DR. LOVRO SUŠNIK ŠEFERT IN ZMINEC (Toponomastična študija)* V okolici Škofje Loke je dosti zanimivih krajevnih, ledinskih idr. imen. ki še zdaleč niso ali vsaj ne docela pojasnjena. Med taka spadata tudi Šefert in Zminec v Spodnji Poljanski dolini nedaleč od Loke. Prvo je nedvomno tujega, nemškega izvora, drugo, čisto osamljeno, bo domače, a mu pomen ni jasen. Zato si ju hočemo v naslednjem natančneje ogledati in po možnosti razložiti. Šefert Šefert je ime kmečkemu domu, ki leži kako uro hoila jugozahodno od Škofje Loke blizu izliva Sopotniške grape v Poljansko Soro. Je to ena izmed večjih kmetij v dolini in je imela nekdaj še več sveta kot sedaj (1. 1291 sta bili tu dve kmetiji). Dom pod cesto je postavljen na štiri strani —: oblika, kakršne sicer v teh krajih ni' — in je bil nekdaj ves obzidan; hišno izročilo trdi, da je zid stal še pred nekaj več kot sto leti. Bil je to edini dvorec v dolini, ki nastopa kot sedež samostojnega gospoda, po katerem se imenujejo Šefertski, a je bil omejen v Poljanski dolini le na ta dom oz. posestvo.^ V novem veku je bil dvorec že zgodaj, ne šele 1. 1629. v posesti plemičeA' Pečaherjev (Petschacher voii Schoffart' pisano tudi Schoffarth in Schdffarth). imenitnih kranjskih deželanov, ki so imeli veliko vlogo v loškem gospostvu.* Marks Petschacher ml. je bil — kot že njegov oče M. P. st. — tudi glavar oz. oskrbnik briksenških posestev na Bledu; na spomeniku (cerkev v Stari Loki) je bil zapisan kot nMax Petschacher der Jiingere von und zu Eschiifartu (umrl 4. jun. 1659).^ — Neki vir v nadškofijskem arhivu v Vidipu piše 1. 1640 ime: Scheflert (Ivan Petschacer a Schejfert).^ Kasneje (po 1672) pa so imeli Šefert dediči po ljubljanskem škofu Scar- lichiju.' Iz tistega časa ga nam predstavlja v nekaj vrsticah tudi Valvasor" in na njem sloni omemba pri Iv. Tavčarju v )>Visoški kroniki« pod imenom Scheffer- ten — še danes se sliši zanj poleg Šefart tudi Šefartn (kot npr. dijfartn — vnebohod). Zdaj je Šefert navadno hišno ime, a do nedavnega je imel zaradi bajt blizu hiše oznako »zaselje«.'" * Avtor študije, loški rojak dr. Lovro Sušnik, ni dočakal natisa tega svojega znanstveno raziskovalnega dela; pred njegovim izidom ga je dohitela smrt. Uredništvo se s spoštovanjem klanja spominu in delu svojega zvestega sodelavca! 162 Prvi nedvoumni zapis imena, ki nam je sporočen, je v urbarju loškega gospostva iz I. 1291: In villa Sheffelt due huebe . . ., drugi iz 1, 1318 (prav tako Scheffelt)." Po dvestoletnem presledku srečamo ime v precej spremenjeni obliki Schdffart ipd., kot smo jih že nekaj navedli v zvezi s Petsehacherji. Terezijanski kataster (= Terkat.) ima 1748/49 (v Brodeh. kamor je Šefert takrat spadal): die Huben zu Scheffart (posestnik 1. 1754 Michael Oblakh)," franciscejski kataster (= Frkat.) 1825 omenja le posestnika (že Zminec): Scho- fernik in Schefertnig(-k), franciscejska mapa: Schefernick. mapa 1869: Šefernik. Avstrijska specialka piše: Šejerl. Danes se glasi ime Šefert (v narečju Šefart ali Šefartn), posestnik je Še- fartnk. -nca. adj. šefarsk(i). Če izhajamo iz prve nedvomno izpričane oblike Scheffelt, kakor je treba, potem nam je drugi del imena koj jasen. Je to Feld »polje«, stvnem. feld, srv- nem. velt, -kes, uelt," pa tudi felt, prim. Anevelt, Aniielt, Arifelt; Dobrozfelt." Feld prvotno ni pomenilo samo njiv in travnikov, temveč sploh prosto odprto zemljišče v nasprotju z gozdom": tudi primarni pomen polja je »neporastla rav nina«, šele kasneje »zorano, obdelano polje«." In prav Šefert ima zelo lepo polje pa obširne travnike med reko in cesto; prim. ledinsko ime i>D6'jgi trdijnikiu (proti Brodem). Drugi del besede -felt je tedaj prav primerna označba kraja in ni nobenega razloga, da bi dvomili o pra vilnosti te razlage. Iz tega sledi, da so oblike na -fert, furt(h) itd. iz novega veka drugotne, kasneje prenarejene, kar ni nič čudnega, saj je časovni razvoj prinesel s seboj toliko sprememb v imenih, da jih je večkrat komaj moč razpoznati." S tem pa pade glavni razlog za dosedaj splošno razlago imena kot vožnja (prevažanje) s čolnom čez Soro (»Schiffahrti().'^ Prav tako je brez podlage L. Pintarjevo domnevanje, da bi se tu dalo misliti na »scheftvarta, t. j. »ladjestraž«, ki »z brodi in čolni stoji na straži in čaka, kdaj ga kdo zazove na prevoz, 1. j. ki streže na prevažanje čez Soro.«" Težje je vprašanje, kaj se skriva v prvi sestavini imena, namreč v Schef-. Navadno vidijo v njem srvnem. schiif »Schiffn, t. j. ladja, čoln, brod kakor npr. v nschef an der Maynitz«., brod čez Sočo pri Majnici pod Gorico." Vendar imam kot poznavalec kraja pri tem nekatere pomisleke. Nasprotna (desna) stran Sore je tod gozdnata, neobljudena; edina hiša (Stanišnikova) na tem bregu je šele iz leta 1910. Podoba je torej, da tu kakega broda v starih časih sploh ni bilo treba (sedanji most je šele iz novejšega časa, ker ga franciscejska mapa še nima). Prebivalci iz hribovskih samotnih kmetij Staniš in Hriba pri Zmincu so imeli pač boljši dohod v dolino ali do ceste na Brode (s kmetije v Stanišah) ali na Zminec oz. Bodovlje, kjer so bili pač že zgodaj brodovi čez reko — Brode imajo po tem celo ime. Če pa je le bilo tu kako mesto, kjer se je dala voda prebresti — o kakem čolnu za redno prevažanje skoraj ne more biti govora, ker je hiša v Šefertu preveč oddaljena od vode —, potem ni moglo biti tako pomembno, da bi bil dom v tako zgodnji dobi po njem dobil ime. — Tudi je komaj verjetno, da bi se bilo polje samo imenovalo po kakem brodu.' Poglejmo, ali so še kake druge možnosti razlage! 'Najprej se nam vriA'a misel na Scheffa, t. j. sodina ali sodjo ali sodevca, kot ga je imelo tudi loško gospostvo (do začetka 16. stoletja enega, pozneje v glavnem dva). n* 163 v urb. 1291 in 1318 nastopa kot sentenciator" ali schepho (1291) oz. schepfo, -onis (1318)." V urb. 1501 srečamo zanj naziv maister. mavsler. meister, mojster ali moisler, t. j. schoffenmeister: še kasneje se je uveljavil naziv lant- richter (podeželski sodnik)."" Ta institucija karolinških scabinov. prvotno zapriseženih prisednikov pri sodnih obravnavah, kasneje sodnikov (schbpf idr.)'' je znana tudi drugod po Slo venskem. Na Štajerskem so imeli šefone (urada Maribor in Celje).'" Poznali so sodine (schepfo) tudi v Posavju."' Kosezi na Teharjah pri Celju so si volili svo bodno svojega »žepa« (Schčiffe) ali sodnika, župana, ki je s 4 starešinami uprav ljal vso naselbino.'' Tudi na Primorskem je bil običajen sodja (sodia, sodian, schbpf), ki so mu pripadale sodne pa tudi gospodarske funkcije."' — O njih pri čajo še danes razna krajevna imena tipa Sadinja vas (Schbpfendorf). Sodna vas, Sodevci, Sodinci ipd." Posebej zanimivo je. da najdemo nekaj teh sodinov navedenih celo z imeni. V 1. 1262 se omenja v Skofji Loki »sententiator« Rahlinus oz. v 1. 1263 Raebli- nits," dalje Mert (= Martin) der Schepf" 1. 1314 v Žabnici in v začetku novega veka (16. stol.) Jorg mavster pri Sv. Duhu." Na njih sledove naletimo še v novejšem času (proti koncu 18. stoletja) v priimkih: v Ormožu Schbff Joannes, v Središču Boštjan in Frane Šef (Scheff)" idr. Kakor je iz navedenega razvidno, je bila ta beseda pri nas zelo znana. Sodja v loškem gospostvu je imel poleg začasnih gospodarskih poslov v glavnem sodno funkcijo. Udeleževal se je sodnih obravnav in je bil cksekutivni organ: od obsojencev je izterje\al globe in izvrševal nad njimi tudi telesne kazni." Dohodke je dobival od gospostva, še več pa iz drobnih dajatev županov in podložnikov. Zemljiški gospod pa je plačeval svoje uslužbence tudi s podeljevanjem zemljišč, saj je bilo že sredi 12. stoletja na loških tleh dvanajst fevdov (bene- ficia). Še pri plači mojstra omenja urbar iz 1. 1501. da je imel tudi travnik pod Stražiščem za 5 dni košnje." Kot drugi nameščenci je tudi sodin imel kmetijo, od katere ni ničesar plačeval.'" V stvarnem oziru torej ne bi bilo ovire, da izhajamo od Scheffa, sodina. Lega Šeferta v dolini blizu Škofje Loke, veliko posestvo (prvotno dve kmetiji) idr. bi lahko kazalo na to, da je bil ondi nekdaj sedež takega uslužbenca loškega gospostva. Manj pa ustreza temu — vsaj tako se zdi — oblikovna plat imena. Izraz der Schbffe, -n, pl. -n: »Gerichts-, Ratsbeisitzer aus dem \'olke« izhaja iz stvnem. der scaffino, sceffino, scefino, scepheno, tudi krepko scefin itd. (po tem je narejen srlat. scabinus za scapiniis); srvnem. je der schepfe, schephe. schefe. schbffe . . ." Zgornjenem. oblika je der Schepf. Schbpf »beisitzender Urteil- sprecher« .^' Sklanja se der Schbffe v splošnem šibko in tudi sestavljenke imajo v prvem delu -en, tj. Schbffen- (npr. Schbffenumt. Schbffengcrichl itd.). Vendar pravi Grimmov besednjak, da se najde v zgornji nemščini tako krepka kot šibka tvorba in srečamo posamič celo krepko sklanjan scheff (e)." In pri Pr. Lessiaku beremo, da se pri sestavljenkali v stiku obeh delov večkrat izgublja spojni zlog •en, npr. po^nžuppm = Bohnensuppe idr."' Pri L. Hauptmannu je citiran za loškega sodina celo tudi izraz »Schbfmaisters ausstandt«, torej brez -e«-." 164 Sicer srečujemo na loških tleh še druge posebnosti kot ostanke nekdanje nemške govorice, denimo moister idr.,'' vendarle redkost izjemnih oblik sama po sebi zmanjšuje verjetnost take razlage. — Našle bi se v nemškem imenoslovju še druge osnove, iz katerih bi se dalo izvajati naše ime. Tako imamo od Sckaf »ovca« ime Schefberger, od Schaft (k stvnem. scaft »Schaft, Speer« ) Schef(f)old ) Scheffeldt. od schefe (zgornjenem.) »Schotle, Erbse«: Schefhauer idr.'^ A ker gre v takih primerih pač za kasnejši narečni razvoj, to za razlago tega imena ne bo prišlo v pošte v. Pač pa je treba omeniti tu neko drugo okolnost. Ime posestnika Šeferta nastopa tudi kot rodbinsko ime, npr. 1. 1754 Martin Scheffertnikh in I. 1755 Martin Schoffertnig.'' tj. pri Kožuhu v Brodeh, pa med loškimi meščani: !>eferlnik Osvald (1598, 1600), Šeferlnik Luka, mesar (1712)'" ali po urbarju čevljarskega ceha 1636—1778 v Školji Loki Jernej Schofferl- nigkh." Toda poleg takih priimkov najdemo v urbarjih tudi oblike kakor Jurij Šerfoltnik (1560) v Brodeh in prav tam Jury Scherffoltnikh (1568) pa Jury Scherffoltnigkh (1570)." Urbar iz 1. 1501 pa navaja v Brodeh: Lucan Schelfurtrar in v Žabnici: Lienhurit Schelfertrer.*^ Kako naj si razložimo te oblike? Najlaže gre to. če sklepamo, da se je ime prvotno glasilo Scherfelt. Za -o- v Šerfoltnik imamo paralelo v Livold za Lienfeld. kočevsko Lidivold,^" ali v Perichtold Schefeld — Berchtolt Schefolt v Amstettnu 1. 1339/40." V Scher- se je r lahko obrusil kakor v bošl namesto boršt, ali v Ješe fjerše), Lovše (Lovrše), Pustal (Burcstal), Jeterbenk (Hertenberg) in celo Max (Marx = Marcus, gl. zgoraj) idr., saj -r- v notranjosti besed priložnostno izgine, prim. še Borst > Bost = borsliger Mensch itd.,'^ da o številnih primerih z očitno disimilacijo ne govo rimo. Tudi se -r- pri krajših oblikah imen v poziciji za vokalom in pred konzo- nantom lahko izgubi (včasih s podvojitvijo sledečega konzonanta): Arn-old ) An- no, Erpo ) Eppo itd." -—• V Schelfertrer pa lahko vidimo metatezo (namesto Scherfeltrer, — z nemško končnico namesto -nik). podobno kot jo imamo npr. v šelembrek iz Schirmfleck »die Lederschiirze der Arbeiter«.' In kaj naj pomeni ta Schery V bavarsko-avstrijski nemščini je der Scher »Maulvvurf«, tj. krt." Scherfelt bi bilo torej lahko polje s krtinami. Tudi pri nas imamo krajevna in ledinska imena iz osnove krt. J. Glonar" jih navaja osem; najbolj znana je Krtina blizu Domžal. Toda »polj« s krtinami je veliko in ni verjetno, da bi bilo naše ime izšlo prav iz osnove s tem pomenom. Boljše, sicer korensko sorodno izhodišče bo Schere »škarje« (srvnem. schere, scher)"; prim. glede zloženk: Scherbank, Schereisen. Scherzeug idr."* V tem prime ru bi ime pomenilo »polje v škarjah«. In to se res lepo sklada s krajevno lego. Ako pogledamo na zemljevid, opazimo, da tvori Sora tam velik, skoraj pravokoten ovinek ali koleno, ki kakor v škarjah oklepa šefertsko polje. Le-to leži na rečni naplavini pod cesto oziroma brdom (z Muretovo kmetijo na vrhu), ki se mu je odmaknila struga prav pod desni breg in ki se je imenovalo 1. 1291 Graueneck, 1. 1318 Grauenekke,"^ nekdaj dominikalni gozd na pobočju brda nosi še danes ime »Kneza«. Na podobnosti s škarjami sloni tudi sicer več imen, tako npr. ledinsko ime Škarjice v Žirovnici pri Cerknici,'" Škarje, v vitke konce zašiljene čeri na sedlu med Ojstrico in Planjavo," pa še ime Skarjevc'' v Železnikih ob »prepoki« iz Sore, ki je vsaj Ijudskoetimološko naslonjeno na kraka škarij. če je beseda škarjevec »abfluss« res iz ital. scarico. scarco,"' o čemer pa močno dvomim. 165 Da ta misel, kakor se morda glede na prvi zapis imena zdi tvegana, ni brez listinske utemeljenosti, kaže ime Hanns der Schernfelder. izpričano za drugod v fevdni knjigi iz 1. 1423," kar potrjuje možnost take tvorbe. Iz osnove Scherfelt oz. imena Serfoltnik ipd. se da tudi najlaže razložiti, od kod je nastal v drugem delu -fert namesto -felt: po matatezi. kot jo \'idimo v Schelfertrer, pri čemer je -i!- kasneje otrdel in v narečju onemel kot npr. v besedah sonce, Urh ({ JJlrich), Hom (i Holm), bogati ({ volgen), Vrenati vrh (<. Vrelnati vrh) idr." Kar zadeva -en v Šeferten, ki kot dativno-lokativna končnica dostikrat na stopa v krajevnih imenih, naj pripomnim, da najdemo tudi od Feld krajevna imena na -en (-felden kot -hofen, -hausen idr.).* Iz celotne, vsaj kolikor toliko poglobljene analize imena Šefert sledi zaklju ček, da je treba pri takih razlagah vzeti v pretres tako razne zunanje (terenske, zgodovinske idr.) okoliščine kakor tudi vse dosegljive oblike imen, kar so naši dosedanji razlagalci v veliki meri prezrli (celo najstarejši zapis). In še potem je večkrat težko izločiti osnovo, ki je najbolj prikladna in verjetna. — V našem primeru se zdi, da je zadnja varianta najbližja stanju stvari, čeprav smo jo morali izluščiti šele iz obstranskih oblik. Misliti bi si morali pri tem, da sta se uporabljali dolgo druga poleg druge vzporedni obliki Scherfelt in Scheffelt — kot imamo še dandanes izgovor borit in bost (individualno po osebah — celo v istih krajih) — le da je bila druga prej zapisana. Morebiti bi prišla, predvsem iz jezikovnih razlogov, v poštev še prva etimologija od schef (brod) s -felt (ne -fahrt ipd.). Možnost razlage s Šef (scheffe) je dana, a po obliko^Tii strani pro blematična. Katera izmed njih pa je res prava, se s popolno gotovostjo ne da trditi — za to primanjkuje docela jasnih dokazov. Zminec Zminec je dolga obcestna vas v spodnjem delu Poljanske doline: njeno središče s sedmimi starimi kmetijami je oddaljeno dobre pol ure od Škofje Loke, sicer pa sega vas po sedanji razdelitvi že od srede Podpulferce pa skoraj do Brodov. Krajevno ime Zminec je na Slovenskem enkratno. Zminec ki ga navaja Gratzy" v svojem kaj nezanesljivem repertoriju k Valvasorju, dejansko ne ob staja, kajti Valvasor" omenja na dotičnem mestu le župnijo Stving v poreški škofiji, kar je Žminj v Istri blizu Pazina (iz Gimino). Tudi Žmin ali Humin (Gemona) nima z našim imenom nikake zveze.''' Pomen ali postanek imena vaščanom ni jasen; tudi v naši imenoslovni lite raturi nisem našel nikake razlage. Fr. Pokorn" ob opisu krajev v loški okolici pravi kratko le; »Od kod to ime, ne vemo«. Morda je slutil njega izvor Iv. Tavčar, ki piše v »Visoški kroniki«": v Zminjcu, iz ZminjcaJ' Prvi zapis v urbarjih loškega gospostva iz 1. 1291 (kot še 1318) je: Trachen.' Tudi v fevdnih knjigah iz konca 14. in začetka 15. stol. imamo Trachen, zraven pa še 1. 1423 Traken in 1. 1428 Trakhen. Trackhen.' Urbar iz 1. 1501 piše že Smintzi," kar je stara oblika lokativa na -i (tj. v Zminci. nam. -u). in podobno večidel kasnejši urbarji, npr. 1. 1560, 1568, 1570: Smintzi, 1584 Sminzi"' itd. Vendar ima fevdna knjiga iz 1. 1540' še: Im Darf ziv Tragkhen in urb. 1570 Andre Schoren zu Trugkhe.n,' oni iz 1. 1625: Tracheren, a iz 1. 1755 Shminiz.'' Kasnejša nemška pisava je bila Sminzi in Sminz.^'' 166 Danes se glasi ime v narečju: Zminc, iz Zminca itd., prebivalec je Zminčan, •ka, pride^Tiik: zminsk(i). Kaj pomeni ta Trachen? Stvnem. tracho, svrnem. trache, tracke, drache, dracke je zmaj (nem. Drache. lat. draco);" -n je nemška dativno-lokativna končnica. — Naši, sem spadajoči izrazi so: zmij, der Lind\vurm, die Viper, zmija, die Schlange, der Drache, der Lindwurm, das Sternbild der Schlange, in zrni je, -eta, der Drache (prim. »zmiet«, der Drache, Boh.)" pa zmijnica, Schild- krote idr. Beseda je že stsl.: zmij Drache, zraven zbmij, zmbj, pa zmija — in v de loma spremenjenih oblikah splošno slovanska." Razlaga našega imena potemtakem ni težka. Trachen je očitno preveden *Zmij-(i)n-bCb ) Zminec — kot je podobno nastalo iz Sija hišno ime Šink." Podobni tvorbi sta drugod Zinijina v Dalmaciji (adj. od zmijb), izkazana v dobi narodne dinastije kot Srnina," in Zmein (1. 1366) na Zg. Štajerskem, kar navaja S. Pirchegger," a nepravilno izvaja od stsl. *tbm(bn)ina namesto iz zmij(i)na, kot dobro poudarja P. Skok;" J. Kelemina spominja pri tem na »krajevno ime Zminj pri Škof ji Loki«, s čimer ima v mislih pač naš Zminec. Precej imen iz iste osnove imajo Srbi in Hrvati, tako Zminac (obč. Bijelo Polje) in Zminica (obč. Žabljak) v Črni gori, Zminjak v Srbiji blizu Šabca, Zmijavci pri Imotskem, Zmajeimc (okr. Osijek), Zmajevo (okr. Novi Sad),*' Zm,ijanje," vas in sredogorje v Bosni, Zmijinje jezero" zahodno od Žabljaka v skupini Durmitorja, Zmijino 6r(Zo" na otoku Pelješcu, vrh Zmajevac'' na Fruški gori in v Srbiji (v Pomoravju), Zmajeva stena"' v Bosni idr. Za Poljsko ime nujemo Žmin in Zmijetvo^' pa Žmigrod blizu Dukle v Karpatih, medtem ko je Žm,igr6d v Šleziji bil prvotno po listini iz leta 1155 Zicnigrod (= Zvoneči grad) in se je šele kasneje naslonil na zmija — od tod nem. Trachenherg." Iz ruskega območja so vodna imena Zmejinec, Zmejka, Zmijevka.'"' Zminec je torej dobil ime po zmijah — kačah; to priča, da je bila beseda zmija nekdaj tudi pri nas domača, ne le izposojenka iz sh. in stsl." Ni težko razumeti, da se je to zgodilo pač zaradi obilice teh plazilcev v kraju ali njegovi bližini. Saj stoji ta vas pod prisojno Šentlovrenško goro, kjer je še dandanašnji ob Planini in drugod mnogo gadov, modrasov itd. Ljudje vedo veliko povedati o kačah izredne dolžine in debeline ali čisto nenavadne vrste. ki so jih videli tu in tam v okolici. Prim. ledinsko ime Gadovec (Foikarju Tdduc) v Zminških gmajnah. Poznajo tudi pripovedko o kači velikanki, ki je hodila pit vodo v graben pod Mežnarjem. Temu se ne bomo čudili, če se spomnimo, da imamo tudi drugod po Slo venskem obilo imen po kačah. Vzemimo za primer krajevna imena: Kačji dol — občina Šmarje pri Jelšah, Kačji potok — obč. Kočevje;" Kačjak, grad (nem. Wurmberg) med Ptujem in Mariborom (zemljevid MS: Kačnjak)^ in Kačjek pri Prihovi (Slov. Konjice); Kačja Draga pri Kalu nad Kanalom, Kačja vas (Log pri Brezovici) in v Planini pri Rakeku, Kačji breg (Mrzla planina pri Za- bukovju oz. Krškem), Kačne (Stična)."" — Ali vodna imena: Kačnik in Kačji graben pod Rudo v območju Špika,'"' Kačevec pri Gabrovem brdu,'"^ Kačna grapa na desnem bregu Idrijce'" pa še Kaček, Kačjek, Kačnik in drugi primeri, ki jih našteva (poleg številnih toponimov in ledinskih imen) Fr. Bezlaj.'" — Gorska imena: Kačenca, grič pri Marijah,'"' Kačjak — v Stolu,"" Kačjek, vrh jvzh. od Notr. Snežnika,'" Kačji rob v zah. delu Ratitovca nad Zg. Danjani (planina),'"' Kačji vrh (Kranjsko rebro in na vzh. strani Labotske doline)."" — In nazadnje 167 nekaj ledinskih imen: Kačja dolina (das obere Rossandratal — vzh. ob Trstu),"" Kačji grad, skalnata dolina, polna gadov, za Sopotom (Valterski vrh). Kačja ali Kačna jama pri Divači.'" Na Kačjek. travnik na Križni gori,"' Kačji jezik. skala ob Malem Dovškem križu."" Kačja riža — blizu občinske meje Luče—Sol čava."* Takih imen bi se našlo še več v terezijanskem katastru; za primer navc- dimo le: gozd u kazhiem Werdo — Dobračeva," gozd u kazhiem wrego — Kladje pri Hotavljah,"' travnik u kazlienko — Dolenje Ravne pri Poljanah." Manj številna so imena, izpeljana iz osnove gad idr.: Gadec, d. pritok Ra- dulje (Sela pri Šmarjeti);"* Gadje, naselje — Velika Goba (Dole pri Litiji);"' vinorodna Gadova peč vzh. od Kostanjevice nad Vinjim vrhom;"'' Gadovec. pobočje proti 1. bregu Iške in holm. ob Babinem dolu jz. od Medna;'"' Gddoij štant, Per gddoii grič — blizu Konca v Grintovcih.'^^ — Po go?it oz. modrasu pa so poimenovani: Gozica. pritok Sčavnice pri ht. Juriju in Gožnik. ledinsko ime pri Škofji Loki:'"' Modrasovec, vrh v Čavnu nad Vipavsko dolino (Veliki in Mali M.),'" Modrasovec, studenec pod Suho v južnih bohinjskih gorah.'^' S tem pa naša tema še ni do kraja obravnavana. Pozabiti namreč ne smemo na zanimivo dejstvo, da ima zabeleženo Pleteršnikov slovar enako zvenečo besedo tudi kot občno ime (apelativ), in sicer kot imeni rastline in kamnine: zmiiiec, lica. m. 1. der Aronsstab (arum maculatum), Medv. (Rok.); 2. der Crinoide- enkalk, Frey. (Rok.).'"" SP. 1962 ima: zminec m. bot. Pozna ga tudi H. Tuma:'" Arum maculatum — kačnik. kozuljec, štrkavec, slrkovec. zminec. Ni pa jasno, ali je besedo vzel iz Pleterinika ali pa jo je sam zapisal kje na Notranjskem. Dolenjskem ali Tolminskem, kjer je nabiral gradivo, ker ni navedel povsod krajev in virov. B. Sulek'' ima za Arum maculatum še nazive: kačji češalj, kačja kiiruza, kačje zelje. Kakšna je ta rastlina? — H. Schreiner'" pravi o njej: »Korenine tudi pri nas domačega marogastega kačnika (Arum maculatum L.) imajo skeleč, trpek ukus ter so, ako se surove použijejo. uzrok želodčevi vnetici. bijevanju krvi in včasih celo smrti; ako se pa posušijo ali skuhajo, izgube jedkost ter dajo, zaradi obilnega škroba, zdravo ukusno hrano . . .« Po S. Robiču'™ je štrkavec hudo stru pen, ima pa puščičaste, črnolisaste liste. »Kranjski arcat«'" (1744) pa ga takole opisuje: Štrkovec (Arum maculatum L.) je »zlahtnu zelše, ima pa dva ali tri peresa douge gladke svetle, na ta furm (= način) ket hren; v majniku se tu sredne peru ukop zvije in s tega peresa zdrase ena erdeče štibla ket ena sveče, a tu ukratkim use ukop s' pirjem ured mine in v' jesen spet požene ena štiblica pouhna erdečih jagod ket ene češne; korenine ima bele in keb"jih djav v usta tok toku peče ket ogen.« Ime zminec ali kačnik je dobila rastlina pač po svoji strupenosti, morda tudi po paličasti in betičasti obliki razcvelja,'"" štrkavec pa po učinku na živino (štrkati = viškati, bezljati).'" Sploh je dosti rastlin, ki po strupenosti ali po kakih svojih posebnostih spominjajo na kače in imajo od tod ime. Navedimo jih nekaj. Najprej za zinijo — v glavnem ])o .^uleku:"' Zminac . . .. češ. zminec za Arum maculatum L. idr., zminac manji — isto, zminac veli (veliki) — Arum Dracunculus L., zminac vodeni — Calla palustris L., zminec — Arum L., v. zminac, zmijinac, zmijnac — Arum italicum idr., zmijanac veli, zmiglava (ima seme kot kačje glave), zmijac, zmijara, zmijozrnac — Echium vulgare L.. zmijin češalj, zmi(jJino (zmijinje, zmajno) zelje, zmijinska glava, zmi(j)inska trava, zniijinski (zminskij koresak, zmijska gljivu, zminju mahovina, zminsko • 168 mliko idr. — J. Barle"' ima v tej zvezi: zinijinski (zmiiiji) jezik. Pleteršnik'*" pa zmijdk, die Haferwurz (seorzonera), Medv. (Rok.). Prav tako je mnogo rastlinskih imen izvedenih iz besede kača idr. Tako npr. po Šuleku:'" kačnjak. kačji česal j, kačja koruza, kačje zelje, kačji jezik (s. 135) idr. Pri J. Barletu'" najdemo: kačarica (cvet ima kocke kot kača), kaček. kačicu (51), kačjak. kačjek. kačnik (52), kačec (84). kačja čresnju (29), kačje grozdje (41), kačja jagoda (47), kačji koren (61), kačja korenina (61), kačja koruza (64), kačji les (73), kačji mleček in kačji mlenč = kačje mleko (84), kačji pik (75), kačja roža (109), kačja trava (64, 131). — H. Tuma'"* ima poleg nekaterih že omenjenih: kačevnik (77). kačja glava = pojalnik (181), kačji jezik (181). /10(77 lek (161), kačja smrt (175). — J. Kromar"' navaja med zdravilnimi rastlinami kačje rože = gladišnik. Podobno po gadu: gadnjak (Turna 188), gadovec — Echium vulgare (Tuma 15, 170). gadov jezik (Šulek 132) = gudji jezik (Barle 48). gad ji koren (Barle 61), gadov les (Tjima 186). Omenimo končno še: goževec (Barle 39), modrasovec — Daphne Meze- reum L. (Šulek 244) in zmajev greben — Eryngium campestre (Tuma 17). Da je izhodišče za fitonim zminec zmija, ne zmij (zmaj) kot tak. menda ni dvoma.'" Zaradi boljšega razumevanja stvari pri toponimu Zminec pa moramo dodati, da so bile predstave o zmajih med ljudstvom od nekdaj zelo nedoločne. V davnini so si zmaje predstavljali kot nekake gade."" Nekateri ločijo zmaja (Lindwurm —• lintvern)'" iz germanskega severa v obliki črva (kače) od krila tega zmaja na jugu. A M. Boškovič-Stulli'" pravilno pripominja, da se v srbo hrvaških krajih v izročilih »zmija i zmaj cesto mješaju i ne razlikuju jedno otl drugoga« ... in podobno je pri nas. Podoba zmaja na panjski končnici kaže kačji rep, krila in noge — ali otl pošastnih zavrijev do take podobe je dolga pot, na kateri srečujemo tudi pretl- stave zlih duhov in škodljivih naravnih sil (ognja, vode. viharjev idr.). Pojem kače je namreč širok, lik zmaja pa sloni na domišljiji, zato je razlika med zmajem in kačo v svetu bajk dostikrat zabrisana."' J. Kelemina"' prinaša v petih številkah nekaj pripovedk o zmajih, a brez posebnega njih opisa, ter več inačic o »Zmiju ali Škopnjaku«. ki leta zvečer nad zemljo v podobi žareče metle. Na str. 16 navaja, da pravijo na štajerskem vzhodu: »zminje leti«, kadar padajo utrinki. Jos. Pajek'*' omenja (iz Raven v Zdolah): Zmin (zmaj?) je »goreča metla, ki po noči po zraku leti«.'*' H koncu pa naj v tej zvezi opozorim še na neko zanimivo okolnost. Za hišami v pravem Zmincu je sredi na polju čisto nizek podolgovat griček, pravi osamelček. ki mu pravijo Jezmen. košenini in njivam pa Na Jezinin. Za Jez- minam. V Bodovljah sem tlvakrat slišal zanj ime ZminfjJ; to bi zopet potrjevalo pojav, da se v oddaljenosti lahko ohranijo starejše oblike kot na kraju samem. — Za razlago zminške oblike bi morda prišel v poštev protetični i'-: Zminj — Izminj — Jezmin kol npr. stuba — isti^bu — izba — jezba — jespa"' iptl. Prim. v Ijubljanščini idr.: iz voda (= z vodo) ali v idrijski »Knapouski Per- segi«"° (iz 1. 1829); iss eno besedo..., is gor usignenimi treimi Perslim . . ., is eno Persego ... ali pa v Reziji: zez vodo, zis korbo — mit dem Korbe.'' Gletle menjave t in e pa prim. griček — yrečk, ozimec — ozemc. hudiček — xud'ečk pa teč — tiča. šlex — stixa itd.'" Ali naj torej vzamemo, da je ta griček udeležen pri nastanku imena vasi Zminec? Gotovo je bil kar primeren za sončenje kač. Manj verjetno je. da bi 169 bila ljudska fantazija videla v njem podoLm pošastnega zinija — zmaja, dasi tudi to ne bi bilo povsem izključeno, ker je res moral po svoji nena\adni podobi in legi vzbujati začudenje in posebno pozornost. — Bodi temu kakor koli. toliko velja, da je ime Zminec nastalo od zinij(u). Apelativ zminec je istega izvora, a tod med ljudstvom ni znan, še celo ne kot kamnina. Zato ni verjetno, da bi bil prešel v krajevno ime. kakor se je to v drugih primerih večkrat dogajalo (npr. Uoh. H rast je. Lipa itd.). Opombe ' Prim. k temu A. Melik. Slovenija 1/2, Ljubljana 1936, 560 in Slovenija 11/3. Ljub ljana 1959, 498. — - Gl. P. Blaznik, Kronika I, 1953, 100 — s sliko. — ^ L. Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel in den Malriken des Ilerzgotums Krain. Giirtz 1905, 449, omenja sicer ime Petschacher von Schbjjart med kranjskimi dežclani šele z 11. majem 1652, a v Globočnikovera pregledu plemstva na Kranjskem je omenjen vitez in kranjski deželan Pet- scliacher v. Scholfart že v 16. stoletju (od 1. 1515) — gl. Anton v. Globočnik, Der Adel in Krain — v MMK XII. 1899, 15. — ' Prim. o tej rodbini še SBL (= Slovenski biografski leksikon, Ljubljana), VII, 1949, 329—330, DS MI, 1894. 182. in Fr. Kos, Doneski (= Done ski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, Ljubljana 1894), 167. 172 si.. 175 si.. 192 idr. — = Gl. MHK XXI, 1866, 12. — ' GL IMK III, 1893, 245. — ' Prim. SBL IX, 1960, 211. — 'Gl. Valvasor, Die Ehre... (= J. W. Frh. v. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibaeh — Nurnberg 1689. 2te uuveriindeite .Auflage. Rudolfsi>er(h 1877-79), XI 42. Tu piše »Nicht weit von diesem SehloB (Burgstall) ligt zwisclien dem Gebirge gegen dem Dorff Poland zu, an dem Wasser Pijland, auf der Ebne ein Ilof, Scheffarth genannt, so vorhin dem Herrn Petschacher, jetzt aber denen Scarlichischcn Erben zugeliorl« (brez slike). Ob robu: »Der Hof Scheffahrt«. — ' Gl. LZ XXXIX. 1913, 260, 453, 578, 652 si. — '° Gl- J- Glonar, Poufni slovar II. V Ljubljani MCMXXXIII, 372. — " Gl. P. Blaznik, Freis. urb. (= Sred njeveški urbarji za Slovenijo IV: Urbarji freisinške škofije, Ljubljana 1963), 143 (1. 1291: i)tn villa Scheffelt due huebe...«), 192. — M. Kos pravilno misli v Zgodovinskem časopisu XII—XIII. 1958-59. 343, da je Schetzel (v okolici Škofje Loke) v loški listini (MHD Carinlhiae VI, št. 1) iz leta 1286 verjetno Šefert; oblika pa je toliko problematična, da nam bi težko mogla biti za izhodišče. — A. Dimitz pa piše v MHK XV, 1860. 86, ko opisuje iskanje listin v Škof ji Loki: »Im Hause »zum Schefcrd(?)« (vielleicht Schbften?) sollen sich ebenfalls alte Urkunden befinden, ich hatte aber nicht Gelegenheit, nalier nachzuforschen«. To je pač naš .'5cfert, a tudi sam kakih starih listin tam nisem našel. — '" Gl. Terkat. RDA, Ljublj. Kresija, fasc. 2/IL Mo 51 in No 25 oz. BT 2/III. .\o 27. — " Gl. Lexer. Mhd. TWb'' ( = M. Lexcr, Mittelhochdeutsches Taschemvbrterbuch, Neunte Auflage, Leipzig 1908), 314; Fr. Kluge; E\i'b" (= Friedrich Kluge, Etjmologisches W6rterbuch der deutschen Sprache, 18. Auflage, bearbeitct von Walther Mitzka. Berlin 1960), 190 si. — " Prim. Fra (= J. Zahn, Codex diplomaticus austriaco-frisingensis I—III. Fontes rereum austriaearum. Zweite Abthcilung, XXX, XXXV in XXXVI. Wien 1870/71) II, 35. Bd.: 27, 63, 226; 31. I!d.: 72. — '' Prim. A. Bach, DNK (=Adolf Bach, Deutsche Namenkunde. Heidelberg 1952—1954) II/l. 384; E. Kranz- raayer, 0\B von Kamten (= Ortsnamenbtich von Karnten, Klagenfurt 1956. 1958 (Archiv tiir vaterlandische Geschichtc und Topographie, 50.—51. Bd.) I 147. — " Gl. Fr. Bezlaj. SVI (= Fr. Bezlaj. Slovenska vodna imena I—II, Ljubljana 1956, 1961), II 109. — " Le slučajno (preneseno) pomeni svrncm. vart poleg »X^ eg, transitus« lahko tudi »Furt« — prim. A. Bach, DNK II/l 423. — " Prim. Fr. Pokom v DS VII, 1894, 182; SBL VII, 1949, 330 idr. — '" Gl. CZN IX, 1912, 124. — " Gl. M. Kos. Urbarji Slovenskega Primorja I—II, Ljubljana 1948. 1954, II 126, 339; Pr. Lessiak, Die d. Ma. von Zarz (= Primus Lcssiak, Die deutsche Mundart von Zarz in Oberkrain, A. Grammatik. Mit Erganzungen von ... Dr. Eberhard Kranz- mayer und Dr. Annemarie Richter. Weimar 1914 — Karntner Forschungen I. Band III), 24; M. "Wutte — Carinthia I, 131. Bd., 1941, 17, 33. — " Prim. E. Fiirstemann, Altdeut- sches namenbuch. Zueiter band: ortsnamen. Zvveite. vbllig neue bearbcitung. Mordhausen 1872, 542 ssl., kjer navaja med 280 primeri na -feld le enega podobnega (Furtesjeld). — " Prim. P. Blaznik, Freis. urb. 166, 212. — " Gl. P. Blaznik, Freis. urb. 142, 191 idr. — " Prm. P. Blaznik, Freis. urb. 64 si., 345 si., 364 idr. V obliki moister, moyster {-oi- za svrnem. •ei-) se še odraža nemški izgovor 13. stoletja, ki se je kot osamljeni ostanek pri nas do sedaj ohranil. Drugače najdemo take zaostale -oi- zopet od štajerske .Aniže na sever — prim. E. Kranz- majer, 0MB von Karnten II 158. — -' Prim. J. Gruden. Slovenski 7.upani v preteklosti, Ljubljana 1916. 24. — "* 6ošt u. a. In Schelferlrer kanu man eine Metathese erblicken. Hiermit ware auch die spiitere Form auf -fert bzw. fari (nach der dial. Aussprache) oline weiteres erklart. Betreffs des -/- vergleicbe man bogati { jolgen. Vrh { Vlrich u. a. 173 1 Welche von den angefiihrten Etjmologien die tatsiichlich richtige ist, kann jedoch mangels weiterer Belege in den Urkunden des Mittelalters mit voUer GewiBheit nicht entschieden werden. Der Dorfname Zminec erscheint erstmals als Trachen (1291 und 1318) belegt. Das deutsche ^X ort beruht auf mhd. trache. tracke, drache, dracke (= nhd. Drache) und i= auf eine Ubersctzung von *Zmij-(i)n-ac y Zminec (aus asi. zmija »die Schlange, der Drache, der Lindwurm« ) zuriickzufiihren. Der ON Zminec ist in Slowenien einmalig, wohl aber finden sich Parallelen dazu in anderen slavvischen Laiider z. B. im iibrigen Jugoslawien: Zmijina, Zminjak, Zmijanje, Zmijino jezero, Zmijinje Brdo u. a. • Der Name deutet an, daB sich in der sonnigen Umgebung des Ortes zahlreiche Schlangen befanden, was iibrigens noch heutzutage der Fall ist. Diese Art der Namengebung ist nicht ungevvohnhch, wie eine vom Verfasser angefiihrte langere Reihe von Orts-, FluB-, Berg- und Flurnamen zeigt, die auf kača »Schlange«, gad »Viper«, gož »Nalter« und modras »Sand- viper« zuriickgehen. Interessant ist dabei der Lmstand, daB im Sloweni.schen auch ein gleiclilautendes Appe- lativum zminec vorkommt mit der Bedeutung: 1. der Aronstab (Arum maculatum L.); 2. der Krinoidenkalk. Das Wort fiin 1) ist selteii (in der Gegend von Zminec jetzt nicht bekannt) und dient zur Bezeichnung einer Giftpflanze — dahcr die Benennung nach der Schlange. Haufiger ist es im Serbokroatischen (zminac, zmijnac, zmijinac, zmijino zelje, zmiglava usw.). Der Ver fasser fiihrt auBerdem viele andere Pflanzennamen an, die von Schlangennamen herriihren. Zu bemerken ist noch, daB im Volke seit jeher die V orstellungen von Drachen und Schlangen meist ineinandcrflieBen, vvovon die Folklore manche Beispiele liefert. In diesem Zusammenhang erviahnt der Verfasser schlieBlich ein langliches, im Hinler- grund von Zminec gelegenes Hiigelcheu mit dem Namen Jezmen, Gen. Jezmina, dem wahr- scheinlich ebenfalls ein urspr. *Zminj von zmij-(a) mit einem prothetischen i- ) je. zugrundeliegt. 174