^TO-YEAR XVIL ytff tnŽTtuTS:Chicago, IIL, čotrtek, 7. februarja (Feb. 7), im STEV.—NUMBER 32. Voda zalila rudnik. Eninitirideaet rudarjev mrtvih. Samo sedminrae jo poarečilo priti is rova na površje. U močvirno luže med jezerom Island Lake in rudnikom je udrla voda v rov. Dve vodni aeaalki ata aedaj na dolu. Najmanj teden dni bo preteki^ preden bo vaa voda vzeta iz rudnika. WASHINGTON IZKAZAL WILS0NU ZADNJO ČAST. Washington, D. 0. — Uradni Washington jc včeraj odložil vsakdanje posle, da tako izlaže vojnemu predsedniku Wilaonu radiijo east. Predaednik Coolidge je bil izdal razglaa, v katerem naroča eksekutivnim departmental, nsj zapro avoja vrata v a redo opoldne in 30 minut v spomin in spoštovanje znamenitega pokojnika. Predsednik Coolidge ae je ae-iel s svojim kabinetom na pome-nok, kako naj počaati vlada Združenih držav spomin pokojnega bivšega zveznega predsednika. Na tej soji je bilo sklenjeno, da se predsednik in načelniki vseh vladnih departmentov vdeleže zasebnega pogreba, in da naj bodo vsi vladni department pol dne uprti. • Čeprav prepoveduje atara zakonska določba prenehanje vlad nih poslov vsled smrti > bivšega vladnega uradnika, ao se kabinetni Člani kljubtemu izognili tej določbi s tem, da ao o' svojem tozadevnem sklepu obvestili posa* atezne uslužbence btet eksekutiv- ^m uTaisr^*^^ w Včeraj jc padel zadnji zastor eez karijero vojnega predsednika Združenih drŽav. Obredi ao bili akrajno priprbati ter bili v soglasju z željo Wileonovc vdove in drugih članov njegovo rodbi-ae. Nobenega pompa ni bilo. Wilson je bil v teku avojih zadnjih par let zasebnik in kot tak je bU Včeraj tudi pokopan. Le prisotnost častnegs vojaškega spremstva na njegovi zadnji P«ll j* spominjsla na to, da jc bil pokojnik osem let najvišji de-Mnl uradnik v Beli hiši. Oroabj, Minn. — Eninštiride-set rudsrjev jc izgubilo svoje živ-Ijenjc zadnji torek, ko je voda projedla dno malega jezerca, udrla v rov rudnika Milford Iron Mine ter ga docela zalila. Neareča ae je zgodila pozno popoldne. V jami je tedaj delalo oseminštirideaet rudarjev v spod njih oddelkih. In saflio sedmim se je posrečilo uiti gotovi smrti ter priti Živim iz rovs. Njihovi ostali tovariši so umr li. Zadbšila jih. je, blatna voda. ki je vdrla skozi podzemake rova» jamo ter to napolnila akoro do vrha v petnajstih minutah. I Milfordov rudnik je 123 čevljev globok ln glavni predor te jame jc kakih 100 čevljev pod površ jem. Vlečo ac od aeverovzhoda proti jugozapadni atrani. Dolg je 1,800 čevljev. Severno tega železnega rudnika jc jezero z imenom Ialand Lake, in med rudnikom pa tem jezerom je malo jeserce ali luša, ki je aedaj še manjše, ker jc voda iz njega napolnila nesrečni rudnik ter zadušila eninštirideset rudarjev na deln, kakor amo to omenili že odagoraj. ' V'-.Ti. Ura Je bilo ravno polštirih popoldne, ko ae je pripetila ta strašna neareča. V manjših akupinah je bilo raatresenih oseminštiride-set redarjev po-spodnjih prosto- POUTlCffi SILE >1 - RADE POTLAČILE iOLJHI SKAHDftl Vsi Usti, Id so proti temu, da bi 4se nadaljevala pretakava oljnega škandala, pravijo, da ja ljudako zaupanja v vlado omajano.H POLITIČNI V1UAJU, KI SO I Veliki aneženi viharji usmrtilljlUJ DELEŽNI OLJNlrf DO-10 oaeb, psralizirali želeaniškf BROT, BI KADI PRBOOVORIL1 in pretrgali brzojavno Pregled daevaih dogodkov. Nova rudniška neereča, topot v Minncsoti. Voda zalila rudnik. 41 mrtvih. Wilson pokopan v Washing tonu z velikimi čaetmi. Stara garda v republikanski, in demokrataki stranki bi rada po* tlačila nadaljno preiakavo oljnega Škandala. promet zvezo. . t 1 Inozemstvo. De la Uuerta pobegnil ia Vera Cruaa. Konec mehiške vata je. . ' Angleška socialiatična stranka, katere član je MscDonald, ae je izrekla za nseionslisiranjc zemlje MaeDonald bo akušal spraviti Nemčijo in Ruaijo v Ligo narodov. Francija oatavi porenjako sepa-ratiate na zahtevo Anglije 21 belogardiatov obsojenih na smrt v Sibiriji. POLICIJA IZNOVA USTAVILA 'ILM "BIRTH OP MATU»." Chicago, 111. — Film "The Birth of Nation", ki alika obno-vit vene dneve, jc bil zopet uatav-'J«n v pondaljak zvečer, dočim ae zastopnika Čikalkega mesU in družbo Epoch Producing corpo-ra,lon pripravljata, da doženeta »a sodišču, kako jo a to zadevo. Ntrah pred obnovitvijo plemen-fck,h izgredov v Chicagu in pa dr-kvno postavo, ki prepoveduje v»»ko sliko, zbujajočo plemenako jovraštvo, navajajo za razlog, za-«•J jc policija uztavila omenjeni «"». Policijski načelnik Collins * d< jal, da bo obdršal film v te-■». dokler ne bo drugače odloči- * Mna oblast. W'ko je gledališko Isstništvo ««'••odstraniti, in nsmesto nje je M dsn film "Way Down Esst", «»•»kot alej, ki M ggfcteM* avo-vstopnina nazsj, so jo dobiU. M^tni oče Robert R. Jsckson , ,r ,J" vsrde je sestsvil pred-I0'". I»" kateri sc še sedaj ravna-J" M»cajj. Kot zaatopnik črn-rrv l,r'di ksterim je alika naper-]'J" Mm s sabo V Spring. . ™ Pokazal poatavodajal-[ n' »n ns posted dobil postsvo, J' [»odpisal takratni gover- ravno dokonSavalo svoje dnevno delo, ko jc pridrla voda v jamo. Pod dnOm tiste močvirne luže gre rudnižki predor' v nevarni bližini. In zdelo ac je, do ** je eel atrop udri brez vaakršne opozorit ve. Eden izmed rešene aedmorice je dejal, da je delal blizu vhodne jame. Tedaj je nensdoms zaslišal atrsšno bobnenje, ki ae je kmalu izpremenilo v silno buča-nje. "Bilo je, kakor bi tisoč močnih avtomobilov drvelo proti me ni," je pripovedoval tisti dela-vec. "Ia t*iioj vedel, da smo v nevarnosti. SkupinL svojih tovarišev sem zavpil, da nam pre ti velika nevarnost, potem pa nc mudomia odbite! k vhodnemu rovu." Dvigalni voziček ie bil na vrhu, ali delavci ao še reHli po lestvi prsv tedsj, ko se je zagnal prvi val vanjo odapodaj. Vodo ao sačeli odvajati 1* rud nika nekaj minut pred polnočjo. Dve vodni aeaalki, ki moreta lzsc sati 6,000 galon vode na minuto, ata na delu. Vodo odvajajo v Ialand Lake, ki je ss močvin» ln žo, iz kstere je vods zalils rudnik. Preden bo vsa vods vzete iz jsme, bo vzelo najmanj teden dni. V mestecu Croeby je trinsjst članov S. N. P. J. V okolici bivs še več nsših rojskov. Doslej še nismo dobili nobenegs poročils, is ksteregs bi bilo rssvidno, sli j« med rudsrsklmi žrtvsmi ksk Slovenec, sil nc. rudnika' ter «W lieti ČloAe Kov HOJ ZA RAZPUST nil DAVIDOVI, '»m«. Mick. ^ DrŽsvs je o-■ 'obils prvo prasko v avo-l^« razpust kolonije biča". To ata aamig-V"ika. ki zastopata ho-l>r /nsvii. da ne bosta mo-¡"»Ibijati držsve v zahtevi, dano sodno povelje sa r'*ae organizacije. U ^ vid t» JKsi Ods lat» i j Sls bo rar, TEŽAVNA OPWAOUA. Ohioago, 111. — Zdrsvnik dr. George W Booth je v pondeljek vzel v evsnstonski bolnišnici palec dolg železen vijak iz deteto-vega sspniks. Težavna in nevarna operscija je popolnoau uepela, ia dsvet me secev stsro dete Robert Piper je že ne domu svojik staršev v Deer fieldu. V nedeljo je pričel otrok kai ljati. V poadeljek ao poklicali atarši zdravnika drja. Booths, in U je s pomočjo bronkoskops videl. da ima dete v srojem sapni-ko šelesen vijak. Zdrsvnik je vtekail v sspaik gumijevo sev ia porinil skozi ajo zelo taako žico. Ta je zstcls vijak, ki ga je potem zdrsvnik iz-lakka potegnil venkaj. WILSON JE ŠE TO DOŽIVEL. . . Ko jo bévM predsednik umiral, jo prišla v Washington vali, da Ja Velika Britanija priznala jotako Ruaijo. Waahington, D. C. — (Feder Press.) — Brzojavno poročilo^ da jo delavaka vlada v Angliji fOr mu In o in brezpogojno priznala Unijo aovjetaklh republik, je pri apclo v Waahington tisti dan, %o jo Wodrow \Vilson umirsl, ln tisti dsn, da je oljn^ magnat razkril'pred senatnim preiakOvalnim politične družine. > K t * Wilson jo umrl, ne da bi bil vedel, da je njegov bivši zaupnik George Čred, ki je sa čaaa njegovega (Wllaonovega)' predaedova-njo objavil ponarejene Siaaoniove dokumente glede aovjetov, da je iati C red atal razgaljen pred preiskovalnim aenatnim odsekom kot plačanec oljnega magneta, od katerega je prejel $6000 v evrho, da ae polasti oljnih zemljišč, kate-ra je pozneje dcfoil njegov tekmec Sinorair. Wilaon je umrl, ne da bi bil vedel, da je bil istega dne in pred istim senstnim odsekom raagaljen tudi njegov aet in bivši aakladnl-čar McAdoo kot tajai plačanec oljnega magnata, od katerega je prejel $250,000. McAdoo in Oreel ata odločno nasprotovala prisnanju "nemoralne" raake vlade! , SENATORJI. Washington, D. 0. — Kakor je javnost isvedcla v torek ponoči, se vrne pravosodni tsjnik Dsug herty nemudoms ii Floride v Wa shington. Semksj ims dospeti y aoboto. Na tem potu ac snide i svojim zaupnim tajnikom W, F. Martinom. Ali je pozval Daug bcrtyja predsednik Coolidge \ glavno meato, ali ac vrača ia ka kega drugega razloga, ae aedaj še ne da roči a gotovostjo. Njegov aaupni tajnik Martin pa je bil pri predaedniku par minut v to rek ter potem a veliko naglico od hajtl is Bele hiše. Posebna predsednikova aveto valea in pravna aaatopnika Silaa Strawn ln Atlee Pomerenc bosta zahteyala sodno odredbo, ki bo prepovedevsla Dohenyju in Sine leirju jemati olje iz mornarlčnih rezerv. To hosts atorila, brško bo potrdil senat njuno imenovanje Politične alle, ki ae boje nsdslj nih rsskrltlj v oljnem šksndslu, pritiskajo na aenatorja" Walaha in drnge člane prelakovalnega od aeka v senatu, naj nehajo še na dalje .prrisksvatl zadevo oljnega škandala. Pritisk prikaja od atrani obe večinakih . političnih atrank, od ipfaokratakf inrtpabMkan-ko ao omkaahe visoko osebnosti v obeh strsnkak a I j eni. i Geslo vaeh tistih ail jas "Tega smradti in teh umazanoatl je t» ssdosMl" , . ; V "Višja družba" v Washingto-nu ima velikaneki strah pred ras-kritji, ki se utegnejo iseimitl is pregledovanja računskih knjig raanih waahingtonskih in nsw-yoršklh brokerskih tvrdk. Morda prineso na dan, da je bila vaa waahingtonska "elita" pod vplivom Dokenyjevih in Sinelalrjevih dolarjev. Morebiti lave javnoat, kako ao nekateri vplivni javni mož>i celo naglo obogateli, ker ao vedeli, kako potekajo Pallova pogajanja a Dohenyjem In Sine-lairjam, ko je šlo za oddajo mor-naričnlh oljnih reaerv v najem. » Naeprotniki oljne preiakave vpijejo, češ, da jo republika v no-varnoati. Če pride na dan, da ja bilo le več vplivnih voditeljev o-beh političnih atrank v hlapčevski alužbi oljnih kraljev, bo Ijud-atvo izgubilo vao vero v vlado, in kmalu bomo imeli v tej deželi boljševizem oil še kaj hujšega, zatrjujejo tisti ljudje. Senstor Norris js dsjal i "Obveščen aem o govorici, ki pravi, da je kupilo veliko število eenatorjev in drugih viaokih vladnih uradnikov v Washington«] Sinelairjeve delnice pred naznanilom o Fallovi oddaji teapoUkih oljnih rezerv v najem In jih pro-dalo po naznanilu, ko je poakoči-la njihna cena. Vprašan aem bil, kakinega postopanja je treba, da ugotovi prciakpvalni odaek, koliko reeni-ce je na tej govorici. "Po mojem mnenju bi moral Iti odaek at vari do dna. Pri tem bi ne smel dati nobenemu kriveu prilike, da hI m lepo izmazal iz te tako atrašno umazane afere, pa naj je ta še teko vieok vladni uradnik. "Dejstva bi ae dalo lahko dognati, še bi odaek postavil pod kazen pravega uradnika newyor-ške borze. Tleti uradnik bi naj pričal semkaj s knjigami, iz kO* terik bi ae dalo ugotoviti, kdo'je v tietem času kupil Hiaelsirjevc delni«**. Knjige mors jo ksssti to. V njih nI morebiti lm*n tistih k u p*e v. Ali v njih se'pa imen* brokerskik tvrdk. po ksterik so koncertne progrem^V zsUgsleKieoki arsdaikl kupil» deloiee. izolirana meeta z vestmi. I "Potem bi aaj odeek prietMl ti- DELAVCI PRIVRELI MAD- ZORSTVO KRALJEVE BLAGAJME. London« 4. febr.,—- Angleška aristokracija se je zgrozile, ko je bilo ursdno nasnsnjeno, kdo ho novi upravitelji kraljevega dvora. Imenovanih je osem de-Isveev, ki bodo psdsorovsll knjige in rsčune krsljevih Izdatkov. Nadzorniki ao: William Graham, Žurnaliat, Frsd Hali, rudsr, Thomas Kennedy, rudsr, John Robertson, rudsr, John Allen Psrkinson, rudsr, Thomss Griffith, jcklsrski delavec, John E. Davison, član želeaar-ake unije. Griffith bo imel ključe od kraljeve blagajne, Kralj je odobril avoje nove nadaornike. < NEMČIJA MORA V LIGO, PRAVI McDONALD Z Ruaijo pojde težje, ali aknaU. Rusija ja noga dvoma. POSLANSKA ZBORNICA PRIČ-Ml DAVČNO RAZPRAVO DNI 14 FEBRUARJA W«ahlngton, 0. O. — Kakor je poslovni red določen v poelan-aki zbornici, ae prične boj glede davčne revizije dne 14. t. m. Predloga bo poročena prihodnji pondeljek po programu, ki ao ga izdelali republiksnei na svoji tozadevni konferenci. Končno glasovanjs v davčnem odseku o poročsntu legislaclje bo nekoliko zaksanelo, to pa radi amrti bivšega predsednika Wllse-aa. Boj ne bo trajal tako dolgo, kakor ae mialili mnogi poalanci iz-početks. Glavne sporne točke so ns 29. strsni. Predloge obaegs v celem 350 strsni. SNEŽENI VIHARJI . 10 Cbicsgo, 111. * Silni sneženi vi-hsrji se sadnjs dni obiskali mno gs držsve v centralnem in ssvero sspedaem delu Združenih držav, so povzročili smrt desetih oseb Železniški promet je večjidrl pa ralizfran In brsojsvna zvaaa je v mnogih krajih prctrgsns. ko je vikar potrgal Ži** Radio se je U kassl sa nsjbolj* občevslno sredstvo v tej krisl. Oddaja* poeuj* v i hieagu so suspendirale običaja« London, 6. febr. — "Prisnanjc sovjetsko Rusijs po Veliki Brits nlji je sbsolutno in o tem ne sme biti nobenegs dvoms sli ovlnksr jsnjs," je dejsl delsvskl mlnlstr skl predsednik l|scDonsld v ln tervjuvu s poročevalcem liata 'Manchester Dally Dispatch". MaeDonald js dsljs rekel, ds morata biti Nsmšija in Rusijs sprejeti v Ligo narodov. Z Rusijo pojde težje, smpak Nemčijo mora priti v Ligo čimprej in dobiti mora popolno priznanje vseh pro vie, ki jih imajo druge drŽavo Ligi. "Ali ne bo temu nasprotovala Franoljal" je vprašal poročava lec. "NV je odgovoril MacDonsld "Jat mislim, Nemčija bo Čprejota brez kakih posebnih ovir." Glede odnošajev med Francijo in Anglijo jc dejal MaeDonald, da ao bile prejšnje angleško vlade ravno tdliko kriva nesporazum ljenja kot frsnooaks. To je, zde, končsno. Delavska vlada ne mirno nedela in opazovala dogo< ke. Odslej bo drugače. London, 0. febr. — Oarednjl od bor neodvian« delavake (aocial etične) atranke, katere član j Ramsay MaeDonald ,jo danes objavil agrarni program atranke Jedro programa je, da ae aemlja nacionalizira in kmetijetvo organizira kot državna inatitucija na kooperativnem temelju. LI HUERTA JE POBECNIL KONEC MEHIŠKE DEUTE. Vodja fašUtovaka vataje ja a svojimi pristaši vred odkuril na ladji is Vara Oruaa. Pojedla ga ja noč. Kam pa pobegnil, aa Še ne ve. OHIOONOVI OlTI PRIDEJO V VIRA ORUZ V SOBOTO. AVTOMOBILSKI VOZNIK ROPAR. Ohioago, HI. — Ljudje pred hotelom Morriaon ao videli, kako je šofer a silo *vzel svojemu potniku vrhnjo suknjo zs $100 v popis-Čilo voznine. Ker so smstrsli to zs Izredno in nansvsdno pošto-psnje, so si zspomnili avtomobl-lovo številko ter to prijavili policiji. Ta js prijsls vosniks Ar-thurjs Harringtons. Kskor pravijo, Js ts voznik tudi priznsl, da jc ukradel draguljev u kskih $7,000 Franku Nmithu, ko ss js U ustsvil v hotelu Morrison. Smith, ki js bogst trgovec s psi iz Hiouz Fsllss, S. D., je tudi trdil, ds je izgubil $5,700 v goto-vini. Ali voznik, ki js vrnil dra« gnije, jc tsjil densrno tstviao, Mlsdi ženski, ki ju je vosnik predstsvil Nmithu in ki sts bils z Is tem v ksbsretu, sta tudi pod ključem. Priznsl» sts, ds je šofer vzel Nmithu dragulj« z nsbitim ssmokresom v roki, sli tisto zgodbo o ukradenem densrju sta zsnikal*. A VOLU A PLAOUJE DOLO. New York. N. V. — Ke«ryorškc benkeprejmejo v por dneh II ml* I jonov dolarjev v ris tu iz l*on dons ns rsčun stigleškegs vojnega dolga Združenim dršsvsm. Mexico CUy, «. febr. — Adolfo de la Huerta je včorsj pobegnil is Vera Cruaa. Civilni vodja vataje ae je s drugimi voditelji Wad . vkrcal na parnik, ki je hitra od-plul neanano kam. Domneva se, ds je odšel v Progreaao, Yucatan, aH v Frontero, kjer so vatsši še gospodarji. Le majhna posadka vstašev jc še oatala v Vera Cruau, katera pa najbrž ne bo čakala federsleev. Usod s "glavnega mesta'1 vstsšev jo bila aapečatens v pondeljek zjutraj, ko so avesne čotc pod vodatvom generala Martinusa osvojile atrategično postojanko Cordobo, 40 milj od Vera Crusa. VstaŠka posadka je nekaj časa pogumno branila poatojanko, tods kmalu je morala odnehati in po> bogniti. Vojni urad je mnenja ,da bo Vors Crua okupirau najkasueja v soboto. Wsshington, D. C., U. febr. — DrŠavni department poroča, ds je De ls llucrts, vodjs mehiško vstaje, pobegnil is Vera Cruaa. Poročilo je potrjeno v depeši, katero je poirial ameriški konsul Wood v Vera Cruau. Daai je Woodova depeša brez detaljev, je ameriška vlsda prepričsna, ds isprsznltev Vari Cruaa m beg De la liuorte zuači kun so mehiške listajo. sv. PROSYETA PROSVETA SLIKE IZ NASELBIN. GLASILO SLOVENSKE NAEODME J CO NOTE IJEPWOTE (•ne KswEUMtSedlnjene driave Ml leta ta $1.» M tri m fl.tt sa trt ftî'ol tik? ff^Ti H^C ■ NmIm m viti Imt Nm flük a| TROS VETA" MIT4I k. UwAlt Aw». rti.iP "the elfhcmtb)tll«mt" M Oryui »M VaMaM ILál^.1 B^^Sli Ow—d Wf lU^M : Üniud Stat* (swept Chácete) and CeoaETT ■¡¡¡■■M « «U«pajii >. p». (Jm. *I«S4) *wm • Um 4m~m I VMM M MUri Rit, NOVE ŽRTVE moloha — profita. Eden in štiridesetmdarjev j« zopet mrtvih! Ko so delali v rudniku, jih je zalila voda in ujeti so bili v pasti, iz katere ni bilo izhoda, ni bilo rešitve. Nesreča se je zgodila pri Crosbyju in v rudniku, v katerem kopljejo železno rudo.' Kako se je to zgodilo? Severno od rudnika se nahaja jezero Island, med tem jezerom in rudnikom pa manjše jezero, pod katerega sega rudniški rov do 1,500 čevljev «daleč; med rudnikovo streho in med jezerskim dnom je bila. zemeljska plast okoli sto čevljev djbela. Voda je preglodala to plast, ki je tvorila edino oviro, in voda je zalila rudnik. . .Nepotrebno je; da je Človek rudniški inženir, da razume, v takih razmerah mora priti nekega dne nesreča. Saj še v železniške predore prihrumi večkrat voda, dasi-ravno so dobro obokani s kamnom in cementno malto, za to je bilo jasno, da nekega dne postane rudnik grob za rudarje. Lastniki rudnika bi bili lahko preprečili to nesrečo, ako bi ne bili tako pohlepni proflta, da jim je profit več kot človeško življenje. Rov bi bili lahko sproti obokali, kot so jemali iz njega železno rudo. Lahko bi bili tudi opustili kopanje železne rude pod malim jezerom. Ako so hoteli imeti rudo za vsako cano, bi bili lahko osušili malo j*zero in speljali vodo drugam. Vse take naprave stanejo denar in kar stane denar, pa krči profit. Pohlepnost po profitu Je povzročila nesrečo, sedanji sistem blagovne produkcije in distribucije je pa ustvaril pohlepnost po profitu. . Tako ni samo pri tej nezgodi, ampak večinoma pri vseh. Ako se teden sa tednom dogajajo zaradi teh vzrokov pri katerih so izgubljena človeška življenja, ali ni čas tukaj, da pričnemo misliti, da odpravimo sedanji krivični sistem blagovne produkcije in distribucije in ga nadomestimo s pravičnejšim in boljšim, ki ne bo zahteval človeških žrtev? Ali res nimamo toliko moralne moči v sebi, da bi rasno mislili na odpravo takega gospodarskega sistema, katerega se drfti človeška kri in ki zahteva od strani človeštva strašne žrtve? Pravimo, da smo kulturni in civilizirani! Ali je to resnica? Mi vendar mirno gledamo, kako plini, razstrelbe, voda in drugi elementi more rudarje pri njih koristnem delu in ne ganemo s mezincem, da se tako oiorjenje pridnih radarjev odpravi. Popolnoma topi smo, ako čitamo, da je požar uničil več človeških življenj, ker je gledališče, dvorana ali pa cerkev imela premalo izhodov. Nekaj dni pač malo godrnjamo* na to kolovratimo staro brezbrižno pot, dokler nas zopet večja nesreča, ki se je dogodila na parniku, železnici ali v tovarni ne zdrami iz naše duševne toposti. Dokler smo topi in brezbrižni napram takim nesrečam in ne storimo ničesar, da jih odpravimo, ns moremo reči, da smo kulturni in civilizirani. Kulturen in civiliziran človek ne mori in ne ubija! Kulturen in civiliziran človek se pošteno trudi, da ohrani človeška življenja. Ako smo prišli do prepričanja, da je sedanji gospodarski sistem blagovne produkcije in distribucije kriv takih strašnih neereč, ki pretreeejo vsako čuteče človeške srce, zakaj odlašamo s odpravo tega, kar smo spoznali sa največje zlo in nesrečo za človeški rod? Ako se otrok opeče pri ognju, ne sili več k ognju. Dobro si je zapomnil, da ogenj peče in mu povzroča bolečine. Nesreče s strahovitim učinkom prihajajo druga sa drago. Prav pogoje so. In zdi se, da nas te ponavljajoče niso še prav nič spametovale. In zakaj? Pretežne ljudska večina še manj razmišlja kot otrok, ki se opekel pri ognju. Ta večina še vedno sledi tisti majhni peščici ljudi, ki ima <>4 sedanjega sistema blagovne produkcije In distribucije ogromno korist in ki nikdar ne riskira svojih zdravih udov, da se producirs in razdeljuje blago. Dolžnost vseh tistih je, ki so spoznali resnico, zakaj smo brezbrižni sa nesreče in se ljudje žrtvujejo mol oh u -profitu, da v interesu vsega človeštva bodre in uče tisto slepo pretežno ljudsko večino, ki Je sokrivs, da imamo v dvajsetem rtoletju še tak gospodsreki red. ki zahteva človeška življenja kot fctva. Prvi jc bU priziv Toma Majem eougho. Odsek i« poročal, da je Meye/seougb sklical zborovanje 2. junija 1S23. v Pittsburgh u jn Limestone, Mich. — Približno tem xborovenju je bil izvoljen leto in pol je asinilo, kar je bil zadnji dopis iz neie neaclbinj. Kaj je temu vzrok t Priporočal b v takem a poeebej, da bi se bolj po^ ^ *dllll|M> organizacijo" in iz- goetome oglaševali v našem dela vakem listu, Proeveti, da bi pri šli nekoliko boli v javnost. V bližini tu nae je nekako dvaj aet družin, ki iivimo na farnaak. O kmetovanju aedaj nimam kaj poročati. Lanski pridelki eo bili še preeej povoljni. V blilini ima mo kempe, kjer delamo pozimi. Kolikor pridelamo poleti a kmetovanjem nam namreč ne zedootu je za preživljanje, ker imamo le melo zemlje ie očiščene. Naselbi na je stsrs šele štiri lete. Z društvom napredujemo prav povoljno. V letu 1923 smo napravili listcga dobička |90Q, ker smo pripravljali plesne zabave v društveni dvorani. Rojaki so nsa prsv pridno obiakovali od blizu in od daleč. Društvo "Tabor" ae za to najlepše zahvaljuje ter se pripo roča ie za $aprsj. Dne 21. januarja smo dobili tri nove volilee v nsšo nsselbino. Dobili eo namreč driavljsnske pa-pirjo trije brstje, ksr je tu le redek alučaj. Državljani eo postali: Alojs, Joseph in Msks Knaus. Imeli so preoej ovir, ksjti znsno je, da pri nobeni etvari ni bres nasprotnikov. Istega dneva, ko so dobivali državljanski papir, je prišlo pismo na sodišče, da prosil* ei niso »možni postati državljani, obtožbo, da se ukvsrjajo proti določbam 18. amendments sme* riške ustave. Pismo je prišlo od naših naeprotnikov, od tujerod-eev, ki se bojijo, da bodo propadli pri občinskih volitvah. Rojaki upoštevajte to in potrudite se tudi vi, da dobite državljanske papirje. Lahko se sporni-njste, kakšne ovire smo imeli lan-sko . jeeen, ko smo izbirali prostor, kje bomo poetavUi loto. Navzočih je bilo par rojakov, ki še nieo imeli državljanskih papirjev, pa kakor se je luterih njih oglasil, že ga je sa vrnila naaprot-na strsnt "Ti pa nimaš ničesar govdriti, nisi državljan." Upoštevajte to in aezajte po državljanskih papirjih, dokler nI prepozno, ftolo amo vseeno dobili na zaže-Ijenem prostoru sredi nsše slovenske nsaelblne. Posdrsv čitateljem Prosvete! — John Knaus. sa tajnika Mednarodnega odbora napreduih rudarjev. Mednarodna eksekutiva je rsiglaaila ta odbor Plint, Mioh. — Poročati imam žaloatno vcat, da nam je umrla hči Mary Rozman, omožina Bur-ear. Vzrok smrti je bila operseijs. Pokojnlca je bila ölaniea društva* št. 13S "Michigan". Zapušča svojega moža Toneta Burea-rja in šest otrok, najstsrejiega devet, najmlajšega pa eno leto. Rojena je bila na Dolenjskem v selu Dolnje Radenee pri Kočevju. Spavaj, dragi hči, v svobodni zemlji emeriški, tudi ml bomo prišli kmslu za teboj. Žalujoči oata-It Peter Roaman, oče, Mary, mati, Peter, Johan, Jože in Paul, brati; vai na Buperior Mine. KorvmcIJi mdirjiv. (Zaključno poročilo Tonu faier»UdT5!wiru Indiaaapolie. — Afera Alekaan-dra llouata in kanealkih rudarjev ni bila rešena na 2S. redni konvenciji rudereke organizacije, katera je bila zaključena 2* februarje. Poekua, da ee ta aadeva reši na.tej konvenciji, ae ni obne-ael, kakor ee ni obnesel pred dvoma letome, in sborovenjc je bilo končsno med grmečim protestom llon-atovih prijateljev. Howat, ki je bil vaak deu v konvenčni dvorani, je bil iamanevriran in tehnično poražen od adminiatraeijc. Ho* atove akuplna zdaj egitira za izredno mednerodno konveneijo, ketera ime rešiti ne le kaneaško afero, t «m veš tudi uvesti tožno poatopeaje proti Lewieut Ako pet dlatriktov podpre rehtevo sa izredno konveneijo, eo mora leta MM. Howet, odstavljeni predsednik kanaaškega dUtrikta, ae jo Ml pritožil na konveneijo; njegov prisiv je bil v rokah odbora aa pritožbe. Ta odbor je pa mende nalašč aavlačeval llotvetov prisiv do sadnjo seje. Vae drugo je bile ključila Meyerscoughe is ruder-ake unije v avgustu 1923. Myers-cough je bil delje obtožen, da je krožil tiekovine zlobne in oprav-ljive vsebine proti Lewisu. Odaek je zaališal obtoženca in ta je re kel, dk bo andeljeval svojo agi tacijo proti Lewisu, dokler gs kdo ae prepričs, ds je v krivem. Neto je pritožbeni odsek predlagal, da ae Meyerscoughov priziv zavrže in oatane v veljavi sklep mednarod ne ekeekutive. Mycreeough je zshtevel besedo, toda Lewie ga je zafrknll, da je zadeva končana za konveneijo. Delegatje -7- večino-ma namreč — so odobrili poročilo pritožbenega odaeka, ne da bi bili ališali Myerscoughov zagovor. Potem je prišel na vrato Howat Pritožbeni odsek je porošsl, da se je bil Howat obrnil na civilno sodišče, kjer ps ni nsšel zadoščenja. Bkeekutive je zahtevala nekake račune od Howata, katerih ni dobila. Končni 'dokaz" proti njemu je bil, da je vodil "dualno organizacijo"'v Kanaasu do oktobra 1S23. Zaključek odaeka je bil: "Kansaiki možje nimajo pravice do zagovora na tej konvenciji, dokler ee na podvržejo pravilom naše organizacije. Predlagamo, da konvencija odobri naše poročilo." Howat je vstal in šel proti odru, zahtevsjo«, da delegacija eliši beeedo. Lewie mi) ni dal beeede, pač pa jS rohnel nad njim: "Aleksander Howat, kdo te je klical na to konvencijo!" Nato je Le-wis ukazal dvema rediteljema, da vrže ta Howata s odra. V tistem hipu, ko je bil Howat sunjen z odra, je zavrelo med delegati. Konvencija ae je spremenila v blaznico. Vae je kričalo navprek. Howatovi pristaši ao zahtevali beeedo, nasprotniki so pa kričali: "Nobeno besodsl Zaključite konvencijo I" V največji konfuziji je Lewie zakričal, da.je predlog pritožbenega odaeka aprejet — daai ni nihče glasoval ne za in ne proti — in minuto pozneje je Lewis zaključil konvencijo — eredi enakega kravala •kakor sadnjo konvencijo. '' Lewieovi pristali so leetitali predsedniku na 'zmagi", opozicija je pa proteatirala in ropotala s nogami. Napoeled je opozicija naznanila, da se zborovanje nadaljuje. Sredi dvorane ae je zbrala akupina delegatov in sredi te skupine js stal Howat in pobijal obtožbe, reko«, da bi bil lahko do-kasal jelovost vseh obtožb, če bi mu bU dal Lewie besedo. V sploi-ni smetnjavi je bilo talko «tati delegate, toda Howatova "konvencija" je imela precejšnjo udeležbo. Kaos, ki je vladal na konvenciji od druge arede zborovanja in ki je nekaj čaaa ugrožal kontrolo po gL odboru, ae je bil polegel dva dni posneje, ko je prišla raspreva >0 mesdni leetvioi in eaaendmentih ustave. Nikdar izza dni predsed-nika Toma Lewiea (ki je danes saatopnik operatorjev 1) še ni bUo take re volte kot je bila na aeji sadnjo sredo, ko so števci naznanili, da je predlog za poimenako glaeovenje propadel z manjšino 12 glaeov in Lewis ni hotel dovo- Sv. inkvizicija. Peter Pajzljevi listi. Cenjeni toveriš urednik! Najstarejši dokument o rimski inkviziciji, ki pripoveduje o kaznovanju, je datiran z dne 22. jenuarja 1266. Kaznovan je bil neki Rimljeu, ker je vzel pod svojo streho krivoveres. On je bil izkfjučen iz rimekc cerkve, njegova družina je bila proglašena do tretjega kolena za brezčeetno. On je morel nositi sremotno obleko, koeti njegovega očeta in njegove žene ao se imele izkopeti in ee-Žgstl Teko je rimaka cerkev izvrševala krščanako delo usmiljenja "pokopavanje mrliče v'. Ni ji sa-dostovslo, ds ae je meščevala nad živimi, ampak je Se oskrunila grobove, samo da na druge vpliva s grosodejetvi. £ Ljudstvo v Itanji je imelo vee-ki dan priliko, da opazuje in vidi, kako gnjueobno žive duhovni od papeža nisdol do zadnjega bosonogega ali ocoklancga meniha, ki je z bisago na hrbtu beračil po delell. Zato je resumljivo, zakaj je med tem ljudstvo ' naraščala mržnja do rimske cerkve. Ta mržnja italijanskega ljudstva se je izražala celo v literaturi. Dante, veren ketolik, je precej krepko udaril po tej razuzdani duhovščini, Boccaceifi Jih ne prijemlje z rokavicami in Maaeuccio opisuje v svojih novelah menihe, iti so vlačijo po deželi, takole: "Oni goljufajo, ropajo, se vlačijo, in kadar si ne znajo več pome- Sati, naatopijo kot svetniki in elajo čudeše. Eden kaže obleko sv. Vincencija, drugi pisarenje sv. Bernarda, tretji kaže uzdo Kapi stranovega osle. Drugi si naroče pomočnike,, ki so dozdevno slepi sli na smrt bolni, a takoj osdravi jo, sredi ljudske gneče, ko so jih dotaknejo z robom avoje kute ali pa z relikvijami, ki jih imajo s sabo. Nato vse kriči "mieerieor-die!" Zdaj zadone z zvonovi in ae priredi svečana procesija. Dogodi se, da nekdo menihu na prižnici zakriči, da je lažnivec. Nato na stopi tisti, ki je zakričal menihu, da je lažnivec, v vlogi obsedenegn človeka. Menih ga nato osdrsvi in spreobrne. To je nsvadna kome dija." ^ Pisatelj nato pripoveduje o ne moralnem življenju menihov in nun in pravi, de se je sam na svoje oči prepričal, da jo tako. Tistim, ki dvomijo o njegovem spisu, pa pravi, da naj preiščejo kanale pod kloštri v Italiji in pre pričali ee bodo, da je piasl resnico. Našli bodo v gnojnih jamah In kanalih drobne koščice otrok. I Takim ljudem je bilo izročeno iztrebljenje krtvovercev. Popolnoma krivično bi bilo, ako bi trdili, da ni bilo med menihi tudi poštenih ljudi. Ampak ti eo bili redki. Ako eo po nastopili proti rasu-zdsnemu življenju svojih tovarišev v kuti, tedaj so jih preganjali in maraikateri izmed njih je bil obtožen krivoverstvs. Kako se je godilo menihom, ki so resno jemali meniško življenje in obsojali rssuzdsno življenje ns papeževem, dvoru in druge jimske duhovščine, nem povedo preganjanja, ki so bila vprizorjena proti spiritualom, katerim as rekli tudi frstriceli (latinsko frst-res de psupera vita, italijansko frsticeUi della opinione, kar je po beeedilu v protislovju), ki ni- Uti, da bi ae bili glasovi ponovno L, bili drugega kot oddelek frsn- prešteli. Illinoiaka delegacija, ki ae na-Vedno ne da peetiti, je pred dvema letoma pobijala amendment k ustavi, da ae predstavništvo ns konvenciji poveča od sto na 500 članov na enega delegata. Illinoi-liani so sdsj hotsli, da pride sts • ¿kanov, zahtevajoč, da menihi žive pravo meniško življenje, in oetro bičajoč razuzdano življenje rimake dukovščine. Pridigali zo uboštvo. češ da Krist in njegovi učenci niso tudi ničesar lastovali. Zaradi njih naukov so jih pričeli preganjati Fratrieeli eo živeli v ra točka zopet v veljevo, a so po-1 Italiji in Franciji. Od leta 1318 do 1352 jih je preganjala inkvisi-Drugi dan je delegacija izgu^U*. Boj je šel tako daleč, da je bila pol dneva, ko je čakala aa P*P** 'van XXII. proglasil nsuk, Jamesa J. Deviaa, tajnika de lav- d« Kriat in učenci nieo ničeaar skege deparmente, kateri je bil j lastovali, sa krivoveratvo. To se aprejet a aovražnimi demona t raci je zgodilo s letu 1328. Ae v tem jami od opozicije. Opozicije ae Je ¡letu je prokurator rede Bonagrs-latrpala a mnogimi debatami ne(«ia is Bergena vložil prisiv proti prejšnjih eejah. Ta je bil Lewieov tej razlagi, aakar je prejel eno le-manever. Zato je odgodil najbolj!to sapora. Na čelu giboaja je bil kritičSe zadeve ae ne sadnjo sejo! general rede Miha is Ceeeae, ka — in zmagsl na svoj stari način.¡teroga je papež Iven XXII. del CETIkTMK, 7. FEBEUARJA, lttuj mu protipa pe ¿a Nikolaj* V k 1 lerejf. je Ivan ejel in pnail^t [I* «»Pov^l papja Papež Ivan XXti. j, bU j pipeže Benedikta XI1„ ki Je ^ * ,V0J«S* »trica 20. deccjT Za kardinala ga je imeS njegov atric leta 1327. Zgod i ne sama pove, da jc imel» j svetgenje po sv. Duhu prav aiila I opreviti z izvolitvijo papežev pak da so dostikrat pri izvolitvi papeža in doeegeuju časti v eerkti imeli opraviti eorodniiki »tiki. Ne amemo se čuditi, ako *o v t«. \ kih razmerah proglaxili \sakt|(a političnega naaprotnika za kriv«. 1 vcrce. Sej ae ni šlo za vero, a m pik za vladarsko moč in denar. Veri je bila le eredetvo za priUatitev I>olitične moči in denarja Vrnimo se zopet k valdenzon, od katerih se jih je naselilo prc. eejšnje število v Kalabriji, v jUg0. zapadnem delu Italije. V letu l:}4« jih je tje privabil Kalabreiki spod in jim obljubil popolno \er. ako svobodo. Kasneje so «e naselili tudi v Apuliji, v neapolitamkem kraljevstvu in. v Siciliji. V zaéet- ! ku so opravljali alužbo božjo na domu, v dobi reformacije %o »kil- 1 šali zgraditi avoje eerkve. S tem ao pa obrnili naae pozornost rim- i ske cerkve in pričeli so jih pregi. ' njati. Poelali so proti njim velein-kvizitorja kardinala Alejandrina. ' VaWenze je veet o prihodu velein-kvizitorja tako oatrašila. da M bežali tf gozdove. Zdaj ae je ri«. ¡ ska cerkev poslužila svojega iU-rega orožja. Posvala je poivetno oblast v svojo službo in podkralj je izdal razglas, v katerem je na* znanil, da so vsem jločincem, kis-težem, rokotaavhom in rokovnja. čem odpuščena vsa hudodelitra, ! ako se podajo na lov in zatiranj« krivovercev. In zbrala ze je j malopridna družba — tatovi, mo-rilci, roparji, klativitezi, rokov, i njači itd. —, da naatopi proti val. i densom, kot se je to zgodilo v Pi* j jemontu in Provenei. Ta rokovnjaška drhal je z ob. ljubami z vabi j ala valdenze v ivo* ' jo past, nakar jih jc pomorila. Pri teh umorih so se dogsjsli stra- ' šni prizori. Živim ao trgali črevs 1 iz telesa, druge so polili a smolo ' in jih javno eežgali, druge ao go. ] le bičati s verigami, ali ao jih ps Ži^e odrli, sopet tretje ao pobija- 1 li z gorečimi poleni. Vršili ao m tski prizori, da se pero ustavljš ' jih dpfrttt ^ tKHfi*»«-! ♦ '♦'"-"I ^Te grozovitosti niso ie nič r, ; primeri s bestijalnoatjo, ki je bilo izvršena v Montaltru pred fo* vernerjevimi očmi. Osem in osem-deeet jetnikov so imeli zaprtih T majhnem nizkem proetoru. Prišel je krvnik in zagrabil prvega za glavo in potegnil iz prostora. Siromaku je ukazal, da mora poklekniti in na to mu je z nofen prerezal vrat kakor kokoši, dz je kri brizgnila na vae kraje. Zakla. nemu siromaku je vzel okrvalje-no pokrivalo in ga je dal drugi žrtvi na glavo, nakar jo je zaklal Tako so bili jetniki pomorjeni drug sa drugim. V Kalabriji so ujeli in na smrt obsodili 1,600 valdenze v. Nekj očividec iz zprematva kardinala Alexandrina poročat "Preden m je prikazal monaignor so oaemde-aet oaeb Živih odrli, ki so se zopet vrnile h krivoverstvu nsto so jdt presekali na dvoje in njih ostan-ke ao netsknili na kopja v raída-lji šeet in trideeet milj ob vojai-ki oeeti. To je služilo, ds se kato-liška vera utrdi in da ae zelo zrni-jc krivoveratvo." To naj za eskrat zadostuje o inkviziciji in njenih grozodejstvih v Italiji, ker je potrebno, da k aeznanimo s poslovnim rodom «v. ofieijs, da bolje razumemo sv. is-kvizicijo in cerkev, ki jo ja »Postavila, da okrani svojo moč. du-hovno in posvetno, nsd ljudm» - i Te pozdravlja Tvoj prijstelj -mm Pajselj. Likvidacija Goriške jo bila a novim letom izvrtana In njeno preoej velika pre-moženje ja komleija rnadeUU In sioer ja pripadlo štiri petine pre- zapreti v Avignonu, is katerega je Mika pobegnil v letu 132S s avojima tovarišlma k I vCT^eckerboardakega I grs<-oo letalo je imelo pU-^o r.a tri ure v zalogi. Na- tretja azijske ek špedicije s bo-tirni najdbami. Med njimi je bilo tudi nekaj dinozsvrovih jajec, ki jih dotlej ie ni videlo človeško oko. Po njegovi teoriji ni Me to po S s, vedno ni b»Io ne ■ o letalu in obeh le- Celo noč ao gorele oego Mongolija aibelka ¡^SJTna vderiiša. StevR "rti«. w> na avtomobilih preje deželne ceste okoli čika- ou Bfhta. je bilo »^ejno težav- jf Hiiciui metel divjal ne človeškega rodu. Dokopal ae je do sledov, v katerih utegnejo biti okamneli oatanki prvega človeka. Mr. Andrews je dejal v ponde-ljck, da ae bo prihodnja ekspedi-eija, ki se napravi na pot v meae-Liano" eelo noč. Vsa pota so «g. i?u Juniju letos, posebno pečala s T Zameti si bili vsepovsod Usnjem okamnelih ostankov pr- m. ¿a w«i r človeka. fct.jt» v otiro in napotje.J ^ ^^ .,«» Tvn VTAno evoluciji in tako iakušala rsijaz- POK^»,,. «.„v » " 1 verigi zgodovine o človeškem šiv ^ ni - V Chicago na-l^f. v Mongoliji že . dveh "lakih,!14vi|tJ? vpllv ** ,p*r mni|ktj ^ ^^ r§j „ Pred kakimi triindvajsetimi leti je predsednik Ameriškege ns rOEKlCKI ZAKON V IOWL ki Moines, Iows. — uu* t je sprejel novo ženitveno tavo, ki določa, da morata že- in nevesta pokazati poslovnega muzejs v New Yor- »pričevslo, da sta *Urava,|ku genry ¥Mit]A o*orn pri- Šel s idejo na dan, češ, da priha jajo človek, višje opice in druge šivalske eknpine is osrednje Asi j^J«' To teorijo zo sprejeli znan fcru, 6. febr. - Kakor izglede itvenlki Btapioino, in Andrewze * to Francijiravno ta teorija napotila, da je ^ prekopavatl mongolske pla dno ae smeta poročiti, troja odneha v Palatinatu. Anglije, in prenehala podpi nrmáko »e paratiste v pranju.1 nj"ave', kolikor je n£\ in'zssle dil doslej okamnelih ostankov, so glija zahteva, da Francija do- jevratek^^emškte civilnim | ^ pwiUri> ^ bi TMbovtU tudi človeka, zakaj dezet milijonov let Ji ~. ^ .. »egejo nazaj in še več. Ali ao lo fm^tii. Direktor IrsncoskcLlnje ,n oko§tjt aiovekovih pred trnje politike Pcretti Della|nikov> ki „ Uvlli ^ xemlji veke in veke prej, ko sc je človek spu stil z drevesa na tla. ■ Ena fcrvik lobanj, ki so jih na šli, je bila one preživeli trieere tops; ta je najetrašnejšl in naj gršl vseh trlrogstih dinozavrov •Njegove kosti so našli v Amerik . »jwt belogardistov obsojenih ta nobenih eledov pe ni bilo, od jo včeraj konieriral z [leikim poslsniškim nsmestui-in ae v principu zedinil« da Kemèiji prepuste proste roke alstinatu. O stvari bo še od- tl Poincarc. na imrt v Sibiriji. «oskvs, 6. febr. — General Pe- ijsjev, ade za kod je prilel, dokler nI šU azlj Iska ekspedicija kakih 2,000,000 let nazej na njegovem < rodbin bivši poveljnik bele|gkem dreveeu ter reskrila ostsn oaza Kolčakove proti-in Pf P . ke enega ustsnoviteljev njegove olucije, m dvsjset drugih La plemena ne Mongolakem, kjer Krtovih častnikov, je bilo v«e- kekor domnevejo učenjaki, ži obsojenih na smrt pred SOV-I pred kskimi xlesetimi sli dvs wl'Acem v Citi, 67 obto- najetimi milijoni let. Je pa prejelo zaporno ka-Smrtna obsodba še ni bila iz-1 Urtaja odgrimila igralen glivo iVpelijsjcv je apeliral 1 01,1 ln n"Jbrž dobi- | Ri», 6. febr. — Ko so tu včersj .., . hoteli filmireti sceno v igri "Quo »Mnuka preiskava v Berlinu) vedle", ketere kaše, keko so divjo gre h konou. | tvtTl trgele krlstjene v Kolizeju I in za katero je ravnatelj igre pri .!" ' G f«br. — Komiaija, Id pravil dvajset levorln več tigrov «kuje beR nemškege kapitala jc levlnja nenadoma planiU miaov, ki niso prav nič naklonjeni loljševizmu, ki pa so se pohvalno izrekli o največjem revolucionarnem voditelju na zvetu. To Čitamo v tedniku "The Literary Digest", ki je nekskano zrcalo uredniškega mnenja najvplivnejših ameriških mevnikov in političnih revij. Ta list je zbral precej odlomkov u-godne in neugodne sodbe o Leninu iz raznih liztov, in videti je, ds e bilo ugodne sodba velika več to t pa neugodne. "Največji moš vseh časov ln dob," jc vskliknll Hearst's International Magasiue. "Nenavadno nederjcu mož velikanakim duševnim obzorjem, ii je vtelesil svoje teorije, kar ae >red njim še ni poerečilo nobene-nu Človeku," je piaal Arthur Brizbene, eden nejslovitejšlh in nsjbolj čitanih člankarjev v Ameriki. ' Mož izredno velikih zmožnoztš, resnično redka oaebnost, železne volja in značaj, velikan na duhu, gora eneržije, nenavadno velik voditelj, Čudovito vztrajen človek, koloaalna osebnost stoletja" — tako iu enako ae čitaje komentar ji, ki odtehtajo z lahkoto ploho psovk in intamnih sramotenj, s katerimi so ponovno razgalili svojo nizkotnoet uredniki ultrareak cionarnih cunj. NOTICE IZ MSIM Ponesrečeni delavci. Na atavbi hiše Okrošnega urada sa zavaro vanje delavcev je padel delavec Ludovlk Cankar z nekega odra in se tsko poškodoval, da so ga mo rali oddsti v bolnleo. — Tesgr Jo. šef Burja v Kemniku se je vsekal po levi roki in nogi in ima težke poškodbe. — Tesar Frsnc Barbič v Grobljah pa ze jo vsekal v levo goleti. — Kovaški pomočnik VU Barovič v "Sevnici si je kovenju težko poškodoval desno roko. Tessr Karel Matičič v Slov. Bi strici se je pri tesanju težko vse kal v desno nogo. — Tesar Anton Mek na Savi pri Celju je pedel na neki ploh in ai zlomil veš reber. — V tvornicl sa dušik v Ruše h je pedel delevcu Merku Koscu ns nogo vsllk kos karbida in mu zmečka stopelo. — žeger Anton Pobija pa se je rsvnotam teško obreza na krojni šegi po levi roki. Odde so ga v mariborsko bolnico. —-Mirko Holzmsn, delavec v opeke r nI v Kosezah, je padel na zmrzli tleh pri čemer ae mu je razbila zteklenlca in ae je nevarno obre zal po deeni roki. — V tovarni usnja "Indus" v Kranju je pograbil delavca Jožefa Baželj valjarirtro-ja za valjanje kol ln mu zmečkal lavo roko. Pri gradbi železnice v Ormožu je uderil delevoe fttefa-na Vrbnake železen drog po glavi in remi. Mož je tqŠko poškodovan. — Delavca Pavla Horvata pa je udaril drog po glavi in ga tudi nevarno poškodoval. — V tkalnici Dcetor in drug v Meri boru je sgrebil valjar stroja delevca Josi-ps Lešnika in mu zmečkal desno roko, da ao ga morali oddati v bolnleo. — Delavec Andrej Wo-chel v Mariboru je padel teko ne* rodno, da ai je zlomil levo roko v zapestju in ao ge morali oddati v bolnico, kjer ae zdraVi.—V pepir-niei v Ooričanah pri Medvodah je D*bau "ari* ... ----■¡»VI US IjUILMW ....... . "k ndsree ze medne- itrill0gUvi sedanji parlament in vpoatavi sure menerhlstično usta vo. Vlade v Berlinu ni vznemirjene. Vojni mlniater Heeekt pravi, da so čete nerodne garde zveete vladi la ae ni bati kakega puèa. ' 'rtncoeW zbomiei '»kljnčene. m* f-br. - Debate o ne-Wl■ " programu in fina.if- V^oruuh je bila včeraj zak- ¡Tn* » 'homfct r V. mik s v Is« Is r^f ^ensgi „evo noto. v C, 'le franeoake obla i ^ nemškim aivU- r^tikem v Porarj« in Pa Jakobu Oberweldcrju k Komp. \ Domialah ae je a bodel delavec Lovro Flis z žebljem v uogo. Mana ao mu je infieirala ia je uevar-ua. — lasnemu delavcu Jožetu Kralju je padel pri leaui indtutri ji "UorjanciV v Ko vem meatu težak klod ua levo reko iu mu j«» zmečkal. l*ri gradbi železnica v Pavloveik pri OrmožU je pedvl delavcu Tomo Oribenovu voaičekl z materijalom na levo nogo in mu jo zmečkal. — V zalogi pive "Laš-ko" so zmrznili delavcu Martinu Cehu pri apravljanju ledu val prati na rokah in dva prsta na levi nogi. — V tvornici stekla v llraat-niku se je steklar Josip Žibret pri stiskalnici obrezal po deeni roki, rena ae mu je infieirala. Ravnotam ve je obrezal mizar pomočnik Vi> ktor Gor j up na stružnem stroju m vseh .prstih deane roke, vezal-ta PerŠič Valpurga pa je padla ln ai Izpahnila levo roko v komolcu. Družinska razmere. Sprla zta zo dne 1«. okt. Ivan Jeraj, zcmljak v Smledniku, in pa Joaip Rozman, aicer zaredi neljubega vmešavanja v tuje družinske razmere. Kot običajno, je imelo tudi to vmešavanje zle poaledioe. Pogra bil je Jerij srednjo veliko sekiro in udsril Rosmsna po glavi in bi ga bil gotovo ubil, da nI ta udarca toliko preatregel, da je padla aekira na glavo poševno. Vrh te ga ge je udaril s sekira Še po ste gnu. Le z oziram na priznanje in >a vpoštevenja vredno rasmere je >11 obsojen Ivsn Jersj samo ns tO tednov težke ječe. Gozdovi v Sloveniji. Slovenija Ima 673,000 hektarov gozdov (41r"> celokupne površina). 1491 ha gozdov je lazt države, 14,208 ka verakega fonda, 28,847 ha led posameznih občin in 629,651 ha v privatni lastnini. Pomanjkanje Poštnih znamk več ell manj ved no primanjkuje, in zioer ne le Mariboru, temveč tudi drugod v Jugoslaviji. Dr. Tomšič v Martbo ru je dobil pred kratkem pismo iz Uakovca z napisom "Poštnina plačana v gotovini". Roka roko umiva. Mesar V. 0 v Mariboru sa je pred nekoliko ftaee seznanil i uskim dekletom, ki je bilo saposlsno v tkslnio Doetor in drug. Njena teta, že na iavslide Hiršmana, je fanta pri-stsršlh dekleta slsbo opisala vsled čessr je moralo doklc do mov.in jc zapustilo službo. O. bil ssradl te usluge HlrŠmanovc žene tako razjarjen, de je njene ge može, ko se je v petek vrača z drla domov, napedel na eesti ln gs pretepel do krvi Zločinska mati. Pred nekaj če som smo poročali, da je pobegn Ia od evoje matere Kristino Logarjeve v Ljubljani, njena 15 letna hčerka Kristina PeČever, otrok iz prvega njenega zakona. Deklica ze je vrnile iu ko jo je polioija prijele, je dekle izpovedelo, da ne mars biti všč v Zegrebu in da se ji je vle£ugersko življenje pr studilo. V to življenje pe ste jo vrfls njen očem in njena lastna mati. DeMle je povedalo, kako sta jo prodala prvemu ljubimcu ki je plačal precejšnjo vsote. Po prvem koraku jo dekle psdslo in doms js postsle skrivne beznics kjer sta se očem fn msti ns stro ške svoje hčerke večkrat prav dobro zabavala in cuhale, račune ps je plsčevsls hčerka. Pe tej ispo vedi js policije obe eretirale. Po doljšl preiskavi js isročil pol. pre-iskovelni urednik zločinsko ms ter v zapore dešelnege sodlššs njeno žrtey pe so posleli v boln eo, ker je spolno bolns Prijet pustolovec. V Ljubljsn je bil sretlran paztolovee Kerd nsnd,6vele, ki js opehsril svo šes nstekerieo pri "Roži" skoro ze AOOO Din. Po prestsuem z s po ru se ja klatil dalj čaaa okoli. V Zsgrabu je dobil spolno bolezen ln je morsl iti v bolnleo. Tsm je ukradel nekemu sobolnlku 1785 Din in je pobegnil v Ljubljano, kjer je ostsl pri materi le par ur, Pobegnil je z Slovefiska Narodna Uiumv^M a» uril« Podporaa JeJiitl Uktfs. it. »00? « grfevt IIM»»*». CLAVNI STAN. taiT-lO »a LAWN DALE AVI., CHICAGO. ILLINOIS. Irvrševelni odbori UPPKAVNIODSKKi Pr^Mdalli Vi«M«i Calakar, a«darW»«dalk Aadraw VUH*h. R. P. O» T. •¡N ai. p«.. f». t«)ntk aUllWsw Turk. »U. N*«lk, StST-SO »a. UweAala Ae. CUMMtDk 4 , VZHOONO OKROftJEi J.«.k AmWOMk Re« SM, Maa% SglJ^ ^ ZAPADNO OKRORJEi AM^^Sl^Rl^fosfC»^. lUu. aa jegaaapej Naa RaiSi R#s 140. Rabi, NsSh aa SSOSOnOaRam Mik« Uf l MU a. WlMkastar Ik, Meeeey^ Mtak Nadaorni odbori __________ sesa W. Nth t«., CMeeae, Preak Unk aair Pm*w O. WttUa» tltHn 04R4 K Oete M» CUvalaad, Okla. Združitveni od bor t Pfadsad»lh< Piaaik Aleš, IIS4 g«. Crewfced Ava. CblMga, IM. Mba Of**, sasa w. zatk a«H cm«*««, iil Jas. Skuk, aea« Orto« Ct., CbfdaaAAb. ' VRHOVNI ZDRAVNIK« De, P. J. Ksea, asss ti. Ctak Av^OsvSlaaš.O. POBORW-Rarsapeaisaaa a gL adhswilkl, U delajo v glat VSA PISMA, ki s« MaalaJ* aa jaeU st- prašaaj^Mm sejadsfOi -H» e» '"-«'J- je zmečkal ln polomil kotel deano nogo in so ge morali oddati v eelj Atene. g. febr. — Novi minietr- sko bolnišnico. — V tovarni A predsednik Karfendsris je Westen se jo delavka Lueije Kre d i v Ljubljani, v Bohinju in Su* Šeioberku. DoaedaJ s« ja ugotovile. de je ukradel v Zagrebu dijaku Antonu HentlAu 1000 Din vred Povest itirigi mdir|i, (Piše Anton Rochar.)- (Dalje.) V skupini ae naa je zbralo de« vet mož, dve ženi in moja otroka ter šestnajstletna gospodičns, ki pa je danea že mati več odrastllh sinov ln hčera. Tudi moja sta odrasla že devno. Sin ju žo odsluženi ameriški vojak, Boril ss je tudi on v zadnji vojni na ameriški strani, danes pa je imetnik velike avtomobilske popravljalnih, kjer opravlja mehanična dela. Dekle ja tudi še dolgo omoženo z našim rojakom, ki je uraduik pri dru št vu št. 7 S. N. P. J„ torej gospodinja ugledni družini. Izplačati smo si dali mesečni račun, kolikor smo imeli zasluže nega ln odrinili smo proti Amerl ki. Dne 19. uiaja 1M)I. Nino sto pili na vlak v FUnfkirchenu. Ve bom opisoval potovanja, ki je vsakemn kolikor toliko znano. Preko morja nas je pouesla po nostis, lepa bela nemška ladjs "Ksrlsruhe", ki ja izkrcala lftOO ljudi na obrežju Marylanda v Bel-tlmoru. Bili »mo priseljenci naj* različnejših narodnosti iu i skupina je bila morda mod vsemi šc najbolj vesela. Dns 0. junija smo pristali, pa nbmo čakali dol go na ledji, že so nas tirali veti, kar smo v resnici težko pričakovali. Pri izhodu z ladje je atal kapitan na eni, a na drugI strani neseljenižkl komissr. Vssk mimo-Idoč potnik je morsl dvigniti roko v znsk slovesa ladji in obenem v znak pozdrava novi domovini. Čakale na* je preiskava pred na selniškimi uradniki. Malo težav je bilo. U rekli so nsm: "Ker imstn malo denarjs, boste morsli pridno delstl, da boste ksj zaslužili." Odprli so nem velika vrata iu vstopili »mo. Na obrazih v Mih se je bralo prese-, nečeajr. Obut rim Ii «mo pred've. likim kupom jabolk In hrušk, grozdja iu orehov, kostanja iu klobas, vsakovrstnega peeive iu kruh», H'* "f* f" villkegs soda jaboUuika. Najbolj srna ae Att dlii díáeéemu svežemu sadju, ker ob tiateai času v K v ropi ui bilo dobiti uikaksva svežaga sadja veš. Pa »mo »i ga um privoščili in se preskrbeli 4e za potovanje. Dalja mu o prilli do banke s številnimi uredniki, kjer pa delavci oUato imeli kaj prida P"»ls. da smo končno ¿skali samo še na od hod. Odbila je ensjsta in tedaj je vrater prW-el kllesti potnik* (»roti Ckiraru in Cb-velando. 1>oma-lega zadnja je bila neša skupina Rajti na vrsto amo prišli šele ob devetih zvečer, Ko je vratar zakli* sal "Irwiag". smo j*»he«eli hitro svojo prtljago in z ropotom ob pre^rnjen! s teftWm selenim pil-šem; s stropa eo vlaele velike svs« tilke. Kar m je nekdo oglaall, da smo se zmotili, ker to je kupe prvsga resreda, msdtem, ko Ima-tuo mi vosna liste u tretji ras» \ red, Zopet smo še sašeU pekatl doli po stopnleah, da al poiščemo drug vos. Zagledal nas je moš s balo čepioo, ki pa naa je nahrulll, da moramo takoj sopet nasaj na voz, ker drugsče ne bomo imeli prostora. Začeli smo mtt kaseti naše 'bslste', da se glaeijo aa tre* tji razred, on pa nam je sapove* del: "Marš naaaj, kamor vam je od- . kazano.'' Sprevodnik je šel še eo* nami in nsmigullt "Ali mlalite, da se bosto tu v Ameriki voslli po svinjakih ksrsh sli volovsklk hle-vihT Tu v Ameriki ss vosi delavec kot gospod. Zsvsemlte svoje prostors in mirujte, kajti vlak bo kmelu odpeljsl." V treh minutsh, komsj smo ss ^ nekoliko nssljsll udobno oprem--Ijcnegs vozs, še Je lokomotiva ' potegnils. Neksko ob ensjstih sta na tretji poatsji vstopila v nsš kupe ! človeka, prvi kakih 25 let, dragi pa petdeset. Govorila sta jesti, ki ga nismo razumeli. Bilo je brŠ-kons anglsško, a snsla ata tudi nemško, kolikor ss Je dognalo pozneje. Nists še dolgo sedela, kat izvleče mlajll listnico is lepa. Za- , čel Je šteti denar, starejši ga je gledsl, ml ps tudi vsi. Ko js prs-uohsl s štetjem, je spravil sopet ' denar v listnico In Hstalso v žep, ) iu nI trajalo dolgo, ko je ssspsL , Stsrejšl potnik je zsče) s nami go-voritl nemško. "Ta je moj ein," je » rekel, "V Chicago ee peljeva na i svetovno ramtevo. Videli ete, ke- j ko ja malo vsrčen, jss bom pe praatrašll, da bo drugikrat vedel, kako se mora skrivati denar." Medtem govorom je segal v lep mlajšega in Izvlekel denarnleo. Vtaknil ai jo ja v svoj žep s RSj-lepšo mirnostjo In neto pa Issto-pil ns prvi postaji. Kmalu nate se Je Zbudil mlajši moš. Povedali smo mu. kaj nam j'- pčavil njegov »premljevsler. Tudi ta moš je znsl nemško. Polipa! M >e po šopih, s bili so prssai. Pa pravi preti nsm "Ts mol nI moj eše On je lofmv prv» vrste, a ša nocoj se •nldeve in tiral gs bom v roke prsviei." Izstopil je la ne drugi pONlsJi. i Oprezno»! j« zbudil v ne» ts dogodek Iii »klenlli »mo, de amra i den nes vedno bdeti ter čuvati. Hieer uismo imeli denarje ter se ae denar nismo ball, ali veliki kup prtljage smo«imell ter se saaJ bali, Imenovali smo torej enega čuvaja, kar Je rad prevzel. - i» ******** sa ^^^B^H^^iH^pHm^^p Drugi p» »mo polagoma po«pal!. Ne vete, koliko česa s«m spel. ako M>ie ae sbudil, so val lepo spali In ¿iivaj še najlepše. Prav je itere dil. aem »i mislil, kajti kdo bi neki čakal n« naš« ponošene cunje, Tudi sam m m le mirno se spal, (Dalje prihod n JM.) list jo oprrte*» ttedežl Kdorkoli ima kilo, molki. i«n.k« naj pil« m w, d, Biao, t6 C. Miial Adam« IV. po proato poakuiao iS hM polotit« to m kilo la ukoj a milico krčiti ia vl.ii akupaj toliki,i priln« Mino naravno «Sraviti bm podlogo aii obvete in patov i po*taa| potnkal. N« aaaamarite pitati m to »ia*fco povL^no tdravljenj*. tuli li Vate. kita TTT n« Mi. temu no.Hl ( y«o avo j« livljenJaT č«mu trpeti to atIT Oimu »tati v ataJri n«varaa(S balo kil«, ki Jo pooi.al« t« tttate m «i jako miaoT Procejlnje »lovilo m« jo 4noono v nevarnost i. ravno radi Ua Jih kila a« koli In im »adrtuje od tJk nosa dola. Mlto po pro.to pok* Jo jroanltoo ludovito in J« pomagala i viti te kito, M J« ateairala valikoat U boHk »olkUi poatl. Fo.ku.iu to pil kaj. atakite ta kupon. srtx '^-Jti'.ir, MjATTA waaimi» •< •If Ma IM A«. W '«• ° PROSVETA Zaposlenost v poedtoih državah. Izgled za tekoče leto. II. V naslednjem nadaljujemo pregled, ki ga je Department of La* bor objavil glede sedanje in prihodnje zaposlenosti v poedinih državah: New Jersey. Opaše se tačaa neko sczonalno pojemanje industri-jalne aktivnosti. Očividno pa je jako malo nezaposlenosti. Indu-strijslni in delsvni izgled za leto 1924 je jeko ugoden. Hploh se mi* ali, da bo tekom tege leta potreba po vseh vrstah delavcev ravno tako velika kot lani. Zlasti bo velika potreba po delavcih v stavbeni stroki in za jame gradnje. Farmarji so nekoliko oplaieni radi slabega lanskega uspeha. Zdi se, da nekaj farm bo zapuščenih, ker je težko dobiti poljedclake delav-ve. Mew York. Radi zimeka sezone je sapoeleoost nekoliko pojemala v nekaterih industrijah, ni pa nikjer v državi velikega vprašanja nezaposlenosti. Pričakovanje glede induetrije in zaposlenosti sa tekoče leto ae pa smatrajo za izborna. Jako verjetno je, da tekom prve poloviee tega leta bo povpraševanje po vseh vrstah delavcev ravno tako veliko kot v isti dobi lanskega leta, in bo morda še večje glede nekaterih etrok. Nameravane etavbene gradnje že presegajo one lanskega leta in je prav sigurno, da vsi ljudje v gradbeni etroki bodo imeli poltm dela, čim preneha sedanja eezo-nslns nezaposlenost, ki pa ja letos jako majhna. Oradnje eeat in občinake gradnje bodo zaposlova- le veliko število delaveov raznih strok. Ohio. Dela u v vseh industrijah razun v ouih, ki ao le »ezonal-nega značaja. 1'rav malo je ne-zapoelenoati. Stavbenih gradenj bo letos še več kot lani. V rudar-eki industriji pa nc izgleda posebno dobro ze najbližjo bodočnoet j ta industrija obratuje sedaj le 50 odst. in mnogo rudnikov je popolnoma zaprtih. Cestne gradnje po državi se bodo nadaljevale, kar pomenja delo za mnogo izurjenih in poln izurjenih delavcev. Farmarji so imeli precej uspešno leto in njihovo razpoloženje glede bodočnosti se je spremenilo od pesimizma do precej nadepolnega pričakovanja. Radi lanske težko-če s ud in jen jem poljedelskih delavcev se farmarji nekoliko bojijo obdelati več zemlje; posledica utegne biti skrčenje nasevov v nekaterih delih države. Zaposlenost bo brezdvomno stalna; n*> bo ni velikega pomanjkanja delav. vee, nI velike nezaposlenoeti. Izurjenih in neieurjenib delavcev je približno ravno toliko, kolikor jih je treba. ■ , Pennsylvania. Tekoče leto dobro izgleda, zlasti v stavbeni in-duatriji in javnih gradnjah. Delo v jeklarski induatriji pa je poato. poma pojemalo. Ravnotako v in-duatrijah, ki so Ž njo v zvezi, kot v premogovnikih, livarnsh itd. Naročila za stavbeno jeklo, ki naj služi sa letošnje etavbene kon-ntrukeije, bi morala pa vzpoatavi-tl Jeklamo induatrijo v normalno stanje, kar se tiče produkcije in zapoelenosti. Teč a* je opažati nekoliko nesapoelenoati, večinoma radi običajnih aezonalnih vzrokov. Oni ki so zgubili delo, so pa večinoma popotni delavci in črne!, ki nc iščejo zopet dela, marveč ee po zimi ae^ijo na jug. V antracitnih premogovnikih se dela v polnem • c bsegu. Pričakuje se, da sedaujs produkcije in ¿apoelenost v istih bo nadaljevala tekom vsega tekočega leta. V bit uminoznik • premogovnikih pa bo več deUj'.čim se razmere v jeklarni industriji zopet zbeljšajo. Oradnje državnih cest bodo zaposlovale veliko maso delavcev celo leto, kakor je to bilo tudi lani. Farmarji so konservstivni glede izgledov za tekoče leto in bržkone se bo ssse-jelo manj žita. '' Texas. Tu je jako malo ne za poslenoett. Le toe dobro izgleda za delo. Izvzemši morda premo garetvo in delo pri petrolejevih vrelcih, bo dela za vse vrste delav cev še več kot lani. T' Utah. Potreba in zaloga delov* nih moči se približno pokrivata. Induetrija dobro obratuje fn za letoe dobro kaže. Potreba pd de leveih bo ravno tako velika kot lani. Pričakuje se zboljlenjo poljedelskih prilik, Mar pa jc od-visno od tega, koliko poljedelskih delavcev bo na razpolago. • Washington. Tu je le toliko nezaposlenih, kolikor je obdano po zimi. V industriji, poljedelstvu in sploh so izgledi za tcjtoee leto jeko dobri. Leans industrija, ki je ena izmed najglavarjših obrti v tej državi, ae stalno opreylja. Induetrija lososovih konserv stoji sijajno in bo potrebovala bržkone ie več delavcev kot lani.' Večjo zaposlenost -je pričakovati v vseh industrijah. Izurjenih delavcev odločno primanjkuje, zlasti v lesni in jcklerakl industriji. Vendarle bo neke j nczapoalenonti te kom januarja in februarja vSlčd sezonalnih vzrokov. West Virginia. Sedaj je v več mestih nekoliko več neizurjenlh delavcev kot jih je treba, in to vsled sezone.. Ali tekom leta, bo potreba po neizurjenih delavcih j rerr.o tako velika in bržkone še večja kot leni. V stavbenih in cestnih gradnjah bo veliko dela. Rudniki v tej drŽavi pa delajo jako počasi. Ceni da polovica premogovnikov aedaj popolnoma počiva ih oni, ki so v obratu, delajo na polučaa. Iladitega je bila ! precejšnja nezaposlenost med premogsrji; kakor vse kaž*, bo tekom leta približno ravno zado-j ati premogarjev za potrebe te industrije. ** Wisoonsin. Tu jc malo neza-poslenosti ln, kar se tiče dela, tekoče leto dobro kaže. Morda ne bo letos toliko gradenj kot lani; nezeposlenoeti pa v tej stroki nc bo. Za cestne gradnje bo potreba več delavcev kot lani, ako sc ho£f izvršiti nameravani program. Farmarji ao imeli srednje dobro leto; obdelalo sc bo letoa ravno toliko zemlje kot lani. Wyoming. Tekoče leto dobro kaže, zlasti y petroiejcvi industriji Instalacija desetmiljonske e-lektrični* naprsve v Sslt Creek petrolejevem polju pomeojs več dela sa mašiniste, izurjene, polu-izurjene in navadne delavce. Cestne gradnje bodo zaposlovale velik: delavcev. Farmarji niso tu imeji nič kaj dobre letine, delopi« radi slane, deloma radi pomanjkanja poljedelskih delavcev. (Poročila, ki jih prejemamo od dopisovalcev ia vseh imenovanih držav, govore povsem drugačne. Le malokdo piše, da se razmere o katerikoli industriji boljšajo. — Op. ur.) ČETRTEK, 7. FEBRUARJA j GOSPA SILVIJA. Spjsel IVO SORLI. (Daljo.) — Že zopet ti je na poti tleti moj soprsn, ol v «-Ne bodi hndobna, Silvi jal Saj pravim, da haaš vsaj ss ksko operete dovolj glseu in tudi vsegs drugege. Tods kakor bi bila čes vse ponosna na seetro resnično umetnico, tako bi bilo mene in papana .. . ds. in tudi mamo sram, ako bite videli, ds---». •• w Km, res krasna sestra t še nisva po tolikem času pol nre skupaj, pa se še spet prepirava. Ampak meni eo ne ljubi več t napravila bom, kakor ss bo meni adelo in če se tndi vsi skupsj črno oblečets. Vi po svoje, jss po svoje! Kake talente pa imam sil ne, to je mojs stvsri Kis js molčsls. Resnično «e je bila veselila svidenje. Zakaj čeprsv jo je nekoliko skrbelo, ds je s ssstro dogodilo ksj nensvsdnegs, je ven-dsr upsls, ds jo bo našla reenojšo ln posebno tudi pohlovucjšo nego doslej. Ali kskor ae je dotaknila tistih posebno občutljivih etrsni, je vi-delo, ds ima še vedno stsro Silvijo pred aeboj. Olej, Um atojl pri oknu. Gleda temno ven in je rssžaljens, ker ji ni rekle, ds js kskor ustvsrje-ns ss sijsjno umetniško ksrijero. Počaal je vetala. Tu pa je zapazila, da je sestra raklo zardela in potem smehljaje se nekomu odadravlla. ► Kis je pogledala dol ln je zagledala na cesti Stegerja, ki je sestri še enkrst poklmal. v . — To je dr. 8teger, ne t je rekle Ela. — Da. Kden še najboljših. Vsaj ksvalir. — Tak, kateri sna kaj prijetnega povedati f ae je a rahlo ironijo naamehnila Ela. — Da, In kateri zaradi tega še ni tepec. Celo jako duhovit človek je Stcger. Ampak bodi brez skrbi i aaradl tega nič manj zopern od drugih. Ce bi ga našla vaaj v Ljubljani, bi se mi zdel krs-aen človek, tu pa je le še toliko neprijeten, ker . .. ker ne apeda aem. Kakor tudi ti ne, se je Kla skoro prisrčno za* amajala. — Kakor tudi jaa ne I jc resno pokimala Silvlja. Zdaj pa pojdiva malo dol h gospe, ¿e ti jo prav. Vem, da je že kaj pripravila, če te je videlo. — Seveda me je. Saj sem stopila najprej njo posdravit. Tudi ona mi je rekla, kako ai vsa ia* premen jene. Toda sdaj sera potolašena: prav nič niai. Vedno atara Silvicat — Ti pa atara . « . atara strojna puška I Pa nič ne de — mene ee tvoje krogle ne primejo! Zaamejala ae je in odprls vrsts. Kis je sto-pile molče nkozi nje. II del 1. tiosps Silvlja je sedels pri mizi in pušila, gospod Atenca je skoro leftal v nizkem stoličku v kotu Ns prvi pogled se je videlo, da vlada med obems neprisiljena intimnost, a tndi nič hujšega Oospa Kllvija je zmajala a glavo in je rekli : — Ne vem. aH govorite »eau» ia porednoeti ali--- — Ne. v resnici i sdaj govorim reano ia ia globokega prepričanja. — In kje ete si nebavill to lepo prepričanje! — Opeaujoč miaerijo dragih eeveda. ko aem. hvala liogu, še ne morem imeti teh bridkih izkušenj — In ate torej prišli do vere. da prav vaak moški propade, «Un se oženit — Tega nisem trdil NUi ne. da vsak potem nazaduje. So slučaji, ko celo napreduje. Ali to. je: nikdar, vsaj normalno ni to krivda njegove že-ne. Ako pa propade, je to večinoma njena* sa* aluga. Ooapa Silvija je sa hip pomolčala; potem je rahlo atresla s glavo in šivahno povzela, kakor da se je napoaled odločila t — Ne bi hotela o tem govoriti in še najmanj aamo sebe hvaliti, toda treba je, da vaa izpreobr-nem, goapod komiaar. Poglejte le mojega moža: da ni bilo mene, še denea bi bil — — da kaj b! bil zdajf Pači okrajni sodnik bi ic bil. Tako p« je z že nad trideaetimi leti postsl doktor in je zdsj že dve leti ugleden advokat. • v. *q , — Hm ... in miallte, milost iva, da je sšra* di tega kaj na boljšem f je zeprašal oni čez hip s nekoliko obotavljajočim se glasom. OprostitO^ toda tudi jaz branim le svojo teorijo ... - Ona ga je nekoliko saČudeno pogledala;' potem js rshlo zardela in jé rekla i — A, da, vi ste aami uradnik. Zadela sem torej nehote nekako v živo, Čeprav nisem nameravala --— — Motite sc. To me res ni zadelo; in brez drugega priznavam, da pomeni odvetnik, kakor je doktor Zevnik, nekaj več nego kak pozabljeni podeželski sodnik. Čeprav.., no, saj mi no boste samerilt t čeprav poklici, — kako bi rekel f — poklici, ki si sami in naravnost pri ljudeh Jemljejo svoje plačilo, ng drúfti strani ne veljajo, — vsaj v naših krogih ne za popolnoma . .. bis, na višku stoječe. -—Aha, plačo mora prvega prineeti uradni sluga, če še tako majčkeno .. . — De, milostma! Toda na to pravzaprav prej tudi niaem mislil. Hotel sem samo vprašati: AU miallte, da je gospod soprog zdaj srečnejši, sli vssj ssdovoljnejši, nego bi bil, ds je podeželski okrsjni sodnik f Bila je res presenečena. — Ksko morete dvomiti t je vzkliknila. ¿ , — Razumem, ds se vam sdi neverjetno.' Za vas je bila dežela pravo prognanatvo. Toda a}Í je bila tudi zanjf Priznati moram eieer, da o tem nisem ž njim uikdar govoril, a spominjam se, da mi je še nedavno tožil, kako je včaaik naveličau tega večnega tekanja na eodnijo, potem pa enih nepretrgenih procesij strank. — Pa kaj sodnik--da, eodniku ni trabe teksti ns sodnijo, ker je že tam. A opravka ima vender s strankami, Is so ne motim, preeej podobnimi onim, s ksteriml odvetnik. —• Ree ¡ le da al sodnik na splošno ssm določi ure in dneve, kdsj hoče imeti posls s ljudmi in kdsj bo delsl sam ssee. Le puntee, gospatreba je trdnih Šiveev, da človek to vsdrži: komaj sede in se saglobi v kako delo, pa ga sopet vrle, novs stranka v popolnoma drugačen tir. Jas sko.' ro ne resumem, kdaj ti goepodje pravzaprav opravijo avo je poale. No. mogoče jih za vse odžkodnje aaveet, da pri njih pomeni vaak "dober dan" petak. Moj etrie je bil notar ln mi je nekoč prigo varjal. naj bi vetopU v njegovo piaarne. "Pravi-jo, ds je než poklic dolgočasen", je rekel. "Mogoče. de je melodija vtaeih pusta, toda zato je spremijova vedno tem prijetnejša". Ravno vaš gospod soprog pa je bil, ki mi je nekoč na neko tako mojo opazko zagotovil, da ae U občutek, to» jo občutek, da človek neprestano "stuši'Vk*J hitro isgubir čes krotko ds poetase to "inkasl* ran je" samo po eebl umevno in isgubi skoro vee čar. Le. ako je kdaj kak prav posebno "dekor den", da ta občntek sopet neksko oživi. — No. pa je le videti, de ata s mojim može* ta predmet celo jako temeljito obdelala, ne ic gospa 811 v tja nekoliko porogljivo aasmejals. Kar povejte, ds se čuti neerečnega v mestu! J (Dalje prihodnjič.) John Esbkorton. -•> Zlatokopova molitev. . . 'i i - . {.. i, ¿ • j» Billy Beut je obračunsval s svetom. On in ps "sodnik" sta se |la nožkat" — 'ns "hrbet ali rezilo", kakor v otroških letih — ne, samo rezilo in konica ter udarec sil aunek z enajst palcev dolgimi bowie-noíi. V krčmi starega Thomsons v H&nncy's Gulchu sta naletela drug na drugcgá ter takoj začela poravnavati staro jezo. Rekel sem "takoj" — to ni bilo prav. Prvo, kar sta storila, ko sta se srečala, ie bilo, da sta izpila akupaj prijateljaki požirek in ai krepko stisnila roki, predno sta Aa na delo. Vest se je raznesla po taborišču in na mah so bile vse is-piralnice zlata zapuščene In vse prebivsIstvO Ilanney'a (Ju Ich a je bilo zbrano v ThoWsonovi baraki, día bi bilo priča boju, in povsod jc bilo veliko stav glede itidš. ObS st/i bila izurjena boriloa in po dobri polovici ure n^imél še nobeden resne rane, vendar pa sta močno krvavela še is nekatere lahke praske, kar je boj. ip še bolj divje razvnelo. Kar »topi Billy, ko jo hotel prestreči sodnikov sunek po nesreči ns kos citronove lupine, izpodrsne, pade, in njegov listni nož ae mu zadere globoko v trebub. Doktor — kajti bil je v resnici pri rokah — je bil takoj ob njegovi strani. Spoznal je na prvi pogled smrtno rano in izjavil Billyju, naj ae pripravi, da bo v pol ure jnn¿l.,Qitre jubilo ni pri v ljeno iz sukenj in kaipižo! na sta ri leseni klopi grobo ležižče in okoli so stall fintje, ki so se vsi resno trudili, da bi kaj storili sa umirajočega. .. Sodnik je bil silno pobit. Tods Billy je rekel, ds mu jezo odpušča ln da mu je žal, da je izpod ranil kajti tako se ne bo moglo nikoli isvedeti, kdo bi bil dobil. Sodnik je nato pripomnil: "Tako je, Billy, in jas sem unl čen mož v tem kraju. Toda če bi bil red ksj storil, kar povej, in jaz opravim to sate I" Billy ae js malo vadignil in dočim je njegova arčna kri curlja U is strašne rane, je rekel po Čaai: "Vem, da je čudna Želja, posebno za trdovratneža, kakršen sem jas, toda ... all je kak pop v taborišču?" Billy je bil prišel šele tlati dan popoldne in je bi tuj. Možje ao se spogledovali in zmajevali s glavami. Nekaterim jo bilo videti, kakor da ae sramujejo, kajti šele pred nekaj dnevi eo bili zapodili nekega potovalnega pridigarja Iz tsborišča. "Potem." je rekel umirajoči mož, "mora kdo izmed fentov same moliti. Hoče kdo to storiti f" — in njegove oči ao proseče bega le od enege raskavega obraza do drugege. Zopet ao ae možje apogledavall sedaj s plahimi obraai. Ako M bil koga proeil naj ukrade mulo, ali uatrell medveda, ali nij na divjem mustangu galopira y Francisco, tepli bi se sa predooat. toda moli tev — molitev ni bila njihova stvar. Naatala je mučna tišina. Mere, kak široki klobukov* krajce jc bil potegnjen preko mokrih oA in vi* deti je bile, da hnajo arajčni rokavi in golo roke tnintam nenavaden opravek po obrfzih. Start Brooke je sačel naglas tuliti in a poti ga je spravil stari Thomson, ki je iskal prilošneeti. kako bi prišel ven, da ne bi nihče videl, kako se jc tudi on razjpkal. i frazadnje je Abel — njegovega drugega imena ni poznal nihče —* stvar ottločil. Odkril je svojo pesknato glivo in bradati, zarjaveli obraz ter je rekel: "Nočem se morda bahati tu pred vami, toda ako plkcc drug ne zna govoriti bcaede k Bogu za Billyja Beuta, potem storim to sam. Sicer še niaem imel nikoli takega posla, todatposkušnln jg ned vso. Pozivam zoojjk čedu." "Klobuk z glave k molitvi, gcntlemenl" j,e Un je, m tukaj gre ^ii.jTj polna tja - d« ,ieJ je zlato v njej - üii ¿J In Billy jc umrl, M izpili merico na izvel] gove duše. Pijani sodnik jecljal: "lTnič«i nRRM se ne bo vedelo, kdo bi bil!" BI IZVEDEL kje nahaja Mike Mlinar,, «loma iz Gorice v 1 IcreegJ svoječasno je bival Y saM j,^ eosto in klobuki so zleteli z glavUeo, Calif. Njegov naslov jc bi in nekateri ao tudi pokeknili, ko ' oj Gospod Bog, t Beut in potrebuj Bog, tukaj leži začel f Me Billy Beut in potrebuje pomoči. Izpral je avo jo zadnjo ponev peskr in je videti, da je precej na jasnem glede tega, da jb njegovo delo končam. On zakteya od tebe, da mu pomagaš,- Oospod, ln ta hiša je mnenja, da* je t^ga potreben. Ni naša atvsir, kaj je storil in ko bi tudi bila, bi'ti thko Več vedel o tem, nego br ti mojrfi mi povedati. Da pa star fantina, ki je bil leta ii) leta po zlatllt jamah, potrebuje temeljite popraprodno se v grob zvrne, je gotovo, kakor bi pribil!" "Res.je tako1/' bta potrdila dva ali trije. "Billy leži, p.,$oapod, in noben dostojen fantina ne verjame, di bo Bof udaril.r moža, ki že leži, kajti, takega je trebs , pustiti pri miru sli p4 mu pomagati Pustiti ga; pa ne more koristiti ne njemu ne komu drtigemu, torej se pravi pomagaj t, In, kakor bi mu vaak izmed nM sirovih ljudi, pomagal, akO 1)1 le vedei; Itako, je samo pč-šteno, ako mislimo, da bo Gospod Bog to še dobršen del rajši storil. Zate je to le malenkost, za Billyja pa aedaj vse. Ko smo bili še deča-ki, je marsikdo izmed naa v knjigi, ki eo jo pred davnim časom piaali ljudje v stari domovini, brsl o obljubah, ki ai jih dal. In ako ao že učitelji in popje stvar v naših beticah premesili in nak zmešali, — vemo, da obljube ao, in ti boš žc vedel, kaj mialimo. Torej, Gospod, Billy je pravi dečko za to — od Je slabo seme lit ti nc moreš dobiti boljšega blagi za svpje delo, Slabo jc s njim in mi pe moreni niš storiti—torej si ti ns vrstil Zs nsdstxgelja prvega redi gotovo n) sposoben, tods on McAlliat Street. Uljudno je Abel, pokleknivši 1>oIeg klojn, Slovence in Hrvate sirom Ze» ■nih držav, a še posebno člane] P. J., ec kdo ve za nji govH naslov, da mi to im/naniT hitro luogoče.., Kdor uazo',n slov .Sega tička dobi ft* grade.' T Pišite na naslotl Kutlešs, 3105 Belmont Bellaire, Ohio. s, Ako imate Id poskusite I brezplačno. je tovariš, ki drži ppjateljatvo, iy tako 'je on ravno pravi mož za to, da ¿à' imaš bHzu sebe. — Ali je kij boljše, Billy 1" "Nekoliko," je rekel Billy medlo, "toda povedfiti moraš vso ropotijo.,.Çesam vaega, kar sem ¿labc^g,storil—" . . "Vseh hudičarij mu je žal, Gospod!" "In nimam nič proti sodniku," je pristavil umirajoči. "In ni na eodnika nič več je-*zen. Kratko in ihalo, eela stvar, o Gospod, je: on umira ln bi rad to storil s olajšanim sreem. In ker nihče drug tega fto more storiti, torej polagamo 'vee posel v tvojo roke in povemo aamo še v njegov prid, da smo slišali, kako si odpustil umirajočemu razbojniku, in da najbrže né bel drugače ravnal z možem, ki je zmerom plačal, kar je dobil. 1V> je vSs historijs. Amen !—* Billy mu je podsl roko, ki je hitro postajela mrzla, in je rekpl 1 vidnim naporom t * "Abel, to ai dobro napravil. Bog te blagoelovi. Meni je laljc Danit« m kakráaoUoIi kito, •Un •lika ali majhna ia p* idil« m pol praprič«. ■J« tisočorih. Pošljemo zastonj, da k žemo to. ; ZASTONJ ZA KILO W. B. nie«, lae., . ?S C. Main Bt.. Adam., M. T. rasijlto ml popolnoma «aatoaj « vaSoSto laboljlaaja aa >ira«lj«M I* ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v in vse d f zalogi slad, hmelj, i Bge potrebščine. P« ridajte, da je doma fi ihanl vedno le najboljii ia i nejšL Dobiti Je tudi tblrtoi steklenic in raznih loneer, |tl j Mi vam dosUvimo naroiilo nI iti, točno v ene kraje. Grocccijam, sladčičarjem In »I dajalne žtlesnine dtm^priniijsj FRANK OGLARJ S401, Seperior Aoobu«, C1«t« ITAUANSKE Ml M«lui«ao lui«»« ia Impo rti ramo i a« ITAUANSKZ • ••••••••••••• • ••. POZOR! Naznanjam rojakom, da som prevzel r * poulično železnice in Intorurbnn Hotel v Arn* Kana., kjor prodajam smodke, tobak, slsšrice * spocorijako blago. Točil bodom tudi raznovruts*. aladke pijačo. Potniki dobijo snažna in udobas prenočišča. Nadalje naznanim, dn sem odprl novs krojnčnieo, kjer isdelujem obleke po vaši m"1 Čistim, likom in popravljam sUre obleke vse p« smemo ¿iski coni. Delo Jamčim, postreiba toM in poltena. Zs obilni obisk ae priporočam FRANK ERZNOZNIK, Hotel, ARMA. K ANS.