VSEBINA
VSI NA DELO
NAŠA NAJVEČJA NALOOA
8. FEBRUAR —
SLOVENSKI NARODNI PRAZNIK
VRBA
O RDECl ARMADI
PETERČEK
PIONIRJI IN LETALA
BEGUNEC
TONČEK IN LOJZEK
SESTANEK TREH VODITELJEV
KRALJ PETER !!.
PIONIRJI PIŠEJO
PIONIRJI, ALI ŽE VESTE...
KRIŽANKA
izdaja pokrajinski odbor of za gorenjsko
TISKA TRILOF

Vsi na delo
Kar nas mladih jc, veselo
vsi pojdimo zdaj na delo.
Živo, urno mladec vsak
z nami stopi zdaj v korak!
Delo je za vse postava,
v delu kaže se mladina prava t
Delo vid in sluh ostri,
krepi telo, duha bistri.
Delo vse je, to vemd,
brez dela kruha nič ne bo.
Vsi stopite v naSe vrste:
bistre glave, roke čvrste —
da dom si nov zdaj spet zgradimo
za narod naš za domovino.
Vsa pri delu bo mladina,
srečna nam bo domovina !
I Prevod iz srbskega Pionirjal
26
Naša najvažnejša naloga
Veliko škodo so utrpeli v tej vojni narodi. Sovražnik jim
je uničil V3e: vasi in mesta, mostove in železnice, ladje in letala.
Vojna ie strašna stvar. Koliko ljudi je padlo, koliko jih bo
pohabljenih za vse svoje življenje in koliko otrok bo brez
staršev. Nešteto mater bo objokovalo svoje sinove in hčerke I
In vse to so zakrivili Nemci!
Toda že se bliža svoboda!
Mogočna ruska armada je že izgnala Nemce iz vse svoje
zemlje, osvobodila je že Poljake, pomagala Je naš! slavni ju-
goslovanski armadi osvoboditi Beograd in Srbijo. Naši hrabri
borci pa so sami osvobodili Črno goro, Dalmacijo, osvobajajo
Bosno In Hercegovino in Hrvaško, pa tudi mi, Slovenci, bomo
kmalu rešeni nemških zveri.
Kakor v Rusiji in v drugih osvobojenih deželah, tako bo
tudi pri nas treba začeti z velikim delom. Treba bo vse zgraditi
znova in vse Še lepše, kakor je bilo pred vojno. Pridni bomo
morali biti, da bomo vse to zmogli, da bomo zacelili velike In
boleče rane, ki so jih zadali našemu narodu krvoločni Nemci
in njihovi pomagači.
Tudi pionlrčkl in vsa slovenska mladina bo pomagala, da
sezidamo Iz ruševin nove, lepše domove, da si ustvarimo lepo
življenje. Zato se bo mladina morala mnogo učiti, učiti in še
učiti. Kajti naša domovina bo rabila pridnih in sposobnih ljudi,
ki bodo vse znali in vse vedeli, da bodo s svojo pridnostjo
in razumom kos težkim nalogam obnove.
V tej vojni ste ogromno zamudili, švabske šole so vas
učile samo marširanja in Žvabsklh pesmi. Švabski učitelji so
vas sovražili. Hoteli so vas ponemčiti, hoteli so da bi zatajili
slovensko besedo. Naučili pa vas niso nič.
Malo vas je, ki ste tako srečni, da že hodite v naše šole.
A kmalu bo prišel dan, ko se bodo naše šole odprle vsepovsod.
Treba se bo zares pridno učiti, da boste vsa ta izgubljena leta
nadomestili.
Učenje je težko, težje kakor marširanje. A z učenjem boste
27
najbolj koristili svoji domovini in samim sebi. Zato bo treba
spraviti lesene puške, brzostrelke in pa strojnice. Nič več se
ne boste igrali vojakov. Toda ostali boste Še pri pionirski četi
ali bataljonu. Ta bataljon ali četa bo pomagala odraslim vse-
povsod, kjer bo potrebno.
Vaš komandant in politkomisar bosta že danes vse pre-
mislila in naredila načrte za to vašo novo nalogo. Pionirčki
ste pametni in iznajdljivi in tudi požrtvovalni. Sami boste ve-
deli, kje boste mogli največ pomagati.
Ta vaša nova naloga je velika in plemenita!	K.
Tudi vi, pionirčki, boste pomagali, da sezi-
damo iz ruševin nove, lepše domove, da si
ustvarimo lepše in srečnejš« življenje!
28
8. februar
slovenski narodni praznik
Ali veste, pionirji, kakšen praznik smo praznovali 8. fe-
bruarja? Tisti, ki ste tako srečni, da imate že šolo, gotovo
veste. Saj ste imeli v šoli proslavo, na kateri ste slišali, do je
pred 96 leti na ta dan umrl naš največji pesnik
dr. France Prešeren.
Rodil se je 5. decembra leta 1800 v vasi Vrba pri Žirovnici
na Gorenjskem. Imel je Izreden dar za zlaganje pesmi. Neiz-
merno je ljubil slovensko zemljo in slovensko besedo. Bil je
eden tistih, ki je že pred 100 leti sanjal o Združeni Sloveniji.
Veroval je, da bodo Slovenci doživeli lepše dni sreče, miru in
svobode, da bodo vsi narodi živeli v slogi in bratstvu, kakor
žive v družini bratje in sesrre.
V svoji Zdravljici nam je zapel:
29
•	Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat' dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
ko roiak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak !
Vldftc, za vse te velike cilje se bori naš narod. Danes parti-
zani uresničujejo Prešernove sanje, ko se bore za osvobojenje,
za srečo, bratstvo In mir med narodi.
Prešeren je ljubil vse, kar je služIlo napredku, boril na se je
proti starokopitnežem, ki so se klanjali Svabom. 5 pesmijo je
prebudil Slovence, ki smo sedaj v tei vojni z orožjem dokazali
sovražniku, da smo na svoji zemlji le mi gospo^r. S Prešernovo
pesmijo v srcu smo šil v borbo, ki nam ie rodila bogato žetev:
svobodno Slovenijo v svobodni, Titovi Jugoslaviji, v kateri je
dovolj prostora za vse poštene, dobre ljudi.
Dr! France PreSeren:
O Vrba
O Vrba t Srečna, draga vas domaČa,
kjtr hiša mojega stoji očeta;
da b' uka žeja me iz tvoj'ga svčta
speljala ne bili, goljfiva kačaf
Ne vedel bi, kako se v strup prebrača
vse, kar sreč si sladkega obeta;
ml ne bili bi vera v sebe vzeta,
ne bil viharjev notranjih b* igrača!
Zvest6 sreč in delavno ročico
fa dofo, ki je nima miljonarka,
bi bil dobil z izvoljeno devico;
ml mirno plavala bi moja barka,
pred ognjem dom, pred točo ml pšenico
bi bližnji sosed varoval — svet Marka.
50
O Rdeči Armadi
p. p.
Dne 23. februarja bo Rdeča
Armada slavila svoj največji
praznik. Takrat bodo po vsej
širni Sovjetski Zvezi veličastno
odmevali topovski streli In vo-
jaške godbe bodo Igrale. Povsod,
kjer žive dobri ljudje, bodo ve-
like slavnosti. Po vseh naših go-
rah bodo goreli mogočni kresovi.
Rdeča Armada bo prazno-
vala praznik svojega rojstva.
Na ta dan bo namreč mi-
nilo 27 let, kar so krvoločni
Svabl s pohodom na Leningrad
hoteli uničiti mlado sovjetsko
državo. Domovina je bila v ve-
liki nevarnosti. Tedaj so vsi rus-
ki in sovjetski narodi zagrabili
za orožje in ustvarili mogočno
armado, ki je z brezmejno lju-
beznijo In hrabrostjo rešila me-
sto In domovino. Ta slavna
zmaga je bila rojstni dan Rdeče
Armade.
Po tej prvi zmagi je Rdeča
Armada vedno bolj rasla. Pod
modrim vodstvom maršala Sta-
lina se je razvila v največjo silo
sveta. V tej strašni vojni je re-
šila ves svet pred najkrvoloč-
nejšo zverjo vseh časov — pred
fašizmom. Rdeča Armada ni
osvobodila samo svoje domo-
vine, temveč Je prinesla svobodo
31
in odrešenje neštetim deželam in narodom, ki so ječali v
krvavih Hitlerjevih krempljih. Če ne bi bilo Rusije, bi nikdar
ne učakali zarje svobode.
S pomočjo RA je naša hrabra NOV osvobodila našo po-
nosno prestolico Beograd. Kri, ki jo ruski in naši vojaki skupno
prelivajo za našo svobodo, je posvetila naše bratstvo za vse
večne čase. Zato ljubimo RA pravtako, kakor ljubimo svojo NOV.
Silna, brezmejna je moč Rdeče Armade. Pred njo v smrt-
nem strahu trepetajo Švabl. Sedaj ne premišljajo več, kako
bi zasužnjili svet. Rdeča Armada jim je prekrižala vse račune.
Sedaj samo št trepetajo pred zasluženo kaznijo, kajti Rdeča
Armada jim že v Nemčiji sami zadaja poslednje smrtne udarce.
Samo v zadnjem mesecu je Rdeča Armada zavzela preko
32000 nemških krajev in mest.
^	če bi hotel pionirček prebrati
m	vsa Imena teh krajev, bi moral
dolge ure sloneti nad 150 strani
debelo knjigo. Če bi bral na glas,
bi mu gotovo zmanjkalo sape
in glasu! In vse te kraje je Rdeča
Armada zavzela v 30 dneh I
V Istem času je Rdeča Arma-
da zaplenila ali uničila švabom
preko 52000 avtomobilov. Če bi
postavili vse te avtomobile dru-
gega za drugim, bi nastala tako dolga vrsta, da bi moral
pionir — dober pešec t hoditi tri dni in tri noči brez počitka.
Rdeča Armada ujame ali uniči vsak dan okrog 30.000
nemških vojakov. Potemtakem so Švabi v zadnjem mesecu
izgubili okrog milijon vojakov. Ali si morete predstavljati,
koliko je to. Če bi jih hoteli prešteti, bi rabili 70 ur. Če bi
jih postavili v vrste po osem vojakov, bi se procesija vlekla
od Ljubljane do Jesenic.
Vidite, to kačo je pomendrala Rdeča Armada. Kmalu ji
bo v Berlinu strla glavo.
Takrat bo za vedno konec švabskega trinoltva. Takrat
bo vsem narodom zasijala svoboda. Iz krvi, trpljenja in ruševin
bo vstalo novo, lepše življenje. Na svetu bosta zavladala
bratstvo In ljubezen, ki ju pri-
naša trpečim narodom mogočna
R A. Zato bo vts svet prosla-
vljal praznik rojstva Rdeče
Armade sjčustvl največje hva-
ležnosti. S prav posebno lju-
beznijo pa ga bomo praznovali
mi, Jugoslovani. Po vseh naših
gorah bodo goreli kresovi, ob
katerih bomo klicali Iz vsega
srca In na ves glas:
»ŽIVELA RDEČA ARMADA"
POLDE pevec
PETERČEK
• I Nadaljevanje I
Tistega dne je pozno ponoči nekdo potrkal na okno. Vrnil
se je oče. Veliko veselje je zavladalo v hiši. Oče je prinesel
tudi kruhi* Otroci so veselo zasadili zobe v mehko sredico.
OČe je že med potjo pri Ukanovem Jožetu zvedel, kako se je
Peterček postavil v šoli, ko je ugriznil švabskega učitelja v
roko. Všeč mu je bilo in pobožal je Peterčka po kodrastih laseh.
„Prav si storil", je dejal.
In potem je pripovedoval strašne stvari. Ti zeleni vragi
selijo vsevprek. Po več dni in noči vozijo ljudi v zaprtih vagonih
in jim ne dajo ne jesti ne piti. Nekje na hrvaški meji je v za-
prtih vagonih pomrlo sila otrok od gladu. Potem so vagone
odprli, pometali trupelca na tračnice, v vagone pa so zaprli
spet druge otroke. Hudi časi so, prišli bodo še hujši.
Peterček je poslušal s široko razprtimi očmi. Se zmerom
mu je šumelo v glavi od udarcev, ki jih je dobil v šoli, a po-
zabil je na svojo bolečino. Misliti je moral na otroke, ki so
pomrli v vagonih. Spoznal je, da so ti nesrečni otroci pa
54
Osterčevi, Kadllčevl in Marinkovi, ki so jih Švabi obpeijaii
nekam v Nemčijo, prav tako ubogi, kot je bil siromak Peter
Klepec. Nikomur niso storili krivice, a vendar jih preganjajo,
mučijo in more.
Zakaj ne pride Peter Klepec, da bi pregnal sovražnike in
da bi pomagal zatiranim?
Ko so šli spat, Peterček ni mogel zaspati.
»Oče, ali boš ostal sedaj doma ?* je vprašal.
Oče je odgovoril, da pojde že zgodaj zjutraj spet tja,
odkoder je prišel.
»Kam pojdeš?"
OČe ni hotel povedati.
Ko Peterček ni dobil odgovora, je spet mislil na otroke.
Čeprav je mižal, ie čisto razločno videl pred seboj dolgo vrsto
mrllčev na tračnicah. Peterčku se je zdelo, da še mrtve ustnice
prosijo: .Mama kruha!"
Peterček ni mogel razumeti, zakaj ljudje trpijo toliko gorja.
Zakaj nihče ne prežene krvo'očnlh tujcev?
»Oče, sedaj bi moral priti Peter Klepec, o katerem si ml
pravil. Zakaj ga ni? Ali je umrl? Sedaj bi moral priti. Samo
zamahnil bi z roko in bi pregnal te nadležne tujce!"
»Zaspi, Peterček! To Je zgodba. Bog ve, ali se je res to
kdaj zgodilo," je dejala mati.
Oče pa je dejal: »Res, zgodba je, lepa pravljica. A spre-
menila se bo v resnico. Vse te krivice in vsa ta kri nedolžnih
otrok bo v vseh preganjanjih zbudila silno moč in pogum.
Dvignili bodo v sveti jezi svoje pesti in zdrobili pasjeglavce
ter zatiralce."
Peterčku je postalo toplo v srcu, ko je to slišal.
.Kdaj bo to?"
»Kmalu. Morebiti se že prebuja v Klepcu moč", je dejal.
„Veš, takih Klepcev bo veliko. Le verjemi mi! Tudi ti boš,
Peterček. Že danes si pokazal, da boš. Kdor je pogumen,
zmore veliko. Sedaj pa zaspi!"
Peterček je Se vprašal: »Oče, ali si že katerega srečal ta
čas, ko te toliko časa ni bilo doma?"
Oče je molčal.
35
Peterček sicer ni čisto dobro razumel vsega tega, kar mu
je oče nocoj povedal. Vendar se mu je pomirilo srce. Oče je
rekel, da bo Peter Klepec gotovo prišel. In ne samo eden!
Nato je Peterček mirno zaspal.
Drugo jutro se še ni dobro zdanilo, ko je Peterčka pre-
budil silen hrušč In trušč. Tajnik je namreč pripeljal Švabe.
Švabi so uklenili očeta v težke verige. „Zdaj smo dobili ban-
dita!" je kričal tajnik. Oče pa je stal ponosno in ga srepo gledal.
»Izdajalec!" so govorile njegove oči.
Potem so se morali napraviti tudi Peterček, Janezek in
Mihec, Mama je vzela Andrejčka v naročje. Nato so lih odgnali
iz hiše. Žalostna procesija se je pomikala po vasi. Peterček
ni mogel razumeti, zakaj vse to. Kaj Je storil oče? .Ali pa
so nas morebiti odgnali zato, ker sem včeraj ugriznil učitelja
v roko?" je pomislil.
Še predno so prišli na sredo vasi, je strašen sij šinil proti
nebu. Vsi so so nehote ozrli in Andrejček je strahoma zajokal.
Iz strehe njihove hiše so švigali visoki plameni. Švabi so jim
zažgali domačijo.
»Zajčki bodo zgoreli," je zajokal Mihec.
„ZIoSlnci!" je zakričal oče.
Tedaj ga Je neki žandar s pestjo udaril v obraz. Oče se
nI umaknil. Zravnal se je Še bolj in oči so se mu ponosno
it
svetile. Nato so očeta privezali k lipi sredi vasi. Peterčka in
njegove bratce ter mamo pa so odvedli proti župnišču, kjer
so jih začasno zaprli v pritlično sobo.
„Kaj bodo storili z očetom?" je vprašal Peterček, ko so
zaprli vrata za njimi. Mama je samo zajokala.
„Zakaj so zvezali očeta?" Je vprašal čez čas Mihec.
„Ker je dober, oni pa so hudobni I" je odgovorila mati.
A Mihec ni mogel razumeti, da so na svetu tako hudobni
ljudje. Kako lepo je bilo prej, ko še ni bilo teh zelencev v deželi.
Peterček pa si |e tedaj zaželel, da bi prišel nekdo, ki bi
bil močan kot Peter Klepec. Rešil bi očeta. Razbil bi tudi za-
pahe ječe, odklenil vrata in jih z mamico spustil v zlato svobodo.
Znočilo se je. Še p-edno pa je napočilo jutro, so Peterček,
njegova mama in bratci že hodili preko svobodnih polj. Ko
je namreč stražar pred hišo zaspal, je Peterčku šinila drzna
misel v glavo. „Pobegnimo!" je šepnil in oči so se mu svetile.
Zlezel je prvi skozi okno in potem pomagal ostalim. In zdaj
so hiteli, hiteli. Mama je nosila v naročju Andrejčka, z levico
pa Je vodila malega Mihca. Peterček in Janezek sta hitela za
njo. Bežali so preko njiv in rosnih polj, da so bili vsi mokri
od rose. Pa niso bili veseli, čeprav so ušli iz švabskih krem-
pljev. Mislili so na očeta in težko jim je bilo pri srcu.
Dalje prihodnjič.
37
Danes^ sta dve I
Obe leteli sta prav niz
Takrat je napajal
»Glej ga spaka," je deja
prav nizko. Morda bodo
metala." Kar pozabil, je na
DoJ^ifcja letali krožili
nirji cepetali,
so šli na zbora
m stopili so v
✓ -»Pionirji, pionirk
V.* so veselg se sme'
Pa letali sta muhav
dvignili se Čez planino, pol
No — kaj pa je to?
„Obe letali patrolo malo
vsi dognali.
Prav so imeli t Kmalu za
petine aviionov čez planine je
usulo: IVej, padal devetkrat
fi so vsi šteli: deset, d
mali avijonov so
bi prinesla jo
a želodčke njih
so čakali.
nad dolino pribrenčali.
pionir tovariš Jaka :
Jaka. »Danes pa lete
letala partizanom kaj
^ko.
v^zraku. Vsi vesel^PV^fc^
^šHH
tamkaj za v(
ndant dejaKft
o pa metali
planjavo,
drlno.
n sto!
znova iz letal je priletel kup padal. Pio-
so šteli. Toda kmalu so se ušteli. Ko |re?teli
sto, pa naprej jim več nI šlo. Potem so stekli
goro. Tčjjii so peli in skakali, tifofftoe so r zrak
zavezniki! Pjpirfe,prišli,
sl^padala.
zavezniki bfKlo
fcmetali, pr/vijo,
laprej čakal. /
nm partiz#iL&fi
Ini. Za colfoiatlo
je zaboj s piškoti za pionirje
prašal vse pilote vodja dolge es
^Pozabili smo zaboj s _
piloti. „Danes smo le pušk^ in Obleko
bomb smo še pripeli pa sm<^odIeteli.M
„Dobro," reče vodja čskadrile. »Drugič
pionirje mole mile vzemite bombaž
bo za želodčk^ mlade. Danes
.. da jih pozatfunlsmo, le, ke
J^ piši^tf a^Hma ostali.
sB^^fdmrjc
Potem skc
Tom Je vzel beležko in napisal po
rje naše čile, kar je rekel vodja
Pofem skoz okence kabine_ naše gledal je planine
kako je tu lepot Zdaj
in vzdihnil je glasno
pa vem, zakaj tukaj \nWniVji mali vsi junaki so
postali." Potem je spnkiiMtet iz line in odletel
čez planine.	• \
Počasi list se spuščal je na plan.
Pionirji gledali so vsi brez diha, dokler rekel
ni tovariš Miha: »Fantje, pošta je prišla!"
Pionirji naši mali po angleško niso znali. Pa
so šli po teto Nežko, ki prav dobro zna angleško.
Teta pismo je prebrala. Potem so mali vsi veseli
proti domu odhiteli.
Zdaj spet čakajo letala.
Radi vid|Abl spet padala^
takrat pušk, ^monov spet m
d^bodo čokfctede in piškotov
[a j prej Pm^^U.1^'1
►svobolj^dztf fsem^
kar nic :SwK' mudi?-]
ravite m o Mrk i vi?
vida brest:
BEGUNEC
Na Irafi plešejo pionirji kolo. Število je poljubno,
po možnosti naj bo dečkov in deklic enako.
•
Mi smo mladi borci vsi
Titove armade,
domu bomo dali vse
svoje sile mlade t
Tito, Tito,
valovito
naše kolo zaigramo,
radi te imamo t
Deček: (kakih deset let star pride med petjem na oder
s culo v roki In obstane kot zamaknjen ob po-
gledu na srečne vrstnike).
Pionirka: (ii kroga prlhitl k njemu in ga prime za roko).
Mali tovariš, odkod si prišel ?
Pridruži se nam In z nami zapoj!
Vriskaj med nami in bodi vesel,
kakor mi vsi smo nocoj I
Vsi pionirji: Pridi, tovariš z nami zapoj,
bodi vesel, kakor ml smo nocoj f
(Prihite k njemu in ga vlečejo v krog.)
Prvi :	Mali tovariš, od kod si doma,
da te nobeden od nas ne pozna ?
Deček : Daleč je domek moj, tam za gorami,
tam, koder Sava nam polja poji,
v rudniku atek nam kruha je služil
za mamico, zame in sestrice tri.
Drugi: Kje ti je atek zdaj, kje ti je mama,
da si to daljo sem sam vso prešel?
40
Kaj so pustili te samega iti ?
Jaz ne bi nikdar kaj takega smel 1
Tretji: Mene bi atek dal čez koleno,
pa bi ml jih kaj pošteno naštel:
„Čakaj m-2, sinek, ej, čakaj me, sinek,
pomnil boš, pomnil še, kdaj si ušel I"
Deček: Nisem ušel, kakor mislite vi vsi!
Atka ubili so švabski ml psi,
mamico ljubo so v Dachau odgnali,
mamico ljubo In sestrice tri . . .
Jaz sem ušel jim, ko so kamioni
stali pred hišo, da nas nalože.
Eden od vseh pa le mora ostati,
da psom bo plačal kdaj strašno gorje!
Hotel sem najti ljudi, ki so boljši
od teh prodanih, morilskih volkov,
hotel sem najti si v svetu nov domek
do takrat, ko bom šel zopet domov.
Vsi:	Tukaj ostani, bratec med brati,
mamice naše še tebe gorko
bodo objemale, kruha ti dale,
z nami boš rajal, pel z nami glasno!
II. pionirka: Tudi pri nas so nam beli prodanci
kradli, morili in bili ljudi,
pa nas so junaki narodne vojske
osvobodili — in zdaj smo prosti!
Vsi:	Kadar pa zopet priderejo tujci,
stisnili bomo roke si v pesti!
Zvesto mladina branila bo dom,
videl sovrag bo, kako se mladina bori!
Vsi zapojo: Kar bilo je pod pepelom
v naših srcih plaho skrito
v kres mogočen je raznetil
naš tovariš
Tito, Tito!
41
Tonček in Lojzek
Na koncu vasi sta se srečala pionirja Tonček in Lojzek.
„No, kaj pa nosiš pod pazduho?" ga je vprašal Lojzek.
Tonček je razvil zavoj in rekel : „Tovarišica učiteljica mi
je dala ta lepak, da ga prilepim na oglasno desko, katero sem
postavil tam na razpotju."
Na lepaku je bilo zapisano z velikimi črkami:
Lojzek je nekaj časa ogledoval lepak, nato pa je rekel:
„Kdo ve, ali se bo kje tukaj blizu vršil ta kongres?"
.O, ta kongres bo gotovo na osvobojenem ozemlju, kamor
Svabl In belčki ne upajo več."
„Kako bi bilo lepo, ko bi bil kongres kje blizu 1 Vsi bi
šli krasit dvorano kakor takrat, ko je bil v vasi miting."
„0, saj bomo tudi ml lahko pomagali pri tem kongresu,
čeprav ne bomo mogli tja. Veš, sedaj je tekmovanje za pripravo
na II. kongres. V tem tekmovanju bomo sodelovali tudi mi.
Tako bomo najbolj pomagali II. kongresu. Najboljši pa bodo
odšli na kongres," je pojasnil Tonček.
„Gotovo bom tudi jaz pomagal, le povej mi, kaj moram
storiti," je nestrpno spraševal Lojzek.
Joj, dela je na pretek. Zdaj bomo pionirji nadomestili
starejše, ki so v naši vojski," se je samozavestno odrezal Tonček.
42
Nato pa je nadaljeval: „Vsem tistim družinam, ki nimajo
nobenega moškega doma, bomo navozili iz gozda drv in jih
nacepili. Nabirali bomo obleko za naše borce, prenašali bomo
pošto. Nosili bomo tudi letake v postojanko, da bodo domo-
branci kar piskali od jeze. Poleg tega se bomo pridno učili.
Pripravljali se bomo tudi na miting, ki ga bomo kmalu zopet
priredili v naši vasi. Na tem mitingu bomo tudi pionirji nasto-
pili z lepo igrico."
„Zakaj pa ne, saj nas je 46 v našem bataljonu. Odslej ne
bomo skrbeli samo za naše lesene puške, ampak bomo po-
magali tudi prUdelu."
Potem sta prišla do deske na razpotju. Tonček je pripel
nanjo letak. Nato je potegnil iz žepa kredo in zapisal na vrh
deske:
„VSE ZA II. KONGRES"
21
Sestanek treh voditeljey
Pionirji, ves svet je razdeljen na približno 70 držav. Med
njimi so najmočnejše Sovjetska Rusija, Amerika in Anglija,
ker imajo največ ljudi, največ tovarn, ladij, rudnikov in zemlje.
Voditelji teh treh držav so: maršal Stalin v Rusiji, Roosevvelt
(Izgovori Ruzvelt) v Ameriki in Churchill (izgovori Čerčil) v
Angliji.
Vse te tri države se bore za svobodo narodov. Postavile
so se na čelu vseh narodov, ki se borijo proti zločincu Hitlerju.
Voditelji teh treh držav se večkrat sestanejo, da se domenijo,
kako bodo skupno In z vseh strani udarili po švabski golazni.
Tako so se tudi letos v začetku februarja sestali v Sovjetski
Rusiji In sicer v mestu Jalta na Krimskem polotoku. (Ta pol-
otok je v Črnem morju. Pionirji, poiščite ga na zemljevidu In
ga pokažite še drugim t)
S seboj so ti trije velmožje pripeljali tudi svoje najboljše
generale in ministre. Z generali so se zmenili, kako bodo s
svojimi vojskami, s tanki, z letali in s topovi čimprej uničili
Hitlerja In končali vojno. Ta dan ni daleč. Saj slavna Rdeča
Armada, že prodira proti nemški prestolici Berlinu. Pomagajo
pa ji tisoči angleških in ameriških letal, ki jih ob lepem vre-
menu lahko tudi vi pionirji opazujete na našem nebu.
S svojimi ministri pa so se ti trije voditelji pomenili
o tem, kako bo urejen svet po vojni in kako bodo preprečili
Nemčiji, da ne bi mogla nikdar več začeti nove vojne.
Dogovorili so se tudi o tem, kako bodo kaznovali vojne
44
zločince, med katerimi je poleg Švabov tudi izdajalski Rupnik
s svojimi belogardisti. Ti zločinci so streljali talce, požlgall
domove in ubijali poštene ljudi. Za vse to bodo kaznovan?.
Pri tem lahko sodelujete tudi vi, pionirčki, in sicer tako, da
javite našim oblastem, našim odborom, vse zločine, ki so jih
zagrešili Švabi ali švabobranci.
Dalle so se zavezniki na krimski konferenci zmenili, da
bodo Nemci povrnili vso škodo, ki so jo povzročili med to
vojno, torel tudi škodo, ki so jo napravili pri nas na Gorenj-
skem in Primorskem.
Zavezniki so tudi sklenili, da bodo pomagali vsem tistim
narodom, ki so v tej vojni veliko trpeli. Tudi jugoslovanski
narodi bomo dobili pomoč v hrani, obleki, zdravilih itd., ker
smo se zvesto borili proti Hitlerju. Tako so Rusi že pripeljali
pettisoč vagonov zlate pšenice v osvobojeni Beograd. Pa tudi
Angleži in Amerikanci so že pripeljali hrano v sestradano
Dalmacijo.
O vseh teh stvareh so se pomenili modri voditelji teh treh
držav. Njihovo posvetovanje bo pospešilo konec vojne. Takrat
bodo zasijali za vse miroljubne narode srečni dnevi miru In
blagostanja.	,	Žiga.
45
Kralj Peter II.
Kadar se družini zgodi kaka nesreča, tedaj se vse zbere
okrog očeta, da bi ji pomagal in jo rešil Iz nevarnosti. In dober
oče takrat ne skrbi za sebe, ampak gleda le na to, kako bi
pred nesrečo obvaroval svoje otroke — svojo družino. Če pa
je oče malovreden, v najhujši sili zapusti svoje otroke in mu
ni mar, kaj je z njimi.
Leta 1941. je Jugoslavijo — našo jugoslovansko družino
— zadela najhujša nesreča. Vojna. Tujci so vdrli v našo zemljo,
požigali so naše domove, pobijali naše ljudi, jih zapirali In
trpinčili. Takrat so nas zapustili vsi tisti, ki so imeli skrb za
našo srečo In z njimi vred nas je zapustil kralj. Nikomur od
njih nI bilo mar, kaj bo z nami. Poskrbeli so za svojo varnost,
udobno in dobro so živeli v Angliji in kralj je bil z niiml. Mi
pa smo v domovini trpeli mraz, lakoto, preganjanje in strah.
Tujci so divjali in morili vsevprek. In nikogar ni bilo, ki bi
nam pomagal, še celo kralja ne. Ko pa smo tedai našli svo-
jega vodnika, našega maršala Tita, ki nam je pokazal pot Iz
nesreče In je sam z nami vred trpel, tedaj so se tisti politiki
in mogotci, ki so ubežall v London, začeli angležem lagati, da
smo razbojniki. Kralj teh laži ni zavrnil. Kralj jih je tedaj v
vseh lažeh podpiral, jim dajal potuho in ie Izdajalca MihaJIoviča
celo Imenoval za ministra ter se ni odvrnil od tistih, ki so usta-
novili Izdajalsko belo gardo.
Toda zavezniki so spoznali, da Je pravica na naši strani.
Začeli so nam pošiljati pomoč. Kralja je tedaj zaskrbelo in je
odstavil lažnive ministre. Z maršalom Titom pa Je lani junija
sklenil sporazum. Ko Je naša moč postala tako velika, da si
ni nihče več upal nam nasprotovati, se je med dr. Subašičem,
ministrskim predsednikom kraljevske vlade v Londonu in med
marSalom Titom jeseni lanskega leta sklenil drugi sporazum.
Ta sporazum doloia, da se sestavi enotna vlada, da se usta-
novi kraljevo namestnlštvo in pa, da se tri mesece po osvo-
boditvi vse Jugoslavije izvršijo volitve v naš novi jugoslovanski
parlament, ki naj odloči, ali naj se kralj vrne ali ne.
46
V tem pa so Nemci pred božičem dosegli malo zmago na
zapadni fronti. Kralj je mislil, da bodo Nemci za vselej zma-
gali, pa je računal, da ga bodo morebiti Nemci posadili na
jugoslovanski prestol. Zato je hitro nastopil proti sporazumu.
Jugoslovanski narodi pa so enodušno nastopili za sporazum,
ker se bo le tako mogel uvesti red, sloga in mir.
Tudi zavezniki so uvideli, da se v Jugoslavijo ne sme več
povrniti staro sovraštvo, zato so sporazum odobrili in niso
podprli kralja.
Iz vsega tega smo Slovenci in ostali narodi Jugoslavije
spoznali, da smemo zaupati maršalu Titu, ker se je samo on
ves čas boril skupaj z nami in ker samo on ustvarja slogo
In ljubezen med Jugoslovanskimi narodi.
Spoznali pa smo tudi, da kralj skrbi samo aafo, kako bi
nam gospodoval in s tem sebi pripravil srečo — maršal Tito
pa se trudi, da bi delal za nas in nam ustvaril srečo.
Kralj Peter ni bil dober oče, ker je ubežal, ko nas je aa-
dela nesreča. Maršal Tito pa je ostal z nami in nas rešil.
L.
Junaika Titova armada izganja sovražnika z aaših svetih tal.
47
Plimo marUlu Titu
PlonirčkI neke šole v škofjeloškem okrožju so pisali
maršalu Titu sledeče pismo:
Tovariš maršal Titot
Tudi ml, pionirji ti pišemo pismo. Imamo Te zelo radi.
Slišali smo, da je kralj proti Tebi in da se hoče vrniti v
domovino. Mi pionirji kralja ne maramo. Mi imamo radi samo
Tebe. Kralj je živel v zlatu, ko so naši očetje prelivali kri na
tej zemlji. Kralj je imel vsega dosti, mi pa smo hodili strgani.
Kralj se ni menil za nas, ko smo si želeli šol. Zato naj nas
še sedaj pusti pri miru, ko nam jih je dala naša oblast. Vsi
pridno hodimo v šolo, da se bomo veliko naučili. Vsi kličemo:
S Titom v borbi, s Titom v svobodll Zdravo 1
Pionirji io pitnirke iz naše vasi.
Borba
Zadnjič so napadli belčki partizane. Partizani so šli takoj
na položaje. Bitka je trajala več ur. Mi pionirji smo nosili
municijo na položaje. Krogle so švigale po zraku, pa nas nI
bilo nič strah. Kmalu so partizani zapodili belčke v beg. Od
takrat se belčki sploh ne prikažejo več k nam. Od takrat se
pionirji spet mirno učimo v šoli.
Mirko. II. razred.
Telovadba
Pri nas imamo pionirke telovadbo. Dvakrat na teden se
zberemo v šoli in telovadimo. Tudi pionirji imajo telovadbo.
Tovarišica učiteljica nam je povedala, da telovadba človeku
48
zelo koristi. Posebno koristi nam, ker še rastemo. Pri telovadbi
je zelo lepo. SkaČemo, plezamo, tekamo ter se Igramo razne
igre. Tako si krepimo zdravje.
Pionirka Julka,
učenka lil. razreda, nam je poslala tole pesmico:
Krog mene lep je bukov gozd,
potoček v njem šumlja,
tu domek moj je skoraj prost,
ga partizan ne da.
Sem Julka, majhna deklica,
na hribčku je moj stan,
kjer sonček sije, lunlca
in hodi partizan.
Nad njim oblački se pode,
kjer naši bombniki
švabom kruhek trd dele —
v čast naši svobodi.
Kako se jaz že veselim,
ko prost bo narod naš,
zato se pridno zdaj učim,
da lepši bo ta čas.
LenCka.
Julka
49
da je Rdeča Armada že osvobodila več kot milijon kva-
dratnih kilometrov ozemlja izven meja svoje domovine. To je
ozemlje, ki je približno petdesetkrat večje od Združene Slove-
nije (s Primorsko In Koroško);
da je Rdeča Armada od septembra 1944 že osvobodila 9
prestolic: Bukarešto (Rumunlja), Sofijo (Bolgarija), Hel-
sinki (Finska), Beograd (Jugoslavija), Rigo (Latvija),
Kovno (Litva), Reval (Estonska), Varšavo (Poljska) in
Budimpešto (Madžarska);
da je Rdeča Armada prekoračila Odro, ki je zadnja večja
reka pred Berlinom;
da v Sovjetski Zvezi vsi narodi žive v slogi in bratstvu;
da Je postala Rdeča Armada največja in najhrabrej?a voiska
na svetu zato, ker jo ljubijo prav vsi državljani In ker skrbe
ter delajo zanjo prav vsi možje, vse žene in vsi pionirji;
da je komandant vse slovenske Narodno Osvobodilne
Vojske tovariš Dušan K veder - Tomaž, politkomisar pa to-
variš Boris Kidrič;
da ima NOV Slovenije dva Korpusa: VII. Korpus za Do-
lenjsko ter Notranjsko in IX. Korpus za Primorsko in Gorenjsko;
da bo največje pristanišče Titove Jugoslavije Trst;
da pomeni beseda »federacija" zvezo. Federativna država
je torej zvezna država, v kateri so vsi narodi enakopravni;
da je taka zvezna država Titova Jugoslavija; v njej je šest
samostojnih državnih enot: Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bosna
in Hercegovina, Makedonija, Črna gora;
da narodna skupščina (parlament) daje zakone in vrši naj-
višjo oblast v državi;
da narodno skupščino (parlament) tvorijo poslanci, ki jih
50
voli ljudstvo. Narodna skupščina predstavlja torej voljo in oblast
ljudstva;
da tvorijo vlado poverjeniki (za prosveto, za promet, za
trgovino, itd.), ki vodijo in upravljajo državo po zakonih, ki
jih proglasi narodna skupščina (parlament);
da bo v Titovi Jugoslaviji vsaka od šestih državic imela
svojo vlado in svojo narodno skupščino; srbska narodna skup-
ščina daje zakone, ki veljajo samo za Srbe, hrvatska narodna
skupščina bo dajala zakone samo za Hrvate, itd.;
da se slovenska narodna skupščina (parlament) imenuje
Slovenski Narodno Osvobodilni Svet (SNOS) in daje zakone,
ki veljajo samo za Slovence;
da je 19. februarja minilo leto dni, kar je naš parlament
(SNOS) prvič zasedal;
da zaseda v osvobojenem Beogradu naš skupni jugoslo-
vanski parlament, ki se imenuje Antifašističko Vječe Narodnog
Oslobodjenja Jugoslavije (AVNOJ). Po naše se to pravi: Pro-
tifašistična Skupščina Narodne Osvoboditve Jugoslavije;
da daje AVNOJ zakone, ki veljajo za vso Jugoslavijo: za
vse Slovence, Srbe, Hrvate, Črnogorce In Makedonce;
da je predsednik AVNOJ-a dr. Ivan Ribar;
da se naša skupna jugoslovanska vlada imenuje Nacio-
nalni Komitet Narodnog Oslobodjenja Jugoslavije (NKOJ);
da je predsednik NKOJ-a maršal TITO;
da v Titovi Jugoslaviji ne bo več zatiranja in sovraštva
med narodi, temveč bomo vsi živeli v slogi in bratstvu;
da v naši domovini ni prostora za izdajalce;
da moramo z vsemi silami podpirati svojo NOV, ki bo
kmalu uničila švabe in izdajalske belogardiste.	P.
51
Križanka
Navpično: I. Maršal demokratične in federativne Jugo-
slavije. — II. Bratska armada, katere obletnico ustanovitve pra-
znujemo dne 25. februarja. III. Največji slovenski pesnik, čigar
obletnico smrti smo obhajali dne 8. februarja.
Vodoravno: 1 spleteni dekliški lasje, 5 človek, ki obde-
luje zemljo, 5 zgradba, kjer se poučuje, 8 mesto na vasi, kjer
se napaja živina, 9 mak je ... 10 predlog kraja, 11 kazalni
zaimek, 12 zadnja velika reka pred Berlinom, ki jo je Rdeča
Armada že prekoračila, 15 kratica za človekoljubno mednarodno
organizacijo, ki pomaga ranjencem in prešeljencem, 14 prvi vla-
dar, ki je v zgodovini združil vse Slovence, 15 trdnjava in prista-
nišče na vzhodni obali italije, katero so zavzeli zapadni zavezniki.
Navpično: 1 domača žival, ki daje revnim ljudem mleko,
2 lako kličejo nekateri,otroci svojega očeta, 4 pleten-pas, v
katerem so vloženi naboji za mitraljez „šareca, 6 nekateri otroci
pa tako kličejo svojega očeta,, 7 najvišje gorovje v Evropi,
8 začimba ža pripravo salate.
» ■ . • » , ■ „
Pionirji! Potrudite se, da bodo vaše rešitve pravilne! Re-
šene križanke oddajte tovarišicam učiteljicam, ki nam bodo spo-
ročile vaša imena. Vse tiste, ki bodo pravilno rešili, bomo
objavili v prihodnji številki Pionirja.