga še ne »poznamo, kakoršen je; — ko se pa enkrat duša telesa loči in Boga, nei¬ zrečeno in neskončno lepoto zagleda, 23 obudi' se jej neizrekljivo hrepenenje, skleniti se z Bogom, s studencem vsega dobrega, vsega ljubeznjivega. — In te večne lepote se pogubljena duša veko¬ maj loči, je nikdar ne vidi; — svetniki božji pa bodo vekomaj Bogd gledali in vživali zveličanje, kterega še nobeno človeško serce na svetu ni občutilo. — Pogubljeni bodo preklinjali in rotili sebe in Boga, v vednem nepokoji bodo živeli. Draga moja hči! pomisli še, kaj in kako bo pogubljenim vest očitala: Boga, svojega očeta, si iz lastnega zadolženja zgubila; ko se ne bi bila tako gizdavo oblačila, zdaj ne bi tukaj gorela! — Ko ne bi bila nikoli unega plesišča videla, zdaj ne bi tukaj terpela! — Ko ne bi bila unega mladenča spoznala, v une pregrešne druščine za¬ hajala, zdaj ne bi med peklensko der- baljo živela! — Keršanska duša! zavolj kratkega veselja na svetu si lepa nebesa, večno veselje zgubila, in si to večno terpljenje nakopala! Ena sama odkri- toserčna spoved s pravim kesanjem, kratka pokora, majheno zatajevanje bilo bi ti večni venec na glavo posta¬ vilo, -— in tukaj boš med zaverženimi 24 in hudobnimi duhovi vekomaj ječala, vekomaj gorela! Gorje, gorjč! duša moja, za-te ni več rešenja! — — Priserčna moja hči! kaj ne, ko to le bereš, že trepetaš; — oh, kaj še le bo, ako v pekel stopiš! — Ker se pekla tako bojiš, zato skerbi, da va-nj ne prideš, ogibaj se pota, ki v pekel pelje, varuj se vsega, kar bi te moglo v pekel pahniti! — Sv. Frančišek Je¬ ronim, goreč misijonar, je enkrat v nekem mestu pridigoval, prižnica bila je po¬ stavljena poleg hiše, kjer je prebivala nesramožljiva ženska, Katarina po imenu; ravno je pri sebi imela nekaj mladenčev, s kterimi se je razveselje¬ vala. Smejali, peli, plesali so med tem, ko je pridigar govoril. — Prihodnjo nedeljo je sv. misijonar zopet mimo tiste hiše šel, in za njim veliko ljudi. Ko do Katarininega prebivališča pri¬ dejo, bilo je yse mirno in tiho; svetnik postoji ter svoje spremljevavce popraša, zakaj je vse tako tiho ? — Oh, duhovni oče, ali ne veste, zakaj ? — Katarina je tako na naglem umerla, da se še spo¬ vedati ni mogla. —• Kaj, misijonar popraša, brez spovedi je umerla? Poi¬ dite z menoj, poglejmo jo. Sli so v 25 stanieo kjer je ležal merlič. Sv. Fran¬ čiška sv. Duh navdihne, in Frančišek trikrat glasno zakliče: ,,Povej nam, Katarina, kje si? —- In glej: bledi ustnici se odprete in mertva z obupnim glasom zakriči: — V peklu! — V peklu! — Slišite li, svetnik okoli sto¬ ječim reče, v peklu! Jezus! Marija! sv. Jožef! —- v peklu! Ljuba moja hči! Ali te ne spreleti strah in groza ? O, ne boj se le, temuč poboljšaj se! — — Pomisliki. 1. Vsaki smertni greli me na vekomaj v pekel pahne, ako v njem umerjem! 2. Ali je to veselje, za ktero moram vekomaj terpeti? 3. Ako le še enkrat grešim, morebiti se bom na vekomaj v pekel progreznem! Izdihljeji: 1. O, moj Bog! večna zahvala ti bodi, da me že nisi zavergel, kakor sem že velikrat zaslužila! 2. O Jezus! usmili se me, ne zaverzime, jaz te hočem vekomaj ljubiti; v peklu bi te mogla pa vekomaj preklinjati! 3. O Marija! prosi za-me, da me tvoj ljubi Siu vekomaj ne zaverže!- ---off*—-• 26 8. dan. Pokoro delati je potrebno. Preserčna moja hči! ako hočeš v nebesa priti, moraš ali čisto in nedolžno živeti, ali pa za storjene grehe spokoriti se. Le dva ozka pota v nebesa peljeta: nedolžnost namreč in spokornost. Ako je tvoja duša lepa in Bogu prijetna, ni tedaj z nobenim smertnim grehom omadežana, priserčno Jezusa zahvali in prosi ga, da te v tem dušnem stanu ohrani. — Ako si pa tako nesrečna, Ja si že kedaj smerten greh storila, moraš se tukaj na svetu spokoriti, ako ne, se boš vekomaj pokorila v večnosti, kjer ti pa pokora nič ne bo pomagala. Nikar pokorjenja ne odlašaj, saj ne veš, ali jutranjega dneva učakaš. — Delaj ostro pokoro, zakaj kazen mora grehu primerna biti! — Bodi v svojem pokorjenji stanovitna, ako še enkrat smertno grešiš, boš morebiti za vekomaj ob zveličanje, zakaj kdo ti ve povedati, da, ako še enkrat v smerten greh padeš, od Boga še prejmeš milost zopet spokoriti se! — Naj se ti pa pokora od začetka še tako grenka zdi, 27 ne daj se ostrašiti, saj je boljše za te, da tukaj nekoliko časa terpiš, kakor da bi se vekomaj jokala in tulila z zaverženci, in vendar bi ti tudi to nič ne pomagalo. — Pa saj pokorjenjetudi ni tako težko in grenko, kakor se ti dozdeva; pozneje spoznaš, da je še sladko in prijetno, ker Jezus svoje zveste služabnike že tukaj z mnogotero tolažbo napolnuje in v njih serca vliva tak mir in pokoj, kakoršnega svet ne more dati in ga torej tudi našla nisi v svojem največem posvetnem veselji. Predraga moja hči! še ti moram nekaj odkriti, s čimur se mnogo grešnic pregreši in vekomaj nesrečne stori, — in to je? —Ne dvomi nad usmiljenjem nebeškega Očeta! — Ozri se na križ, glej, kako Jezus za-te umira, k nje¬ govim nogam padi na koleni, prosi ga s skesanim sercem milosti in umiljenja, — in On te gotovo ne zaverže; pre- S ričana bodi, da te Jezus ravno tako _ubi, kakor je ljubil zgubljeno ovco, zavolj ktere je devet in devetdeset zvestih ovac zapustil, da je zgubljene iskal. Ako le hočeš, nebeški Oče te zopet z veseljem sprejme kakor evan¬ geljski oče svojega zgubljenega sina. — 28 Moja hči! ne beži pred svojim zveli¬ čarjem, On le zavolj tega za teboj hodi^ ker te išče in hoče zveličati te. — Če te pa vendar le še tvoji veliki grehi strašijo, Marije Magdalene se spomni. Največa grešnica se more v največo svetnico spreoberniti. Tudi sv. Pelagija bila je velika grešnica vsemu mestu v pohujšanje; kar j o žarek milo¬ sti božje razsvetli, da gre k svojemu škofu, pred njega na koleni pade in vpraša: Duhovni oče, ali je še odpu- ščenje za tako grešnico, kakoršna sem jaz ? — Nobena pregreha božjemu ne¬ skončnemu usmiljenju ni prevelika! Milost božja ti je na ponudbo, ako le hočeš spokoriti se. Tako sv. škof go¬ vori; Pelagija pa terdno sklene, pokoro delati, v resnici se spokori, poboljša, pohujšanje popravi in vse sežge, kar j e j j e v g^eh pomagalo, — in kot svet¬ nica umerje. — Torej le zapusti greh, k Jezusu se obemi ter mu bodi zvesta, in gotovo se bodeš vekomaj veselila v nebesih! Pomisliki. 1. Po storjenem grehu sta le dva pota za me: ali pokora, ali pa peklensko brezno! 29 2. Zdaj imam se čas, pokoro storiti, kdo mi ve povedati, doklč ga bom še imela? 3. Grešila sem, torej hočem resnično in stanovitno pokoro delati. iztlililjeji; 1. O Jezus! grešila sem, — pa glej, hočem tudi spokoriti se; v serčni žalosti ti padem k nogam, kesam se vseh svojih grehov; nikdar več te ne bom žalila. 2. O moj Jezus! Vse sem pripravljena tukaj terpeti; le v večnosti mi zanesi. 3. O Marija, ljuba moja mati! sprosi mi milost, da bom stanovitna v pokori, stanovitna do zadnjega izdibljeja svo¬ jega življenja! — — -— »t-fo - 9. dan. ©<1 dveh potov. Vedna vojska je naše življenje na tem svetu! — Otroci luči in otroci te¬ me, učenci Jezusovi in učenci hudiče¬ vi na svetu živč. — Blaga kneginja. Margareta po imenu, hodila je njega dni po svoji hiši, sobe ogledovaje. Kar se v neki stanici ustavi, svoje oči v strop uprč in začne milo jokati se. Gospč, ki so jo spremljevale, jo poprašajo, zakaj se joka? — Oh, lju- 30 be prijatljice, je zdiliovaje rekla, glejte tani gori na stropu podobo, ki nam dva pota kaže. Eden pelje v pekel, in ta je una široka cesta, po kteri jih veliko hodi, ker je s cvetlicami potre¬ sena; ali, oh, neumneži ne vidijo straš¬ nega brezna, kteremu naproti hitč; — tam uni pot pa je ozek, precej od začetka s ternjem in kamenjem posut, malo jih po njem hodi, veliko se jih z njega vrača, ker je težek, in nikdar ne pridejo v nebesa! — Oh, ljube mo¬ je, po kterem potu neki mč hodimo?! Preljuba moja hči! to je pač ime¬ nitno in važno vprašanje; ali bi mo¬ rebiti tudi rada slišala odgovor? Tii je: Jezus uči, da so dvoje device na svetu: nespametne, ki le malo mislijo na Boga in molitev, toljkanj več pa na lepa, nečimurna oblačila, na kratkočase, vesele druščine in ples; device, ki se nespodobno obnašajo, le smejajo in šalijo, se z moškimi rade pečajo in si iz greha nič ne delajo! Take device po širokem potu hodijo ter se z vsako stopinjo peklu bližajo. So pa tudi pametne device na svetu, ki ljubijo molitev, ter so ponižne in tihe, poštene v obleki, previdne v ob- 31 našanji in vsem svojem vedenji, zlasti z moškimi; ki beže pred grehom ka¬ kor pred strupeno kačo; glejte, te po ozkem potu hodijo in gred<5 v nebesa. Moja hči! po kterem potu si ti doslč hodila? —po kterem hočeš odslč ho¬ diti? — Tako je neka devica po smerti svojih staršev popraševala. Njen oče bili so pobožni, poterpežljivi, delavni, pa skoro vedno bolni; zgodaj so jej odmerli; o njih smerti vstal je strašno hud vihdr, da je bilo tri dni nemogo¬ če pokopati jih; zavoljo tega soljudje rekli: glejte, kdo bi si bil mislil, da je bil ta mož v sovraštvu z Bogom; ni ga bilo skoraj moč pokopati! — Njena mati pa je bila nečimurna, hudobna, nesramna, jezična in jezi vdana žena, za molitev in cerkev je malo ali nič marala in le po posvetnem veselji je hrepenela. Tudi mati zboli, umerje, toda brez vseh bolečin in njenega po¬ greba dan je bilo najlepše vreme. — Zdaj začnem, tako devica sama pripo¬ veduje, premišljevati, ktero življenje naj bi posnemala, ali očetovo ali materno ? Kar sklenem po zgledu svo¬ je matere ravnati se. — Potem enkrat 32 zaspim, v spanji se mi angel prikaže in me ves jezen vpraša, kaj sem skle¬ nila? — Jaz pa groze in strahu nisem mogla govoriti; tedaj me angel za ro¬ ko prime in pelje na neizrekljivo lju- beznjiv vert. Ondi sem zagledala svo¬ jega očeta veselega obraza, v samo zlato so bili oblečeni. Oh, ljubi moj oče! naj vendar pri vas ostanem! — To se zdaj še ne more zgoditi, le po mojem potu hodi, in gotovo tudi sem prideš, — odgovord jej oče! ■—- Potem me angel zopet za roko prime in pe¬ lje v strašno ječo. Bil je sam pekel. In tii sem ugledala svojo mater v straš¬ ni podobi med ognjenim plamenom in pošastmi. Pa saj ne morem dopove¬ dati, kaj sem videla. Usmiljeni Bog! mati mene zagledavši zakličejo, me zaprosijo, naj bi jim dala saj eno kap¬ ljico vode, ker terpe strašne vročine. •— Ali precej me angel potegne od on¬ dod, — Na to se zbudim! — — Ta devica je šla v puščavo, ostro je ži- vdla in delala pravo pokoro. — Dva pota, ljuba moja hči! imaš tudi ti pred seboj; oba peljeta v več¬ nost, toda le po enem moreš hoditi. Zberi si pravega. Pomisliki: 1. Moj Bog! nebesa in pekel se mi od¬ pirata, na voljo oba sta mi dana! 2. Ali tukaj kratko veselje in tamkaj večno terpljenje; ali pa tukaj kratko zatajevanje in tam večno veselje. 3. Življenje tukaj je kratko, pekel pa je večen! Izdih Ijeji: 1. Moj Bog! le tvoja želim in hočem biti; 2. Ljubi moj Jezus! podpiraj me na ozkem potu! 3. O Marija! pomagaj mi, da k tebi pridem zahvalit te za tvojo ljubezen!- ------.|a4°---— lO. dan. Ljubezen do Boga. človeško sercč je za ljubezen vstvar- jeno, tedaj se d d le z ljubeznijo nasi¬ titi ali napolniti. Ali, predraga moja hči! le sveta ljubezen naj v tvojem sercu prebiva, le plamen sv. ljubezni naj v njem go¬ ri. Kogd bi pa neki tudi ljubila, ako ne Bogd ? Ali je mar kdo lepši, boljši, ljubezni vredniši, kakor Bog! — Ali ni le Bog sama, Cista in neskončna lepota? Kaj je tedaj slajše Človeške- Jeztts Kristus. 3 34 mu sercu, kakor da more in sme lju¬ biti vedno lepoto, Boga samega, in da tudi Bog njega ljubi! In ktera misel je tolažljiviša, kakor misel: Bog mene ljubi, in jaz Boga ljubim! — Le v sv. ljubezni najdeš svoji duši pravo sredo, pravo zvelidanje. Preljuba moja bdi! poglej še ne¬ koliko dalje, zakaj da Boga ljubi. Glej na sv. križ! na njem visi tvoj zveličar, ki je za te svojo drago kri prelil, za te umeri! — V sv. Rešnjem Telesu te vedno čaka, da bi te z najpotreb- nišimi in najvedimi milostmi napolnil! In de to lenokoliko premišljuješ, ali ti bo težko, Jezusa iz vseh svojih modi ljubiti ter njemu zvesto služiti? — Ljubi torej Jezusa, ki se sam ženina tvoje duše imenuje; ljubi ga, pa prav ga ljubi; kdor kogd ljubi, ga tudi rad uboga, spolnuj torej na tanko in zvesto Jezusove zapovedi. Jezus ti tako pri- serdno na serce govori: svet in njegove nedimumosti sovraži, — svoje lastno mesd križaj in se njegovemu poželenju ustavljaj, — ne poslušaj navdihovanja hudobnega duha in njegovih pomagačev. Le Jezusov zgled vedno posnemaj; ljubi, kar je on ljubil, —■ zaničuj, kar 35 je on zaničeval, delaj, kar je on delal, potem boš vredna njegove ljubezni. Sv. Margareta je bila silno lepa in jako pobožna devica. Deželski po¬ glavar tistega kraja, Olibri po imenu, se je v njo zaljubil, in jej obetal velike in drage darove in še cel<5 obljubil, v zakon vzeti jo, ako mu v greli dovoli. Sv. devica pa trinogu odgovori: Jezus je moj ženin, njemu sem večno zvestobo obljubila; ti me pač moreš preganjati in terpinčiti, v greh pa me ne moreš prisiliti. Na Japanskem je živela devica, ktero je nečist mladeneč vedno zale¬ zoval; ona pa je Jezusu zvesta ostala. Mladeneč vedno za njo hodi in jo enkrat napade, ko si ga ni bila celo nič svesta; ona pa z vratii potegne križec, kterega je na vratu nosila in ga ne¬ sramnežu pokaže, rekoč: Nesrečnež! ne nadleguj me s svojim nesramnim govorjenjem; glej, to j e moj ženin, le On je moje ljubezni vreden. Njemu sem dala svoje sercž; —• boj se ga, tresi se pred njim, zakaj On ne terpi nobenega zraven sebe. Odlazi in vedi, da sem pripravljena umreti, ako se drugači ne bi mogla greha ubraniti! -Mladeuča sramota oblije, njena 3 * 36 živa ljubezen do Jezusa ga presune, da se spokori in junaški devici pre- skerbi kraj, kjer njeni nedolžnosti ni več pretila nobena nevarnost. — Tako ravnd resnična in prava ljubezen do Jezusa! — — Pomisliki: 1. Neizrečeno srečna sem, ker smem Jezusa ljubiti! 2. Dolžna sem, Boga ljubiti, in sicer prav ljubiti! 3. Blagor človeku, kterega Bog ljubi! Izdihljeji: 1. Moj Bog! ljubim te sicer, pa hočem te še bolj in vedno ljubiti! 2. Moj Bog! zadosti sem bogata, ako me le Ti ljubiš! 3. O Marija! sprosi mi pravo ljubezen do Jezusa, svojega Odrešenika! -- 11. dan. O molitvi. Ljuba moja hči! molitev bodi tvoje najljubše opravilo. V molitvi vse milosti od Bogd zadobiš. — Pomisli, koliko hudih nevarnosti te obdaja: pomisli, 37 kako slaba si; ako ti tedaj Bog ne pomaga, napadom hudobnega duhd, se ne ubraniš. Molitev pa je kluč k bož¬ jemu sercu, ona je tvoja moč. Nikdar tedaj s postelje ne vstani, da ga iz vsega serca ne bi zahvalila, da ti je čez noč pri zdravji ohranil dušo in tel6. Vsaki dan, ako ti je le mogoče, k sv. maši pojdi in večkrat svoj dobri namen ponovi, — in pridobiš si veliko zasluženje, vsa svoja dela si z dobrim namenom posvetiš in zaslužljiviša storiš, kakor bi sicer bila. Dober namen ob kratkem, na priliko tako-le obudi: Moj Bog! iz ljubezni do tebe hočem to delo opraviti; — z zasluženjem Jezusa in Marije ti ga darujem za uboge duše v vicah, vjodpuščenje svojih grehov i. t.d. Imenuj vselej to, kar ti je najbolj pri sercu. Ker vselej ne utegneš, dolgo mo¬ liti, pa večkrat kak zdihljej k Bogu pošlji. Veliko grehov se obvaruješ, ako pri delu, pri shodih večkrat k Bogu povzdigneš svoje serce! Po besedah sv. Pavla si dolžna vedno moliti, kolikanj bolj kedar te napadajo skušnjave. Mo¬ litev je grehu strup. Le en sam zdihljej k Bogu, le ena sama misel na večnost ti more zatreti vse nevarne skušnjave, 38 ktere ti dela ali hudobni duh ali hu¬ dobni svet ali tvoje lastno mes<5 in poželenje. — Tudi ti koristi, ako se spominjaš kerstne obljube ter jo ponav¬ ljaš, če tudi ob kratkem, na priliko: Odpovem se hudiču in vsemu njegovemu djanju v imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha. — Najpotrebniša ti je pa molitev, kedar si v kako priložnost zabredla ali nevarnost zašla, Marsiktera devica ne bi žalostne zgube svoje ne¬ precenljive nedolžnosti bridko obža¬ lovala, ako bi se bila v grešni nevar¬ nosti Boga in večnosti spominjala! Kdor kolikaj na Bogd in svojo smert misli, pač kmalo spozna, da je vse minljivo in nečimurno na tem svetu, da mu torej ves svet ne more poplačati škode, ki mu jo napravi greh. Zato nas Jezus tako ginljivo iz globočine svojega serca opominja rekoč: ,,Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, če pa pogubi svojo dušo!? V nobeni nevarnosti ne grešiš, ako z otročjim zaupanjem Bogd na pomoč pokličeš. — Sveto Serafijo je več hudobnih mla- denčev z nesramnimi besedami v greh zapeljevalo; ker se jim ni mogla s svojimi telesnimi močmi ubraniti, s 39 terdnim zaupanjem zakliče: Vsegamo- gočni Bog: zarotim te v imenu tvojega Sina, Jezusa Kristusa, ki je hotel, da ga je rodila Devica, stoj drugi devici zdaj na strani zoper sovražnike, kteri njeno Čistost zalezujejo! — In glej! komaj je to serčno molitvico izrekla, tak hud potres postane, da nesramneži kar na tla popadejo! — Toliko premore serčen zdihljej! — — Pomisliki: 1. Z molitvijo si morem pridobiti toliko milosti, kolikor le hočem! 2. Dolžnost moja je, čisto se ohraniti na duši in telesu, in to le z molitvijo premorem!- 3. Kolikor bolj molim,, toliko bolj Bogd ljubim! Izdihljaji: 1. O moj Bog! daj mi gorečo ljubezen do molitve! 2. O, ljubi Jezus! kdaj te bom iz vsega serc& ljubila? — Tako dolgo hočem moliti, da mi dodeliš toliko ljubezen do Tebe, s kolikoršno hočeš ljubljen biti! — 3. O Marija! sprosi mi gorečo ljubezen do Jezusa! sprosi mi ljubezen do molitve! 4 * 40 12. dan. Čistost. y Čistost je vsakemu človeku (po njegovem stanu) potrebna, zlasti pa tistim, ki deviško, živč. Ta lepa čed¬ nost je venec vseh čednosti. Preljuba moja hči! ako Čistosti ni¬ maš, in si še tako delavna, poterpež- Ijiva, pohlevna, pokorna i. t. d., si kakor človek, ki se v lepih oblačilih po blatu valja. Ti bi mogla enaka biti beli liliji (limbarju), dragemu biseru; kar je lilija brez lepe bele barve, kar je drag biser brez bliščobe, to si ti brez čistosti. — Čistost je tvoja lepota, tvoj kiuč, tvoja čast, torej tudi tvoje najdraže premoženje, tvoj največi zaklad. Ako imaš čistost, si bogata, ako Čistosti nimaš, si revna! Ali, ljuba moja hči! ta svoj zaklad v zdrobljivi posodi nosiš; veliko sovraž¬ nikov, roparjev na-nj preži', in ti ga hočejo vzeti, pa ga tudi v najmanjši priložnosti lahko zgubiš. — Ako zoper svojo voljo prideš v nevarnost, mirna bodi, moli, hrabro se vojskuj, Jezusa in Marijo kliči na pomoč, na les križa se oziraj, svoje sklepe ponavljaj, na 41 kakošno drugo reč začni misliti; — ako skušnjava hujša prihaja, postavi si prav živo pred oči, da moreš v tem hipu umreti, da se pod tvojimi nogami odpira pekel, ki bi te rad požerl. Kedar si od svoje strani storila, kar ti je moč, zanlsi se na Jezusovo pomoč, on ti gotovo pomore. — Preljuba moja hči! ogibaj se vsake nevarnosti, ki preti tvoji čistosti; ju¬ naško se vojskuj iz ljubezni do Jezusa; z vsakim premagovanjem, z vsakim vojskovanjem tvoje zasluženje raste, in se množi tvoje plačilo. Če je sperva boj hud in težak, pokrepčaj se z ne¬ beškim kruhom, s tolažbo z nebes. — Čistost je več \redna, kakor ves svet, torej tudi beremo, da je veliko devic visocega stanii bolj ljubilo to lepo čed¬ nost, kakor vse pozemeljske zaklade, više cenilo, kakor zlate krone posvetnih kraljestev. — Joana, blaga devica, hči Portugalskega kralja Alfonza, bila je lepa in pobožna. Več kraljev jo je snubilo; ona pa je hotela le Jezusova biti. Skoraj Jej ni bilo mogoče, več braniti se. Se k zadnjemu pripomočku priteče, ona začne moliti, Bog jej mo¬ litev usliši, v kratkem umerjd njeni 42 kraljevski snubači. Joana se podd v samostan, kjer se je tudi posvetila. — O ljuba draga moja hči! Ljubi vendar sv. čistost iz vsega svojega sercd! Nič nečistega ne more v nebesa! Neizrečeno plačilo pa te Čaka v nebesih, ako s Čistim, sercem stopiš pred sedež božji!- Pomislila: 1. Sveta čistost je moj kine, moja lepota, moje bogastvo, moja tolažba, moja čast na svetu, v nebesih pa moje večno veselje in nezvenljiv venec. 2. Čistost neomadežano ohraniti, sicer ni lahko, pa neskončno plačilo obljubljeno je dobljeni zmagi. 3. Čistim dušam je v nebesih veselje pri¬ pravljeno, kakoršno nobeni drugi čed¬ nosti ne; tedaj moram moliti, terpeti in tudi rajša umreti, kakor omadežati jo ali še celo zgubiti. Izdihljeji: 1. Moj Bog! dušo in telo ti v žgavno da¬ ritev darujem! O, sprejmi moj dar! 2. Ti, o Jezus! moj ženin bodi; jaz pa hočem prizadevati si, tvoja čista in neomadežana nevesta biti. 3. O Marija! Ti kraljica devic! bodi moja varhinja na duši in telesu! - 4 «- 13. dan. Sv. pokora. Poglavitnipripomoček, čistost serca si pridobiti, ohraniti in v dobrem se uterditi, je zakrament sv. pokore. —- Ta sv. zakrament ti ne zbriše le vseh storjenih grehov in zasluženih večnih kazni, ampak podeli ti tudi moč, v pri¬ hodnje vsacega greha obvarvati se.— V tem sv. zakramentu svoje slabosti spoznaš, veči strah zadobiš, v poprejšnje grehe zopet zabresti, in tako se boš veliko prividniše obnašala v nevarnih krajih, kterih ne moreš popolnoma ogniti se, v krajih, kjersižemarsikterikrat dala v greh zapeljati se. — Ako si bila torej, ljuba moja devica, tako ne¬ srečna, da si kterikrat smertno ranila svojo dušo, o tčci, hiti k zakramentu sv. pokore, zakaj saj veš, da te lahko nagla smert še danes zadene. In če se to zgodi, ob, kaj bo tvoj delež celo dolgo večnost! torej si dobro v spomin vtisni moj svet: S smertnim grehom na vesti se dvakrat ne vlezi spat!-Pa če si tudi v milosti božji, ti je večkratna spoved celo po¬ trebna, da se s Kristusom vedno tesneje 44 skleneš, da nebeških tolažeb zadobiš in s ponižnim obtoženjem pred božjim namestnikom prejmeš če dalje več moči in milosti, hudobnega duha, duM napuha premagati. — Vse pobožne device so rade in pogosto k spovedi hodile, in so ravno s tem tako svetost dosegle. — Tudi za-te ne bo preveč, ako vsaka dva meseca, ali saj štirikrat v letu k sv. spovedi greš, ako ti tvoj stan to dopušča. Vendar se zastran tega s svojim spovednikom posvetuj in njegov svet spolnuj. — Derži se pa previdnega, gorečega, pobožnega spovednika, ki resnobno s teboj ravna ter te k samoti, zatajevanju in pokori napeljuje; to ti je v zveličanje. — Kedar si vest iz¬ prašuješ, misli na svoje življenje, na vsa svoja dela in opravila, zlasti na dolžnosti svojega stanti, na lastne in ptuje grehe, in spodvedniku vse raz¬ odeni, tudi svoje dvome mu razloži; — boljše je, tudi najmanjših pregreškov obtožiti se, kakor le en sam velik greh zgrešiti. Potem, ko svoje grehe spoznaš, si iz vseh moči prizadevaj, da se res¬ nično pred Bogom skesaš vseh svojih grehov in da terdno skleneš, ne samo 45 grehu slov<5 dati, temuč tudi vsaki slabi in bližnji grešni priložnosti odpovedati se. ~ Še ene jako škodljive napake te hočem opomniti; njej so vdane zlasti nektere tistih duš, kterim je lepa čednost — sramožljivost — prirojena. Kako je pač lepo, ako je devica sramožljiva; ali kak<5 strašno je, če sramožljivost koga zapelje v božji rop; to se zgodi, kedar pri sv. spovedi kako smerten greh zamolčiš! O, kako nespametno je pač, rajše veko¬ maj v peklu goreti, kakor človeku, ki ti le dobro hoče in ima toliko usmi¬ ljenje s teboj, svojo pregreho spoznati! Grorjč! gorjč! — — Prav pobožno je živčla neka devica hči blagega kneza. Zelo so jo Čislali vsi, ki so jo bolj poznali. Tak6 ostro se je pokorila, toliko je molila, da so se jej vsi le čudili. Zgodi se, da še mlada umerje, — vse je mislilo, da je šla gorka v nebesa. Njena hišna, radovedna, kako se jej neki v večnosti godi, Bogd prosi, da bi jej dal vedeti. — In glej! Umerla devica se jej pri¬ kaže, — ali, o, ljubi Bog! v kakošni podobi! — Sredi plamena! zakaj po¬ gubljena je! — Hišna jo vpraša: kako 46 je to mogoče, saj si tako pobožno jživela? — — Nekdaj sem, nesrečnica odgovori, v mislih nečisti greh storila, — pa sem ga pri spovedi zamolčala, in zavolj tega sem vekomaj pognbljena! — S strašnim tuljenjem in jokom zgine spred nje. Ljuba keršanska duša! lepo te prosim, ne prikrivaj, ne izgovarjaj, ne zamolčuj svojih grehov, bodi si še tako velikih! zakaj večega greha ni, kakor je božji rop! —- Sicer se ti zgodi kakor omenjeni deklici! Pomisliki: 1. Pri spovedi moram vselej odkritoserčna biti; ne bom se sramovala, spoznati svojih grehov, sramovati pa se hočem, še kedaj grešiti. '2. Ako le en smer ten greh zamolčim, bom vekomaj pogubljena, če sem tudi sto in stokrat sv. odvezo dobila! 3. Ako se po spovedi zopet v stare grehe povernem, iu si nič ne prizadenem, E oboljšati se, — moja pokora je le inavska; sama sebe goljufam, spove¬ dnika ne! Izdililjeji; 1. Moj Bog! kolikorlcrat se bom spove¬ dovala, hočem se odkritoserčno obtožiti svojih grehov! 47 2. O Jezus! o, ko se pač jaz nikdar ne bi bila od tebe ločila! 3. O Marija! pomagaj mi! da nikdar več ne grešim: -—-—— 14. dan. Preš v. Meso j c Tel6. Preljuba moja liči 1 vedno imej veliko pobožnost do presv. Rešnjega telesa. Pobožna devica bi imela pred Rešnjim Telesom ravno tako rada muditi se, kakor nevesta pri svojem ženinu. Jezus Kristus je v tem presv. zakramentu namreč tisti studenec, v kterem in iz kterega vse milosti bogato izvirajo; — na tem svetu je le pri njem in v njem naše zveličanje, so celd naša nebesa; ako se torej v pravi po¬ božnosti bližamo oltarju presv. Reš- njega Telesa, našli smo njega, ki ljubi naše duše. — V kakošno pobožnost bi se imela keršanska duša pa še le vneti, kedar se bliža angelski mizi, in je na tem, da v svoje sercč sprejme njega, kterega čez vse ljubi! Glej! Angeljski hruh, kralj vsega veličastva, čisto jagnje je On, kterega 48 prejmeš v presv. zakramentu; kinčaj torej svoje nedolžno ali saj skesano serc4 z drazimi in lepo dišečimi cveti¬ cami svetih čednosti, vsacega, tudi najmanjšega madeža ga očisti, da po¬ stane tempelj, v kterem Jezus rad prebiva. — Kedar si pa Jezusa že prejela, keršanska duša, z gorečo lju¬ beznijo ga zahvaljuj za neizrekljive milosti, ki ti jih je dodelil! —• Ako boleha tvoja duša, glej, Jezus je edini zdravnik, On ti jo ozdravi, da se mu le v roke daš; — kedar te tare pre¬ ganjanje, bridkost, težava, žalost, potoži Jezusu, svojemu najboljšemu prijatlu, najljubeznjivišemu ženinu; — če te preganjajo in motijo skušnjave, Jezusa pomoči prosi, on je tvoj edini pomočnik, najmogočniši rešenik. Keršanska duša! kako bi torej imela po Jezusu hrepeneti in koperneti, ž njim združiti se! Pač ne bi smela na svetu v ničem večega veselja iskati, kakor v svetem obhajilu. Bližaj se torej z velikimi željami, z gorečo lju¬ beznijo in s skerbno pripravo k Go¬ spodovi mizi, kolikorkrat ti tvoj spo¬ vednik pripusti. — Kedar ti pa ni dovoljeno, Jezusa prejeti, v duhu se 49 skleni ž njim; prav po otročje se k njemu oberni rekoč: O moj Jezus! terdno verujem, da si tukaj, v presv. zakramentu ravno tako pričujoč, kakor si bil v Mariinem naročji, kakor na sv. križu, kjer si se daroval za moje zveličanje, kakor v grobu, iz kterega si Častito vstal. Ljubim te, Jezus, Čez vse; ko bi te pač nikdar ne bila raz¬ žalila! Odpusti mi vse moje pregreške, in saj v duhu obišči moje skesano serce, ker te ne smem v resnici pre¬ jeti! — V duhu te objamem, o Jezus, kakor bi te imela že v sercu; le tebe ljubim, le po tebi hrepenim, nič me več ne loči od tebe! — — Tako se večkrat vadi in veliko milost boš zajela iz živega neusahljivega studenca. — Ako ti je le mogoče, Jezusa tudi večkrat obišči v presv. zakramentu, pripoveduj mu, kako serčno ga ljubiš, da ga želiš čedalje bolj ljubiti; pri vsakem sv. obhajilu pa in po vsaki premagani skušnjavi mu obljubi, da mu hočeš zvesta ostati do smerti; po¬ tem pa glej, da mu svojo obljubo spolniš. — Na Japanskem bila je neka devica tako nesrečna, da se je dala nesram- Jezua Kristus. 4 50 nemu mladenču oslepiti ter zapeljati. Dolgo je v hudobijah živela; v duhov¬ nih vajah, ki so se v njenem rojstnem kraji pričele, se Bog t4 velike grešnice vsmili; svete resnice, ko so jih vneti misijonarji z vernim ljudstvom pre¬ mišljevali, so presunile njeno serce; ona se spreoberne in z veliko pobož¬ nostjo in z bridkim kesanjem sv. obhajilo prejme. Nekoliko dni potem spet gerdi zapeljivec pride, češ, da bo zopet doprinašal gerde hudobije; toda spokornica mu resnobno reče: Poberi se, in nikdar več ne pridi! Jaz sem Jezusa prejela v svoje serce, moje telo je ž njim posvečeno, njegova kri po mojih žilah teče; ali misliš, da bi kedaj več mogla onečastiti njegove sv. ude! — Pomisliki: 1. Pri Jezusu najdem vse, česar potre¬ bujem. 2. Jezus je priserčni moj prijatelj zakaj ga tako redkoma obiskujem! 3. Presveto Reš nje Telo je zlati kram vseh nebeških milosti; zakaj se iž njega ne bogatim! Izdililjeji: 1. O moj Bog, prosim te velike velike pobožnosti do presv. Rešnjega Telesa! 51 2. O moj Jezus, kje hočem besedi iskati, da bi ti dopovedala, kako zelo te ljubim! 3. O Marija, pomagaj mi, Jezusa ljubiti; sprosi mi milost tacega življenja, da bom njegove ljubezni vredna! -- 15. elan. Pokorščina. Predraga moja hči, pokorščino si pred vsem dolžna Bogu in zapovedim njegovim; potem cerkvi, zlasti svojemu dušnemu pastirju in spovedniku, stari- šem in, ako si v službi, tudi gospo¬ darju in gospodinji. — Po stariših sto¬ pila si v življenje, oni so mnogo skerbi zastran tebe imeli in mnogo težav pre¬ stali, za Bogom so ti oni največi do¬ brotniki ; torej si dolžna, jim za Bogom najbolj hvaležna biti. Varuj se, da ne zabredeš v greh, ki je lasten toliko otrokom; so namreč svojeglavni otroci, ki se nikakor ne daj (5 svojim starišem svariti, opominjati; ki nobenega nauka od njih nočejo sprejeti in se tudi ne dajo odverniti od bližnjih priložnosti ali hudobnih tovaršij. Pri vsakem plesu 4 . * 52 hočejo biti in starišem odveč skerbi delajo ter jim žalost pripravljajo. — So otroci, zlasti hčere, ki hočejo imeti vedno nova gizdasta oblačila, in so svojim starišem, zlasti materam, vedno za petami, dokler jim jih ne kupijo, ako tudi morejo neslano jesti in kruha stradati. — So otroci, ki so lenuhi in nočejo pridno delati, med tem ko vi¬ dijo, da stariši terpe kakor černa ži¬ vina. — So sinovi, ki za dekliči, so hčere, ki za fanti pogledujejo, se nesram¬ no pogovarjajo in gizdasto vedejo. — So «el6 tako hudobni otroci, ki svojim revnim starišem v križih, nadlogah in težavah ne pomagajo, sebe pa z do¬ brimi jedili pitajo in v drago oblačila oblačijo. — Se taki otroci se dobč, ki se sramujejo svojih starišev, ž njimi gerdo ravnajo, jim sive lasč delajo ter jim kopljejo prerani grob. — Sicer ne mislim, da si ti, moja hči, med tacimi hudobnimi in nehvaležnimi otroci; na¬ štel sem ti jih le, da spoznaš, kako oni strašne pregrehe kakor vodo po¬ žirajo, in kakošna kazen jih mora enkrat zadeti. — Ti pa, keršanska duša, bodi zvesta, pridna, delavna, hvaležna, pokorna, svojim starišem, 53 gospodarjem in gospodinjam, in Bog tudi tebi podeli, kar je otrokom v četerti svoji zapovedi obljubil. — Bila je pobožna devica (1855 leta je bila še pri življenji) v službi pri jako bogati gospej. Ona je vse svoje dolžnosti na tanko spolnovala; bila je ponižna in rada pri d6mu; gospd jo je zel<5 ljubila, le en pregrešek — saj dozdevalo se jej je — je nad njo za¬ pazila, namreč ta, da je bila lakomna na denar. Marsikdaj jej je kak dar dala, potem pa jo opazovala, kaj bo ž njim storila; skerbno je vse branila, čedno se je oblačila, toda nikdar ne- čimurno. — Necega dne se primeri, da je gospodinji zginil drag perstan. Tisti čas nikogar ni bilo v sobi, le ta pobožna devica je ondi imela svoja opravila. Dolgo si je gospodinja pri¬ zadevala, sum, da bi vtegnila hišna biti tatica, iz misli prepoditi; ali ker jej drugi posli, kterim je bila njena pobožnost že dolgo Časa tern v peti, vedno prigovarjajo, dala jo je gosposki zapreti. Nedolžni posel vedno pripo¬ veduje in skazuje, da je nedolžna, ali vse zastonj, nikdo jej ne verjame, okoliščine so preglasno govorile zoper 54 njo. Že tri mesece v ječi zdihuje, — kar se enega dne duri odprd, nek¬ danja gospodinja stopi pred njo, pade na kolena ter jo odpuščenja prosi; našla je namreč bila svoj perstan v oblačilu, ki ga že od zimskega časa ni bila oblekla. Popolnoma opravičena pred svetom zopet k prejšnji gospo¬ dinji v službo stopi. — Prosi, česar želiš, reče jej gospodinja, in jaz ti hočem dati; ker sem pa videla, da zel<5 ljubiš denar, kar to le vzemi. — Hvala lepa za dar, milostiva gospd; toda dovolite mi, da ga precej smem poslati svojim starišem, ki živ4 v sil¬ nem uboštvu. — Zdaj se je razvidelo, da je pobožna devica vse prihranjene denarce pošiljala prestarim svojim sta- lišem. Gospodinja jej začne od tistega Časa dvojno plačilo dajati ter ž njo ravnati kakor s svojo hčerjo. In ko bogata gospd umerje, pošteni dekli toliko zapusti, da je bila s časnim preskerbljena do svoje smerti. Pomisliki. 1. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti dobro pojde na zemlji. 2. Očetov blagoslov otrokom hiše zida, materno prekletstvo jim jih pa podira. 55 3. Kdor svojih starišev ne ljubi in ne spoštuje, blagoslova božjega zastonj pričakuje. Izdihljeji: 1. Moj Bog, dodeli mi pravo ljubezen do mojih starišev. 2. Ljubi Jezus, blagoslovi mi ljube stariše, poverni jim ti, česar jaz ne morem poverniti. 3. Rajše hočem poštena biti in revna, kakor bogata in krivična; o Marija, sprosi mi milost, da ostanem stanovitna v tem svojem sklepu! —-- 16 . dan. Ponižnost. Preljuba moja hči! Največa dušna lepota je ponižnost. Ponižna moraš biti, ako hočeš čistost ohraniti in v nebesa priti. Ako tudi še tako rada in veliko moliš in imaš vse čednosti, le ponižnosti ne, nič ne veljaš pred Bogom, ki se zoperstavlja prevzetnim in mu je veliko ljubša ponižna greš- nica od prevzetne device. Mnogo devic je, ki si prizadevajo za pobožnost, pa si tudi zavolj nje mnogo domišljujejo, 56 na druge zaničljivo pogledujejo, jih sovražno presojajo, nič kaj rade ne slišijo druge hvaliti, lastno pohvalo pa kaj rade poslušajo, graje in svar¬ jenja celd ne morejo sterpeti; one ho¬ čejo vse najbolje vedeti in umeti, torej le v sč zaupajo. — Oh, keršanska duša, taki ljudje so prevzetni in prevzetnost jih padcu naproti žene. Bog poniža take prevzetneže, jih zapusti ter jim pokaže, da nič ne premorejo sami iz sebe, da so slabotni in razdrobljivi; in kmalo bodo pobožnosti dali slovo in zabredli v velike pregrehe. Dobč se nekteri, ki so nečimurn 1 in prevzetni zavolj svoje telesne le¬ pote, pa ne pomislijo, da si je niso dali sami, ampak da je dar božji, kterega jim zopet vsaki trenutek more vzeti; pošlje ti lahko bolezen, in tvoja rudeča lica obledč, merzlico ali koze, in lepota zgine. In če se tudi to ne zgodf, le se smerti spominjaj ter jo nekoliko resno premišljuj. — Bila je devica, ki si je dozdevala, da je jako lepa, zlasti bile so jej všeč bele ia nježne rokč. Spovednik, ki jo je hotel tč nečimurnosti ozdraviti, jej da za po¬ koro, da rokč umivaje izgovarja te-le 57 besede: Tč lepe rokč bodo enkrat Červi do terdih kosti oglodali! Ubogala je, pa tudi spoznala svojo nečimurnost ter se jej odpovedala. — So, zlasti device, ki so nečimurne v oblačilih. Oh, moj Bog, kako ne¬ spametno je pač to! Bodi-si oblečena, kakor koli hočeš, zavolj tega niti vinarja več ne veljaš. Bog nečimurna oblačila sovraži, ker veliko pohujšanja delajo in so marsikteri devici pot v pregrehe. Se vč da mi odgovoriš: jaz nočem nikogar zapeljati s svojimi ob¬ lačili; ali to rčči je, kakor bi rekla, da nočeš slame prižgati in zapaliti, akoravno z gorečo tersko švigaje okoli nje letaš; toda slama se tudi zoper tvojo voljo vname, in tega si vendar ti kriva pred Bogom. — Nečimurna oblačila so duši zel<5 škodljiva in mno¬ gim pregreham pot pripravljajo. —• De¬ vica hoče devici v oblačilih enaka biti, kar vidi na drugih, že hoče tudi sama imeti; ako le ena čez svoj stan v ob¬ lačilih seže, čez teden si že deset na¬ slednic pridobi, čez teden vsaka teh spet deset in tako dalje; v kratkem je vsa ženska mladina kakega kraja ali dežele v oblačilih nečimurna in gizda- 58 sta; al ne le to. Ker starišem pre¬ moženja primanjkuje, ali ker letnina in dnina ne pripušča vedno novih oblačil kupovati, iščejo si zaslužka z grehom; — oh, Bogu bodi potoženo, že marsiktera devica je svoje devištvo in svojo edino dušo prodala, da si je nečimurnih oblačil nakupila! — Marsiktera devica si domišljuje, da je pobožna, in to je njena pre¬ vzetnost. — Oh, keršanska duša, spo¬ minjaj se vendar, bodi-si kdorkoli, kolikokrat si že bila Bogu nezvesta, spominjaj se svojih slabosti; in ne boš se mogla povzdigovati nad druge. Bodi velikoveč lepo ponižna in voljno pre¬ našaj zaničevanje sveti, in s sv. Eli¬ zabeto si misli: „Glrešnica sem, in druzega nisem.“ Ako te kdo zavolj pobožnosti zasmehuje, zmisli se sv. device Terezije. — Svoje dni je bila šla v Špansko mesto Burgos. Na ozkem potu ženo sreča ter jo ponižno prosi, toliko ogniti se jej, da bi mogla mimo nje iti. — Poberi se, svetohlinka, žena serdito nad njo zavpije in jo tako silno sune, da se svetnica zgrudi in s ceste v potoček zvali. —Terezijine spremljevavke hotele so iti sirove žene 59 tožit; al Terezija jim tega ne pri¬ pusti, temveč jim ponižno pravi: saj sem še kaj hujšega zaslužila. — Tako se tudi ti, moja hči, ponižuj in misli, da si velikokrat razžalila svojega Boga! — Spominjaj se prečiste device Marije, ki je mati božja, in se je imenovala le deklo Gospodovo. — Kedar te kdo zaničuje, zasramuje, zasmehuje, misli si: Dekla Gospodova sem, mora že v zveličanje meni biti, da mi vse to pošlje, zg6di se sveta volja njegova, češčeno hodi njegovo ime. Pomisliki: 1. Le toliko sem, kolikor pred Bogom veljam. 2. Ako se svojih grehov in kazni, ki jih zaslužim, spomnim, moram se pač glo¬ boko ponižati pred Bogom. 3. Brez ponižnosti je vsaka čednost brez cene in veljave. Izdihljeji. 1. Ljubi moj Bog! kako slaba in revna sem pač jaz v primeri s teboj; — in vendar kako prevzetna! 2. O ljubi Jezus, sramovati se moram, kedarkoli si zmislim, kolikokrat sem bila hudobna in tebi nehvaležna! 60 3. O Marija, ponižna devica, sprosi mi milost, da od danes naprej zvesto po¬ snemam tvojo ponižnost! -- 17. dan. Častimo Marijo, kraljico devic. Vsaki pravi kristjan posebno časti Marijo, mater Gospodovo, zlasti pa jo častč device, v resnici pobožne. Nimaš ga, zlasti ti keršanska de¬ vica, lepšega izgleda v svojem stanu, kakor Marijo, svojo najljubeznjivišo mater in varbinjo. Misli si čednost, kakoršno le hočeš, nad Marijo jo v najlepšem cvetji najdeš. Ako si želiš najti izgled vere, upanja in ljubezni, čistosti, ponižnosti, kje boš lepšega našla, kakor nad Marijo, ki je kraljica devic, najsvetejša, brez vsega madeža? — Ljubi torej Marijo, toda prav jo ljubi; to se zgodf, ako si jo vzameš v izgled, da ga posnemaš. Večkrat svoje misli, želje in djanja z Marijinimi primerjaj, rekoč: kaj in kako bi bila na mojem mestu Marija delala — mi¬ slila — želela — govorila? — In kar ti notranji glas odgovori, to stori tudi 61 ti. — Tudi se Mariji pogostoma pri¬ poročaj v molitvi; daruj jej svojo dušo in svoje tel<5, na pomoč jo kliči v vseh svojih potrebah, k njej v vsaki nevarnosti pribeži, večkrat ob kratkem k njej zdihni, da ti pomaga, iu pre¬ pričana bodi, da ti nikdo ne more tako gotovo in tako zdatno pomagati, kakor Marija, zakaj ona je mati Najvišega, ki jej gotovo ne odreče nobene pro¬ šnje; ona je pa tudi kraljica in varhinja vseh devic, device ste torej tudi ravno tiste keršanske duše, kterim Marija zlasti hoče pomagati, ker vas posebno ljubi, ako se le hočete vredne storiti njene ljubezni; večkrat torej sama sebe poprašuj: sem li vredna ljubezni svoje ljube nebeške matere ? — Je li kaj v meni, kar Marii ni všeč? — Ako kaj nečednega, uma¬ zanega, nečistega najdeš v sebi, naglo poskerbi, da se greha znebiš, kajti prepričana bodi, da te Marija more le rada imeti, ako si pobožna, ponižna, čista, pohlevna. — Nasproti pa je Mariji zoperna vsaka devica, ktera razuzdano, posvetno živi. — Danes si Marijo za svojo mater izvoli s terdnim sklepom, vedno zvesta hči ostati jej ter jej de- 62 lati čast in veselje; tako je storila sv. Terezija; ko so jej bili mati umerli, jokaje se pred podobo prečastite De¬ vice Marije poklekne ter jo prosi, da bi jo zdaj ona vzela v svoje mogočno materno varstvo; in od tistihmal ob¬ sula jo je Marija z mnogoterimi mi¬ lostmi, in zlasti v nevarnostih in sku¬ šnjavah čutila je Terezija Marijino po¬ moč.— Ne rčci: pri sv. Tereziji je že tako bilo, toda jaz sem velika grešnica, Marija za me ne mara. — Ako si velika grešnica, tolikanj tesneje se Marije okleni, kolikanj bolj si njene pomoči potrebna, saj veš, da je ona tudi mati milosti in pribežališče greš¬ nikov. Tudi Marija Egipčanka je v svoji mladosti jako pregrešno živela. Pobegnila je bila od starišev v Ale¬ ksandrijo. Ravno je tje prišla, ko so se ondi zbirali romarji, ki so v Jeru¬ zalem šli, svetemu križu o prazniku njegovega povišenja čast skazat. Tudi ona se množici pridruži, toda ne iz tega sv. namena, velikoveč misli, po potu in v Jeruzalemu ravno tako pre¬ grešno živeti. In res bila je romarjem v spotikljej in v pohujšanje. Le iz radovednosti, da bi sv. križ videla, 63 hoče tudi ona v cerkev iti, al nekdo, kterega ona ne vidi, jej ne pripusti, čez prag stopiti; v drugič, tretjič in četertič poskuša čez prag, vse zastonj ona ne more v cerkev. — Zdaj se grešnici oči odprd; spoznavši, da jej njeni grehi branijo v cerkev, začne milo jokati se. Zagledavši podobščino nebeške kraljice, na kolena pade tako¬ le zdihovaje: Usmili se me, prečista devica! ne oberni svojih milostljivih oči od moje nečiste duše in dovoli mi, da sv. križ tvojega sina počastim, po¬ tem hočem poslušati tvoj glas, zapu¬ stiti svoje pregrehe in iti tje, kamor me ti popelješ. Marija brez opovire v cerkev stopi, in svoje molitve opravi; potem pa zopet k podobščini prečiste device poklekne rekoč: „Zdaj pa, o Marija, pokaži mi pot pokore, po kteri naj. hodim. “ Kar zasliši glas: Čez reko Jordan pojdi, tam zadobiš svoji duši mir. Grešnica Marijo še njenega blagoslova in njene pomoči prosi, in potem se podd v puščavo. Veliko skušnjav in težav je imela sicer v za¬ četku terpeti, ali z Marijino pomočjo premagala je vse svoje sovražnike in po spokornem življenji umerla je bla- 64 žene smerti. — Tega izgleda tudi ti, moja devica, nikoli ne žabi. Ni tako pregrešnega Človeka, da ga ne bi mogla Marija s svojo priprošnjo v svet¬ nika spremeniti. Pomisliki. 1. Marija je tudi moja mati, gospa in kraljica. Ona je moj izgled in moja varhinja; skerbeti moram tedaj, da se vredno storim njene ljubezni. 2. Zvest Marijin otrok se ne sme nikdar sramovati, svojo mater tako častiti, kakor vč, da jej je ljubo in všeč. 3. Zel6 se motiš, moja hči, da ti bo Marija na strani stala in pomagala, ako si ne prizadevaš, njeno življenje po¬ snemati. Izdililjeji; 1. Moj Bog, ker vem, kako ti Marijo ljubiš in želiš, da jo tudi mi ljubimo, prosim te, da vnameš v mojem sercu otoočjo ljubezen do Marije! 2. O Jezus, moj Gospod, kolikokrat sem že sklenila, tvojo deviško mater ljubiti iz vsega serca; al —kolikrat sem bila nezvesta svojemu sklepu; od zdaj pa mu hočem stanovitna biti; — oh, po¬ magaj mi! 3. O Marija, kesam se, da te že do zdaj nisem ljubila; ali odpusti mi mojo ne- 65 hvaležnosti. Znova ti terdno obljubim* tebe ljubiti in v tej ljubezni zvesta ostati do zadnjega zdibljeja svojega življenja! -4*- 18 . dan. O potrpežljivosti. Vsakemu človeku je kaj terpeti; zakaj terpljenje je delež izvirnemu gre¬ hu. So pa terpljenja, ki so vsem lju¬ dem lastna, kakor na priliko: skušnja¬ ve, bolezni i. t. d. Tako terpljenje mo¬ raš, ljuba moja nevesta, v duhu poko¬ re sprejemati in tudi vse drugo, kar ti je v pokorjenje potrebno, gledč na naj nedolžnišega izmed človeških otrok, nad kterim ni bilo madeža in je ven¬ dar na križu umeri. Ako je Najsvetejši terpel, ali ne bi tudi ti imela rada ter- peti iz ljubezni do njega? Ali moro nevesta biti brez bolečine, kedar vidi svojega ženina na križu viseti? — Bila je žlahna devica visocega sla¬ mi; hotela je v samostan stopiti, da bi svojemu nebeškemu ženinu popol¬ noma služila. Samostansko prednico je zel6 veselilo, da je blaga duša hotela Jezusu iz ljubezni tako velik dar prl- Jezus Kristus. 5 66 -nesti; —vendar pa jo je hotela poskusi¬ ti, je li zadosti močna prenašati teža¬ ve. ki so sklenjene s samostanskim življenjem; pred oči jej je stavila, ko¬ liko morajo nune moliti, postiti se in marsikaj žalega preslišati; povedala jej je, da v tem samostanu silno ostro ži- vč, da po malih izbicah stanujejo in na terdih posteljah spd. — Devica oči pobčsi in na vse to molči. Prednica že misli! da se kesd svojega sklepa, toda pobožna devica jo s terdnim glasom vpraša: Ali pa bom v um mali sobici, v kteri terde postelje stoje, tudi bridko martro naš¬ la? To pa, jej prednica odgovori. Ali bridko martro imate tudi v jedilnici, kjer se ostro postite in na koru, kjer toliko molite? — Kaj pa da, bridko martro povsod najdeš. — Ako je te¬ mu tako, nikar nič ne skerbite, ljuba moja mati! kjer Jezusa na križu ugle¬ dam, nič me težko ne stane. Tako tudi ti, ljuba moja hči, na križ pogleduj, kedar ti je kaj težkega • terpeti in bridkega prenašati, in voljno boš prenašala in vdano terpela. Težke¬ ga križa Jezusovega se spominjaj, in lah¬ ko boš nosila svoj mali križec. 67 Je pa tudi terpljenje, ki je zlasti pobožnim devicam namenjeno, na pri¬ liko: zasmehovanje, zasramovanje za¬ voljo njih pobožuosti. Pobožna devica zvesto Bogu služi in rada moli, hudob¬ ni svet se jej pa posmehuje in jo mo¬ rebiti tercijalko imenuje. — Toda, lju¬ ba moja hči, tega nikar ne bodi žalostna; saj so hudobneži tudi Kristusa zasme¬ hovali. Nikar se ne daj odverniti, ako te nekdanje tvoje tovaršice zapuščajo, ali te še celo zasramujejo, ker si zače¬ la Bogu prijetno živeti; vedi, tako iz zavide delajo, ker jih tvoje pobožno življenje v oči bode, jim Červa vesti budi ter jim vedno očita njih hudobi¬ je. Morebiti tudi same želč, tebi podob¬ ne biti, pa sercd nimajo, iz ljubezni do Jezusa premagovati svoje pregreš¬ ne na.vade. Torej nikar nič ne poraj- taj, kar ljudjč zoper tebe govorč, s svo¬ jim godernjanjem ti ne morejo nič škodovati in s svojim zasmehovanjem ti ne vzeti ljubezni Jezusove. Misli, kaj je sveta Terezija enkrat djala, ko je bila zvedela, kako ljudje vse hudo od nje govorč; rekla je: Nič nikar ne skerbite, naj me ljudje preganjajo; saj mi s tem nebeško veselje množijo; naj 68 me ljudje le sovražijo, da me le Kri¬ stus ljubi. Ako le njegovo ljubezen imam, zadosti sem bogata.“ Pomisliki: 1. Vsak človek mora terpeti; toda le malo jih zaslužljivo terpi. 2. Ako sem nepoterpežljiva, namesto enega križa imam dva; zakaj nepoterpežljivost je največi križ. 3. Grešila sem, za greh pa je treba terpeti ali tukaj ali pa v večnosti. Kaj je nek boljše ? Izdihljeji: 1. Moj Bog, koliko terpljenja sem pač že zaslužila za svoje pregrehe; in kako malo mi ga pošiljaš ? 2. O Jezus! Daj mi kaj terpeti, da bom saj v terpljenji tebi nekoliko podobna! 3. O Marija kraljica marternikov! koliko si ti terpela; o sprosi mi le milost voljne poterpežljivosti v terpljenji! —- ** -— 69 19. dan. © tihoti in samoti. Ljuba keršanska devica! Ni ga varnejšega kraja, kakor je dom ; bodi toraj rada domž. Devica, ki raztresanja išče, vedno rada govori, rada v tovar- šije zahaja, je kakor veša, ki okoli lu¬ či leta, dokler se ne osmodi in ne se¬ žge. Devica naj bo, pravi sv. Jeronim, kakor polž, vedno v svoji hiši, na svo¬ jem domu, in kakor mravlja vedno pri delu. Veliko devic je, ki pravijo: ako bom vedno domd in se nikoli med lju¬ di ne prikažem, možd ne dobim. Ali, keršanska devica! keršansk pošten mož svoje neveste v tovaršijah in na plesiš¬ čih gotovo ne išče, ampak na domu v tihoti in samoti, pri njenih stariših. Ni¬ kar ne reci: prežalostno je moje živ¬ ljenje, ako nobenega posvetnega vese¬ lja ne bom vživala; — ljudjč me bo¬ do zasmehovali in tercijalko imenovali, ako nikamor med ljudi ne grem. — Naj ljudjč govor6, kar hočejo, da si le Bogu dopadljiva in prijetna. S tem pa ne rečem, da bi si ne smela pri- vošiti nobenega nedolžnega veselja; le 70 toliko pravim: da je boljše imeti več čednosti pa manj veselja, kakor pa z vednim veseljem sramoto, nepokojno vest in zamero z Bogom nakopati si. Zatiraj torej v sebi vsako radovednost, zakaj ona je ze!6 strupena korenina, množim grehom. Iz nje poganja zamu da ali opuščenje dolžnostnih opravil, hrepenenje, vedno kaj novega videti ali slišati, ali zvedovati ali brati, kar je marsikdaj nedolžnosti škodljivo. Berz- daj svoje oči in ne puščaj jim vsega, da ne ugledaš kake stvari, ki bi ti utegnila okužiti čisto serce. Glej, Da¬ vid, svet mož in celd prerok, po enem samem pogledu postal je ubijavec in prešestnik. — Skerbno zapiraj svoja ušesa da uideš prilizovavcem in za¬ peljivcem. Nikdar ne misli, da ti ser¬ ca ne morejo omajati s svojimi oblju¬ bami ter ga ne vjeti v svoje mreže. Danes morebiti terdno stojiš, za jutro ne veš, kajti človeško serce je nagnje¬ no k hudemu, in le ena iskrica velik plamen vname. Vsacega prilizovavca od sebe odganjaj, in vedi, daje že nešte- vilno devic na tej poti zabredlo v neiz¬ rekljivo nesrečo. Nikdar se rada očit¬ no ne kaži, da ne boš komu v padec 71 ali spotikljej. Ako se po teh vodilih ravnaš, pač se ti ni treba bati, da ne> bi dobila moža, ako bi te bila kedaj volja, v zakonski stan stopiti. — Vi izgled ti bodi florentiska devica Gala- tris; ona je bila jako lepa, bila je pa rada dom d, rada je na tihem in sa- , motno živela pri svojih stariših in ven¬ dar je njena lepota daleč slovela, še cel<5 cesar Oton IV. za-njo zvč in jo želi videti. Prigovarjali so jej, naj bL se cesarju pokazala, in prijela bo mi¬ lost, ktero si bo le izvolila. Boječa devica pa se brani, rekoč: Raj še bi slišala, česar se mi je bati, kakor če-^ sar nadjati. Cesarju se ne bom na¬ stavljala, zakaj terdno sem sklenila, do- pasti le temu možu, kterega mi je Bog v zakon odmenii, in tudi on mora is¬ kati mene, ne pa jaz njega. — Ta odgovor je bil cesarju jako všeč, in on je Guido-tu, zel<5 imenitnemu mo¬ žu na svojem dvoru, nasvetoval, tiho in samotno devico v zakon vzeti, kar se je tudi zgodilo. — Ali ni torej re3, kar psalmist pravi: „Nedolžno in Čisto serce je vesolnega blagoslova božjega vredno. 11 72 Pomisliki: 1. Čistost je podobna vijolici, ki na skriv¬ nem raste in cvete. 2. Kdor ne berzda svojih oči in svojih ušes, ne more biti čist in kreposten, zakaj pri neberzdanih očeh in ušesih so vsem pre- S eham vrata odperta. olikor manj želim dopasti ljudem, toliko bolj sem Bogu všeč. Izdiblje ji: 1. Moj Bog, tebi svojo dušo in svoje tel6 darujem ! 2. O Jezus, ti bodi moj ženin, tebi hočem jaz nevesta biti, torej svetu skrita živeti! 3. O Marija, ti si mi popolnoma izgled de¬ viške samije in tihote, bodi mi tudi var- hinja svete čistosti ter pomagaj mi, da posnemam tvoj lepi igled! -**•—- 20 . dan. O * tari in življenji. Brez zatajevanja samega sebe de¬ vica ne more ohraniti svoje čistosti in tudi ne rasti v sveti molitvi; zakaj mehkužnost je pregreham mati. Mese¬ no teld se zoper duhd vedno vzdigu¬ je, in ako ga nimaš vedno v berzdi, 73 kmalo in lahko bo jelo gospodovati Čez njega. Zmernost pa je rodovitna mati vseh čednosti. Ako hočeš torej pobožna, čista in krepostna ostati, pred vsem moraš zmerna biti v jedi in pi¬ jači in zderžati se vsega sladkanja. Naj ti torej nikar ne bodi že zadosti, da se na tanko po cerkveni zapovedi postiš; s privoljenjem spovednikovim si tudi še sama spokornih del nakla¬ daj, zlasti ako te mesena poželjivost nadlega ali obhaja. Tako so vse čiste device vselej ravnale. Da ti je strup vsaka vpijanljiva pijača, to že sama spo¬ znaš, ne bom ti torej od tega s var 6 govoril. Skleni pa, nič, kar bi ti uteg¬ nilo škodovati, zvedovati, gledati, po¬ slušati, šlatati, ali želeti. Tudi v spa¬ nji bodi zmerna, derži se terdnega re¬ da in ne poslušaj nadlegovanja svoje¬ ga mesd; tako se vselej vesela v Go¬ spodu zbudiš in svojo jutranjo molitev prav serčno opraviš. Ne nagovarjam te, da si ostra spokorna dela nakla¬ daš po zgledu svetih devic, kterim jih je sveti Duh navdihoval, ker tvojega spokornega duha in stopinje tvoje lju¬ bezni do Bogd ne poznam, in ker ne smeš kaj tacega sama za sebe priče- 74 ti. Ako pa čutiš v sebi nagnjenje do bolj ostrega življenja, posvetvaj se s svojim spovednikom. Ako notranjega nagiba, ostro ži¬ veti, ne čutiš v sebi, pa manjše reči z dobrim namenom posvečuj. Eno reč ti zlasti svetujem, ker je Bogu jako dopadljiva, namreč da mu daruješ vso nečimurnost. Ako mu daruješ tega ma¬ lika, gotovo mu storiš večo všečnost, kakor ko bi najostrejša spokorna de¬ la opravljala. Bodi torej v oblačilih ponižna in priprosta; nikar si ne želi videna biti; ako te je Bog oblagoda- ril s telesno lepoto, nič si ne domiš- Ijuj in ž njo nikar se ne bahaj; če ne, bo tebi in drugim v pohujšanje in po¬ gubljenje. — Sveta Angela, vstanovi- teljica Uršulinskih nun, imela je v svo¬ ji mladosti jako lepe lase, ki so nje¬ no lepo obličje zaljšali. Nohotč in ne- vedoma je veselje nad njimi imela. Zgodi se pa, da jo ena njenih prijate¬ ljic nenadoma nekako nespametno bla¬ gruje: Ljuba moja tovaršica, blagor tebi, ker si tako lepa! pač smeš pre¬ vzetna biti nad svojo lepoto, lahko do¬ biš bogatega možd. — Svetnica se te¬ ga blagrovanja ustraši, ker spozna svo- 75 jo dosedanjo nečimurnost; kar besedi¬ ce ne spregovori, temuč gre, naj ostrejši lug si napravi in svoje krasne las6 va-nj vtakne. Spoznavsi svojega mali¬ ka ga umori ter še le zdaj začne z nerazdeljenim sercem služiti svojemu nebeškemu ženinu. — Ali prav me raz¬ umi, moja keršanska hči. Bog varuj, da bi te nagovarjal k enacemu dja- nju, ki ni sploh za vse; le toliko je sploh potrebno, da svojo nečimurnost tareš in berzdaš, ker pelje v mnogo pregreh. Pomisliki: 1. Kolikor se zatajuješ, toliko Bog4 - 30. dan. O stanovitnosti. Stanovitnost v dobrem ti je v zve¬ ličanje neobhodnje potrebna. Pobožnost veče sovražnice nima, kakor ste ne¬ stanovitnost in prejenljivost. Devica, ki je lahkomišljena, premenljiva, danes taka, jntre drugačna, kaj lahko in rada svoje dobre sklepe popusti, kajti močf nima to, kar ni resnobno storjeno, ali še od dobrih v hudobne prestopi. Nekte- ri devici je kaj malega treba, da se poverne v prejšnje napake ali pregreš¬ ite; od začetka se jih kesd in spove¬ duje, sčasoma jih čedalje manj poraj- ta in poslednjič po njih še v veče za- 111 brede in pogubljenja v roke leti. Glej to je sad nestanovitnosti. Ti pa, ker- šanska devica, v resnici terdne sklepe delaj in od njih za noben kup ne od- jenjuj. Misli, kolika kazen je Lotovo ženo zadela zavolj same radovednosti; ti pa le pogumno dalje stopaj sporni- njaje se nebeškega plačila, ki ti ga je Jezus pripravil, ako do konca stano¬ vitna ostaneš. Se vč, marsikterega pre¬ magovanja bo treba, zakaj veliko so¬ vražnikov imaš, ki ta zalezujejo ter ti povsod zanj k e nastavljajo; toda serčna bodi, v nobenem boji te milost božja ne zapusti, ako se sama le giblješ. Če je pa Bog s teboj, kdo je zoper tebe? Polna zaupanja v božjo pomoč z apo- steljnom Pavlom vsako jutro reci Pre¬ pričana sem, da me Jezusa Kristusa, našega Gospoda, ne loči ne smert ne življenje, ne angeli, ne moČf, ne sila, ne zdanje, ne prihodnje, ne visočina, ne globočina, ne kakošna druga stvar.“ Ako v resnici hočeš v dobrem sta¬ novitna ostati, za božjo voljo nikdar v nemar ne puščaj tega, kar sem ti že velikrat priporočal, namreč: ogibaj se vsake grešne ali nevarne priložnosti. Kdor ljubi nevarnost, v nevarnosti tu- 112 di gotovo pogine. Zlasti bližnja prilož¬ nost ima strašno mod do Človeškega sercd. Ako se je, kolikor je v tvoji modi, ne ogiblješ, zapusti te tudi milost božja in svojim najterdnejšim sklepom globoko in vselej globokeje zagaziš. Be¬ ri naslednji žalostni in svarilni izgled. Živela sta mlada človeka vnedistem znaji Bog ni hotel dalje gledati gnjusnega njunega djanja, in njo s smertno bo¬ leznijo obišče; ona zdaj spozna pre¬ grešno svoje življenje, se ga resnično kesd, se svojih gerdobij čisto spov4, in vse bolečine v zasluženo kazen voljno in v pokornem duhu terpf, gotove smerti pričakovaje. Ko je že blizo smerti bi¬ la. spovednika popraša, ne bi li bilo dobro, da bi mladeneč, ki je bil de¬ ležnik ostudnih pregreh, k njej prišel, da bi mu prigovarjala, naj se tudi on spreoberne in poboljša. „Moje staršne bolečine in bližnja smert“, — bolnica še pristavi, — gotovo „ga presunejo. 41 Spovednik blagi njen namen poterdi in sam po mladenča gre. Mladeneč jo¬ kaje se k smertni postelji stopi, — Ko¬ maj bolnica mladenča ugleda, vname se v njenem že umirajočem telesu ta¬ ko strašen ogenj nečiste ljubezni, da nesrečnica namest svariti ga in prositi, 113 da se spreoberne, jame tako-le govo¬ riti: „0 moj ljubček! vedno sem te ljubila; zdaj te pa še bolj ljubim, ka¬ kor kedaj. Se ve da spoznam, da bom pogubljena zavoljo tebe; zavoljo tebe pa vendar nič ne porajtam pogubljenja!!“ Izgovorivši te besede ume rje ter stopi pred sodoji stol božji odgovor dajat od svojega pregrešnega življenja. O straš¬ na moč hudobne navade in bližnje pri¬ ložnosti. Kdo bi bil kaj tacega priča¬ koval! Ti pa, ljuba bravka, uči se iz tega groznega izgleda, bati se in tre¬ sti pred hudobno priložnostjo. Nikdar se va-njo ne podajaj! Pomisliki: 1. Če hočem Boga resnično ljubiti, moram storiti vse, kar je njemu všeč; vsega se ogibati, kar bi ga utegnilo žaliti. 2. Le kdor do konca stanoviten ostane, bo¬ de venčan. 3. Blizo mi je smert; lahko se zgodi, da še danes umerjem, treba mi je torej tako živeti, da srečno umerjem, kedar umerjem. Izdihljeji: !• Moj Bog, večno stanovitno zvestobo ti obljubim! 2- Le tebi, o ljubi moj Jezus, hočem živeti do zadnjega izdihljeja svojega življenja. Jezni Kristus 8 114 3. Marija, mati stanovitnosti, vzemi me za svojega otroka in z materno ljubeznijo me varuj vsacega greha. -- 31. dan. O nebesih. 0 kakošno neizrekljivo veselje nas v nebesih čaka! Vsa lepota, ktero si koli moreš misliti, vse veselje, vsa dobrota, vsa ljubeznjivost, ki si je koli moreš želeti, je tam v najpolniši meri. Tam ni ne solze, ne bolečine, ne vojske, ne prepira; le neizrekljivo lepi venci zmagovavcev čakajo. Veko¬ maj bomo Boga gledali, ljubili, vživali, nihče nam nebeškega veselja ne more vzeti. Tam ni nobene nevarnosti več, Boga zgubiti, vekomaj bomo v dra¬ ginji svetnikov in angelov; vedno bo¬ mo pri Jezusu in Mariji. — Bog nam je veselje pripravil, ki je večno, in vendar večno novo, nikoli se nam ne pristudi, nikoli se ga ne naveličamo. Milijonov in milijonov let poteče, in zveličanje bo vedno novo , ka- 115 kor da bi se bilo še le priželo. — O kako neizmerno plačilo je to za malo premagovanje, zatajevanje in kratko terpljenje! Vsako pobožno djanje bo povernjeno. Kolikošno plačilo čaka čistih devic, ki bodo za nebeškim jagnjetom hodile večno alelujo prepe- vaje! — O, keršanska devica, v ne¬ besih ti je že prostor in sedež pri¬ pravljen blizo ljubega Jezusa; imela ga boš, ako si ga le hočeš zaslužiti. Stanovitno se torej premaguj; vsa¬ ko veselje, ki ti brani Jezusa ljubiti, njemu daruj. Ali lepa nebesa tega li niso vredna ? — Bila je sicer pobožna devica, ki je pa imela napako, da je preveč rada plesala. Njeni stariši so bili bogaboječi in plesu niso terpeli. Njega dni v to hišo na svojem popo¬ tovanji pride duhoven ter prenočišča prosi. Dobri ljudjž ga z veseljem sprejmejo in poprosijo, njih hčeri pri¬ govarjati, da bi se svoji nevarni stra¬ sti odpovedala. Duhovnik prične raz- lagovati, kako nevaren je ples, kolikim pregreham pot pripravlja in kolikrat ga je Bog že ostro kaznoval. — De¬ vica se oglasi rekoč: Saj nočem Boga žaliti s plesom, ampak le zato rada 8 * 116 plešem ker mi ples veselje dela. — Duhovnik jo popraša, ali ne bi se hotela plesa zderžati le en dan zato, da bi potem celo leto smela plesati, ali eno celo leto ne plesati, da bi veko¬ maj smela? — Devica popraša: Ali mar v nebesih tudi plešejo ? V nebe¬ sih, odgovori duhovnik, ima vsak vse, Česar poželi njegovo serce, in ko bi kdo želel plesati, gotovo se mu spol¬ nijo želje. — Ako je temu tako, pra¬ vi devica plesavka, storim to menjo. In res nič več ni plesala, temuč po¬ božnega, resnobnega in spokornega življenja se je poprijela in nič več ni bilo nad njo videti napak in pregreh, v ktere jo je nečimurno razveseljeva¬ nje zapeljevalo. Tri leta je še prav spodbudno živela; ko za smert zboli, želi se za popotovanje v večnost s sve¬ timi zakramenti pokrepčati. Neizrek¬ ljivo veselje jej v sercu zaigra, ko ugleda mašnika, kteri jej je prinesel sveto popotnico, kajti bil je ravno on, ki jo je bil odvernil od plesa in tako mar- sikterega greha obvaroval. Prejemši sveto popotnico, mašnika nagovori re¬ koč : Duhovni oče, v dan mojega spre- obernjenja ste mi ples v nebesih ob- 117 ljubili, zdaj vas oprostim vaše ob¬ ljube; zadosti veselja mi bode Bog Baru, drušinja svetih devic in ljube¬ zen moje matere Marije. Tukaj sem svojo nečimurnost pokorila, zdaj pa bitim po venec nebeški. Izgovorivši umerje. — Blagor vsaki devici, ki jo posnema! Pomisliki: 1. Pogostoma se nebes spominjaj, da serč- nost zadobiš, zvesto in stanovitno za nje Bogu služiti. 2. Ali je moje sedanje življenje tako, da smem upati, v nebesa priti ? 3. Ni li nespameten vsak človek, ki si noče odreči majhnega posvetnega veselja, da bi večno nebeško dosegel? Izdihljeji: 1. O nebeški ženin moje duše, kolikošno veselje me že zdaj obhaja, ako se spo¬ minjam, da te bom v nebesih gledala 1 2. O Bog, daj mi moč in serčnost, da si sveta nebesa prislužim! 3. O Marija, sprosi mi milost stanovitnosti, in vekomaj ti bodem prepevala čast in slavo 1 118 Molitev. pred branjeni ali premišljevanjem. Moj Bogr! terdno in živo verujem, da si tukaj pričujoč. V tvoji pričnjočnosti zdaj klečim in hočem premišljevati dolžnosti, ki mi jih naklada moj stan. Sveti Dnli! razsvetli mi pamet in r.m, omehčaj in ogrej mi sercč, da spoznam večne resnice ter jih radovoljna spol- nnjem; p> krepčaj mi voljo, da terdno sklenem poboljšati se, in da ta svoj sklep natanko in do pičice spolnim. Ljuba moja mati Marija, prosi za me. Oče naš . . . Češčena si Marija . . . čast bodi Očetu in . . . Molitev. po branji ali premišljevanji. Moj Bog! serčna zahvala ti bodi za vse milosti, ki si mi jih skazal, za vsa nagovarjanja, s kterimi si ginil moje serce. Pokrepčaj, o Gospod, moje sklepe, in daj mi milost, da jih ne prelomim vse svoje žive dni. Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Čast bodi Očetu in . . . 119 Molitev. k prečastiti Devici Mariji, (ktero so posebno priporočili papež Pij IX. za ohranjenje čistosti.) O moja Gospd! o Mati moja! Te¬ bi se vso darujem, in da se Tebi vdano skažem, darujem ti danes svoje oči, svoja ušesa, svoje usta, svoje sercč, se¬ be popolnoma vso. Ker sem tedaj tvo¬ ja, o dobrotljiva Mati! varuj me, brani me kakor svojo lastnino in svoje po¬ sestvo. Krajša molitev v skušnjavi. 0 moja Gospd,! o Mati moja! spomni se, da sem tvoja. Varuj me, brani me kakor svojo lastnino in svo¬ je posestvo. Molitev. sv. Bernarda k Materi božji. Spomni se, o premila Devica! ni¬ koli še ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, kteri je pribežal pod tvoje varstvo, prosil tvoje pomoči, priporo¬ čal se tvoji priprošnji. S tem zaupa¬ njem vneta hitim k tebi, o devic De¬ vic in Mati! k tebi pridem, pred teboj 120 jez grešnica zdihovaje stojim. Prosim te, o Mati Besede (mati Jezusova), ni* kar ne zaverzi m>>jih besedi, temuč milo jih poslušaj in usliši. Amen. Molitev. k prečisti Dctici za srečno smert. O Marija brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo. O pribežališče grešnikov in Mati umira¬ jočih, nikar nas ne zapusti ob naši 8mertni uri, temuč sprosi nam, da po¬ polnoma obžalujemo svoje grehe, se j ih resnično skesamo in dosežemo od- puščenje; da presveto popotnico m po- terjenje s svetim oljem vredno prej¬ memo, ter varno pridemo pred sedež pravičnega pa tudi usmiljenega sodni¬ ka Bogd in Odrešenika svojega. Amen. Hvaljen bodi Jezus Kristus ! Amen, — na večne čase. —-oOO^OO- 121 Jutranje molitve. i Wsegamogočni Oče, stvarnik moj! ob tej jutranji uri, v kteri brezštevil¬ ne stvari veličastvo tvojega svetega Ime¬ na oznanujejo, hočem tudi jez nph ve¬ sele pesmi prepevati in v prahu po¬ nižno moliti te. Poglej dobrovoljno mojih rok, kte- re zdaj k tebi povzdigujem ter ž nji¬ mi perva današnja dela tebi darujem; s cele svoje duše se ti zahvaljujem, da si me preteklo noč pri življenji ohra¬ nil in k novemu dnevu obudil. Blago¬ slovi moje goreče želje, ta dan prežive¬ ti v tvojo čast, k svojemu in svojega bližnjega večnemu zveličanju. Ti poznaš vse potrebe moje, daj mi, ljubeznjivi Oče! česar potrebujem na duši in na telesu. Dodeli mi moč, le kar je dobrega spolnovati, hudega pa se vselej varovati. Če se pa kedaj primeri, da odstopim od prave poti, ki 122 k tebi pelje, oh! daj, da se skesan koj nazaj vernem in zopet milost in od- puščenje pri tebi naj lem. Daj mi milost, da se v sredi ne prevzamem; dodeli, da vse zopernosti voljno prenašam, da si v svojih dvo¬ mih vselej prav svetujem, da pridno vse dolžnosti svojega stanu na tanko spolnujem, da vselej in povsod pošte¬ no živim, zmiraj zadovoljen ostanem in z veselim sercem delo tega dneva dokončam. Pa ne samo za-se, o Gospod, pro¬ sim v tej jutranji uri, ampak tudi za vse svoje ljube brate in sestre. Ge te bodo reveži, bolniki, ali umirajoči is¬ kali, oh, ne oberni se od njih, temuč s svojimi milosti polnimi očmi vselej se k njim ozri, da se nobeden neusli¬ šan ne loči od tebe. Svoje milosti pa tudi tistim ne odreci, kteri so tebe skoraj že pozabi¬ li ali so pa še preprevzetni, da bi zdaj še pred teboj svoja kolena pripogibali. Usmili se vseh prebivavcev cele zemlje, in daj ta dan v zveličanji pre¬ živeti vsem svojim odrešenim. O da bi se pač danes vsi grešni¬ ki spreobernili in poboljšali, vsi so¬ vražniki spravili, vsi žalostni utolažili, 123 vsi reveži preskerbeli, vsi bolniki ohla¬ dili, vsi zmoteni bratje na pravo pot vernili in vsi umirajoči v srečno več¬ nost preselili. Ves svet naj moli tebe danes, in vsaka stvar naj poveličuje tvoje sveto Ime. Amen. 2 . Moj Bog in moj Gospod! za svo¬ jo službo si me vstvaril, da te spo¬ znam, častim, ljubim, molim in sem ti pokoren. Hvalim te in častim z vsemi tvojimi svetniki, priserčno se ti za¬ hvalim za vse prejete dobrote; posebna zahvala naj ti pa bode, da si mene in vse moje to noč vseh dušnih in teles¬ nih zlegov obvarval ter nas k svoji službi iz spanja in počitka obudil. Iz celega svojega serca se kesam, da sem tebe, svojega Boga, najvikšo in najhubeznjivišo dobroto, kedaj raz¬ žalil. Terdno sklenem, vsakega greha, posebno pa tega.skerbno varo¬ vati in vsake priložnosti v greh ogi¬ bati se. Odpovem se vsem mislim, be¬ sedam, dianjem, ki so tvojim svetim zapovedim nasproti. V tvoji službi ho¬ čem živeti in umreti. 124 O moj Bog! V tvojo sveto voljo se udam z dušo in s telesom. Vse mo¬ je misli, besede in djanje celega dne naj bodo v tvojo čast, in če me s kri¬ ži in težavami ob.ščeš, hočem jih iz ljubezni do tebe voljno prenašati in preterpevati. Daj mi gnado in pomoč svojo, ta terdni sklep spolniti. V tvoje svete raue, o moj Jezus, izročim sebe in vse svoje. Varuj nas vse vsega dušnega in telesnega zlega, napolni nas s svojimi darmi in s svo¬ jimi gnadami, kterih potrebujemo, da ta dan v božjem strahu preživimo. O sveta Marija, milostljiva mati, mati usmiljena! Pod tvojo pomoč pri¬ bežim! ne zapusti me v mojih potre¬ bah, o Marija! O sveti angel varh, pelji, vodi, varuj me in stoj mi vedno na strani ter me nikdar ne zapusti. Zdaj pa se podam k svojim opra¬ vilom v Imenu tvojem, ljubi Jezus; blagoslovi ti moje delo, ti me varuj in ti me tudi v nebesa popelji. Amen. (Oče naš. Ceščena si Marija. Vera.) & 8 &~— 125 Molitev k angeljcu varliu. O moj aogelj, ki si mi za varlia dan od pervega dihljeja mojega živ¬ ljenja po neskončni milosti b< žji! ti moj voditelj in zvesti spremljevavec, močni varh, vzemi priserčno zalivalo od svojega izročenca za ljubezen, ktero si mi dozdaj še vsaki dan skazal. (Juj tudi še dalje nad menoj in mojim življenjem, tolaži me žalostnega, krep¬ čaj me slabega, reši me vseh nevar¬ nosti. Nikar me nikoli ne zapusti, ti moj varil, da se vsacega greha Čistega obranim, nedolžen in čist, kakor si ti, ostanem; da Boga vedno pred očmi imam, da zmiraj pred obličjem božjim hodim in vedno ostanem v božji gna- di in da enkrat s teboj, moj ljubi an- gelj varh in z vsemi svetimi angelji, gledam v neizmerni sladkosti Boga od obličja do obličja na vse veke. Amen. - _ 4 *- 7 126 Večerna molitev. i Nebeški Oče, svojo molitev skle¬ nem s sladko molitvijo svojega ne¬ beškega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa, in te priserčno zahvalim za tvoje dobrote, posebno za tč, ki sem jih pretekli dan od tebe prejel. Današnji dan je minul ter v večnost zginil; ne enega trenutka nje¬ govega ni mogoče nazaj poklicati: kar mi pa ostane od ravno preteklega dneva, to so moja dela in njih nasled¬ ki. Skesano in ponižno spoznam svoje zadolženje pred teboj, vsegavedni Sod¬ nik , zato s stertim sercem kličem: Oče, grešil sem zoper nebo in zoper tebe! Usmili se me, o Gospod; in odpusti mi moje pregrehe! Glej moje revščine in moje slabosti; saj veš, da sem slaba stvar, ktera je v grehih ro¬ jena, zato ravnaj z menoj po svoji usmiljeni ljubezni, saj ti je lastno, usmiliti se in prizanesti. V zadostenje za vse prestopke, za vso lenobo v tvoji sveti službi, in za vse brezlju- 127 beznjivo obnašanje do bližnjega ti darujem bogato zasluženje usmilje¬ nega Zveličarja, njegovo gorečo lju¬ bezen in neizmerno dobroto do člo¬ veškega rodti. Le v njega zaupam in se zanesem in z njegovo gnado ter- dno sklenem, svoje pregrešno življen¬ je zboljšati in se tako saj nekoliko vrednega storiti tvoje očetovske lju¬ bezni do mene. Čuj nad menoj, o Gospod mojega življenja, med tem, ko bom mirno spal. Pokoj mojega telesa, tudi moje sanje naj bodo tebi dopadljive; ves okrepčan naj se s spanja zbudim. Odverni vso škodo in nesrečo od mene in od mojih; ne pripusti, da bi me nagla smert zadela. Če je pa to vendar tvoja sveta volja, o, bodi mi¬ lostljiv moji duši, sodi jo po očetov¬ skem usmiljenji ter jej zavolj svojega ljubega Sina Jezusa odpri vrata svo¬ jih zveličanskih prebivališč, svetih ne¬ bes, za ktera si me ti ustvaril in mo ljubi Jezus odrešil večnega pogubljenja. V zaupanji, da moje zdiho- vanje uslišiš, izročim svojo dušo v tvoje roke. 0, da bi pač tako, kakor ta dan, tudi svoje življenje enkrat skle- 128 nil v pravi veri, v terdnim zaupanji in goreči ljubezni! Dast in hvala bodi tebi, nebeški Oče, in tvojemu edinorojenemu Sinu s sv. Duhom na vse veke. Amen. 2 Vsegamogočni večni Bog! hva¬ lim te iz celega svojega serca za vse, kar si mi pretekli dan dobrega dodelil, za jed in pijačo, za zdravje in moč, za svete misli in razsvetljenja, za po¬ moč in varstvo in za vse druge gnade, kterim ne vem števila in velikosti. Hvalim te za vse in sicer po tvojem Sinu, našem Gospodu, Jezusu Kristu¬ su. Amen. Prosi spoznanja svojih grehov. Sveti Duh, ti večni vir vse luči! preženi vso tčmo mojega uma, da prav spoznam hudobijo in gnjušobo svojih grehov, da se jih kesam iz ser¬ ca, ter jih Čez vse sovražim in se jih bolj bojim, kakor vsega hudega, bolj kakor smerti, Zdaj izprašuj svojo vest, kako si pre¬ tekli dan živel, kako in kolikokrat si se pre¬ grešil zoper Boga: z zamudo in z opu- Sčenje mdobrih del, kterasi bil zjutraj sklenil, s slabim vedenjem v cerkvi, z raztresanjem 129 v molitvi. Ali si obudil pri vseh svojih opravilih dobri namen; ali si se gnadi božji zoperstavljal, ali se s kletvijo, z godernjanjem zoper Boga, z nepoterpežljivostjo, z nevoljo, z nezaupanjem pregrešil? Zopor svoj ega bližnj e ga : s prederz- no sodbo, zaničevanjem, sovraštvom, mašče¬ vanjem, jezo, kregom in prepirom, prekli- njevanjem, zmerjanjem, obrekovanjem, oprav¬ ljanjem, zasmehovanjem, krivo tožbo, krivi¬ co, slabim izgledom, nepokorščino, nezve¬ stobo ? Zoper samega sebe: z napuhom, strahom pred ljudmi, lažjo, z mislimi, željami, beseda! ' ’* sramožljivost ali nepoterpljenjem, lenobo v dolžnostih svojega, stanu; s potrato drazega časa, z neČimurnim oveseljevanjem, z praznimi opravili? Skesaj se teh in vseh drugih grehov, kterih se krivega spoznaš, in s ponižnim in s potertim sercem zdihni rekoč : O neskončno dobrotljivi Oče moj! Tolikanj dobrot si mi ta dan skazal, da se se spomniti ne morem vseh; in i az, ne da bi te bil dolžno in priserčno ivalil, ampak ravnal in delal sem to, kar je tebe razžalilo. Tebe sem jezil in zaničeval, zoper tebe sem greševal, zato nisem vreden, da dalje še živim, ker sem zaslužil tvojo jezo, smert in večno kazen. Toda saj si ti, o Bog, Jezus Kristus. 9 čistost z nezmernostjo, 130 neskončno prizanesljiv in usmiljen, zato se z otročjim zaupanjem k te¬ bi obernem, ter spoznam svoj dolg in te prosim odpuščanja; prosim te, od¬ pusti in zbriši mi grebe, po Jezusu Kristusu, tvojem ljubem Sinu, kteri je to zaslužil tudi za-me. Terdno sklenem, tebe nikoli nik¬ dar več ne razžaliti; posebno se pa hočem varovati greha (imenuj ga), kte- rega sem že tolikrat storil, stori me močnega in podpiraj me s svojo gna- do, tudi tega te prosim v imenu Je- znsa Kristusa, tvojega ljubega Sina, Gospoda našega. Amen. Priporoči se v varstvo božje in vseh svet¬ nikov, rekoč: Zdaj se pa hočem k pokoji po¬ dati in zopet okrepčati, da morem tebi, o Gosp d, jutri toliko zvestej¬ še služiti; dodeli mi k temu skle¬ pu svoj nebeški blagoslov. Presveta Devica, po tvojem ljubem Sinu moje najvikše upanje! Sveti angelj varh! vsi moji pomočniki in vsi svetniki! prosite za me. Varvajte me to noč in vse moje življenje in tudi, česar vas zlasti prosim, ob moji smertni uri Amen. 131 Tudi za vse žive in mertve moli, rekoč: Daj, o Gospod! svoj nebeški bla¬ goslov tudi vsem mojim sorodnikom in znancem, dobrotnikom, prijatlom in sovražnikom. Varuj vse moje duhovne in deželske predstojnike; stoj na stra¬ ni vsem revnim in jetnikom, žalostnim in popotnikom, bolnim in umirajočim; spreoberni grešnike, pripelji nazaj zmo¬ tene ovčice k svoji pravi čredi; raz¬ svetli nevernike, da spoznajo tebe in tega, kterega si poslal, Jezusa Kristusa. O Bog neskončnega usmiljenja! bodi milostljiv revnim terpečim dušam v vicah! Naj jenjajo njih bolečine in pelji vse, za ktere sem dolžen moliti, v večni mir in pokoj, v nebeški raj, v večno veselje. Amen. (Oče nas. Ceščena si Marija. Verujem v Boga Očeta i. t. d.) Kako se pobožni kristjan spat spravlja : Preden pričneš slačiti se, zapri svojo .spavnico, bodi pa tudi sam do sebe sramež¬ ljiv. Naj ti bo pred očmi živa misel, da te Bog vidi povsod, in da je angelj varh pri tebi. Misli na svojega Zveličarja v njegovem terpljenji, na križ razpetega; misli, da te bo smert vsega časnega blaga oropala in pred 'šodnika postavila. K sercu si dobro ženi, da jih bo tudi to noč spet mnogo ta svet zapu- 9 * 132 tilo ter k sodbi šlo; vedi pa tudi, da sam Bog ve, ali tudi tebe ne bo med njimi, zato zdibni rekoč: Nagle, neprevidene, nesrečne smerti reši me, o Jezus! na prošnjo svoje svete matere Marije, svojega rednika Jožefa in svete Barbare ! Spomni se tudi ubogih duš v vicah in moli za-nje. Potem se poškropi z blagoslovljeno vo¬ do in reci: S to blagoslovljeno vodo in z najdražo kervjo Jezusovo očisti me, o Bog, vseli mojih grehov, ter me ob¬ varuj vseh vidnih in nevidnih sovraž¬ nikov ! V imenu svojega križanega Go¬ spoda Jezusa, kteri me je s svojo dra¬ go kervjo odrešil, hočem spat vleči se. Ti, o Jezus, me blagoslovi, ter vsega hudega varuj in v večno življenje pri¬ pelji. O Jezus moj! V tebe verujem, v tebe upam, tebe čez vse ljubiti želim. Pod tvojim varstvom hočem spati in počivati. V tvoje svete rane izročim svoje telo in svojo dušo. Jezus! Marija! Jožef! Amen!! Ce se ti po noči pregrešne misli silijo, in te hudobne skušnjave napadajo, reci: 133 O Jezus! raji hočem umreti, ka¬ kor še kedaj grešiti. Jezus, Marija, Jožef, ostanite pri meni. O usmiljeni Jezus! usliši me. V svoje rane skrij me. Od tebe ločiti se ne pusti me. Tebi, o Jezus, hočem umreti. Tvoj hočem biti v življenji in v smerti! Amen. 134 od Kristusovega terpljenja. Priprava. ridi, sveti Duh, in razsvetli s svojo milostjo moj um in moje serce, da bom s pravo pobožnost¬ jo in gorečnostjo pri daritvi svete m ase, in da bom sadu te daritve, kteri je povikšanje božje časti in pomoč k zveličanju moje duše, vreden in deležen. O Marija, Mati božja, kakor si stala pod križem svojega pre¬ sladkega Sina Jezusa pri njegovi smerti, tako stoj tudi meni na strani pri tej daritvi svete mase, da zasluženja terpljenja in smerti svojega ljubega Zveličarja obilno deležen postanem. Mašnih gre k oltarju ; Jezus gre z učenci na vert Getzemani. O moj Gospod Jezus Kristus, 135 kteri si o približevanji svojega britkega terpljenja žalosten in oto¬ žen postajal, in si rekel: Moja duša je žalostna do srnerti: dodeli mi gnado, da bom v vsem svojem djanji in nehanji tvoje britko terp- ljenje pred očmi imel, in da moja duša po tvojem neskončnem za- služenji večno zveličanje doseže. Amen. Mcišnik začne sv. mašo in moli očitno spoved; Jezus moli in kervav pot poti na vertu. Moj ljubeznjivi Zveličar! kteri si v svojih smertnih težavah pri- serčniše molil k svojemu Očetu, ter si v svojih britkostih kervav pot potil; dodeli tudi meni, da bom iz hvaležnosti do tebe saj britke solzč točil iz svojih oči, in da v teh solzah omijem madeže svoje uboge duše. Amen. 136 Masnih poljubi oltar; Judež izda Jezusa s poljubovanjem ; Judje ga vjamejo in zvežejo. Usmiljeni moj Odrešenik, kteri si ljubeznjivo pripustil, da te je tvoj nesrečni apostelj s hinavskim polju¬ bovanjem hudobnim sovražnikom izdal, dodeli mi, da te jez nikoli sam nad seboj, ali nad svojim bližnjim nehvaležno ne izdam; daj mi, da bom vsem ljudem in tudi svojim sovražnikom resnično lju¬ bezen skazoval. Amen. Masnik moli vhod; Jezus je pred Anam za uho udarjen. Preljubeznjivi moj Zveličar, kteri si bil, kakor hudodelnik pred Ana peljan, tam od divjih judov zaničevan, in od hudobnega hlapca neusmiljeno za uho udarjen; stčri, da bom tudi jez po tvojem zgledu krivice od svojih sovražnikov volj¬ no prejemal in vse terpljenje tega 137 sveta in skušnjave hudičeve serč- no premagoval. Amen. MasniTi moli kivije elejson; Jezusa v hiši Kajfovi Peter zataji. Moj Gospod Jezus Kristus! kteri si bil v Kajfovi hiši od poglavarja aposteljnov, svetega Petra, nespametno trikrat zatajen; ponižno te prosim, daj mi, da se bom vselej hudobnih ljudi druščinje skerbno ogibal in tako nevarnosti odšel, tebe , svojega največega dobrotnika, kedaj pregrešno zata¬ jiti in zapustiti. Amen. Mašnik se oberne k ljudem in pravi : Gospod z vami; Jezus se oberne v Petra. Usmiljeni moj Zveličar, kteri si z enim samim pogledom sve¬ temu Petru dal spoznati njegov greh, da je iz dvora šel in ga milo objokoval; oberni tudi v mene, te ponižno prosim, svoje milostljive 138 in dobrotljive oči, da pred teboj svoje grebe objokujem, in te ni¬ koli ne z djanjem, ne z besedo, ne z mislijo več ne razžalim. Amen. Masnih bere list ali epistel; Jezus je po krivem tožen pred Pilatom. Moj dobrotljivi Zveličar, lcteri si bil od hudobnih judov neusmi¬ ljeno pred Pilata peljan in pred njim krivično tožen; dodeli mi, te prosim, varovati se vseh krivic in lažnjivih besedi, in stori, da si bom vedno za dobra dela priza¬ deval in do konca svojega živ¬ ljenja svetim resnicam katoliške vere vselej zvest ostal. Amen. Mašnih moli: očisti moje serce ; Jezus je peljan od Pilata k Herodu. Moj božji Zveličar, kteri se pred Herodom od neusmiljenih judov krivično tožen, nisi hotel z nobeno besedo izgovarjati: dodeli 139 mi milost, da te pri nobeni pri¬ ložnosti zavoljo krivic, lctere mi moji sovražniki delajo, ne razža¬ lim ; tudi ne pripusti, da bi greš¬ niki svete skrivnosti naše vere zaničevali in jim nečast delali. Amen. Masnih bere evangelij; Jezus od Heroda zaničevan, k Pilatu nazaj poslan. Milostljivi moj Gospod Jezus, kteri si, od Heroda k Pilatu na¬ zaj poslan, jima priložnost bil, da sta se poprijaznila; daj mi moč, da se naklepov hudobnežev nikoli ne bom bal, temuč da bom iz preganjanja in terpljenja to pri¬ dobil, da bom tudi sredi brhko¬ sti vselej vesel in tvoji sveti vo¬ lji v vseh rečeh popolnoma pod- veržen. Amen. Mašnih odkrije kelih; Jezusa slečejo. Dobrotljivi moj Zveličar, kteri si j da bi bil bolečine bičanja 140 bolj občutil, hotel slečen biti, in svoje telo nago neusmiljenim ju¬ dom prepustiti; dodeli mi milost, da z resnično in obžalovanja polno spovedjo odložim staro obleko svo¬ jih grehov, da bom slečen posvet¬ nega poželenja in da bo oblečena moja duša v oblačilo dobrih del in svetih čednosti. Amen. Mašnik daruje hostijo; Jezusa bičajo. Moj Gospod Jezus Kristus! kteri si, da si večnemu Očetu za. moje grehe zadosti storil, hotel v svojem bičanji svojo predrago kri prelivati; dodeli mi milost, da v kop vi .tvoje presvete ker vi omi- jem svojo dušo od hudih madežev, grehov, da jo bom oprano in očiščeno v zedinjenji s tvojim ne¬ skončnim zasluženjem nebeškemu Očetu mogel v dar prinesti. Amen. Mašnik pokrije kelih; Jezusa s ternjem venčajo. Dobrotljivi Gospod, moj Bog, 141 kteri si, da bi mojo dušo iz suž- nosti hudičeve otel, kakor kralj bolečin hotel z bodečo ternjevo krono venčan biti; presuni, te prosim, z gorečimi psicami svoje ljubezni mojo dušo, da bo pokrep¬ čana bolj mogla po večni kroni nebeške slave hrepeneti. Amen. Mašnih si perste umiva; Pilat priča Jezusovo nedolžnost. Usmiljeni Zveličar, Sin živega Boga, kteri si med tem, da je Pilat tvojo nedolžnost pričal, po- terpežljivo poslušal vpitje silnih judov, kteri so neusmiljeno tvoje smerti želeli; daj mi milost, da bom mogel med viharji tega sveta notri do smerti nedolžno živeti in poterpežljivo prenašati hudo pre¬ ganjanje svojih sovražnikov. Amen. 142 MaŠnik reče: molite bratje: Pilat po¬ kaže Jezusa judom, rekoč: glejte, človek. Moj Gospod Jezus Kristus, kteri si bil z velikim zasramova¬ njem poln ran in ves kervav od Pilata pred judovsko ljudstvo po¬ stavljen; daj mi, te prosim, da nikoli ne poželim posvetne časti da se tako soduji dan poln zasluženja in lepili čednosti morem prikazati pred tvojo pravično sodbo. Amen. Mašnik moli predglasje; Jezus je v smert obsojen. Milostljivi moj Gospod, kteri si zaslišal krivično obsojenje v smert, v smert na terdem križu; dodeli mi milost, da, kedar se približa moja zadnja ura, se ne bom bal obsojenja v večno smert, in da bom svojo dušo mogel v tvoje svete roke izročiti. Amen. 143 Mašnih moli za žive; Jezusu križ naloži. Usmiljeni moj Zveličar, kteri si hotel za odrešenje sveta težki križ na goro Kalvarijo na svojih ramah nesti; dodeli mi milosti, da po tvojem zgledu tudi jez rado- voljno objamem križ pokorjenja in terpljenja na tem svetu, in ga poterpežljivo nosim notri do smerti. Amen. Mašnih položi roke, na kelih; Veronika obriše Jezusa. Moj Gospod Jezus Kristus, kteri si na svojem potu v smert usmiljene žene ljubeznjivo opo¬ minjal, da se naj ne jokajo nad te¬ boj, ampak same nad seboj; do¬ deli mi, te prosim, da obilni stu¬ denci solz tečejo iz mojih oči, in da ž njimi objokujem svoje grehe in grehe svojega bližnjega, da tako tvoje dobrote in tvoje ne¬ skončne milosti vreden postanem. Amen. 144 Mašnih dela križe čez sveti dar; Jezu¬ sa na križ pribijajo. Milostljivi Gospod Bog, kteri si hotel, da je bilo tvoje telo na terdi križ pribito; podverzi, te prosim, vse moje moči svoji sve¬ ti volji, da popolnoma spolnu- jem tvojo sveto postavo, in da bo moja duša vedno s teboj vred na križ pribita. Amen. Mašnik povzdigne sveto hostijo ; Jezusa na križu povzdignejo. Usmiljeni moj Gospod, kteri si bil od hudobnih judov neusmi¬ ljeno na križ pribit in od zemlje na kviško povzdignjen; povzdigni, te prosim, tudi mojega duha od posvetnih želja in občutljejev, da ne bom na nič druzega mislil, kakor na tvoje presveto terpljenje in na tvojo smert, kakor tudi le na nebeške reči. Amen. 145 Mašnih povzdigne sveto kri; Jezus pre¬ liva na križu svojo sveto kri. Gospod in Bog! Jezus Kri¬ stus, iz čegar presvetih ran je tekla rešuj a kri, kakor potok mi¬ losti za nas grešnike, daj, da, ke- dar hude misli in skušnjave mo¬ jo dušo nadlegvajo, vselej pribe¬ žim k tem svetim ranam, in v njih moč in serčnost najdem, ves Čas svojega življenja s svojimi sovražniki stanovitno se vojsko¬ vati in jih vselej premagati. Amen. Mašnih se spominja mertvih ; Jezus pro¬ si na križu za svoje sovražnike. Moj usmiljeni Gospod Jezus! kteri si, ko si bil v velik i h boleči¬ nah na križu pribit, prosil nebeš¬ kega Očeta za zveličanje vseh, in tudi svojih sovražnikov; unemi moje sercč 'a- nebeškim ognjem goreče ljubezni, da od tvojega- z gleda podučen, se učim resnično Jezus Kristus. 146 ljubiti svojega bližnjega, in tudi svojim neprijatlom dobro storiti. Amen. Masnih moli: tudi nam grešnikom; Je¬ zus obljubi raj razbojniku. Preljubeznjivi moj Gospod, kteri si spokornemu razbojniku, ki je v tebe veroval, večni ne¬ beški paradiž obljubil; oberni, te prosim, tudi v mene oči svoje milosti in neskončne dobrote, da bom na koncu svojega življenja mogel zaslišati, o moj Gospod Jezus, tvoj veseli glas: Danes boš z menoj v raji! Amen. Mašnih moli: Oče naš; Jezus izroči svetega Janeza Mariji Devici. Moj Gospod Jezus Kristus, kteri si svetega Janeza presveti Devici, svoji Materi, s križa iz¬ ročil, njo pa ravno temu svetemu Janezu; dodeli mi milostljivo, da bo tudi moja duša in moje telo 147 ves čas mojega življenja tebi, in tvoji sveti Materi izročeno, da bom tako čedalje bolj stanovitno po poti duha in popolnosti hodil. Amen. MasniJc prelomi sveto hostijo; Jezus na križu izdihne svojo dušo. Milostljivi moj Gospod, kteri si iz ljubezni do mene na križu umirajoč svojo dušo nebeškemu Očetu izročil; dodeli mi milost, da bom mogel na tem svetu na duhovno vižo s teboj umreti, da tako na zadnjo uro svojo dušo tebi, v tvoje svete roke in v tvo¬ jo neskončno milost in dobroto izročim. Amen. Mašnih moli: Jagnje božje; veliko greš¬ nikov pod križem Jezusovim se spokori. Moj Gospod Jezus Kristus, pri Čegar smerti je mnogo judov spoznalo in objokovalo svoje grehe; dodeli mi milost, da bom tudi jez 10» 148 po zasluženji tvoje smerti spoznal in britko objokoval svoje hudobije, in da te v prihodnje ne z mislimi, ne z besedami, ne v djanji več ne razžalim. Amen. Mašnih zavžije sveto resnje Telo; Je¬ zusa v grob polože. Moj usmiljeni Zveličar, kteri si pripustil, da so po tvoji smerti tvoje neomadežano telo v nov grob položili, daj mi milost, da prenovim svoje serce in svojo dušo, da odložim svojo terdovrat- nost in pokopljem vse posvetne želje, in tako srečno ostanem v tvoji presveti milosti in prijaznosti. Amen. Mašnih izplahne in zbriše helih; Jezu¬ sovo telo z dišavami mažejo. 0 moj preljubeznjivi Zveličar, kteri si, preden si bil v grob po¬ ložen, hotel z dišavami pomazan, in od Jožefa in Nikodema v belo 149 tančico zavit biti; dodeli mi milost, da, kedar bom pri svetem obhajilu tvoje presveto Telo prejel, ga z dišavami prave pobožnosti obdam in v čistem sercu vedno ohranim. Amen. MaŠnik bere na strani oltarja; Jezus od smerti vstane. Moj Gospod Jezus Kristus! kteri si prečudno od smerti vstal in častitljiv premagavec iz groba šel; dodeli mi moč, da tudi jez z resnično žalostjo in pravo pokoro iz hudobij preteklega življenja vstanem, in da bom mogel sodnji dan na tvoji božji desnici med tvojimi izvoljenimi se prikazati. Amen. Mašnih reče: Gospod z vami; Jezus se prikaže svojim učencem. Dobrotljivi moj Gospod, kteri si precej po svojem vstajenji raz¬ veselil s svojo pričujočnostjo naj- 150 poprej presveto Devico Marijo, svojo Mater, potem Magdaleno, aposteljne in učence; dodeli mi milost, da se bom po tem težav¬ nem življenji v večnosti vekomaj mogel veseliti. Amen. Mašnih moli poslednje molitve; Jezus ostane štirideset dni pri svojih učencih. Moj dobrotljivi Zveličar, kteri si po svojem častitem vstajenji ce- 'lih štirideset dni pri svojih učencih ostal in jih ljubeznjivo učil res¬ nice svoje svete vere; poduči me. te prosim, po tvoji sveti volji po¬ polnoma živeti, da bom ir vsem svojem djanji na tanko po njej živel. Amen. MaŠnik reče: idite, maša je končana; Jezus gre v nebo. Gospod Jezus Kristus, kteri si štirideseti dan po svojem vsta¬ jenji od smerti v pričo svojih učencev častito v nebesa Šel; 151 dodeli mi, da moja duša zaničuje vse posvetne reči in po večnih hrepeni, da nič druzega ne išče, kakor tebe, kteri si edina in prava dobrota. Amen. MašniJc da sveti blagoslov ; Jezus pošlje učencem svetega Duha. Preljubeznjivi moj Gospod Je¬ zus, kteri si svojim učencem, ki so bili v molitvi zbrani, iz nebes svetega Duha poslal, da bi jih poterdil; očisti, te prosim, s svojo milostjo moje serce, da sveti Duh v njem prijetno prebivanje najde, me poterdi s svojimi svetimi darmi, in obogati mojo revno dušo. Amen. Mašnih bere poslednji evangelij ; apo- steljni oznanujejo evangelij po vsem svetu. Moj milostljivi Zveličar, kteri si po svojem britkem terpljenji, in po svojem vnebohodu hotel, da so ^posteljni luč tvojega svetega 152 evangelija po temi tega sveta raz¬ širjali; daj mi milost, da bom stanovitno do konca svojega živ¬ ljenja po naukih tvoje vere živel. Amen. Zahvala po sveti maši. O Gospod, ker jez tebe sam ne morem zadosti zahvaliti za tako milost, da sem bil v pričo pri tej sveti daritvi, kjer se tvoje sveto terpljenje, ki si ga iz lju¬ bezni do nas na-se vzel, pred oči postavlja; zato prosim vse svetnike in svetnice nebeške, da te namest mene zahvalijo, in te prosim, da mi odpustiš mojo zanikernost, s ktero sem se v tem svetem djanji pregrešil, in stori, da mi bo v odpuščenje mojih grehov, v po- vikšanje milosti, v zadobljenje večne časti, in pomoč ubogih duš v vicah. Amen 153 Zakrament sv. pokore. Poduk. Začetek notranjega življenja, pravi sv. Pavel (I. Kor. 5, 7.) je očiščenje serca. Da pa moreš svoje serce oči¬ stiti, potrebno je, da svoje slabosti prav na tanko spoznaš; potrebno je, da na tanko spoznaš vse svoje slabo nagnjenje, vse hude želje, iz kterih vse hudo izvira, če jih koj od začetka ne zatiraš. — Kar koli napačnega zapaziš nad seboj, tega se moraš resnično ke¬ sati, vse hudo iz serca sovražiti, ker si se z grehom spuntal zoper Boga, ki ti je serce dal, ktero te, dokler ga ne popačiš, priganja, njega ljubiti čez vse; kdor pa greh obžaluje in sovraži, go¬ tovo bo tudi sklenil, Boga nikdar več ne žaliti, temuč vse storiti, da bi le kedaj spet rešen bil verig, v ktere ga vklenjenega deržž ter ga nikakor rade ne izpuste, da bi svoje slabe navade zapustil in hudo nagnjenje in pregreš¬ ne želje v sebi zaterl; kdor bo to straš¬ no težo čutil nad seboj, gotovo bo z veseljem božjemu namestniku svojo 154 dušno revo potožil in le pri njem iskal dušnega mird in vestnega pokoja, —• on se bo čisto, ponižno brez hinavšči¬ ne spovedal mašniku, kterega je Bog namesto sebe postavil, skesanim greš¬ nikom odpuščenje vseh grehov deliti. Veliko je pa na tem ležeče, ka- košnega spovednika si izvoliš. Le pre¬ vidni, za zveličanje duš vneti spoved¬ nik bo hudobnega resno opominjal, pregrešnega ostro svaril, žalostnega milo tolažil, maloserčnemu lepo prigo¬ varjal, dvomljivemu prav svetoval, ske¬ sanega z veseljem sprejel, kesanja ster- tega ne terl, ampak ga oživil, na svo¬ je rame zadel in ga k Jezusu, milemu pastirju nesel, da ga poterdiOn, kteri je vsa naša moč in naše življenje v presvetem rešnjem Telesu. Glej, bogoljubna duša, vse to naj¬ deš v večkratni prejemi zakramenta sv. pokore. Ničesar ni na svetu, kar bi te na potu k zveličanju bolj varvalo vseh nevarnosti, kakor sveta spoved, ktera te zopet z Bogom spravi. Zadnja toložba in poslednja pomoč bode ona na smertni postelji. — Ako pa hočeš, — in kdo ne bi hotel! — da ti bo sv. spoved na smertni postlji tolika tolažba, moraš 155 se že popred v svojem življenji ž njo seznaniti in sprijazniti. — Ali ne boš toraj že zavolj tega rad in večkrat k spovedi pristopil, posebno ako še pre¬ misliš, kolikošno bogastvo ti spoved v večnosti pripravi? Sveta odveza ne pokonča ali ne zbriže samo vseh tvojih pregreh, ako so bile še tako velike, ampak ona ti tudi dodeli in pomnoži posvečujočo gnado božjo, ona ti množi veselje v nebesih; toraj ti vsaka sv. odveza nakloni zakladov, kteri so lep¬ še, draže in veče vrednosti, kakor vse posvetne krone, bogastva, lepote in kraljestva nasvetu; zakaj sveta odveza ti pot popravi in ti vrata odpre, da pri¬ stopiš k sv. obhajilu, v kterem Jezusa samega, pravege živega Boga prej- meš in zavžiješ v svojem sercu in se terdno skleneš ž njim, od kterega te le greh, sicer pa celi svet več ločiti ne more. Pojdi toraj, kerščanska duša rada in tolikokrat k spovedi, kolikor- krat ti tvoj previdni spovednik svetuje. Vselej, kedar se vredno zgodi, so to tvoji najsrečnejši in najimenitniši tre¬ nutki v tvojem življenji: tega bodi že zdaj prepričan, spoznal boš to enkrat sam v večnosti pred sodbo božjo. 156 Ne porajtaj toraj ne slabih izgle- dov, ne praznega govorjenja mlačnih ali pa hudobnih kristijanov, saj vidiš, kako živč vsi tisti, ki poredkoma k spovedi hodijo. Oni so mlačni, merzli v službi božji; njih molitev je suha in brez vse dušne zbranosti. Greh na greh nakladajo, in greha vendar ne spoznajo; bolni so, pa ne vedo, kje in kaj jih boli, ker nikogar nimajo, kteri bi jim slabosti odkril, bolezen pokazal ter jim za to bolezen zdravil nasveto¬ val; nimajo ga, kteri bi jih opomnil, posvaril, jim pomagal, jih podbudil, naravnal, sprejmilna potk večnemu zve¬ ličanju. Ako te toraj taki ljudje zato, ker pogostoma k spovedi hodiš, tercijala ali tercijalko imenujejo, nič ne porajtaj njih blebetanja — saj ne vedd, kaj go- vorč. — Ako ti pa poreče kdo, da jih veliko ne hodi k spovedi iz pra¬ vega namena, ampak marsikdo spoved v hudo obrača, ne verjemi mu na be¬ sedo, ker marsikteri govori tako iz hu¬ dobnega serca, ali pa kakor je slišal slepe govoriti. Misli si pa tudi: Vse, karkoli je na svetu, dd se tudi v hudo ali slabo oberniti, toraj tudi spoved; ali jezero in jezero jih bo več pogub- 157 ljenih takih, kteri ne hodijo k spovedi ali pa le poredkoma, kakor tacih, ki pogostoma hodijo; jezero in jezero ved se takih, kteri pogostoma k spovedi hodijo, spoveduje v svoje zveličanje, kakor v pogubljenje. In pa saj boš tudi sam spoznal, ako le kolikaj okoli sebe pogledaš, da bogoljubne duše v svojo največo tolaž¬ bo in dušni prid k spovedi hodijo. Če¬ mu bi se pa še tudi na druge toliko oziral v takih rečeh, v kterih si same¬ ga sebe dobro poskusil. Odkritoserčno povej, kje in kedaj si večo srečo in sladkejše veselje v sercu občutil, kakor kedar si ves stert glodanja svoje vesti poln zaupanja spovedniku svoje pre¬ grešno serce razgernil in od svojega naj- večega dušnega prijatla veselo - mile besede zaslišal: Pojdi le, moj sin, gre¬ hi so ti odpuščeni! V zakramentu sv. pokore se vsaka bogoljubna duša svo¬ jih prestopkov in grehov umiva, svoje hudo nagnjenje in slabo poželenje za¬ tira, skušnjave premaguje in se vseh nečednosti očiščuje, in namesto njih najlepše čednosti — pobožnost, kesa¬ nje zavoljo božjega razžaljenja, gorečo ljubezen do Boga in do bližnjega — 158 vsaja. Zatorej takd ravnaj, kakor bogoljubne kristijane vidiš ravnati ali kakor ti tvoj spovednik svetuje. Nikar mi ne ugovarjaj in ne rekaj koj: „Čemu se bom v vedno spovedo¬ val, saj vendar zmiraj poprejšnji greš¬ nik ostanem ter v stare navade pa¬ dam! Ali ni že to znamenje tvojega spreobernjenja, da vendar enkrat svojo veliko slabost spoznaš ? Ako ne bi bil večkrat k spovednici pristopil, gotovo ne bi se bil tolikokrat ponižal, ne bi bil tolikokrat Boga odpuščenja prosil, in ga na pomoč klical. Ako pogo- stoma k spovedi greš, gotovo ti vest vsaki še tako majhni greh očita, kaj ne? Popred pa si v pokoji živel brez oči¬ tanja vesti, akoravno so veliki in straš¬ ni grehi kakor smertna klada na tvoji duši ležali. Ali ni to že velika spre¬ memba v tvojem dušnem življenji! — Bolj pogostoma spoved ti je naklonila ta božji dar občutljive vesti. Tvoje slabosti, v ktere nazaj pa¬ daš , naj te ne delajo maloserčnega, ampak tolikanj bolj ponižnega, koli¬ kor večkrat va-nje padeš. Kdo je med pravičnimi, da ne bi padel sedemkrat na dan; in če te večkrat tvoja slabost 159 premaga, ko vendar pogostoma k spo¬ vedi hodiš; kolikokrat bi pa še padel ako ne bi k spovedi hodil! Ali ti tvo¬ ja vest ne spoznd, da se zdaj varuješ velikih grehov in tudi v majhne toli- krat s premislikom ne padeš, kakor popred? In Če se od spovedi do spo¬ vedi le v enem ali v drugem pobolj¬ šaš, ali nisi, če tudi nevedoma, če da¬ lje boljši in boljši? —■ Nikar ne rekaj, da nimaš nič kaj pravega kesanja nad svojimi grehi, ako bolj pogostoma k spovedi hodiš. Vpra¬ šam te, boš li veče kesanje občutil nad svojimi grehi, ako spoved iz leno¬ be opuščaš? Bo li Bog merzlemu kri- stijanu dar resničnega kesanja dal, goreči duši pa odrekel! Bog ne tirja od tebe občutljivega kesanja, milega zdihovanja in grenkega jokanja. To so darovi, kterih Bog ne deli vsem njegaljubnim dušam, da-si so mu tudi zelo dopadljive. — Zatorej ti naj to tvojega serca ne podira; kar Bog od tebe hoče, je to, da spoznaš svoje pre¬ grehe in slabosti, s kterimi si največo dobroto, svojega neskončnega usmilje¬ nega in neizmerno ljubeznjivega Očeta razžalil; da se ti gnjusi vsako tvoje 160 Boga razžaljivo djanje; da terdno skle¬ neš, skerbno varvati se še tako maj¬ hnega radovednega in premišljenega prestopka ali greha ; in da si priprav¬ ljen, kakor zgubljeni sin, vse storiti, vse preterpeti in tudi umreti, kakor še kedaj Boga radovedno in premišljeno razžaliti. To je kesanje, ktero Bog od tebe tirja, in ne živi občutljeji ser¬ ca, ako jih ti — ali tvoja vest in du¬ ša — ne občutiš. Ako bom pogostoma k spovedi hodil, ne bom vedel, kaj se spovedo¬ vati? — bo spet kdo drugi rekel. Ako vsaki dan, posebno preden spat greš, svojo vest izprašuješ čez splošne dolžnosti vsakega kristijana do Boga, do bližnjega in do samega se¬ be; svoje misli, želje, telesne občutke, oči, ušesa, jezik — in svoje posebne dolžnosti, namreč: dolžnosti svojega sta- nti; ako premišljuješ zapoved ljubezni do bližnjega, posebno do tistih, s kte- rimi živiš, in dalje pomisliš, kaj si do¬ brega opustil, kar je bila tvoja dolž¬ nost, ali saj kar bi bil lahko storil,— gotovo boš našel kaj, Česar te bo vest tožila in pekla. Le svoje serce odkrij, in vedel boš marsičesa obtožiti se. 161 Ako si pa tako srečen, da si se z božjo pomočjo vsakega še tako maj¬ hnega prestopka obvarval, Bogu hva¬ lo daj, sebe pa ponižuj in kesanje obudi nad svojimi nevednimi pregreški. Po¬ sebno pa je to takrat dobro, kedar v svoje poprejšnje življenje pogledaš, se kterega že spovedanega in odpuščene¬ ga greha obtožiš, in se kesaš, da si ga kedaj storil ter skleneš, nikdar ga več ne storiti. če tako delaš, deležen boš gnade zakramenta sv. pokore, ako tudi nikdar več ne grešiš, če si le enkrat grešil, že za dosti imaš, česar se vedno tožiš in z Davidom zdihuješ. Moji grehi so mi vedno pred očmi. Da kdo pogostoma k spovedi hodi, ni toraj treba, da bi tudi večkrat grešil. Tudi ne rekaj, da se bojiš, ker morebiti svojih grehov ne spoznaš, ne¬ vredno zakrament svete pokore prejeti in rop božji storiti, zakaj ta vgovorti hudobni duh navdihuje, da bi te od spovedi odvernil. Bog to tirja, kar cer¬ kev in previden spovednik od tebe tir- jata; in ako bi tudi zoper svojo voljo pozabil kakošnega greha spovedati se, odpuščen ti bo z drugimi spovedanimi vred, zlasti če je majhen, odpustljiv Je7, n s KMstns. n 162 greh, kterega tako nisi zavezan spo¬ vedati se; če je pa pozabljeni greh velik ali smerten greh, zadosti je, da se ga, kedar se ga spomniš, kakor pri zadnji spovedi pozabljenega spoveš. Ako si pa od natore tak, da kaj za greh imaš, kar ni greh, poišči si previdnega, ne preostrega spovednika; in njemu se popolnoma izroči, stori, kar ti reče in ubogaj ga vselej, če tu¬ di ti tvoja vest kaj drugače veleva; le s popolnoma pokorščino do spovedni¬ ka moreš te svoje dušne bolezni oz¬ dravljen biti. Če si pa, kerščanska duša! kedaj tako nesrečna bila, da si po dobrem za¬ četku mlačna postala, ali celo v smer¬ ten greh padla, vedi, da je sv. spo¬ ved tvoje edino rešilo. Ne enega dne ne čakaj, temuč nevtegoma se k spo¬ vedniku, svojemu dušnemu prijatlu po¬ daj in odkritoserčno mu svojo dušno rano pokaži, da te ozdravi. Nikoli ni¬ kdar ne misli, ako si tudi že večkrat v navadni greh se povernil, da ti je nemogoče varovati se greha, zakaj Bog ne pripusti, skušanemu biti Čez tvojo moč. (I. Kor. 10, 13). Moli, spo¬ vej se, stori, kar ti spovednik svetuje 163 in veli, nikoli se pa maloserčnosti ne udaj, naj so tvoji grehi še tako veliki, temuč ozri se poln zaupanja v križa¬ nega Jezusa, kteri te je s svojo lastno serčno kervijo vseh madežev očistil in te še dan na dan očiščuje. V ljubeznji- vega Jezusa se oberni, kteri te tako skerbno kliče, vabi, prosi in želi. tebe zgubljeno ovco zopet na svoje rame zadeti in na svoj dom nesti. „Oh! pojdi vendar, pojdi k sedežu milosti, da mi¬ lost dosežeš in usmiljenje najdeš, dok¬ ler je še čas. Le samo tega te prosim, da ničesar ne zamolčiš, temuč vse, ka¬ kor veš in znaš, poveš in odkritoserčno razodeneš. Verjemi, da v tem stanu z nobeno rečjo njega tako ne razveseliš, kakor če mu svoje serce tako odkriješ, da si misliš, klečati ne pred Človekom ampak pred samim Jezusom, kterega si tako neusmiljeno razžalil. Kaj bi ti pomagalo, kaj zamolčati spovedniku, kteri te z veliko poterpežljivostjo in ljubeznijo posluša, ker bo o sodnjem dnevu pred vsein svetom odkrito do čistega vse, kar si prikrival. Zato, če si še tako se pregrešil, ne obupaj; ne boj se svojega največega prijatla, svo¬ jega spovednika, spovej se vsega do n* 164 čistega, saj skesanega in ponižnega serca Jezus ne zaverže, veliko več ga z neizmernim veseljem sprejme in s svojim sercem sklene. Jezus bi bil lah¬ ko le z eno samo kapljo svoje pre¬ drage kervi grehe vsega sveta zbri¬ sal, in vendar je dal vso svojo krijza tvojo spravo; kako moreš toraj malo- serčen biti? Z zgubljenim sinom reci: „ Vstati hočem in k svojemu Očetu ver- niti se!“ in nikdar ne dvomi, z ve¬ seljem te sprejme tvoj ljubeznjivi Oče. Ker te toraj tvoj Zveličar, bodi si še grešnik, ali pa že opravičen, tako ljubeznjivo vabi, s tako milimi beseda¬ mi na tvoje serce govori, s toliko po- terpežljivostjo na-te Čaka ter ti v za¬ kramentu sv. pokore odpira svoje milo serce, ktero je polno nebeških dobrot in daril; boš li mogel še slep in gluh in terdovratnega, merzlega serca ostati do njegovega milega ljubeznjivega gla¬ sil? boš li mogel še odtegovati se po¬ gostni spovedi, posebno če premisliš, da te zakrament sv. pokore pripravne¬ ga stori, ne samo Jezusovo gnado, te- muč Jezusa samega prejeti? O saj se ne boš več glušfl, kedar boš slišal, da 165 te mili Jezus kliče, ampak vselej boš pripravljen iti za njim kedar in kakor¬ koli te bo klical k tvojemu zveličanju. Da se boš pa tudi vselej prav pripravil k spovedi, hočem te tistih resnic opomniti, ktere pred in med spovedjo vselej imej pred očmi. 1. Ko si vest od svoje zadnje spovedi na tanko izprašal, skesano še nekoliko poglej v svoje poprejšnje živ¬ ljenje. Naj ti stopijo pred oči vse do¬ brote božje, ktere si od pervega dih- Ijeja svojega življenja do tega trenut¬ ka od Boga prejel, jih vžival in jih še zdaj vživaš; in spoznal boš, da je Bog največi, da, brez konca velik dobrot¬ nik tvoj ; glej pa tudi, kaj si ti proti njemu? — premisli svoje brezštevilne prestopke in pregreške v mislih in že¬ ljah, v besedah, v djanji in opuščenji dobrih del, — in spoznati boš moral svojo černo, veliko nehvaležnost v vsem svojem življenji; —in po takem živem premišljevanji gotovo tvoje ser¬ ce ne bo moglo več merzio ostati. Enega majhnega greha se morebiti ne boš mogel prav kesati; ali če pred očmi imaš, kolikokrat si ta greh storil in tudi vse svoje majhne grehe, kterihje 166 jezero, in če zlasti velike, smertne grehe, v ktere si bil zabredel, premišljuješ, ali ne boš moral spoznati pred Bogom in zdihovati: O moj Bog! grehi moji so se pomnožili, da jih je na številu več, kakor lds na glavi! Oh, Oče! moj Oče! grešil sem zoper nebo in zoper tebe! (Luk. 15, 18.) Kdo mi bo dal zadosti solz, da bom svojo neizmerno nehvaležnost objokoval pred brez kon¬ ca ljubeznjivim in neizmerno dobrot¬ ljivim in usmiljenim sercem svojega Očeta ? 2. Da tvoje serce še bolj peko¬ če kesanje presune in k terdnemu skle¬ pu poboljšati se nakloni, ozri se na tihem in v poprejšnje misli vtopljen na podobo križanega Jezusa ali britko martro; poklekni pred njo in pogleduj na Jezusa, in videl boš njegovo odper- to, tudi za-te prebodeno serce; misli se na goro Kalvarijo pod sveti križ in gotovo boš čutil, kolike in kakošne bolečine je Jezus za tvoje grehe terpel. Sad Jezusovega terpljenja pa tudi v zakramentu sv. pokore neprenehoma teče iz njegovega usmiljenega serca. O sveta, presladka spoved! Sin živega Boga, Jezus Kristus, je na križu umeri, 167 da se grešnik more spovedati svojih grehov! Tako ravnaj pred vsako svojo Bpovedjo, zakaj vsaka spoved ti je vse terpljenje in tudi smert Jezusova in ves sad njegovega odrešenja; ravnaj tako in spoznal boš, kar sv. Frančišek Šaleški pravi, da nič na svetu člove¬ škega serca ne more tako k kesanju ganiti, kakor tihi in mili pogled v križanega Jezusa in misli na svojo lastno nehvaležno dušo, za ktero je on svojo kri do zadnje kaplje prelil. 3. Pomisli, posebno kedar se že spovednici bližaš, kako milo in s ker- vavimi očmi je Jezus tudi tebe s kri¬ ža doli videl pri spokorni sodbi in tu¬ di tebe svojemu nebeškemu Očetu za odpuščenje priporočal! — Pa glej! ne samo takrat s križa, še zdaj, kedar po¬ klekneš pred spovednika, da bi se ob¬ tožil, Jezus svojih pet ran nebeškemu Očetu kaže; glej, kako tudi tvoja lju- beznjiva mati, pribežališče grešnikov, Marija, kakor takrat pod križem, tako zdaj pri Jezusu stoji iu ž njo vsi an¬ geli in svetniki ter prosijo usmiljenja za te. Jezus na križu in tvoji grehi, ki so ga na križ pribili, to naj bo toraj 168 tvoja druga misel, preden se začneš spovedovati. 4. Oberni pa tudi svoje oči pod Jezusov sveti križ, in z očmi vere ugledaš pri križu Marijo, prežalostno mater in v njene persi sedmeri meč zasajen; misli si zdaj, da so tvoji grehi njeno serce prebodli, ker so njenega ljubeznjivega, edinega Sina na križ pri¬ bili. Oh, v kolikih solzah in bolečinah je pač tudi tebe pod križem v svoje¬ ga otroka prerodila; oberni se toraj tudi na-njo in molčč jo pogleduj in — ugledal boš v mislih, kako tudi njeno serce zavoljo tvojih grehov kervavi in le zato kri preliva, da bi tebe tvojih grehov čisto oprala. Prosi jo, kliči v njeno priprošnjo, da saj zdaj v tej uri predraga kri njenega božjega Sina nad teboj ne bi bila zgubljena, ampak te¬ be zveličala. Le s takim premišljeva¬ njem in skesanim zdihovanjem jo mo¬ reš razveseliti in jej njeno skerb za te poverniti. 5. Kedar pa že k spovednici po¬ klekneš, misli na svojo sodbo; ko bo Jezus tvojo dušo sodil, ko se loči te¬ lesa, sodil te bo po vseh tvojih mislih, željah, besedah, djanjih po svoji ostri 169 in nesprosljivi pravici; ako pa svoje spovedi redno opravljaš, sodil bo le tvoje spovedi, v kterih si bil svojih gre¬ hov že odvezan. O kako si srečen, da z vredno spovedjo lahko uideš nepri¬ zanesljivi pravici božji, in jo v ne¬ izmerno usmiljenje spremeniš! Pred sodnjim stolom božjim bi te tvoje obto- ženje pogubilo, tukaj pa te vseh gre¬ hov oprosti; zato odpri svoja usta, odgerni svoje serce spovedniku, sj^ovej se čisto, ne kakor Človeku, ampak ka¬ kor Bogu samemu; ne sramuj se toliko, da bi kaj zamolčal, obtožuj se ponižno skesano, brez hinavščine; kakor se kri¬ vega spoznaš, pokaži se spovedniku z otročjem zaupanjem; saj tvojih slabosti in grehov razun spovednika ne bo ve¬ del nihče; nasproti pa bodo tvoji grehi na sodnji dan znani vsemu svetu, ne samo tisti, ktere bi zamolčal, ampak vsi; kajti pri spovedi, pri kteri se če¬ tudi le en smertni greh zamolči, ni od¬ puščen noben greh. — Misli tudi na svojega angela varha, kteri pri tebi stoji in bo pričal na sodnji dan, ali si se vsega čisto izpovedal, ali ne. Tedaj, moj kristjan, nikar zamolčati nobenega greha, kteri bi te vtegnil 170 celo večnost nesrečnega storiti! Pred vsemi spovej se greha, kterega te pe¬ klenski skušnjavec sili zamolčati. 6. Potem, ko si se čisto spove¬ dal, verno poslušaj, kaj ti spovednik povč; na vse, kar si vprašan, odkri- toserčno in spodobno odgovori; ako ti pa tvoje lastno serce spovednika kaj vprašati veleva, spodobno ga vprašaj. Poslušaj spovednika tako, kakor bi slišal govoriti angela božjega, ali Kri¬ stusa samega, kteri pravi: „Kdor vas posluša , mene posluša in sv. Pavel piše: „In tako naj nas človek ima ka¬ kor služabnike Kristusove in delivce božjih skrivnosti. 11 7. Konec spovedi, kedar ti spo¬ vednik pokoro nalaga in sv. odvezo deli, prestavi se v duhu na goro Kal¬ varijo, misli si, da klečiš z Marijo Magdaleno pod sv. križem, in da z dušnimi očmi vidiš Jezusa na križu viseti, kervaveti za tvoje grehe ter opirati jih s kervavimi kapljami. V tej živi veri in v terdnem zaupanji svoje oči v nebesa oberni in z zgubljenim sinom kliči: Oče, nisem vreden, tvoj otrok imenovan biti; —zavoljo tvoje¬ ga ljubega Sina pa, ki se je tudi za- 171 me v smert dal, kličem in vpijem: Odpusti mi! odpusti mi! — In glej! ako tako ravnaš, vsi tvoji grehi so ti ravno takrat, ko ti jih je spovednik odpustil, tudi v nebesih od¬ puščeni, in Jezusova kri teče čez nje iz vseh petih ran in tvojo dušo čisti vseh grešnih nesnag; daj se toraj svo¬ jemu Jezusu očistiti in svitlemu solncu podobnega storiti. Potem vstani od spovednice, podaj se v tihoten kraj v cerkvi, premišluj gnade, ki so te ravno poprej došle, ponižno se za nje zahvali; ponavljaj svoje terdne sklepe, moli naloženo po¬ koro , in opravi tudi druge navadne molitve po spovedi. Ako človek tako, kakor je bilo dozdaj povedano, sam pri sebi misli, pripravi se vredno k zakramentu sv. Pokore, če tudi razun obtoženja pri spovedi ničesar ne govori. Ker pa tako premišljevanje ni vsakemu dano, zato so tukaj tudi navadne molitve pri prejemi sv. Pokore pristavljene, in sicer: 172 Pripravljanje k spovedi. Vstati hočem in k Očetu se verniti in reči: Oče! grešil sem pred teboj zoper svoje dolžnosti in zoper tvoje zapovedi; nisem vreden, več imenovan biti tvoj otrok. Ali silno grenko je, tebe za- pustivši pod sužnostjo greha je¬ čati; zato hočem vedno poslušati mili glas, ki me od pregrešnega pota nazaj kliče; saj je tvoj glas, moj nebeški Oče, ki se me hočeš usmiliti. Kliči, le kliči me še na¬ zaj; glej, saj poslušam tvoj klic, ter se vračam nazaj, in se terdno zanesem, da bom usmiljenje na¬ šel pri tebi zavoljo Zveličarja svo¬ jega, Jezusa Kristusa. Ako bi me bil hotel na ve¬ komaj od sebe pahniti, kakor je moja nepokorščina zoper tebe za- 173 služila, kedaj bi me bil že angel smerti na tvoj migljej sredi mojih hudobij zgrabil in me postavil pred ostro sodbo tvojo. Ali ti si do te ure poterpel z menoj ter me ohranil, in tudi se zdaj steguješ svojo očetovsko roko po meni k odpuščenju in ne k kaznovanju. Gospod! kdo je tebi enak? kdo tako poterpežljiv, tako usmi¬ ljen tako prizanesljiv, kakor ti? Iz dna svojega serca te za¬ hvalim za dolgi odlog, kterega si mi k spokorjenju milostljivo dodelil! Hvala tebi tudi za to, da duša moja čuti in spozna svoj pregreš¬ ni stan in da po tvoji neizmerni gnadi hrepeni. Doverši, o Gospod v meni delo, ktero si začel, in daj, da mi bo ta dan milosti in gnade. 174 Molitev za razsvetljenje pri izpraševanji vesti. Vsega vedoči Bog, ki ves naše najskrivnejse misli in Še to¬ liko skrivna dela spoznaš, raz¬ svetli mojo vest, da bom na tanko spoznal, koliko in kako sem raz¬ žalil tebe, svojega Gospoda in Boga! — Lepo ponižno te prosim, pošlji mi svetega Dulia, ki ga je Jezus obljubil vsem, ki tebe za-nj prosijo, da si ne bom svojih gre¬ hov zakrival ali izgovarjal, am¬ pak vse tako čisto zpoznal, kakor sem jih pred teboj kriv in jih enkrat na sodbi božji spoznam. 0 sveti Duh! ti zveličanska luč moje duše, ki si me pri sv. kerstu posvetil, pridi, pridi in razjasni temo mojega serca, da nobenega greha ne pozabim in ne zatajim, ampak svojo ubogo 175 dušo spet očistim in odpusčenje vseh svojih grehov zadobim. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. (Zdaj izprašaj svojo vest, — glej navod vest zpraševati pri večernih molitvah, stran 128 .) H e s a a j e. Mojih grehov se je narastlo ; grehi teže mojo dušo! — Spo¬ znam, da sem kazni vreden, in čutim, da sem se tebi, o Gospod, moj Bog, neizmerno zadolžil. Pri¬ čo ljudi sem se sicer sramoval gre¬ šiti; pričo tebe vsegamogočnega pa, pred kterim nobena tema ne skrije in noben hrib ne pokrije, sem prederzno grešil! S ponižnim in s skesanim sercem spoznam svoj dolg, in iz vsega serca se kesam, da sem te kedaj razžalil, in sicer ne zato, 176 ker imaš moč, me časno in večno pogubiti, ampak zato, da sem do- padajenje svojega najdobrotljiviše- ga Očeta zapravil in se tebi, o Bog, zameril. — Ti si mi dal življenje, telesne in dušne moči in vse, kar sem in kar imam; ljubil si me, preden sem jez Še bil, ter mi večno veselje in zve¬ ličanje namenil; jez pa sem tebe zaničeval, zasramoval, zapljeval in te neizmerno razžalil! O, da se nikdar ne bi bilo zgodilo! 0 moj usmiljeni Jezus, ki si se na Petra, kteri je tebe trikrat zatajil, milo ozerl, in si Magda¬ leni, očitni grešniei, vse grehe ljubeznjivo odpustil, poglej mi¬ lostljivo tudi na-me, da bom s Petrom svoje grehe milo objoko¬ val, z Magdaleno odpuščenje za- dobil in spet tebe ljubil čez vse! Amen. 177 Terdni sklep poboljšati se. V živi ljubezni do tebe, o moj Bog, terdno sklenem, prav spokoriti se in svoje življenje po¬ boljšati. Odpovem se vsem greš¬ nim navadam; zapustiti hočem vse slabe tovaršije, vseh hudih pri¬ ložnosti se zvesto varvati; vse skušnjave skerbno in serčno pre¬ magovati ; tebe, o Bog, bom ved¬ no pred očmi imel in se tudi ma¬ lih grehov varval, da tvoja ljube¬ zen v meni ne ugasne in me sv. Buh ne zapusti. Cisto se hočem spovedati vseh svojih grehov, vsako storjeno Škodo, kar mi je moč, popraviti, in v vseh rečeh tebi, svojemu Bogu, prav zvesto služiti. Rajši hočem umreti, kakor se dalje v grehu živeti. O moj Jezus! daj mi svojo moč, da bom mogel zvesto storiti vse, kar sem sklenil! Amen. •Jtzns Kristus. 12 178 Molitev in premišljevanje pred spovedjo. ' v Se danes hočem pred božjega namestnika poklekniti, svoje hu¬ dobije ponižno in skesano mu razodeti. Prepričan sem, da mi je vsaka spoved s predrago ker- vijo Jezusovo kupljena. 0 moj Jezus, ko si na križu visel, je tvoje umirajoče in obledelo oko tudi mene gledalo na tem svetem kraji, kjer morem resen biti vseh svojih grehov. O, da bi pač vredno ta sv. zakrament danes prejel! Podam se pred sodbo tvojo v zakramentu sv. pokore in sem prepričan, da to sodbo, ktero bo tvoj masnik nad menoj sklenil, tudi ti v nebesih poterdis, ako či¬ sto spoved opravim. Sodba tvojega namestnika toraj bo tudi pred po¬ slednjo sodbo veljala; kar je tu¬ kaj odpuščeno, to je za celo več- 179 nost od mene odvzeto; tega sem prepričan, ker se zanesem na be¬ sede večne resnice: „Karkoli boste na zemlji odvezali, bode tudi v nebesih odvezano^. Kedar toraj pred sodbo, moj Jezus, pridem, sodil me boš le po mojih spo¬ vedih! 0 koliko je vendar na tej in na vseli mojih spovedih ležeče, ker se bo božja sodba le po njih ravnala. Ako so bile prav oprav¬ ljene, blagor mi; če so bile ne¬ vredne, gorje, stokrat gorje! — Svet strah vse moje kosti pre¬ leti, kedar to resnico premišlju¬ jem ; spoznam pa v tem tudi svojo srečo. Glej, duša moja, ta sodba, kteri se boš ravno kar podvergla, je milostljiva sodba, ž njo odi¬ deš sodbi brez usmiljenja. O, naj bi me te misli pri tej in vsaki sv. spovedi vodile! Tako se hočem spovedati, kakor bi zadnjič v mo¬ jem življenji bilo, in na vsako 12 * 180 besedo svojega spovednika tako paziti, kakor bi sam Jezus z me¬ noj govoril. — Odpri toraj, o Gospod, moje serce, in odveži moje ustnice, da se vseh svojih grehov in prestopkov resnično in skesano obtožim, da bom s pre¬ drago kervijo Jezusovo očiščen in opran! O Bog, bodi mi ubogemu grešniku milostljiv po svojem ne¬ skončnem usmiljenji. Vedno se bom kesal svojih grehov in po¬ navljal svoj terdni sklep, ki sem ga s tvojo sveto gnado storil, sklep, raji umreti, kakor tebe še s kakim grehom kedaj razžaliti. Kar mojemu kesanju in sklepu primankuje, pristavi, o Jezus, ti iz neizmernega zaklada svojega terpljenja! — Usmiljenje! odpuščenje! gna¬ do! o Gospod, meni grešnemu, zdaj skesanemu grešniku! ne za¬ voljo mene, temuč zavoljo tvojega 181 ljubeznjivega Sina, mojega Je¬ zusa! O Jezus! moj Zveličar! Ali me hočeš Še sprejeti in v svojega otroka vzeti ? mene nesrečnega zopet srečnega storiti? — „Pridi, oj pridi, tudi ti zgubljena ovčica moje čede k meni svojemu pa¬ stirju, saj iščem, kar je bilo zgub¬ ljeno, in najdeno z veseljem k očetu ponesem; vsem, toraj tudi tebi kličem: pridite k meni vi, ki ste z nadlogami in težavami oblo¬ ženi, in jez vas bom poživiL. S terdnim zaupanjem grem na to tvoje ljubeznjivo vabilo pred tvo¬ jega namestnika, in se hočem Čisto, odkritoserčno obtožiti vseh svojih grehov. Le samo te mi¬ losti te prosim, da mi pomagaš, da nobenega ne zamolčim, ničesar ne zakrivam, se nič ne izgovar¬ jam, ampak tako razodenem, ka¬ kor me ti spoznaš! 182 (Zdaj se pa cisto, odkritoserčno, skesano in ponižno spoveduj. Opomnim te le še tega, kar vsaki dobro poduče¬ ni katoliški kristijan ve, da tudi število in take okoliščine velikih grehov po¬ veš, ktere greh zvikšajo, zmanjšajo ali cel<5 spremene.) Molitev po spovedi. O neskočno usmiljeni Bog! O Jezus moj Zveličar! Spovedal sem se s tvojo gnado tvojemu namestniku vseh svojih grehov! -— zaslišal sem sladke tvoje be¬ sede : „zaupaj moj sin, tvoji grehi so ti odpuščeni". — O, kako mi je serce mirno, pokojno in tiho postalo, ker mi je teža mojih pre¬ greh odvzeta! O Jezus, ohrani ta mir in pokoj v mojem sercu vekomaj, saj te vekomaj nočem več razžaliti in nikoli več se te¬ be ločiti! (Opravi naloženo pokoro, kakor ti je bila naložena, in s hvaležnim ser- 183 cem premišljuj veliko milost, ktero si ravno kar prejel; postavi se v duhu, da vidiš Jezusa častitljivega pred seboj, kakor ga je Marija Magdalena videla na vertu, in se je, ko ga je spoznala, v veselje utopila. Potem pa moli:) Neskončni večni Bog! Oče vsega usmiljenja; Veča je milost tvoja, kakor razžaljen j e moje. Zopet si me objel in vzel za svo¬ jega sina (svojo hčer) med Šte¬ vilo svojih otrok, po zasluženji mojega Jezusa, svojega Sina, kte- ri je za moje grehe na sv. križu umeri. Zopet |lahko tebe z o- troČjim zaupanjem kličem, rekoč: Ljubi moj Oče! — O ne pripusti, da te kedaj več zapustim! Usmiljeni Jezus, ki si iz lju¬ bezni do mene svojemu namestni¬ ku oblast dal, meni mojo grehe odpustiti, koliko zahvalo sem tebi dolžan! O ti moja večna ljubezen! daj, da te bom vekomaj ljubil in 184 da nikdar več ne ponovim s svo¬ jimi grehi tvojih svetih ran! Ne bom se ne več veselil zapeljivega sveta, ampak hvaliti se hočem le tvojega sv. križa, ker sem po tvoji smerti na križu usmiljenje našel. Sveti Duh, posvečevavec mo¬ je duše, ki si me vseh mojih gre¬ hov'očistil, mi oblačilo posvečujo¬ če gnade dal in moji duši ljubi mir vesti zopet podelil: o prebi¬ vaj odšle na vekomaj v mojem sercu in lepšaj ga s svojimi da¬ rovi, da bom vreden tempelj tvoj! In vi angeli božji, veselite se danes z menoj in hvalite Boga ? da sem pri njem zopet življenje našel. Nesite solze moje žalosti in zdihljeje moje pokore pred ve¬ ličasten sedež milosti božje; en¬ krat pa zanesite mojo dušo v na¬ ročje nebeškemu Očetu! Amen: 185 Po spovedi, kedar odveze ne dobiš. Oh, jez ubogi nespokorjeni grešnik! kako strašno sem grešil, da me namestnik božji niso vred¬ nega spoznali svete odveze! — 0, še sem zgubljena ovčica; še tavam v nevarni puščavi pogub¬ ljenja. Jezus moj pastir, ki sem ga nehvaležno zapustil, za me ne mara, dokler se v resnici ne spreobernem in ne poboljšam. Ni¬ sem še vreden k njegovi sveti mizi pristopiti in vziti njegovo presveto telo. — O, ponižno spo¬ znam, da sem vse to zaslužil, in namestnik božji, ki imajo kluč, spokorjene grehov odvezati, imajo tudi drugi kluč, nespokorjenim grebe zaderžati; to so ravno pri meni po pravici storili, da svoj Žalostni grešni stan spoznam, se prav spokorim in stanovitno po- 186 boljšam. -— O, kaj bom storil jez, uboga sirota! — V tvojo sv. voljo se podam in obljubim, na tanko dopolniti vse, kar so mi spovednik naložili. Oče, tepi me! saj me dobri Oče tepe, Le samo tega te prosim, daj mi, da se prav spokorim, iz celega serca k tebi vernem, svoje gerde pregrehe in vse bližnje priložnosti v greh za¬ pustim , sad prave pokore prine¬ sem ; da se kmalo vrednega sto¬ rim odveze in zopet prijatel božji postanem. O Jezus! Sin Davi¬ dov, ki si prišel iskat, kar je bilo zgubljenega, usmili se me! usmili se mene! — O Marija mati mila, skazi se mi usmiljeno mater! Vsi ljubi angeli, svetniki in svet¬ nice, prosite za-me!! Jez pa hočem jokati se in v božjo milost klicati, dokler usmiljenja ne naj¬ dem pri Bogu. Amen. + -& S& - 187 Zakrament sv. Rešnjega Telesa. Poduk. O srečna kerščanska duša, ki svo¬ jega Jezusa resnično ljubiš! veseli se in od veselja poskakuj! Glej tvoj Je¬ zus ne kraljuje samo pri svojem očetu v nebesih, ampak on prebiva tudi na zemlji pri tebi. Ne samo videti in gle¬ dati ga je pripuščeno, tudi vživati se ti hoče dati, kakoršen je, živi Bog in človek, z kervjo in z mesom, z dušo m s telesom, — v svetem rešujem Te¬ lesu ali v svetem obhajilu. — Kdo more popisati, kdo si misliti, kdo ob¬ čutiti neizmerno srečo, ktero kerščan- ske duše najdejo v svetem obhajilu, pri kterem se s svojim Bogom — Jezusom — terdno sklenejo! Kdor hoče te neizmerne sreče de¬ ležen biti, mora se k sv. obhajilu vredno pripraviti; ni pa boljšega pri¬ pravljanja, kakor je ljubezen do Jezu- 8a i ljubezen pa ne prebiva na ustnicah, 188 ne v besedah, ampak v globočini (dnu) serca. Ta ljubezen je tisti ogenj, kte- rega je Jezus z nebes prinesel na zem¬ ljo, in kterega je sv. Duh pri sv. ker- stu v naša serca vlil in ga še oživlja; kaj druzega hoče Jezus s tem, kakor da ta ogenj človeška serca vname in širok plamen požene. Ljubezen pa le v čistih ali očišče¬ nih sercih prebiva; dokler toraj greh v sercu gospoduje, dokler hudo pože¬ lenje serce na-se navezuje, dotlč ni duhd ljubezni v človeku. Jezusa ljubi¬ ti in njegovega sovražnika, ni mogo¬ če; pri Jezusovi mizi sedeti in se po¬ svetno ter pregrešno razveseljvati, to se ne da ob enem. Ako hočeš Jezusa ljubiti, moraš nje¬ govega sovražnika sovražiti; če hočeš Jezusu postreči, moraš njegovega za- ničevavca od sebe pognati; Če hočeš Jezusa v svoje serce privabiti, ne smeš nobenega Jezusu neljubega gosta v sercu prideržati. Ako toraj hočeš srečo in veselje sv. obhajila občutiti, stori, kar ti tvoja sv. cerkev zapoveduje, očisti svoje ser¬ ce v skesani, čisti, ponižni spovedi in prosi Jezusa, da ti vstvari novo serce. 189 Boj se, nevredno prejeti sv. reš- nje Telo, in nikar se nikoli ne udele¬ ži božjega ropa, da si večnega pogub¬ ljenja ne ješ. Ako hočeš pa Čisto veselje sv. obhajilo vživati, ni zadosti, da si prost vsakega smertnega greha; tudi majhne grehe in pregrešne slabosti moraš iz serca pregnati ter se jih skerbno var- vati, in to toliko bolj, kolikor bolj po- gostoma želiš k sv. odhajilu pristopiti. Le Jezusa iskati, njega samega ljubiti, njemu samemu služiti, naj bo tvoja res- niČno v terdna volja in edina želja. Če s takimi željami k sv. obhajilu pristopiš, ne bo ti treba veliko pomiš- ljevati, kaj bi molil, kako bi duša s svojim ženinom — Jezusom — govo¬ rila. Sv. Duh, s Čegar milostjo bo na¬ polnjeno tvoje serce, bode ti serce nav¬ dihnil s svetimi željami, pobožnimi mi¬ slimi, z dobrimi sklepi, z najlepšimi čednostmi, ktere boš v venec spletal in jih Jezusu daroval. Tedaj boš zve¬ del, česar še nikdar nisi tako čutil, namreč, kaj se pravi po Jezusu hrepe¬ neti, ž njim skleniti se, in kako sladko je, z Jezusom sklenjen biti. Dokler tega veselja, te sladkosti ne Čutiš v 190 svojem sercu, dotle je tvoje serce še preveč na posvetne reči navezano, še nesnažno in s pregrešnimi slabostmi prepreženo. — Cisti in Čisti ga, z božjo pomočjo in s svojo vedno vajo ga boš očistil in čutil boš z vsemi svetimi in Jezusa ljubečimi dušami, kaj božji duh v Čistih sercih dela; predkusil boš tiste nebeške sladkosti, ktere je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo; čutil boš, da je res, kar sv. Pavel pravi, da mir v Kristusu vsako človeško pamet in vsako človeško hrepenenje preseže. O, kerščanska duša, ljubi toraj čistost serca in kralja nebes in zemlje boš za svojega prijatla imela, ter se vredno pripravila k sv. obhajilu. Pred sv. Obhajilom. Bodi pozdravljen preljubez- njivi Jezus v najsvetejšem zakra¬ mentu, ki se nam daš v podobi kruha in vina vziti. Bodi pozdrav¬ ljen, moj Gospod! moj učenik in zveličar, ki si iz ljubezni do mene rojen bil, na križu za me kri pre¬ lil, in zapustil moji duši v živež 191 svoje lastno telo, in svojo lastno kri! — O, moj ljubi Jezus! Sem li v resnici tako srečen, da smem tebe v svoje serce sprejeti! Tebe, o Jezus, smem prejeti, ki si moj Bog, moj Zveličar, ki si svet iz nic ustvaril in ga vladaš in hra¬ niš! O moj Jezus, tisto telo, ki je za-me na križu viselo, tista kri, ki si jo za-me na križu pre¬ lil, tisto serce, ki je bilo za-me na križu prebodeno, smem ubogi grešnik in tolikrat tvoj sovražnik prejeti! 0 moj Jezus, tvoje lastno, resnično, sladko, Ijubez- njivo, božje serce, studenec vseh gnad, vir vseh sladkosti, tvoje serce, ki mi je nebesa odperlo — smem s svojim pregrešnim skleniti!? O sreča nad srečo, za ktero bi mi pač vsi nebeški du¬ hovi, angelji božji, smeli zavi- dovati! Ti moj častitljivi Jezus na nebeškem sedežu, ti kralj vsega veličastva in vsega zveličanja; ti, kterega vsi nebeški duhovi, vsi angelji božji svojega Boga in Gospoda molijo, o ti, moj Jezus, spremenil si podobo kruha iz lju¬ bezni do mene, da te morem pre¬ jeti! O moj Jezus! si mi li mo¬ gel Še več storiti. Premisli, duša moja! Jezus pride k tebi, kakor Bog in člo¬ vek, z dušo in s telesom, s kervjo in z mesom, po božji in človeški natori. Kmalo, kmalo te bo došla naj veča sreča, in sicer ne bo ti treba, kakor Mariji Magdaleni *k Jezusovim nogam pasti, sprejeti boš mogla Jezusa v svoje serce. — O sreča nad srečo! O Jezus, ko bi bil zakrament svoje neizmerne ljubezni, sv. reš- njega Telesa, le v eni sami cer¬ kvi celega sveta postavil, kako 193 bi pač moral zdihovati, rekoč: o da bi pač kedaj priti mogel v ti¬ sto cerkev, na ktere oltarji Jezus resnično prebiva, kako bi bil sre¬ čen in vesel, ko bi mogel pred njega pasti in ga moliti; o, s kako nebeško sladkostjo bi bil pa Še le napolnjen, alco bi mogel prejeti Jezusa, njega samega, svojega Boga in Gospoda! Glej duša moja, to srečo imaš, to sladkost zdaj zdaj zavžijes, ko sprejmeš svojega Jezusa. O, kdo bo veselje izgovoril, kdo srečo razumel, kdo mi popisal sladkost, ktere je polna tista duša, ki Je¬ zusa vredno prejme! O, komu, kdor le živo vero ima, se od sre¬ če in veselja ne bi serce topilo! Ali kaj, moj Jezus, sem li vreden, tebe prejeti? — O kako bom tebe vreden jez — tvoja slaba nehvaležna stvar, jez červ, ki se le po prahu valjam in ki Jezus Kristus 13 194 sem že tolikrat s svojimi grehi zaslužil, v prah poteptan biti; jez tolikokrat tvoj sovražnik, ki sem že tolikokrat peklenskega og¬ nja krivega se storil! — O strah spreleti vse moje kosti, kedar se le svoje nevrednosti spomnim ; se li smem tedaj prederzniti, svojega Jezusa prejeti?! — Osramoten in s skesanim sercem spoznam: nisem in nisem nikakor vreden — pa —- ker upam, da me je tvoja gnada pripravnega storila; ker slišim tvoj sladki glas, moj Jezus, ki tolikanj po meni hrepeniš, me tako milo vabiš, kličeš, prosiš, naj pridejo vsi, tedaj tudi jez, ki so s težavami in nadlogami obloženi k tebi, da jih oživiš ! O pridi, pridi tudi k moji bolni duši, ki zdaj toliko po tebi zdi¬ huje in hrepenenja po tebi medli! — Serčno sem želel, velikonočno jagnje z vami jesti, tako si pri 195 svoji zadnji večerji aposteljnom govoril. Kaj ne, moj Jezus, da to hrepenenje velja tudi meni? — Da, da, tudi s teboj, duša moja, hoče Jezus velikonočno jagnje jesti, ker se ti da zavžiti. O sreča, o veselje, o sladkost! o nebeška sladnost! kdo te raz¬ ume. — Jezus — Sin božji — Bog sam — mene — ubozega grešnika — hoče — obiskati in pri meni prebivati! -— O da bi te pač, moj ljubi Je¬ zus, mogel tako sprejeti, da bi ti bil v veselje, da bi ti tako po¬ stregel, kakor želim in si vreden, ki si moj Gospod, in moj Bog! — O, ko bi mogel jez saj nekoliko popraviti, kar se je že do današ¬ njega dne tebi v nečast storilo v presvetem zakramentu! — O da bi te jez s tako posvečenim ser¬ cem prejel, kakor te je prečista Devica Marija spočela! — Tudi i^l 196 tako, o Gospod, te želim prejeti, kakor so te tvoji ljubi svetniki prejemali! — O da bi pač mo¬ gel danes v sv. obhajilu tebe, moj Jezus, po izgledu sv. Aloj¬ zija, sv. Frančiška, sv. Katarine, sv. Terezije prejeti! — Ker tega ne morem zavoljo svojih brez¬ številnih slabosti, zato saj želim in hrepenim, z ljubeznijo vseh svetnikov prejeti te. — Vi pa, nebeški duhovi, ljubi angelji božji obstopitie me v tistem trenutku, ko svojega Jezusa prejmem, po¬ sebno pa tebe prosim, moj angelj varh, ne zapusti me, temuč stoj mi na strani ter mi pomagaj, Jezusu dopasti! — Ti, o Jezus, pa me okinčaj s tistimi cvetlicami svete čednosti, ki ti posebno pri¬ jetni duh puhtč; dostavi, kar vi¬ diš, da meni še primanjkuje. — Pridi, oj pridi tedaj, ki mojo dušo ljubiš, moj Jezus, in raz- 197 veseli me ti božje, nebeško, ci¬ sto, sladko in ljubezni goreče serce mojega Zveličarja. — Pridi, — oj pridi, moj Jezus! in ti moje življenje, moje zveličanje! Moj Gospod, moj Bog! moje vse! Glej, moja duša po tebi hrepeni, kakor jelen po studenčnici, o, pri¬ di in pridi, ženin moje duše, in potolaži gorečo žejo mojega serca ki poželenja in hrepenenja po tebi, o Jezus, medli. — Pridi, o pridi — pridi, Jezus moj, in ostani vekomaj pri meni! Amen. Kedar k obhajilu pozvoni. O moj Jezus! Ti me kličeš in me k svoji mizi vabiš. S serč- nim veseljem tebi naproti grem, z živo vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo. Obhajati hočem presveto večerjo tvoje ne¬ skončno ljubezni, včliki spomin tvoje smerti na križu. Prav očitno 198 hočem spoznati, cla v tebe veru¬ jem, v tebe upam, tebe ljubim in le po tebi zveličan biti želim. Ako najdeš še kaj nad mano, kar me tebe nevrednega, ali saj ne¬ prijetnega dela, o, odvzemi mi, in očisti me. Vsemu hudemu se od¬ povem in Še enkrat vseh svojih grehov očitno obtožim. Spovem se Bogu , vsegamo- gočnemu; Mariji vselej Devici, sv. Mihaelu arhangelju, sv. Jane¬ zu kerstniku, sv. aposteljnoma Petru in Pavlu, vsem svetnikom, in vam, duhovni oče, da sem ve¬ liko grešil z mislijo, z besedo in z djanjem: moj greh! moj greh! moj preveliki greh! — Zato pro¬ sim sv. Marijo, vselej devico, sv. Mihaela arhangelja, sv. Janeza kerstnika, ss. aposteljna Petra in Pavla, vse svetnike, in vas, du¬ hovni oČe, molite za me pri Go¬ spodu, našem Bogu. 199 Mašnih se k obhajancem obernejo, od¬ vezo molijo , ti pa reci: Usmili se me, večni Bog, vse moje grehe mi odpusti, in večno življenje daj, po Jezusu Kristusu, mojem Gospodu, ki zdaj pride mene zveličat. Kedar mašnih h ljudstvu obernjeni sv. Rešnje Telo v rokah derže , trikrat ž njimi reci: O Gospod, jez nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša. — Kedar te mašnih obhajajo, misli: Telo Gospoda našega, Jezu¬ sa Kristusa, ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen. Zdaj, ko si Jezusa prejela, ker- ščanska duša, zdaj je tisti srečni Čas, po kterem si toliko hrepenčla, toraj se vesčli in raduj v Jezusu, kteri zdaj že 200 prebiva v tvojem sercu; popoluoma se Jezusu udaj in misli si, da na Jezu¬ sovem sercu sloniš, kakor sv, Janez pri zadnji večerji, zato tudi svoje sercč z Jezusovim skleni, in pusti, da se serci prisercno brez besedi pogovarjate. —• Okleni se Jezusa, kakor se zgub¬ ljena ovčica oklene svojega zvestega pastirja, kedar jo najde in na rame zadene. Govori v sercu z Jezusom, kakor s svojim najljubšim p lij a tl o m, kakor sestra zaupljivo govori s svojim bra¬ tom, kakor nevesta priserčno kramlja s svojim nebeškim ženinom. Počivaj z Marijo Magdaleno pri Jezusovih nogah ali z učencem ljubezni na njegovih božjih persih, ali na njegovem ljubezni gorečem sercu, kakor otrok v mater¬ nem naročji. V takih mislih je sv. Ka¬ tarina Sienska sv. obhajilo prejemala. — Kersčanska duša, najdraži trenutki tvojega življenja so minute po sv. ob¬ hajilu, zato naj bo tvoje serce kakor goba, da se popolnoma napoji z več¬ no, nebeško ljubeznijo svojega ženina. O, koliko, in kako lahko zdaj kaj poprosiš Jezusa, zato mu ravno zdaj zaupaj vse svoje težave in britkosti, 201 dvome in stiske, skušnjave in vse dušne in telesne potrebe, — toda — vse to le s tihim glasom svojega serca. — Dokler čutiš, da se Jezusovo sercč s tvojim pogovarja, tvoje serce v Jezusu raduje, ne moti ju z besedno moli' tvijo, ampak bodi kakor vertnar, kteri počiva in le posluša, kedar tihi dež njegova opečena želiša oživlja. Kedar pačuješ, da je tvoje sercč že utihnilo, in se ti druge misli silijo, tedaj še le ti naj pride beseda na pomoč, da še nekoliko časa v veselji in radovanji z Jezusom ostaneš in si preženeš vse druge raztresene misli. — V ta namen se znaš poslužiti naslednjih molitev. Molitfe po sv. obhajilo. Moja duša, poveličuj Gospoda in moj Duh, veseli se v Bogu, svojem Zveličarji, ker se je ozerl na svojega nizkega hlapca in mi je storil veliko reči On, ki je mo¬ gočen, in sveto njegovo ime. Moja duša, hvali Gospoda in n e žabi njegovih dobrot. —‘ 202 Vse tvoje grehe j e . tebi odpustil, vse tvoje slabosti ozdravil. Tvoje življenje je smerti rešil, in ti obilno usmiljenje skazal. Kakor se usmilil dober oče svojega otro¬ ka, usmilil se je tebe tvoj Gospod. Pridite in poslušajte vsi, ki se Boga bojite, povedati vam ho¬ čem, kaj je On moji duši storil! Našel sem, kterega moja duša ljubi; sprejel sem ga, in ne spu¬ stim ga več. — Danes je moji duši zveličanje došlo; prišel je moj Gospod v mene prebivat. Hvalite Gospoda, vsi njegovi angelji in služabniki, ki njegovo voljo spolnujete. Hvalite Gospoda vse stvari po vseh krajih njego¬ vega gospodstva. Darovanje. Kdo sem jez, ubogi grešnik, da si ti, moj Gospod, k meni pri¬ šel in zdaj v meni prebivaš! Tvo- 203 ja neskončna ljubezen do mene te je k meni pripeljala. O, da bi se pač tudi moje serce vnelo od goreče ljubezni do tebe! Kaj ti pa hočem dati, moj ljubi nebeški gost, da bi ti bilo prijetno? — Kaj ti poverniti za vse, kar si meni dodelil ? — Dru¬ gega nimam, kakor serce, ki želi tebe ljubiti; vzemi ga, o Jezus! rad ti ga dam. In to je vse, kar svojega imam. Naj tedaj ono v veselje zamaknjeno tebi hvalne pesmi poje. O moj Jezus! serček mojega serca, duša moje duše, daj mi v prihodnje želeti le to, česar ti že¬ liš, storiti le to, kar me ti učiš, daj, da ne bom več sam živel, ampak da ti, Jezus, v meni živiš. Ponižen hočem biti v svojem vedenji, čist v svojem poželenji, pošten v svojem djanji, zadovoljen v svojem stanu; voljen v terplje- 204 nji in v vsem svojem življenji tvoj zvesti služabnik. Kdo me loči ljubezni Kristu¬ sove ? — ali nadloga ? — ali brit- kost? — ali lakota? — ali go¬ lota? — ali nevarnost? — ali preganjanje ? — S vest sem si, da me ne smert, ne življenje, ne druga stvar ne loči od ljubezni božje, ki je v Jez asu Kristusu, Gospodu našem! Duša Kristusova, posveti me! Telo Kristusovo, zveličaj me! Kri Kristusova, napoji me! Voda iz desne strani, operi me! Terpljenje Kristusovo, poterdi me ! O dobrotljivi Jezus, usliši me! V svoje svete rane zakrij me! Tebe ločiti se ne pusti me. Peklenskih sovražnikov varuj me! Ob uri moje smerti pokliči me ! Da z vsemi svetniki bom hvalil te! Hvalil zdaj in vekomaj. Amen. 205 Pobožna prošnja do Zveličarja. (Sv. Bonaventura.) O Gospod, Jezus Kristus, rani moje serce s svojimi svetimi ra¬ nami, napoji in napolni moje serce s svojo sv. kervjo, da mi bodeš ti, moj križani Jezus, vedno pri¬ čujoč in povsod, kamorkoli se moje oko ozre, in da vse v tvoji sveti kervi vidim, da se le v tebe zamaknem in nikjer ničesar ne najdem, kakor tebe, nikjer ničesar ne ugledam, kakor tebe, in niče¬ sar ne vidim, kakor — tvoje sve¬ te rane! Za-te terpčti, o Gospod, in s teboj umreti, naj bo moja edina tolažba, moje vedno premišljeva¬ nje in hrepenenje moje žive lju¬ bezni. — Le v tebi, o Jezus, naj moje serce počiva! zakaj gorjč je le tam j kjer tebe ni, saj si ti moč 206 vsegamogočnega; srečen morem biti le v tebi, ki si vir in stude¬ nec vsega zveličanja. Jezus, le tebi živim; Jezus, le tebi naj umerjeni! tvoj sem živ in mertev. Amen. (Ako vtegneš dalje v cerkvi po¬ muditi se, ponovi kerstno obljubo priporoči se Mariji devici, ange- 1 ju varhu, svojemu patronu. Moli tudi za svoje starše, brate, sest¬ re, prijatle, neprijatle, so¬ vražnike i. t. d., pa tudi za verne duše v vicah.) Ponavljanje kerstne obljube. Vsegamogočni, večni Bog, nebeški Oče, stvarnik in hranitelj vseh stvari! Ti si me po svoji podobi vstvaril, pri sv. kerstu prerodil, v svojega otroka in za deležnika nebeškega kraljestva sprejel; — ' Bog Sin, Jezus Kristus, edi- norojen večnega Očeta, ti si za 207 me človek postal, na križu me rešil večnega pogubljenja, in pri sv. kerstu za svojega brata v sveto katoliško cerkev vzel, da me srečno v nebeško kraljestvo pripelješ; — Bog sveti Duh, tretja božja oseba! Ti si me pri sv. kerstu posvetil, in mi v svetili zakra¬ mentih svojo posvečujočo gnado deliš. Presveta Trojica, v treh osebah en sam Bog! v tebe ve¬ rujem, tebe molim in hvalim za vse posebno pa za največo milost in dobroto svetega kersta, ki je tako velika in imenitna, da kra¬ ljeva krona ne tako. O kako srečen sem, da si me v svojo sveto cerkev poklical vseh grehov me očistil, in mi dal vse, česar za večno zveličanje potrebujem. Kar sem nekdaj pri sv. kerstu po svojih botrih obljubil, to ob-' 208 ljubo zdaj s hvaležnim sercem po¬ novim. — Odpovem se hudiču in vsemu njegovemu djanju, kakor tudi vsem zapeljivcem — njego¬ vim namestnikom. Odpovem se napuhu, vsem napčnim šegam in vsem drugim pregreham, kakor tudi vsemu zapeljivemu svetu. Verujem v Boga Očeta, vse- gamogočnega stvarnika nebes in zemlje; verujem v Jezusa Kristu¬ sa, edinorojenega Sina božjega, ki je rojen bil in terpel; — ve¬ rujem v sv. Duha, sveto kerščan- sko katoliško cerkev, občestvo svetnikov, odpuŠčenje grehov, vstajenje mesd in večno življenje. Po naukih sv. kerščanske ka¬ toliške cerkve hočem kakor po¬ korni hlapec do smerti živčti, svete zakramente vredno prejemati, in skoz ta nebeška vrata v večno zveličanje iti; po Jezusu Kristusu, Gospoda našem, po priprošnjah 209 Marije device, vseli angelov bož¬ jih, svetnikov in svetnic, posebno svojega angelja varha in svojega patrona I. Amen. Božje čednosti. Djanje vere. Verujem v tebe, pravi tro- jedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse vstvaril, kteri vse hraniš in vladaš, kteri dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Veru¬ jem, da se je Sin božji včlovečil, da nas je s svojo smertjo na križu odrešil, in da nas sveti Duh s svojo milostjo posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si ti o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni oznanovali, in kar nam sveta rimsko katoliška cerkev zapove¬ duje verovati. Vse to verujem, Jezne Kristus. 14 210 ker si ti, o Bog! večna in ne¬ skončna resnica in modrost, kine moreš ne goljufati, ne goljufan biti. O Bog! oživi mojo vero! Djanje upanja. Upam in se zanesem na tvojo neskončno dobroto in milost, o Bog! da mi bos po neskončnem zasluženji svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa v tem živ¬ ljenji spoznanje, pravo obžalovanje in odpusčenje mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil tebe od obličja do ob¬ ličja gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe po¬ trebne pomočke vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to ob¬ ljubil, kteri si vsegamogočen, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanje! Djanje ljubezni. O moj Bog! ljubim te iz 211 vsega svojega serca, čez vse, ker si naj veča dobrota, neskončno popolnoma in vse ljubezni vreden ; ljubim te tudi zato, ker si do mene in do vseh stvari neskončno dobrotljiv. Iz vsega serca želim, da bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji najzvestejši služabniki ljubili in te Še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnoma ljubezen; po- viksaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod, bolj in bolj Ker te te¬ daj resnično in iz serca ljubiti želim in si to terdno prizadevam, zato mi je iz serca žal, da sem tebe svojo neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe svojega stvarnika, odrešenika in posve- čevavca razserdil. Zal mi je, da sem grešil, da sem tebe svojega vsegamogočnega Gospoda, svo¬ jega najboljšega Očeta, razžalil. Terdno sklenem, vse grehe in vse H * 212 hucle priložnosti zapustiti, stor¬ jene grehe čedalje bolj obžalo¬ vati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me zopet za svojega otroka in dodeli mi milost, ta svoj sklep dopolniti. Tega te prosim po neskončnem zasluženji tvojega božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja, Jezusa Kristusa. Amen. Priporočevanje Mariji devici. Bodi češčena premila Mati mojega Zveličarja, vseh devic de¬ vica, nebes in zemlje kraljica, mati čiste ljubezni, veselje in zaupa¬ nje moje, bodi česčena! —K te¬ bi vpijem, Evin otrok, k tebi zdihujem iz te solzne doline, ki je polna nevarnosti in skušnjav. — Pod tvojo pomoč pribežim, mati jnilosti božje, ne zaverzi moje prošnje v mojih potrebah. — Oh oberni, preljubeznjiva mati, k 213 meni svoje milostljive oči S svo¬ jim Sinom me spravi, svojemu Sinu me priporoči, svojemu Si¬ nu me izroči. 0 dobrotljiva, o milostljiva, o ljubeznjiva devica Marija, moja gospa, moja sredin¬ ca, moja pomočnica. Prosi za-me sveta božja porodnica, da bom vreden Jezusovih obljub. Amen. Prfporočevanje angel juvarim Sveti angelj varil, meni pri- jatel in tovars dan, da me sprem¬ ljaš in vodiš po nevarnem poti časnega življenja, in pripelješ iz te ptuje dežele v ljubi očetov dom večnega zveličanja, lepo te počastim in se ponižno tvojemu varstvu izročim. — Pomagaj mi, da v dobrem ne oslabim; varuj me, da v nevarnosti ne grešim, in terdno me podpiraj, da vse vidne in nevidne sovražnike svojega zveličanja srečno pre- 214 magam. — Skerbno me vodi po ozki stezi svete čednosti, k mo¬ jemu ljubemu Očetu, kjer zdaj pred njim stojiš, njegovo božje obličje gledaš, moje molitve in dobra dela njemu daruješ in za mene prosiš. — O da bi tudi jez s teboj in z vsemi izvoljenimi neskončnemu Bogu pel večno čast in hvalo! Amen. Priporočevanje svojemu sv. patronu. Izvoljeni božji svetnik, sve¬ ti I. moj posebni patron, sveti prijatel in moj mogočni prošnik v nebesih, ki si srečno dosegel, česar še jez v nevarnosti iščem, in že vživaš, česar jez želim, naj tudi tebe pozdravim, in se tvoji priprošnji priporočim. — V naročji nebeškega Očeta se zdaj ti vese¬ liš, pred sedežem milosti božje stojiš, in se na-me na revno zem- 215 ljo oziraš, me k sebi želiš ter kličeš: — Sprosi mi usmiljenje in pomoč, da ne bom samo tvojega imena nosil, ampak tudi posne¬ mal tvoje lepe čednosti, enkrat se pa s teboj veselil v nebeškem kra¬ ljestvu, ter hvalil in častil z vsemi svetniki in svetnicami Boga Očeta, Boga Sina in Boga sve¬ tega Duha, kteremu bodi čast in hvala vekomaj. Amen. Molitev za svojega spovednika. Jezus Kristus, moj Gospod in Zveličar! ki si svojim namest¬ nikom sv. Duha dal in jim zapu¬ stil nebeške kluče svoje oblasti, nas grehov odvezati, ali nam jih zaderžati; tebe ponižno prosim, razsvetli svojega služabnika, mo¬ jega spovednika, da bo vselej moj grešen stan prav spoznal, me¬ ni potrebne nauke dajal, modro 216 svetoval, vredno pokoro nalagal, in me kakor moj angelj varh po pravi poti pokore in poboljsanja za teboj peljal v večno življenje. Po verni mn pa tudi, o Jezus, vse poterpljenje in prizadevanje, ki ga ima z menoj, ter mu daj en¬ krat v sredi svojih ovčic v nebe¬ sih veseliti se pri tebi vekomaj. Amen. Molitev za žive starše. (Ako imaš le ožeta, ali mater živo, le za njih moli:) 0 Bog, ki mi starše spošto¬ vati zapoveduješ, in dolgo ter srečno življenje za to na zemlji obetaš: lepo te prosim, usmili se mojega ljubega očeta (moje ljube matere.) Po verni jim na duši in na telesu vse, kar meni dobrega storijo. Daj pa tudi meni svojo pomoč, da jih bom vselej rad ubogal, jim veliko veselje delal, enkrat se pa pri tebi v nebeškem 217 kraljestvu ž njimi združen veselil. Amen. Molitev za rnertve starše. Večni Bog! ki si mi ljube¬ ga očeta (ljubeznjivo mater) vzel in jih k sebi poklical; bodi zdaj ti moj usmiljeni Oče, in usmili se tudi mojega ranjcega očeta (ranjke moje matere). Odpusti jim vse grehe, ki so jih morebiti zavoljo mene storili. Naj jim sveti večna luč tam v kraljestvu izvoljenih; naj v miru počivajo! Pomagaj pa tudi meni pravično živeti, srečno umreti in za njimi k tebi priti v večno veselje, kjer nas smert več ne loči. Amen. Molitev za vse žive. V segamogočni, nesko nčno usmiljeni Bog, Oče miru in lju¬ bezni! ki želiš, da bi vsi tvoji otroci kakor bratje in sestre v 218 lepem miru, v vedni zastopnosti in v stanovitni ljubezni živeli med seboj, daj nam svojega svetega Duha, da nas napolni s svojimi svetimi darmi. Prosim te za svoje tovarše in tovaršice, prijatle in prijatelice; posebno pa za svoje domače; daj nam vsem razsvet¬ ljeno pamet, da bomo pošteno živeli, tebi zvesto služili, vsega potrebnega za dušo in telo imeli, enkrat pa k tebi, svojemu Očetu, srečno došli v večno zveličanje; po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬ šem. Amen. Molitev sv. Bernarda za spreobernjenje grešnikov. Spomni se, preusmiljena de¬ vica Marija, nikdar še ni bilo sli¬ šati, da bi kdo zapuščen bil, kte- rikoli je pod tvojo brambo pribežal, tebe na pomoč klical in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupa- 119 njem navdihnjen k tebi, o devic devica pridem, k tebi, o Mati pribežim, pred teboj jez grešnik zdihujem. Ne zaverzi, o Mati, Besede (Jezusa Kristusa) — moje prošnje; Temuč milostljivo me sliši in usliši. Amen. v Oče naš. Ceščena si Marija. Molitev za vse verne duše v vicah. 0 Bog vsega usmiljenja, stvar¬ nik in odrešenik vseh vernih, ki odpuščenje deliš in zveličanje, po¬ nižno te prosim, dodeli mojim bratom in sestram, dobrotnikom in dobrotnicam, tovaršem in to¬ varnicam, znancem in znankam, ki so pred menoj iz tega sveta se ločili, po prošnji Marije De¬ vice in vseh svetnikov svoje usmiljenje. Odpusti jim vse gre- 220 h e in daj jim priti v druščinjo svo¬ jih izvoljenih, da srečno dosežejo, česar so vselej želeli, tebe od obličja do obličja gledati, tebe vživati, tebe častiti, hvaliti in moliti na vekomaj. Vsega tega pa te prosim po Jezusu Kristusu tvojem Sinu, Gospodu našem, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 221 Molitev k Jezusu v presvetem Rešujem Telesu, (Sv. Avguštin.) „Vzemite in jejte, to je moje telo-, — vze¬ mite in pijte, to je moja krv‘. (Blat. 26.) Moj Bog, in moj Gospod! v tebi naj moja duša počiva, tebe naj s svojim duhom premišljuje. Z veselim glasom hočem tvojo hvalo prepevati in tvoje sveto ime častiti in to naj bo vsa moja tolažba, preden pridem v svojo nebeško domovino. Odterga naj se moja duša od vseh posvetnih misli, in moj duh naj v senci tvojih perut počiva, pri tebi naj pokoj najde moje serce, ktero je kakor šumeče morje vedno ne- pokojno, O bogati delivec vseh dobrih darf, vsegamogočni Bog, nebeška jed, moje veselje, moje zveličanje! daj tudi meni hladilo in moČ, kedar pešam, preženi vse 222 moje raz tresenj e, resi me vseh zmotnjav, in tolaži me ti, kedar me vse zapusti. Glej, o Gospod, prosim te in pred tvojimi vratmi stojim, terkam in želim, k tebi puščen biti. O moj Jezus, prosim te po neskončnem usmiljenji, po kterem si nas kakor svetloba vsha- jočega solnca z nebeških višav obiskal, daj meni, svojemu ter- kajoČemu služabniku odpreti, da pred tebe stopim in mir, pokoj, tolažbo in moč pri tebi in v tebi najdem, o nebeški kruh, ki nas živiš na vekomaj! Zakaj ti, o Gospod, sladki Jezus moj, si kruh in studenec življenja, varh večne svetlobe; ti si moje vse, ki živiš pravične, ki te ljubijo. 0 Gospod utolaži mojo zdihujočo dušo, o Jezus nasiti jo lačno z dobrota¬ mi in veseljem v večno življenje! Amen. 223 Priporoči samega sebe Jezusu, rekoč: Tebi se priporočim, najlju- beznjiviši Jezus. Skrij me v svoje ljubezni polno serce in nikdar ne pripusti, da se kedaj od tebe ločim! V življenji bodi moja tolažba, v smerti moja popotnica, v več¬ nosti pa moje zveličanje, tega te prosim ne samo za-se, temuč tudi za vse svoje, prosim te po tvojih britkih solzah, velikem ter- pljenji in prelivanji svete kervi. Amen. Priserčna obljuba pred sv. Rešujim Telesom. (Sv. Tomaž Avkin.) Serčno želim, vedno ljubiti, moliti in vredno prejemati te. O presveta večerja, pri kteri se Je¬ zus Kristus vživa, spomin njego¬ vega terpljenja obhaja, duša z 224 milostmi napolnu j e in nam daje zastava večnega veličastva. Amen. Hvaljeno in vekomaj česčeno bodi presveto Resnje Telo. Amen, Lavretanske litanije, ki se o Marijinih praznikih molijo. (S kratkim razlaganjem ,) Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! OČe nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, u- smili se nas! 225 Sv. Marija, Sv,; devic devica, Mati Kristusova, Mati milosti božje (mati tistega ki nam je gnado prinesel), Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna (ki si po ču¬ dežu vsegamogočnosti božje postala mati našega odre¬ šenika), Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna (mogočna po svoji priprošnji pri Bogu), Devica usmiljena, Devica verna (ki si skerbno z milostjo božjo delala), Jezus Kristus. 15 za nas Boga prosi! 226 Podoba pravice (zgled najlep- Ših čednosti), Sedež modrosti božje (ki si v svojem blagoslovljenem te¬ lesu Jezusa, večno modrost, nosila), Začetek našega veselja (mati tistega, nad čegar rojstvom se veselimo), Posoda duhovna (prebivališče sv. Duha), Posoda časti vredna (izvoljena posoda, ki si posebno po vČlovečenji Sinu božjega ča¬ stitljiva postala), Posoda vse svetosti (ti s po¬ sebno pobožnostjo obdarova¬ na devica), Skrivnostna roža (devica, ki s svojim zgledom čednost po¬ sebno ljubeznjivo delaš, ena¬ ko roži, ki svoj prijeten duh deli na vse kraje), za nas Boga prosi! 227 Tuto kralja Davida (s svojo priprošnjo mogočna varhinja Zoper nase sovražnike), Turn slonokosteni (devica, ki ši svoje telo in svojo dušo greha obvarovala), Hiša zlata (devica, ktere slava je najčistejšemu zlatu podobna Skrinja miru in sprave (mati postavodajavca nove zaveze), Vrata nebeška (mati tistega, ki nam je nebesa odperl), Zgodnja danica (ki se med ljudmi v čednosti in pobož¬ nosti kakor svetla danica sve¬ tiš med zvezdami), Zdravje bolnikov (ki bolnim zdravje sprosiš), Pribežališče grešnikov (ki s svo¬ jo mogočno priprošnjo greš¬ nikom odpuščenje grehov pri¬ dobiš) , Tolažnica žalostnih, Pomoč kristijanov, 15 za nas Boga prosi! 228 Kraljica angelov, j Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov. Kraljica martemikov, Kraljica spoznovavcev (tistih, ki so pripravljeni, svoje živ¬ ljenje za vero dati, Kraljica devic, Kraljica vseh svetnikov, Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta, Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemljes; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš itd. Češčena si Marija itd. za nas Boga prosi! 229 Molitve. ' ... . . _ r 1. E presvetemu rešnjemu telesa. CSedar je issp o stavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil. R. Kteri ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog! kteri si nam v pre¬ čudnem zakramentu spomin svo¬ jega terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvoje¬ ga telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edi¬ nosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. 2. E sv. devici materi Mariji. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta božja porodnica. Ne za- verzi naših prošenj v naših po¬ trebah , temuč reši nas vselej 230 vseh nevarnosti. O častitljiva in žegnana devica: naša gospd, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas pripo¬ roči, svojemu Sinu nas izroči! V. Prosi za nas sveta božja porodnica! R. Da bomo vredni obljub Kristusovih! M o l i m o. Dodeli nam, svojim služabni¬ kom , prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in na te¬ lesu vživamo; in da bomo po ča¬ stitih prošnjah presvete Marije vselej device sedanje žalosti re¬ šeni in večnega veselja deležni. 3. K sv. devici materi Mariji. Od perve adventne nedelje do božiča. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeška in zgod- 231 nja danica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati, ti, ki si svojega stvarnika prečudno rodila, devica pred in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust prejela če- šČenje, usmili se grešnikov. V. Angel Gospodov je ozna¬ nil Mariji! R In je spočela od sv. Duha. Molimo. Svojo milost,, prosimo, Go¬ spod ! v naša serca vlij, da, ki smo po angelovem oznanjenji včlo- veČenje Kristusa, tvojega Sina, spoznali, po njega terpljenji in križu častitljivo vstajenje dose¬ žemo. Od božiča do svečnice. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeška in zgod¬ nja danica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati: ti, ki si 232 svojega stvarnika prečudno rodila, devica pred in potlej ostala, ko si iz Gabrijelovih ust prejela ča¬ ščenje, usmili se grešnikov. V. Po porodu si čista devi¬ ca ostala. R. Prosi za nas, sveta božja porodnica! Molimo . Bog! kteri si po rodovitnem devistvu svete Marije Človeškemu rodu dar večnega zveličanja do¬ delil: daj, prosimo, da za nas prositi občutimo njo, po kteri nam je sreča dosla prejeti življenja začetnika, Gospoda našega Je¬ zusa Kristusa, Sina tvojega. Od svečnice do velicega četertka. Bodi česčena, nebes kraljica, češčena angelov gospa; češčena korenina, češčena ti, ki si svetu pravo luč rodila ! Bodi pozdrav- 233 ljena, devica, častita, mimo vseh lepa; bodi pozdravljena, prelju- beznjiva, in prosi za nas Kristusa. V. Naj te hvalimo devica presveta! K,. Daj nam moč zoper so¬ vražnike tvoje. Moli m o. Dodeli, milostljivi Bog! hram¬ bo naši slabosti, da, ki svete Bož¬ je porodnice spomin obhajamo, s pomočjo njenih prošenj od svojih grehov vstanemo. Od velike sobote do 1. nedelje po binkoštih Veseli se kraljica nebeška, aleluja! kterega si zaslužila nositi, aleluja! vstal je od smer ti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja! R. Ker je res vstal Gospod, aleluja! 234 Molimo , O Bog! ki si po vstajenji svojega Sina Gospoda našega Je¬ zusa Kristusa svet razveselil; do¬ deli, prosimo, da po njegovi ma¬ teri devici Mariji dosežemo več¬ nega življenja veselje. Od perve nedelje po binkoštih do 1- adventne nedelje. V Ceščena bodi kraljica, mati milosti, življenje, sladkost in upa¬ nje naše, bodi ceščena! k tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci, k tebi zdihujemo žalostni in objo¬ kani v tej dolini solz. Oh, oberni tedaj, naša pomočnica svoje mi¬ lostljive oči v nas, in pokaži nam po tem revnem življenji Jezusa, žegnani sad svojega telesa: o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka devica Marija! V. Prosi za nas sveta božja porodnica! 235 R. Da bomo vredni obljub Kristusovih. M o l i m o. Vsegamogočni, večni Bog ! ki si dušo in telo častite device matere Marije, da bi vredno pre¬ bivališče tvojega Sina biti zaslu¬ žila, s pomočjo sv. Duha pripra¬ vil, daj, da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po njenih mi¬ lostljivih prošnjah prihodnjih zle- gov in večne smerti rešeni. 4. K svetemu Jožefu. Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega je postavil Gospod čez svojo družino. V. Prosi za nas, sv. Jožef! R. Da bomo vredni obljub Kristusovih! Molimo. Naj nam, prosimo, Gospod! 236 zasluženje ženina tvoje presvete matere Marije pomaga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dode¬ ljeno. 5. Za vse potrebe. Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po proš¬ njah svoje izvoljene matere ljube device Marije in vseh svojih svet¬ nikov nas svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti ; tudi očisti vso našo ro¬ dovino in naše prijatle hudobe in grehov, in napolni jih z lepimi čednostmi; dodeli nam mir in zdravje, odverni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino, skazi milost na¬ šim prijatlom in neprijatlom, in obvaruj to faro z vsemi, kteri v 237 njej prebivajo, kuge, lakote, voj¬ ske, ognja, potresa, povodnji, in dodeli milostljivo vsem ver n i m ker- ščenikom, živim in mertvim, v ne¬ beškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega pa¬ peža I., našega škofa I., našega svetlega cesarja I. in vso našo duhovsko in deželsko gosposko, m vse kerščansko ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega. In tvoj Žegen pridi z nebes dol nad nas, m bodi vselej nad nami. Po Go¬ spodu našem, Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. R. Amen. Oče naš itd. Češčena si Marija itd (Petkrat) ——- 238 Litanije vseh svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsega sveta resnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, u~ smili se nas! Sveta Marija, Sveta mati božja, Sv. devic devica, Sv. Mihael, Sv. Gabriel, 1 > : j Sv. Rafael, Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Boga prosite! za nas Boga prosi! Vse verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! Sv. Janez kerstnik, za nas Boga prosi! Sv. Jožef, za nas Boga prosi! Vsi sv. očaki in preroki, za nas Boga prosite! Sv. Peter, Sv. Pavel, Sv. Andrej, Sv. Jakop, Sv. Matevž, Sv. Simon, Sv. Tadej, Sv. Matija, Sv. Barnaba, Sv. Lukež, Sv. Marka, Sv. Janez, Sv. Tomaž Sv. Jakop, Sv. Filip, Sv. Jernej, za nas Boga prosi! 240 Vsi sv. aposteljni in evangelisti/ za nas Boga prosite ! Vsi sv. učenci Gospodovi, .za nas Boga prosite! Vsi sv. nedolžni otroci, za nas Boga prosite! Sv. Stefan, za nas Boga prosi! Sv. Lovrenee, za nas Boga prosi! Sv. Vincencij za nas Boga prosi! Sv. Fabijan in Bostijan, za nas Boga prosita ! > Sv. Janez in Pavel, za nas Boga prosita! Sv. Kozina in ] Damijan , za nas Boga prosita:! Sv. Gervazij in Protazij, za nas , Boga prosita! Sv. Silvester, Sv. Gregor, Sv. Ambrož, Sv. Avguštin, Sv. Hieronim, Sv. Martin, Sv. Miklavž, za nas Boga prosi! 241 za nas Boga prosi! Vsi sv. škofje in spoznovavci, za nas Boga prosite ! Vsi sv. učeniki, za nas Boga prosite f Sv. Anton, Sv. Benedikt, Sv. Bernard, Sv. Dominik, Sv. Frančišek, Vsi sv. mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi sv. menihi in puŠčavniki, za nas Boga prosite ! Sv. Marija Magdalena, za nas Boga prosi! Sv. Agata, za nas Boga prosi! Vsi sv. mučenci, za nas Boga prosite ! Sv. Lucija, Sv. Neža, Sv. Cecilija, Sv. Katarina, Sv. Anastazija, Vse sv. device in vdove, za nas Boga prosite! za nas Boga prosi! .Tfimis Krist.ns 16 242 Vsi svetniki in svetnice božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod! Od vsega hudega, Od vsega greha, Od svoje jeze, Od šibe potresa, Od nagle in neprevidene smerti, Od skušnjav hudičevih , Od jeze, sovraštva in vse hude volje, Od duha nečistosti, Od treska in hudega vremena, Od večne smerti, Po skrivnosti svojega sv. včlo- večenja, Po svojem prihodu, Po svojem rojstvu, Po svojem kerstu in sv. postu, Po svojem križu in terpljenji, H CD Q0< P P T J1 Gospod! 243 Po svoji smerti in svojem pokopu, Po svojem svetem vstajenji, Po svojem čudnem vnebo¬ hodu, Po prihodu tolažnika sv. Duha, V dan sodbe, Mi grešniki, Da nam zaneseš, Da nam odpustiš, Da nas k pravi pokori pripelješ, Da svojo cerkev vodiš in o- hraniŠ, Da pastiija apostoljskega in vse cerkvene stanove v svo¬ ji sveti veri ohraniš, Da sovražnike sv. cerkve po- • v v mzas, Da kerščanskim kraljem in oblastnikom mir in pravo enovoljnost daruješ, Da vsemu kerščanskemu ljud¬ stvu mir in edinost daš, 16 * reši nas, o Gospod! " 244 Da nas vse v svoji sv. službi poterdiš in obderžiš, Da nase misli k nebeškim že¬ ljam povzdigneš, Da vsem našim dobrotnikom večne dari dodeliš, Da duše naše in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov več¬ nega pogubljenja rešiš, Da sad zemlje daš in ohraniš, Da vsem vernim dušam, večni pokoj dodeliš, Sin božji, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe svet4 odjemlješ; usliši nas, o Go¬ spod ! Jagnje Božje, ki grehe svetd odjemlješ ; usmili se nas , o Gospod! Kriste, sliši nas!j Kriste, usliši nas! prosimo te, sliši nas! 245 Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš itd. Cešena si Marija itd. Molitve po litanijah v dan sv. Marica in križev teden. 69. Psalm. O Bog! hiti me otet; G-ospod, teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo, kteri mi strežejo po življenji. Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramoteni, pravijo! Haha! haha! Vsi pa, kteri tebe iščejo, naj se ve- selč in radujejo. Vedno, naj reko: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje odrešenje. Jez pa sem revež in siromak, o Bog hiti k meni. Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar se ne mudi. Čast bodi Očetu itd. 246 tl. Pomagaj svojim služabnikom, Ki v te zaupajo, moj Bog! v raji." OčenaŠ. CeščenasiMarija. CastbodiBogu. Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas ! 281 XIII. Štacijon. Jezus s križa snet, in v naročje Mariji Devici položen. V. Molimo Te , o Kristus! in Te hvalimo. R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako oster je bil meč, kteri je serce žalostne Ma¬ tere prebodel, kedar je ona svo¬ jega mertvega Sina v svoje naročje vzela. Videla je njega vsega ra¬ njenega in kervavega. O kakošno žalost in bolečino je ona tistikrat v svojem sercu občutila! Kteri meč pa je bil tako oster, ki je 282 prebodel njeno serce? Oh! greh je bil, kteri je Jezusu življenje vzel, in Marjino serce tako moč¬ no ranil. Objokuj tedaj ta gro¬ zoviti greh. Skleni svoje solzč s solzami svoje žalostne Matere, in zdihni k njej tako : O Kraljica vseh marternikov! kedaj bom vreden, da bi prav za- popadel tvojo žalost in martro? Kdaj bom zadobil gnado, tvojo žalost v svojem sercu nositi in s teboj terpeti? O velika Gospa! sprosi mi to gnado, d§ noč in dan obžalujem svoje grehe, kteri so tebi tako žalost storili; da bom, ves skesan in spokorjen, v zau¬ panji in ljubezni za Te umeri, in po smerti s Teboj večno živel. v v Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas , o Gospod ! usmili se nas ! 283 XIV. Štacijon. Jezus v grob položen. V. Molimo Te, o Kristus ! in Te hvalimo. H. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli tukaj žalovanje, zdi- hovanje in jokanje Magdalene, Janeza in družili pobožnih dus, kedar jim je bil Jezus odvzet in v grob položen. Zlasti pa si k sercu vzemi težavo in grenko žalost Marije, njegove Matere, kedar je iz naročja svojega lju- beznjivega Sinu zgubila. V pre¬ mišljevanji lete njene žalosti in njenega terpljenja se moraš res 284 sramovati, da si pri obiskovanji tega Križevega pota tako malo usmiljenja občutil. Oh! zbudi svoje serce saj zdaj pri zadnjem šta- cijonu. Kušni s častjo kamen sve¬ tega groba, položi v duhu va-nj svoje serce, in reci k svojemu mertvemu Jezusu: O usmiljeni Jezus! kteri si tako kervavo pot iz ljubezni do mene storil, v tem grobu leže¬ čega Te častim in molim. Oh! jez želim in vošim Tebe v svo¬ jem sercu zapertega imeti, da bi s Teboj sklenjen, po tem svetem Križevem potu k novemu življenju vstal, in se v tvoji gnadi iz tega sveta ločiti mogel. Po zaslu- ženji tvojega terpljenja, ktero sem premišljeval, mi dodeli, da bo na zadnjo uro tvoje sveto rešnje Telo moja popotnica; da bodo moje zadnje besede: Jezus, Marija, Jožef! in da svoje zad- 285 nje zdihovanje sklenem s tistim zdihovanjem, s kterim si Ti na križu svojo sveto dušo izdihnil. Daj mi, z živo vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo s Teboj in zavoljo Tebe umreti, in potlej s Teboj na večne čase živeti, Amen. Oče nas. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas ! •° — © < J<=OC—o— Molitev. Nebeški Oče, večni Bog! po tisti ljubezni, s ktero si svojega Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in s ktero je On po svoji britki martri in grenki smerti mene odrešil, Ti darujem ta sveti Križev pot, kterega sem s tvojo gnado obiskal. Sprejmi to pobožno opravilo k povikšanju svoje časti, v zahvalo za vse 286 meni in drugim podeljene gnade za odpuščenje grehov vsega sveta, za pomoč revnim dušam v vicah, zlasti pa, za ktere sem v začetku prosil. 0 milostljivi Oče nebeški! poglej na obličje Jezusa Kristu¬ sa, svojega Sina, usliši glas nje¬ gove svete kervi, in bodi milost¬ ljiv meniubozemu grešniku! Amen. Nekteri na v zadaje tudi molijo 6 OčenaŠev in 6 Cesčena si Marij. Ako ravno je ta navada dobra in pobožna, vendar ni, kakor tudi ne nobena druga molitev potrebna, ampak samo premiš¬ ljevanje terpljenja našega Zveličarja je k zadobljenju odpustkov potrebno, in le to je cilj in konec sv. Križevi- ga pota. Hvaljen bodi naš križani Zveličar Kristus Jezus, in njegova žalostna lati Marija! Stran. 1. dan. Človek! čemu si vstvarjen? . . 3 2. dan. Smertni greh. 5 3. dan. Smert .. 9 4. dan. Še nekaj o smerti.-12 5. dan. Posebna sodba.1/5 6. dan. Vesoljna ali poslednja sodba . ' 18 7. dan. Pekel . 22 8. dan. Pokoro delati je potrebno . v 26 9. dan. Od dveh potov.29 10. dan. Ljubezen do Boga .... 33 11. dan. O molitvi.36 12. dan. Čistost.40 13. dan. Sv. Pokora.43 14. dan. Presv. Rešnje Telo .... 47 15. dan. Pokorščina ..51 16. dan. Ponižnost.55 17. dan. Častimo Marijo, kraljico nebes . 60 18. dan. O poterpežljivosti.65 19. dan. O tihoti in samoti.69 20. dan. O ostrem življenji.72 21. dan. O nečistosti ....... 76 22. dan. O nevarnosti sv. čistosti ... 79 23. dan. O lenobi.83 24. dan. O grehih z jezikom .... 87 25. dan. O deviškem in zakonskem stanu 90 Stran. 26. dan. O nevarnosti sveti .... 94 27. dan. Nekaj napak, kterih naj se devica zlasti varuje.98 28. dan. O pravi in krivi pobožnosti . . 102 29. dan. O nekterih pobožnostih, za ktere si keršanske device prizadevajo . . 106 30. dan, O stanovitnosti ...... 110 31. dan. O nebesih.. . 114 Jutranje molitve.121 Večerna molitev. 126 Sv. maša od Kristusovega terpljenja . . 134 Zakrament sv. pokore.163 Zakrament sv. Rešnjega telesa . . . . 187 Ponavljanje kerstne obljube.206 Božje čednosti.209 Lavretanske litanije.224 Litanije vseh svetnikov. 238 Sveti križev pot.265