Tim largest Slovenian Duly fa the United fruftTf, liiued every day except Sundays ' end legal Hobdays. 78,000 Reader«, GLAS NARODA Lisisfovendtili delavcerrAmeriki POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da več ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, ineseea in leta je naročnina plačana. Uprava. TELEFON: OHekea S—1242 Entered ts Becond OImi Matter September 21, 1903, »t the Post Offiot at Hew York, M. Y„ vader Act of Oongrtu of March 3, 1879. TELE70N: OHelsea S—1241 No. 269. — Štev. 269. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 17,1937 - SREDA, 17. NOVEMBRA 1937 Volume XL V.—Letnik XL V, POSVETOVANJA V BRUSLJU NISO BILA USPEŠNA Predsednik priganja, kongres se obotavlja DELEGATJE SE NISO MOGLI ZEDINIT! GLEDE POSREDOVANJA; ZADEVO SO PREPUSTILI AMERIKI Ako ameriški kongres ne prekliče nevtralnostne' GEN. FRANCO postave, bo moral predsednik Roosevelt razgla-1 NOVO OFENZIVO siti embargo. — Japonci so porušili Sučov. Civilno prebivalstvo zapušča glavno mesto. Vlada bo zaenkrat še ostala v Nankingu. BRUSELJ, Belgija, 16. novembra. — Konferenca za poravnavo kitajsko-japonske vojne ni i-mela uspeha in je prepustila Združenim državam, da vodijo druge države v skupni borbi proti Ja ponski. Konferenca je sklenila, da se ne bo več pogajala z Japonsko ter je sprejela resolucijo, ki razglaša Japonsko za * zločinko " med miroljubnimi narodi. Fašistična Italija, ki se je ves čas konference zavzemala za Japonsko, je glasovala proti resoluciji. Danska, Norveška in Švedska niso glasovale. Delegati 19 držav so odgodili sejo ob 5.15 popoldne do pondeljka, da vidijo, ako bodo Združe ne države opustile svojo tradicijonalno izolacijsko politiko in ce bodo prevzele vodstvo, da so proti Japonski razglašene stroge odredbe, kot n. pr. zalaganje Kitajske z orožjem in municijo. Ako ameriški kongres v svojem sedanjem iz-vanrednem zasedanju ne sklene, da izpremeni nev-tralnostno postavo, tedaj je konferenca obsojena na popolni razpad. Delegati so zelo pesimistični. Ako ameriški kongres ne prekliče nevtralnostne postave, bo predsednik Roosevelt moral, ako Japonska napove vojno, razglasiti embargo na orožje in posojila japonski in Kitajski. SANGHAJ, Kitajska, 16. nov. — Kitajci so sc pričeli trumoma seliti iz Nankinga, ko preti o-brambni črti med Šanghajem in Nankigom nevarnost, da se bo zdrobila pod japonskim pritiskom. Vlada je ukazala, da so vsi ranjenci prepeljani v notranjost dežele. Prebivalci so pričeli bežati iz Nankinga po cestah, rekah in prekopih, ko je prišlo poročilo, da so japonski letalci porušili Sučov. V 30 urah so japonski letalci vrgli 700 bomb na Sučov, ki ima 260,000 prebivalcev in se nahaja 50 milj zapadno od Sanghaja ter je ključ do Hin-denburgove črte. Sučov je bilo najslikovitejše in najbolj cvetoče kitajsko mesto. , Vladni uradniki so ostali v Nankingu in vlada je sporočila, da bo branila glavno mesto do zadnjega. Prednje japonske čete prodirajo po zavzetju Kunšana dalje in imajo še samo 12 milj do Su- čova. Japonska glavna armada se nahaja še 1 50 milj jugovzhodno od Nankinga tod^ vojaški opazovl-ci so mnenja, da bodo Japonci dospeli do glavnega mesta do sredine decembra. Japonska bojna črta, ki je dolga 100 milj, se razteza od reke Jangce na severu, pa do Hangčov zaliva na jugu, sredi črte se nahaja Sučov. Bombardiranje Sučova je zahtevalo velikansko število človeških žrtev ter napravilo neizmerno škodo. Japonci pravijo, da je bilo bombardiranje potrebno, da napravi zmešnjavo med bežečimi Kitajci. ^ i ' |,|j|#» Ob dolenjem toku Jangcea se nahaja 70 japonskih bojnih ladij in varujejo izkrcevanje vojaštva. Južno od Sočova so pfrišli do največjega jezera Franco bo v kratkem pričel veliko ofenzivo na vseh frontah. — V Španskem Maroku j e vstaja. MANČUKU0 IŠČE POSOJILA HENDAYE, Francija, 15. (iiov. — Fašistični častniki pravijo, da bo general Franco v kratkem pričel svojo dolgo napovedovano ofenzivo, s katero namerava zdrobiti republikansko armado še pred zimo. Nek častnik v Irunu je rekel: 4'Vojaki, topovi,' aeroplaui, bojne ladje — vse je priprav-Generalni štab gen. Franca je v stalni zvezi z vsemi fašističnimi silami na suhem, na morju in v zraku. Gen. Franco bo pričel ofenzivo, kadar nastopi lepo vreme. V kateri smeri bo Franco va,e prodiral, ni znano. Vojaštvo je Mančukuo. Japonska industrij zbrano na vseh frontah. Opa- ......1 Za industrijo želi dobiti $290,000,000. — Ja-ponska hoče združiti vso mančukuansko težko industrijo. TOKIO, Japonska, 16. nov. — List "Niči Niči" prinaša poročilo iz Hsinkinga, glavnega mesta Mančukua, po katerem bo mančukuanska vlada skušala dobiti eno miljardo jenov ($290,000,000) ameriškega kapitala za raevoj svoje industrije. Poročilo navaja pripombo predsednika nanovo ustanovljene družbe Japan Industry Co., Jošisuke Ajukava, ki pravi, da vlada potrebuje za svojo industrijo tri miljarde jenov. Za ta znesek bodo po njegovem mnenju po eno tretino prispe-Amerika, Japonska in LITVIN0V OSUMLJEN Litvinov je bil baje med zarotniki, ki so nameravali umoriti Stalina. Tajna policija ga je iz-praševala. zovalci so mnenja, da bo gen. Franco najprej udaril na ara-gonski fronti na katalonsko armado, ki brani Barcelono, ali pa pri Teruelu v namenu, da loči Katalonijo od ostale republikanske Španske. Republikanci so pripravljeni na ofenzi-vo ter upajo, da jo bodo premenili v jwraz. GIBRALTAR, 15. nov. — V španskem Maroku se dogajajo veliki nemiri, ker Arabci protestirajo proti temu, da*so mladeniči poslani na Špansko, kjer se bore v fašistični armadi generala Franca. V izgredih je bilo ubitih 100 Arabcev, 60 pa jih je bilo aretiranih. 50 Arabcev, ki so vodili izgrede, je bilo v petek ustreljenih. Vojaki so tudi streljali med stare Arabce, ki so se zbrali pred palačo visokega komisarja in zahtevali, da so njihovi sinovi poklicani iz Španske. nov. — Iz severne Kitajske prihajajo poročila, po katerih preti velika nevarnost Cinanu, glavnemu - _ . mestu province Šantung Kitajci pa še vedno dr-Taihu, na katerem so našli nad 200 motornih čol-'že črto sevedno od Rumene reke. SENATOR WHEELER HVALI PREDSEDNIKA BILLINGS, Mont., 13. nov. —Demokratski senator Wheei-er, eden najodločnejših nasprotnikov Rooseveltove sod-nijske reforme, je označil danes Roosevelta kot * tistega predsednika Združenih držav, ki je storil največ za ameriškega delavca. Predsednikova naloga je danes znatno težja Jfot je bila kdaj prej. Wheeler je nadalje rekel, da se Amerika čedalje bolj bliža vojni nevarnosti, toda za vojno ne bo v llobenem slučaju glasoval. ska družba hoče združiti vso težko industrijo v Mančukuo. Ajukava je rekel, da so med ameriškimi tvrdkami, ki bodo naprošene za posojilo, med dru gimi tudi Ford, General Motors in Standard Oil. RIGA, Letska, 16. nov. — Po poročilih, ki prihajajo iz Moskve, je ruska tajna policija izpraševala vnanjega komisarja Maksima Litvinova. Ista poročila pravijo, da je policija odkrila, da je središče zarotnikov proti Stalinu v Ljeningra-du. Policija je našla mnogo ob-težilnega materjala, ko je aretirala uradnike vladnega hotelskega trusta v Ljeningradu. Ravnatelj Hotela Angleterre, Gruzit, je priznal, da so tekom poletne sezone stanovali v njegovem hotelu nemški trockisti. PREDSEDNIKOVI NAČRTI V OBEH ZBORNICAH NA MRTVI TOČKI WASHINGTON, D. C., 16. nov. — Voditelji administracije so danes žalostno gledali, kako so bili njihovi dobro premišljeni načrti postavljeni na stran ter je bil predsednikov program za posebno kongresno zasedanje zadržan, če ne popolnoma zaustavljen. V senatu so vprizorili senatorji iz južnih držav takozva-ni filibuster proti predlogi, k: naj bi znižala število linčanj. To >e pravi, da senatorji govore in razpravljajo o vseh mo-. . .... j, gočih stvareh, le o tisti ne, ki Ubsojem SO bili zaradi je na programu. Obe zbornici odvedbe O'Connella, v sta bili pripravljeni takoj raz kaznilnico pa še niso bili poslani, ker so vložili priziv. 3 0DVAJALCI UŠLI IZ JEČE ZA BOJKOT JAPONSKEGA BLAGA PARIZ, Francija, 15. nov.— Francoska delavska federacija je v nedeljo razglasila bojkot japonskega blaga za 3,000,000 svojih članov. Razne delavske skupine so priredile več demonstracij za "obrambo miru". : Federacija, ki podpira sedanja vlado ljudske fronte, je tudi zahtevala, da Francija podpira špansko vlado v državljanski vojni. Delavske unije so v nedeljo pokazale svoje moč z 20 'velikimi shodi po deželi, pariški delavci pa so v soboto priredili velike demonstracije po ulicah. Na zborovanjih so bile sprejete resolucije, ki poživljajo vse delaivce, da naj ne kupujejo japonskega blaga ter naj tudi ne nalagajo blaga, ki je namenjeno na Japonsko.Re&oluci-je tudi zahtevajo od vlade, da dovoli pošiljati republikanski Španski orožje in municijo, da se more bojevati proti fašistom. V svojih govorih so tudi delavski voditelji hoteli vplivati na parlament, ki se sestane 23. novembra, ko so zahtevale vi-šje plače in znižanje cen živil. SYRACUSE, N. Y., 16. nov — Trem članom "zadnje or-Kot pravi "Pravda", bo Gru-jganizirane tolpe odvajaleev" zit sojen po 58. členu sovjet- je uspelo pobegjiiti iz ječe. Za-ske postave, ki zahteva smrtno »dedu jejo jjli zvezni agent je ter kazen za "sovražnike države", državne oblasti osmih držav. Enajst članov: hotelskega Begunci so: 341etni Percy trusta je že bilo obsojenih na Geary, 36 letni John Olev in zaporne kazen od treh do de- 351etni Harold Crowley, ki so set let. Sedanja preiskava je tudi dognala, zakaj so imeli letošnj bil i zaprti v Onondaga okrajni ječi. S petimi drugimi vred so bi-zaradi poletje turisti na ruski meji ta- '!* dojeni ke težave dobiti ruski vizum z ■ Jolma J' 0 Connella vstop v deželo. Policija je namreč dala inturist agent uri in sovjetskim konzulom stroga navodila, da izdajajo 'vizume samo znanim prijateljem bolj-ševiškega gibanja. Navzlic strogim odredbam pa se je Paulu Silberhornu in Ir-vinu Kleinu, ki sta nemška a-genta, posrečilo priti v Rusijo, toda tajna policija jih je izsledila in zaprla. Iz tega razloga je tudi sovjetska vlada pričela "čistiti" inturisto\>ke urade in konzulate v Letski, na Finskem, v Estonski, na Poljskem in v Nemčiji. Kaj se je zgodilo z aretiranimi dplomati, ni znano, toda po nekaterih poročilih so bili u-streljeni S. I. Brodovski, poslanik v Rigi, E. A. Amsus, poslanik v Helsingforsu in M. Po-dolski, poslanik v Litvinski. Litvinov urad je zaprt za vse obiskovalce. odvedbe meseca avgusta leta 1933. Z dvema revolverjema so u-strahovali šest stražnikov in jih zvezali. Na cesti so prisilili nekega avtomobilista, da jili je peljal v Syracuse, kjer je izginila za njimi vsaka sled. Oblasti ugibajo, kje so mogli dobiti orožje, ker so bili noč in dan najstrožje zastraženi. •Sodišče jih je obsodilo na 97 let ječe, pa so proti razsodili vložili priziv. NAPOVEDAN CARDENASOV PADEC TURŠKA OBEŠA UPORNIKE ISTANBUL, Turška, 16. novembra. — Sodnijska obravnava proti Sejid Rizi in 57 drugim Kurdom, ki so letošnjo pomlad pričeli 'vstajo proti turški vladi, je bila končana v Ma-muset-el-Aziz in je bilo 11 u-pornikov obsojenih na smrt. Sejid Riiza, njegov sin in pet drugih je bilo včeraj o^bšenih. Smrtna kazen ostalih 4 je bila zaradi visoke starosti preme-njena na dosmrtno ječo. EL PASOS, Tex., 16. nov.— Nicolas Rodriguez, voditelj kmetskih fašistov "zlatosrajč-nikov", pravi, da ima njegova stranka 500,000 članov. Rodriguez, katerega je predsednik Cardenas izgnal iz dežele leta 1936, živi v KI Pasos v izgnanstvu ter pravi, da bo Cardena-sova vlada pladla v 60 dneh. Svoji izjavi je Rodriguez še dodal: "Mehika, kateri pod Cardenasom 'vladajo komunisti, je finančno, politično in v vsakem drugem oziru banke-rotna." pravljati o zakonskih osnutkih za kontrolo ledine, toda odbora za poljedelstvo nista dovršila svojega dela, in predloga potemtakem ni mogla priti na vrsto. Kakor znano, je predsednik priporočil uveljavljenje farmske postave, odredbe glede maksimalnega delovnega vaša in minimalnih plač ter revizijo davčnih postav. Takoj ob pričetku debate glede protilinčarske predloge je izjavil demokratski senator Connallv iz Texasa, da se bo sprejem predloge "nekoliko zamudil". Nato je začel očitati svojim newyorskim tovarišem, da se za predlogo samo zato zavizemejo, da bi si zajam-čili glasove črncev, ki jih je v New Yorku več stotisoč. Vse kaže, da se je pojavilo splošno nasprotstvo proti Roo-seveltu in njegovim načrtom. Posebno zasedanje kongresa najbrž ne bo iinelo zaželjenega uspeha. FAŠISTIČNI VODITELJ LAŽNJIVEC PARIZ, Francija, 16. nov. — Bivši francoski ministrski predsednik Andre Tardieu je pri sodnijski obravnavi, v kateri toži fašistični voditelj polkovnik Francois de la Roche 15 mož zaradi ražaljenja časti, pričal v prilog obtožencem ter je de la Rochea imenoval la-žnjica. Obdolženci so de la Rochea obdolžili, da je prejemal od vlade denar iz "tajnega sklada". Tardieu je pričal, da je resnica, da je de la Roche, ki je bil vodja razpuščene fašistične stranke Croix de Feu, prejel od vlade podkupnino 250,000 frankov za svojo obljubo, d?, bo podpiral vlado. Tardieu je dalje rekel, da je njegov naslednik Pierre Laval nadaljeval s temi plačiii. POLJAKI PROTI GDANSK« POZNANJ, Poljska, 16. no- zadnje odredbe v Gdansku ime-veimbra. — Na zborovanju na- le za posledico uvedbo politi-rodne demokratske stranke je čnega sistema, ki je slieen nem-6,000 zborovalcev zahtevalo o- škemu nazijskemu sistemu in ki boroženo posredovanje v o- ogroža poljske gospodarske in-brambo poljskih interesov v terese. Sprejeta je bila ostra Gdansku. . resolucija proti nazijski vladi v Govorniki so izjavili, da so Gdansku. QL1B X2B0VZ" F V New Yor^ ^etkfay-Novcmfeer 17, 1937 66 99 tr Glas Naroda u OonxnttM) Owned awl Pabllabod * «LOYKNIC PtBUBBIMO OOMTANT Frank Sakner, President j. Lupsha, See. _ Place of HI Waal lllh at the corporation and ad at ot above officers: M air. li x. -GLA8 NARODA" (Voice «f the People) Uwrtwait on UepUt bra pod pine la ooebnood ee ne prlobfiajejo. Dennr nej m blagovoli »0*1 Je« po Monty Order. Prt spremenM kraja aerobiko*, proflbno, d* ee fodl prePlafr MTalUte meanl d* bjtre)« Sobeertpdoa X early ftLOO ■very Daj Bnept Sundays end HoUdays Sa celo leto volja na ftiertto in Kanado .«•.«..•••>•••••••••• 16.00 Kn pol letn |3-00 letrt letn..................$1.00 Zn New York ee celo leto M..m 97joo Za pol leta.................... 9U0 Za Inozemstvo ee oeio loto .r.... $7.00 Za pol leta....................9160 "Gina Narode" laueje vsaki dec leneatft nedelj la preenikoe "GLAS NARODA". 21« W. 1Mb Street. New fee*. N. X. Telephone: CHelsea 3—1242 PRIGANJALSKI SISTEM Ko se je pred dolgimi leti Frederich Winslow Taylor u veljav Ijal svoj sistem strokovnjaškega obratovanja, se nm najbrž ni niti sanjalo, da se bo eden njegovih posemovalcev zapletel iv mednarodne zapletljaje. Oče poseboga priganjaškega sistema je Charles F. Be-deau\, ki se je v Franciji sprijaznil z bivšim angleškim kraljem, vojvodo Windsorskim, i;i ga je hotel spremljati na nje-t/11 vei n pootvanjn po Ameriki. Med ameriškim delavstvom je zavrelo. Protestov je bilo toliko, da se je vojvoda AVindsorski premislil in ga ne bo v Združene države. Značilno je, kako javnost različno presoja mdustrijal-ne priganjaške sisteme. V Rusiji proslavljajo tovariša Stahanova kot največjega junaka, ker je iznašel sistem splošnega povečanja produkcije. V Ameriki pa preklinjajo strokovnjake, ki skušajo doseči isti oil j s sličnimi sredstvi. Stahanovov, Tavlorjev in Bedau\-ov sistem temelje n.i sorodnih principih. \ avtni industriji so te ideje uporabljene na najširši podlagi. Pri tem gre za način ^rokovnjaškega obratovanja, ki je v zvezi z izrabljanjem delavčevih sil do skrajnosti. Vsaka vrsta dela se razdeli v sestavne dele ter je natančno preračunano, koliko časa je treba zn izvršitev. Najhitrejši delavci največ zaslužijo. Delavci smatrajo ta način za kriminalno izrabljanje, delodajalci pa za blagoslov. NEMCI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM V zadnjem času so rajliovski listi obnovili svojo kampanjo proti Češkoslovaški, očitajoč ji pred vsem, da kultur no z-itira sudetske Nemce. Za te svoje očitke ne navajajo nobenih dokazov, ker jih seveda nimajA. Pač pa imajo Oehoslovaki v suhih dejstvih ne-pobitne dokaze, da so vse trditve rajhovskih listov o kulturnem zatiranju nemške manjšine na Češkoslovaškem doeela iz "trte izvite. V tem pogledu ima polslužbeno glasilo češkoslovašk*-vlade 14 Prage r Predse" prav zanimive podatke. Glasom teh podatkov imajo Nemci na Češkoslovaškem 1 univerzo, 2 tehniki, 198 strokovnih, 447 meščanskih in 3298 osnovnih šol. — Kakor je iz navedenih podatkov razvidno, uživajo Nemci na i Vškoslovaškem kakor vobee, tako tudi na kulturnem polju popolno ravnopravnost. Zato lahko "Prager Presse" upravičeno ugotavlja, da niso Nemci na < 'eho si o vaškem glede šolstva prav nič na slabšem, kakor njih rojaki na Pniskem ali v Avstriji. Pri tem se človeku nehote vsiljuje »vprašanje, kako pa se godi slovanskim manjšinam, ki imajo nesrečo, da morajo živeti pod nemškim jarmom f Koliko šol pa imajo lužički Srbi v rajliu in koliko koroški Slovenci pod Avstrijo? To je druga plat medalje. NAZNANILU Rojakom po Pennsylvaniji 'posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obisk«! naš nori potovalni zastopnik FRANK AHLDi Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda ( "GLAS NARODA" j pošiljamo v staro do-4 movino. Kdor ga ho-p če naročiti za svoje jf A sorodnike ali pri jate- j f Ije, to lahko stori. — p Naročnina za s tari 4 kraj stane $7. — V 4 [talijo lista ne poši- \ 5 1 jamo. | ZAPRTJE, NEPREBAVA, GLAVOBOL I2CINE - CE PUETE TRINERJEVO ANGEUCO! NAJBOLJŠE ŽELODČNO ZDRAMILO ZA Jl&tiN IN ŽIMO nu VSEH LEKARNARJIH * TEB LARGEST SLVVEHTB DAILY1N UJ93. nezaposlenih se fevrSuje Upravitelj vsenarodnega štetja nezaposlenem- (National Unemployment Census), John D. Biggers, je od tujerodnih ditaštev in skupin v vneli poglavitnih občinah Združenih držav dobil zagotovila, ki jam-•cijo njihovo sodelovanje. V mestih Chicago, New York, Pittsburgh in drugih središčih obdržali so se stistanki zastopnikov raznih tujejezičnih skupin v svrho, da se razložijo svr-he in načini tega štetja. Razdelili so se prevodi prijavnih listkov za štetje (Census Report Canis) v 20 jeelkih in lepaki v 10 jeziikih so bili odposlani poštnim uradom, da se tujerodcem pomaga' razumeti vprašanja, navedena v prijavnem listku. V torek, dne H>. novembra, p i sm on ose pošt neg« urada prinašajo v vsako stanovanje sirom Združenih držav one listke, ki služijo za prijavo nezaposlenosti, takozvani Unemployment Census Report Cards. Vsak <1 o, 'ki jo nezaposlen, oziroma deloma nezaposlen, pa bi rad delal in je zmožen za delo, je naprošen. naj izpolni listek in naj ga vpošlje nazaj po pošt i ne kasneje kot o polnoči sobote, dne 20. novembra. Ni treba poštnine za to. Listek morete vtakniti v najbližjo postno skrinjico ali pa ga morete predati pismonoši. "Amerika mora najti način, da se omogoči delo vsem onim, ki so voljni delati." izjavil je upravitelj Biggers, ko je nagovoril vse deželo v svojem radio govoru, "ali prodno se narod te dežele more lotiti kakega splošnega popravljalnega načrta, ki naj ozdravi nezaposlenost, t roba da se zna za dejansko podatke. Moramo znati, v kakih pokrajinah živi največje število nezaposh ncev. Moramo znati, v kakih starostih so oni. ki ne morejo dobiti stalnega dela. Moramo znati, kako vrsto dela morejo delati ti ne-zapoflenei in moramo znati, katere so one industrije, katerih oživljen je-bi največ prispelo k zopet ni zaposlenost i.* V posebnem pozivu ua vse t nje jezične časopise v tej deželi je upravitelj Biggers naprosil vse uradnike teb časopisov, naj posebno opozorijo svoje čitatelje na dejstvo, da se osebe tujega rojstva oziroma tujerodnega izvira nimajo ničesar bati, ako popolnoma in točno odgovorijo na vprašanja v prijavnem listku za štetje. Mr. Biggers je izjavil, da vsa tabu-lacija teh listkov Jrnuiik il*ili| r sturera kraju lznlnMIo r doftrjlb. hi-JMA naka2ii.a iivkaLJRMO 1*0 CABLE ijttkii 1a PRISTtMIUNO $1— r. i SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "G) a i N t r od a * Cli H1 KMT URb oTKKET NK\V VOHK. N. 1. ~ ~r-- ~~-- SMRT INVALIDA POD TE2KIM VOZOM ol. oktobra zjutraj so v Kosci pokopali 32-1 etnoga Jožeta Povšeta, ki jo umi! tragične smrti. Povše, ki je prejemal invalidsko rento, je na bratovem domu naložil voz sena, nakar so voz skupno peljali na dom. Zaradi slabih potov je Jože podpiral voz z nevarne strani. Nesreča je hotela, da se je naloženi voz zvrnil na njegovo stran ter ga pokopal pod seboj ob cestnem jarku. Samo dvakrat jo Jože še zaklicali "Pomagajte!" — potem je umolknil. Ko so voz z veliko težavo vzdignili, je bil Jože že mrtev. Pokojnik je dalje časa delal pri Birollovih apnenicah v Zagorju ter se je ob neki priliki ponesrečil in postal invalid. S KOLESOM CEZ SKARPO V SMRT 3. novenibra ob f). so pokopali na Stražidkem pokopališču Janeza Porento, pos^tni'kovega sina. ki je na tragičen način na-čel svojo smrt v Poljanski dolini. V družbi treh bratov Dolenčev iz Stražišča se je odpeljal v Poljansko dolino in se ustavil v Podpnlferci pri liiša-rici Ani Honianovi, ki ima svoje posesotvece tik nad vasjo ob vojaški cesti. Pri Iloma-novi so se zadržali fantje do večera, potem pa. ko se je pričela delati noč. so prigovarjali Dolenčevi, da bo treba domov. Dva Dolenčeva mladeniča. Gregor in Peter, sta se odpeljala s kolesi po cesti naprej, dočim se Porenti ni mudilo in bi bil najrajši še malce ostal pri Ho-rnanovih, kjer so že prej, popoldne, trudi zaplesali. Slednjič, ko jt šla ura na 19, se je le odločil in s tretjim Dolencem sta zasedla kolesi in se odpeljala. Dolenc je vozil naprej, 'Pomita za njim. A vožnja Porento ni bila dolga. Ne da bi bil vozač spredaj opazil, kaj se dogaja zadaj v temi, je zdrknil Pomita s svojim kolesom preko škarpein treščil dobre tri metre globoko navado 1 in se kotalil potem naprej, dokler ni obležal v Brezniškem potoku. Naslednjega dne « je vozil s kolesom po tamosnji cesti Stanislav Ferdin iz Starega dvora. Slučajno je pogledal v grapo in ostrmel. Že od daleč je opazil raabito kolo in tujca, ki je ležal v vodi. Poklical je sosede in skupno so potem potegnili nesrečneža iz vode. Po komisijskem ogledu so prepeljali trnp-lo v škofjeloško mrtvašnico mi odtod naprej v Stražišče na po-kop. V ZAPORU SE JE OBESIL Policija v Ljubljani je bila obveščena, da so je v zaporih okrožnega sodišča obesil neki kaznjinec. Uradni zdravnik dr. Uižar in državni uradnik Kette sta odšla na Okrožno sodišče, kjer sta ugotovila, da se je o-besil kaznoncH* s pasom na cev centralne kurjave. Oibešenec jo 24-lftni Marijan Š«v'ukot. po rodu iz Trsta, ki jA presedel baš manjšo zaporno kazen zaradi nekih tatvin in bi bil moral biti izpuščen, ker pa je proti njemu še druga preiskava zaradi tatvine, so ga pridržali v zapora. Najbrže je zaradi tega obupal in si končal življenje. Peter • • • • • • Zgaga KER STA ZAMOLČALA PODEDOVANO BOLEZEN. V Berlinu so neka zakoncu obsodili na 4 mesečno ječo m zakon proglasili za neveljaven. Zona j<- bila ob lanski poroki zamolčala oviro proti poroki v obliki zoper stroge nemške parajsrafe. ki se nanašajo na /akon tri generacije so | preizkusile in odobrile ta stari liniment kot zanesljiv. Bnlfčim muiČMf« vnetja V ifai Ulei^i hitro odpravi. l i k i m f n t POŠILJATELJE OPOZARJAMO, pri paNUatrak o^rtfie vsote (naprimer sta, dvutn, iw Minaa Ur, kajti taka ixpiadla se najhitreje Is-tm k m pettljaaie ae*reftfh mi tUl ■ii Tif mszmmm iTllLIWNjB CO. (Trawl Važno za potovanje. Kdor Je aaawnjea potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, Jo potrebne, da Jo potan t vMh stvareh. V sled nato dblfo-Mao skniaje Vase lattMšo dati naJMJte pojasnila la tudi vse potrebno preskrbeti, da > potovanju oaotmo in hitre: *«to so sa-■k mite na nao sa vsa pojaaaila. Ml, preskrhtaM vse, bedhd protaje za povratn« dovoljenja, potni liato, Tite je In splak vso. knr Jo x» (Mtovdnje potrebni v najhkrejim fasti, in kar Je flarM, za najmanjše strečk? Nedrlavljanl naj no odlaiajo do tadnjcfa trenutka, ker pteiao se dobi ix Washtontana povratno dbvoljenje, kk-entky permit, trpi najsšanj en PUlto torej takoj za braplataa navadila ln zaeecavljm Tast, da boste poceni Id ndobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 Wr-St J 8th Street New York, N. Y. O nekem Cikažanu poročajo, da je imel dolge mesece v kleti dva sodčka dobrega piva, pa ni vedel, da je dobro. To je izjemen slučaj. Ponavadi imajo ljudje v kleti slabo pijačo, pa mislijo, da jo dobra. » c^p Marsikdo ima samo zato čisto vest. ker ima slab spomin. r^p Motor je odpovedal, letalo se je nagnilo, in letalec je padei v gosto vejevje velikega drevesa. Ko jo s. težavo splezal na zo-mljo, je začel pripovedovati Ijndem, ki *o mu prihiteli ha pomoč: — Rekord sem liotel doseči, pa mi ni uspelo. — Saj si ga dosegel, — mu j«' rekel župan. — Svetovni record ri dosegel. Ti si prvi čl o vek, ki je prišel z drevesa, ne da bi prej splezal nanj.- Krasno jc cvetje mladosti. Ki •asno je pa le toliko časa, dokler je na obeh licih enako na-rlebelo nasuto. Ni jih bolj srečnih ljudi kot so zakonci. — Kaj pa počneta takole v nedeljo ves dan ? - - so vprašali mladega moža, ki je bil šele dva meseca poročen. — Ob, ona kuha od jutra do •večera, jaz pa pokušam in ugibam, kaj je skuhala. Zveče.' greva pa v restavrant. Prijatelj, ko boš delal ženskam poklone, bodi previden, da ga ne polomiš. Neki "kavalir'' je bil nekoč takole zagodel stari, toda bogati devici: — A h, gospodična, nikar •vendar ne govorite, da ste stari. Po brkih bi vam prisodi! komaj osemnajst let. ( Ne vem, v katerem kraju se j je to zgodilo. Menda v Italiji, kjer je postava, da je treba vsakega novorojenca takoj registrirati v občinskem uradu. In zgodilo se je, da je žena rodila mlademu možu dvojčka. Napol vesel, napol žalosten se odpravil proti mestni hiši, in ker je bila precejšnja vročina, si je medpotoma park rat žejo potolažil. Precej negotovih korakov je -topil v urad ter že na pragu zaklieal: — Dober dan, gospodje, moja žena ima dvojčka. Prosim vas, gospodje, zapišite ta veseli dogodek. Postaren uradnik ga je presenečen pogledal rekoč. •— Čemu pa pravite 44dober dan, gospodje? Saj vendar vidite, da sem jaz sam v pisarni. Mlademu možu se je zjasnilo lice. — Saj nemara res malo pre več -vidim, — je rekel. — Počakajte, bom stopil domov in pogledal, če sta res dva. Dobrotniki so taki in taki. K nekemu denarnemu mogotcu je prišel odbornik kolektat za dobrodelni namen. — No, bom pa dal, ker je stvar res dobra, — je odvrnil kapitalist in napisal ček za tisoč dolarjev. Kolektor se mu je solznih oči zahvaljeval, pri tem pa opazil, da na čeku ni podpisa. — Oprostite, gospod, — si je drznil omeniti, — še enkrat hvala za velikodušen dar, toda ček ste pozabili podpisat'. — To sem storil namenoma. — je oil vrnil dobrotnik. — Če kdo pomaga, naj skrivaj pomaga. Nočem, da bi vsi Ijndje vedeli, kdo je dal. T m •... -i- . • ; sa utTFWTkT)IT2* New York, Wednesday, November 4 7, 1937 THE LARGEST SLWENE DAILY TN VSX Bodoče vojskovanje Kakor bi jo 'bil i^trelil iz to-1«, jo prisopihala deMušna go-8Pft I»° dolgem hodniiku, ki je imel na i/bdi straneh omare za garderobo. Bilo je to v gledališču Alh.Tinbra. Pred zadnjimi vrati se je ustavila iu zajela zraik s polnimi pljuči. Poten« je energično potrkala. Oglasil so je zvonki 44noter'' in ko je dcbcluška vstopila, je stala prod njo prikupna plavolaska. ki je odgovorila na pozdrav z ljulbeznivim priklonom glave, nato pa se je vrnila k zrcalu, kjer je nadaljevala z urejevanjem svoje pričeske. "Prosim, izvolite sesti!" je povabila plavolaska tlriMuiko in pristavila: "Saj ste, Če s* ne motim, od "Večernima" kaj ne! Ali pa vas je poslalo k meni žensko dobrodelno društvo?' "Oprostite, gospodična, jaz ins< m niti novinarka, niti odpo slanica žen.^kcga dobrodelnega društva. Prihajam k vam v čisto svojevrstnem poslanstvu, takorekoč iz lastne pobude." "Nu, potem pa prosim, da mi pojasnite vzrok tega obiska," je dejala plavolaska, ki je odložila pripravo za pudra-11 je in črtalo iz rok ter se zavrtela na svojem okroglem stolu. Prekrižala .je lepe noge čez kolena in se zazrla v obiskovalko. "Torej? Kaj važnega? Kar na dan z besedo." V Hm," ddbelitška je v trenutku pozabila govor, ki se ga je bila naučila doma z name-! noni, da ga bo obdržala pred plavolaso mladertko,. Šele po mučnem odmoru je povzela: : : "Moj sin je znorel. Zmešalo se mu je!"- "Vaš sin? Kako to?" "Nu. ni karte hlinite nedol'/ nega dekleta, vi, vi .. Debe-luški se je ustavil jezik. "Saj veste kaj mislim ... Vi ste tista ki je mojemu dragemu edincu zmešala glavo." "Tako? Če se ne motim, ste vi mati gospoda Fmla? Kako pfi, da se mu je tako nenadoma zmešalo? Ko je bil zadnjič pri meni, se mi je zdel čisto normalen." Debelušrka se je dvignila s sedeža, nato pa se je nervozno popravila na njem. "Vidite, povedal mi je, da ga hočete imeti za moža. Zaradi tega s«n prišla zdaj k vam." Lilijana so je nasmehnila, da je debehiško zalila rdečica do 11Š€»S. "Motite se, milostljiva! Jaz niso-m FmUi nikoli govorila o poroki. Nasprotno, on je bil listi, ki me je silil v to zvezo." "Dovolite, da si o tem ne bova prerekali!" je prekinila de-•beliiska. "Saj je končno tudi vseeno, kdo je gpočel to huda-lost. Povedati som vam hotela samo to, da se moj sin ne bo oženil. <"'e pa stori takšno ne umnost breot moje vednosti in pristamtka, ne dobi noltene dote. Ste raeuhyli?" "RaBunum!" je ilejala Lilijana in si prižsrala cigareto. "Skratka, milo«ttjiva me nove videti v vlogi soproge svojega sina . . "Tako jo, če dovolite. Frorl jo tUdI odločno premlad za zenitov. Ni šo dovolj zrel za premislek, ki ga zahteva takšen korak od moškega," jo nadaljevala debeluška. kadar ima molRki tri in dvajset let ..." a Oprostite, jm sefn ČMšto odločena, da mu ne dovolim »topiti v zakonski stan. Oblju bila sem svojemu pokojnemu moža na smrtni postelji, da bom Fred* vzgajala na najboljši način in oMjnbo sem dr žala do daMtmkem ODPRAVNINA du. Vzgojila sem sina za do- Ijuibezni v pismili, se ji ni zdel stojnega člana človeške druž-j vreden niti |>etdeset par. Xaj -be in homii, da ostane to tudi. si ga mati le obdrži! si je mis-v bodoče .. |lila Lilijana in spregovorila: Lilijano je obšlo kakor bi jo i "Milostljiva, napraviva spo-kdo udaril z bičem v obraz. j razum. Noma sprejeti niti "flaj sem si mislila, da j<*j part* od matere moškega, ki ga gospod Ferd previsok za gl«*da- ljubim. Napišite mi samo ček liško sotmdnico. Anuj>;ik ml- za deset tisoč dinarjev in to Uostiva pozablja, da zaslužim! visoto dobi izplačano Podporni jaz dovolj za preži vi jenje dveh oseb, če bi ibilo treba ..." "Jaz kot njegova mati imam s Fredoin druge načrte. Oprostite, da vam omenim samo nekaj. Postarali >»• boste -— kar je čisto človeško in naravno. Vašii zvezda bo izgubila sijaj privlačnosti — kaj lmtt-m? Potem bi obžalovali, da ste si naprtili na pleča možn, ki ga mora žena vzdrževati." "Nu, dotlej >e bo še marsikaj spremenilo v našem življenju." Lilijani je bilo žal, da se je spustila >v Fnnlovo materjo tako daleč v tem vprašanju. fond gledaliških umetnikov." "Deset tisoč dinarjev?" je vzkliknila debeluška. "Kaj si pa predstavljate? To je pravcato izsiljevanje!" "Oprostite, saj tega denarja ne dobim jay., ampak Podporni 'Tomi. Se dve minuti časa imate za odločitev, potem moram na oder." <4Veste kaj, gospodična, zedi-niva so na sedem tisoč pet sto. din," je vzdihnila debeluška. "Deset tisoč dinarjev — niti pare manj!" je pri bila Lilijana in'pristavila: "Jutri se ta vso-t ta poviša na petnajst tisoč, po-"Veste kaj." je na7X>.ded de-' jutrišnjem na dvajset tisoč." jala tltfbehidka, "predlagam Daboktška s»' je vdala v uso-vam nekaj pametnega. Izbijte ilo. Napisala je na ček besedo si mojega sina iz glave. Odkri-j"deset tisoč dinarjev" in ga iz-to vas vprašjim: Koliko ZHhte- ročila Lilijani ter oriši n do vate za to. da ga pozabite, ka-.mov. Copiav ji je bilo žal dekor bi 'ne bili nikoli >iv ;setih tisočakov, se je vendarle eali?'' čutila zmagovalko in zvečer ;je Lilijana je umorila eigareto [vzela knjigo v roke,da tako po-in stopila na prste. Z nauloičaka na Fredov povratek. kretnjo je vrgla koder s č-la j Opolnoči so se odprla vrata iu uprla roke v svoje vitke bo-j— v stanovanje je stopil Fred, ke. ki ga ji1 mati sprejela z bese- 44Deset minut časa imam, še j dami. proden stopim na oder. Torej "(Niti besedice! Vse vem. Zo-milostljiva, prosim vas, da re-jpet te je omamil alkohol. Am- eeto pr\'o besedo. Koliko ste mi pripravljeni ponuditi za odkup svojega sina." Debeluš"ka ni zaman preživela svojih mladih let kot prodajalka v trgovini. Pabliskoma je v mislih razplovila vsoto pet ti-*oč dinarjev, katero je hotela ponuditi Lilijani. če bo pripravljena žrtvovati Freda. Imenovala je torej to višino odpravnine, toda Lilijana se je ixt-jrodhino — bik! — a do zveze rogljivo nasmehnila. j mod nami. je dejal, ue bo pri-jpa bi vezala tisoče ljudi, kate- 14 4 Milostljiva, ne boilite rut j šlo. Tudi ne, če bi jaz sedel na smešni. Dovolite, »la vam p;)-j kakšnem prestolu. Ampak oče vem: Oče zadnjega mladeniča.ji ilijane j<* le kava lir. Povabil pak toliko si menda še pri sebi, da lahko razumeš da ne bo Lilijana nikoli tvoja žena." Fred je pogledal mater tako zaljubljeno in sanjavo, da ni mogla presoditi, če jo razume ali ne. Naposled je izjeeljal: "Tako je, mama! Točno si povedala! Ne 1k.hi vzel Lilija-ne za ženo. Govoril sem z nji-nim oči tom. Hvalil je našo Ime 20. oktobra je v Londonu v znanstveni družbi Royal United Service Institution p<*l preilsecltstvom maršala sira Montgomery - Massingbergha predaval angleški profesor I. B. S. Haldane o znanosti in načinu bodočega vojskovanja. Meti dmgim je takole dejal: O vojskovanju v prihodnjo-sti nekateri razširjajo razne nemogoče govorice. Med drugim tide, da bo prihodnja vojska pokazala še 'hujša eksplozivna •sredstva, kakor pa jih uporabljajo sedaj. To pa je navadna neumnost, ker sploh ni mogoče da bi kdo mogel izdelovati raastreljiva, ki bi bila močnejša. kakor pa so sedanja. Prav taka nikakor ni mogoče izdelovati hujšega strupa, kakor pa je takozvani gmvični plin. Ta plin so poznali že leta 188(i, porabljati pa so ga začeli šele leta 1917. In vendar ves ta čas niso mogli iznajti nič bolj strašnega, "kakor pa je ta plin. Profesor Haldane je nato govoril o vojskovanju z mikrobi, ki naj razširjajo nalezljivo bolezni med sovražnikom kakor tudi med njegovim civilnim prebivalstvom. Toda tako vojskovanje no more imeti posebnega uspeha. Teoretično je si-eer kaj lahko mogoče iz letal raztresati nad sovražno deželo bacile, kateri naj povzročajo pljučnico in druge pljučne bolezni ter vnetja. Toda tudi to ne more imeti posebnega uspeha. Bolj verjeten je tak način vojskovanja, ki se poslužuje j bioloških metod. To-se pravi, Ida živa bitja spravi nad >«>-jvražnika. Za vairled je nave-idel to-le možnost: j Prav lahko bi bilo mogoče, | da bi sovražna letala nad deže-ilo svojega nasprotnika začela I raztresati razne žuželke, katere bi potem lahko uničile vso žetev in vso letino sploh. Tako : na primer bi bilo mogoče z letali raznašati hrošča, ki je zlasti škodljiv krompirju. fv bi tako napadena država hotela i obvarovati etero raznih glasov...........45 V pepelnlčni noči. (Sattner) Kantanta za soli. zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica ........................ .15 Dve pesmi. (1'relovec). Za zbor in bariton »olo ................................ Jt MALE PESMARICE $t. 1. Srbske narodne himne .................15 £t. la. Slo čutiš, Srbine tužni.................15 St. 11. Zvečer ...............................15 8t. 13. Podokniea ...........................15 Klavček, zbirka Šolskih pesmi. (Medved) ...... .55 Lira. Srudnjesol^ka, ....... M MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj;«» - 3. zvezek. Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dirna noč ...............................44 6. zvezek: OiKimln k veselju; .Sveta noči Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Ge-•lo ..........................j..........49 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za meSan zbor 1.— Tantum Ergo (Premrl) ...................... M Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ M Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Poerster) M K svetemu Rešnjemn telesa (Foerster) .........49 Sv. Nlkelaj .................................. m 10 EVHARISTICNIH PESMI Za meSani zbor ......................j)_ M1SSA in Honorem St. Joseph!, Kjrle Cena — HVALITE GOSPODA * ; Pwrni r čast svetnikom, meSan zbor____Cena L— PRILOŽNOSTNE PESM« za izvan cerkvene in draBtvene slavnoMi, sestavil A. (»mm. MeSani in mofikl zbori...Cena h— NOTE ZA CITRE KoSeljski. Poduk v Igranje na citrah, 4 iiezki SA4 Buri pridejo, koračnica ...................... M NOTE ZA TAMBURICE ^icvenske narodne peatil za liahui ithl zbor in pelje (Bajuk) ............................LSI Bon tel na planince. Pod puri rtov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Garenjaken Je fletno ......................L— M M M RAZGLEDNICE Newyortke. Različne, ducat ....... Ix rasnih aUveoskft krajev, ducat Narodna nefia, ducat ............. POSAMEZNI KOMADI po---- Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY "16 WEST 18th STREET W HEW YORK, Mr. Y. < I "»a 2 ar ir2 8 092» New York, Wedesday, November 17, 1937 KDO K GA VNAPREJ NAROCl MU POŠLJEMO VELIK ZEMLJEVID ZDRUŽENIH DRŽAV kateremu je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike. Na drugi strnili zemljevida sc imena vseh ameriških mest id koliko prebivalcev imajo. Nadalje: Koliko prebivalcev je imela v«e ka ameriška država pri predzadnjem in pri zadnjem Ijudskeu* štetju; glavno mesto vsake dr žave iu število prebivalstva. Zračna razdalja med večjimi mesti. Zgodovinski [HKlatki posameznih držav. Razdalja med ameriškimi mesti in mesti v Južni Ameriki, itd. VELIKOST 17 i 24 palcev Kdor naroči Koledar sedaj, bo dobil ta zanimiv zemljevid brezplačno. Ljubezen za ljubezen ROMAR IZ ZMJElJAJiO ZA "6LASNARODA" PRIREDIL: I.H.] O i -igftc-1 O Hani se polijejo solze po licMi. "Kako se naj ti zailivalim, Lizika. Hvala Bogu, tla se morem zateči v tvojo sobo, ker tam me Herbert ne bo iskal in bom na varnem." , Uboga liana, dovolj žalosti si že prenesla, sedaj pa te mora še >moj brat nadlegovati s svojimi nesramnostmi. 11 vala Bogu, <1* sedaj veni, da boš na varnem, drugače na zabavi ne bi imela nikakega miru. Dobro, da si zapazila, za tudi zapah ni več za nič. Gče mora jutri vse izvedeti, ne gre drugače in bom že našla prave besede, da ne boš imela ni-kakih neprijetnosti." Hana vzdihne. "Xaj bo, kar bore, Lizika, sedaj iaprevidim, da mora tvoj oee vse izvedeti. Vse drugo je lažje prenašati kot pa Her-bertovo nadlegovanje." Lizika odločno prikima. 44To mislim tudi jaz — naeadnje ]>a sem še tudi jaz tukaj, da bom mogla pričati za tvojo popolno nedolžnost.. Herbert se bo >eveda na kak našin izgovarjal in sama bi imela 7.elo slabo »tališče, toda jaz ti bom pomagala, bodi uverjena." Hana objame in jo prisrčno poljubi Nato pa Hana še nekoliko poravna Lizikino obleko in jo občuduje. •'Kako si lepa, Lizika, na tvoji prvi zabavi boš imela velik uspeli." 44Ali misliš, Hana, da res lopa izgledam — in tudi dovolj dorattlaf" "Kot prava dama. Lizika, moreš biti popolnoma mirna. Izgledaš, kot bi bila stara najmanj osemnajst let." Lizika se pazno ogleduje. A* resnici izgleda krasna; svetli lasje obdajajo njeno glavo kot venec žarkov in temno modre oči žare pričakujoče in nemirno. Ifana jo spremi v dvorano, kjer je ž«» gospod Rasmnssen Fvoji ženi in biti ftomagal obleči suknje. Hana Liziki še ogrn« baljo, nato pa pomaga vsem v avtomobil. Gospa Helena še naglo da Hani nekatera naročila in med drugim tudi, da naj po slugi llerbertu ta koj pošlje čaj scitronom, ker je f,olan in ne more iti na llerrenl>erg. Lizika še enkrat skrivaj Hani stisne roko. Nato stopi še gospod Rasinussen v avtomobil in se visi odpeljejo. Hana takoj odide v kuhinjo, kjer je bila služinčad pri večerji. Naroči čaj za Herberta, si vzame sama prigrizek in odide. Ni kdo iamed sluiinčadi ni vedel, da Hana ni šla v svojo sobo. Vse, kar je potrebovala čez noč, je nesla v Lizikino sobo ter zaklene vrata. Globoko se oddfhne, ko se čuti na varnem. Trudna se zgntfdi na stol in nekaj časa praznili oči strmi pred se. Njene mtsli spremljajo avtomobil na IlerreulK rg in si naslika, ikako bo grad žarel v svetlobnem sijaju in kako bo Gert Darland sprejel svoje goste. Vzdih dvigne njene prsi, toda naglo se vzravna in si odganja take misli. Ker je že zgodaj, hoče še nekaj ur brati, predno gre k počitku. Iz knjižnice svojega strica si je prinesla delo o svetovnih znamenitostih, zvezek, ki je popisoval Borneo. Ravno o Borneu je hotela kaj izvedeti, kajti ta otok jo je zanimal, kar je bil Gert Darland tam. Ko pa odpre knjigo, misli r.a to, da bi jo mogla luč. v Lrzikini isobi izdati. Vedela je, da svetloba prodira skozi špranje pri vratih, kadar bi kdo šel1 po temnem hodniku in če bi Herbert v.resnici skušal vdreti v so1k», bi na temnem hodniku opazil svetlobo. Potem hi mogel domnevati, da se nahaja v tej sobi, in četudi je bila varna -.a dobro zaklenjenimi vrati, bi vendarle okušal jo klicati. Potem bi ga mogoče slišali sluge in dekle in Hana se je bala. da bi njen dobri glas vsled tega mogel trpeti. Hana je vedela, da mora l.iti zelo previdna, da ohrani svoj dobri glas. Zato luč ugasne, se odpove zapeljivemu branju ter leže na divan, na katerem si je postlala. Sliši, kako je šol sluga proti Herl* rtovi sobi in nm je nesel čaj, pa kmaliu nato zopet sliši iti nazaj in sliši njegove korake po hodniku. Kmalu nato gre služinčad k počitku, nato pa po hiši zavlada mir. Toda ta tišina teži Hano in -------------— - .......... odganja spanec z svojih trepalnic. Svoje misli skuša odvr-|ka5^nih 40 jih je bilo ranjenih, niti, misli na Herreufoerg in na zabavo in na Liziko, ki je iz- "Uničevalci smrti" so oddali gledala tako krasna, mnogo lepša in bolj mikavna kot njena -------*----' sestra Dita, četudi je imela na sebi zelo drago obleko. Dr. Waren bo prav gotovo vesel, ko bo videl Liziko, kajti gotovo je imel Liziko zelo rad. Kako lepo mora /biti to — koga tako ljubiti in biti tako ljubljen. Seveda — Hans Moran jo je tudi ljuibil, toda sama ga ni mogla ljubiti, vedno se je bala, da hi se jo s svojimi velikimi pegastimi rokami dotaknil. Kako' se je sramovala te bojazni, saj je bil vendar tako dober in pleme flit, imel je tako vzvišeno mišljenje in vedno si je pravila, da se ji mora enkrat posrečiti, da ga bo mogla ljubiti. Sedaj pa je mrtev in ostala mu je vse dolžna Kako bi vse bilo drugače, ko bi bil Hans Moran kot je Gert Darland! Nemirno se premetava po divanu ter si hoče odgnati te mi-sli. Naenkrat pa se strese. Ali se nrso nekje tiho odprla vrata! Vzravna se in posluša s pridržano sapo. Da — tam na koncu hodnika, tam, kjer je bila Herbertova soba, se nekaj premika, lahni koraki prihajajo po hodniku, presušene drske škripijejo in izdajajo iahke, počasne korake. Gredo mimo Lizikine sotbe, nato pa škripljejo ipo stopnicah, ki peljejo do njene sobf. Hana se v strahu strese, cetwdi je bila na varnem. O, Bog, kako je vesela, da je zaklenjena v Lizikino fobo. Bm saipe posluša v temno noč. Sliši korake, lahno tipajoče korake nad seboj. Njena soba se je nahajala naravnost nad Lizikino sobo. Sliši, da se plazijo njegovi koraki če® njeno sobo. Res, Herbert je -bil v njeni sohi. vesel, da je brea vsakega truda prišel v sobo; tedaj pa zadene ob stol in sliši precejšen ropot. Ogorčenje se ji dvfcne v srcu, sovraštvo v njeni drugače tako potrpežlji vo dikši. Kako se more upati stopiti v njeno sabo in ji vsiljevati svojo družbo! Ko bi sedaj bila gori, kalco bi si mogla pomagati? Samo kričati bi mogla in bila bi mnogo bolj osramočena, kot pa Herbert. In na 1o je HeiWt računal, da se ne bo upala klicati na pomoč. O, da je morala v tej hiši prenašati tako ponižanje! Da •trie mora prihodnji dan v^se izvedeti — in če ji ne bo pomagal tedaj bo morala iti z Altwiese, ni mogla več ostati in tedaj našla tudi toliko poguma, da bo mogla iti. TEE LZR&E8T. BWlTENW DAILY, m U33, Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1938 IZIDE KONCEM NOVEMBRA 200 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA .., POVESTI,.. ZEMUEPISJE ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOVJE. . . S SLIKAMI LETOS BO POSEBNO ZANIMIV Cena Koledarja je 50 centov, -V A liOČl TE Piti: KNJIGARNI "Glas Naroda55 216 West 18th Street New York KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS JO. novembra: CliamplaiD v Havre Conte <11 Savioa v Genoa -'4. novembra: Normandie v Havre B^rengaria v Cherbourg 23. novembra: Europa v Bremen T. novembra: Vuleania v Trst 1 decembra: Queen Mary v Cherbourg INTERNIRANI "ZANIČE-VALCI SMRTI." Ko je kitajska vojska ostavi-la Cajjej, je ostalo v njem >re-di divjajočih požarov, vendarle nekoliko manjših kitajskih oddelkov, ki so Jajiiinci in prizadevali velike preglavice. Posebno slavo si je pridobil bataljon 4'zaničevalcev smrti" ki se je utrdil v nekem skladišču in ki .Japonci z vso premočjo svojega orožja in svojih ljudi niso bili sposobni, da strejo njegov odpor. Skladišče j? bilo v neposredni bližini mednarodne koncesije in angleške straže, ki «o čuvale njene meje in ki so bilo priče silnega boja ob skladišču, so junaško kitajsko obrambo zaman pregovarjale naj opusti brezupni boj in so reši na m