6t 50.
V Gorici, v soboto dne 24, maja 11113.
fee^jiitiii
Telefon št. 83.
-Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici Št. 7
v Oorici v I. nadstr. na desno.
ČJpravnfštvo
." se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v L nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Že desetletja nismo živeli v srednji Evropi v tako akut li krizi, kakor sedaj. Dvoje problemov — avstrijsko iu orientalsko vprašanje — ki sta se pojavili.že davno, katerih rešitve pa se je previdno izogibal vsak državnik in vsak diplomat, je stopilo .z vso silo v ospredje, taSco da je to težko poriniti v stran.
Pri obeh vprašanjih <srrio prizadeti v prav odlični meri Slovani. Kajti avstrijsko vprašanje kot tako je v prvi vrsti češki problem, orientalsko vprašanje je obenem jugoslovansko. Od njiju rešitve zavisi politična bodočnost Evrope.
Češki zgodovinar Palack#,*eden največjih mož, ki jih ta narod premore, ki je stal v stiku s prvimi krogi sodobne Evrope, je rekel nekoč: Če bi Avstrije še ne bilo, potem bi si jo narodi sami vstvarili. Nemški državnik in ustanovnik zedinjene-ga rajha Bismarck je dejal, da ni za Nemčijo nobeno vprašanje tako velik.) in tako potrebno za ravnotežje v Evropi, kakor močna in neodvisna sila Avstro-Ogrska.
Še veliko eminentneje, zdi se tako, je orientalsko vprašanje. Kajti kar smo imeli v Evropi prekucij v tek« zadnjega polu-sioletja, nobeno ni spravilo toliko držav na noge, kakor kadar se je šlo za vprašanje Balkana in kar je s tem v zvezi. Ze-dinjena Italija je bila zadeva, ki je brigala le Ptjemont in Habsburžane, vprašanje Zediniene Nemčije se je rešilo istotako med Berolinom in Dunajem. V francosko-nemško vojsko ni bil zapleten nihče drug od teh dveh držav.
Vzemimo pa Krimsko vojno 1856, v katero »c bilo angažiranih s svojimi kano-ni in bajoneti nič manj kot pet evropskih držav, vzemimo rusko-turško vojno 1878 — da imenujemo samo dva markantna dogodka — in kaj vidimo? Tz orientalske, ca vprašanja te postalo evropsko in oblasti so se sešie enkrat na konferenco v Parizu, potem na berolinskem kongresu. Tam se niso nič boli prizadevale, kakor da bo ostalo vse kolikor mogoče pri stanem. Sredstva, s katerimi so hoteli rano zaceliti, so bila le homeopatična in nobeno ni bilo operativno. Kakor da bi ravnali
Knjllne novosti, javno mnenje in druge kaprice.
O slovenskem lepem slovstvu govore, da pojema. Res nimamo več mnogo pisateljev, ki bi črpali iz živega narodovega življenja. Pač nam daruje Cankar od ča-so do časa kak svoj spis% toda Cankarjevi snisi niso več tako popularni, kakor so bili nekdaj. V njih ni nič več onega iskanja specifične »slovenskosti«, kakor še je bito dovolj pričetkoma, tudi je pozabil na ranču ne proti našim družabnim ranam, le filozofiranje ga še drži po koncu. Prej pravica hlapca Jerneja, potem umetnik, njegova želja in nemoč, pa zopet volja in moč, sedaj vzgofnost, spolni problem... Vse to se pa dobi boljše v znanstvenih spisih, te radi beremo, pa s politiko se bavirno, s politično ekonomijo, ustavo, upravo, sociologijo...
V Slovencih je vsega premalo, zlasti pa malo smisla za javno življenje, če pogledaš, za kaj se vse zanima naše raoum-nStvo, o Čem  vse govore  gospodje  in
vsi po francoski paroli apres nous le de-hige — naj bo za nami kar hote!
Avstrijski problem bi bil -rešen, čim bi se odločilo' češko-nemško vprašanje, okolu katerega se suka vsa naša politika pričenši z letom 1848. Tedaj je zboroval nemški kongres v Frankfurtu na Nemškem in slovanski v Pragi. Od tega dne naprej se je razmerje ostrilo z vsakim dnem.
Češki narod je prepričan danes bolj kot kdaj prej, da ni bodočnost nobenega naroda prej zagotovljena, kakor čim more odločevati o svoji usodi sam neodvisno od drugih. Čehi zahtevajo zato svojo (popolno neodvisnost od nemške centrale, ker zveza z Dunajem je pomenjala in bo po-menjala tudi v bodoče: narodno odvisnost, Po drugi s!ram hoče zopet centralna vlada z vso silo držali češko ljudstvo trdo za uzdo, kakor da ima pred seboj vedno Risniarckove besede: Kdor poseduje Češko, poseduje Avstrijo!
Dogodki v češkem deželnem zboru 1. 1908.. ki so bili tako škandalozni kakor lih ni videl deslej še noben parlament na svetu: kjer so se 'grah nemški poslane; tako lahkomiselno s češkim narodom, da se ne sinemo čudili, če je zavreta kri \ češkim nnrodmm zastopnikom, kjer je nastal v nekdaj častljivi deželni hiši cestni pretep, k'er so si trgali poslanci kravate, se mazali s tinto po licu, se klofutah iti pliuvali drug drugemu v obraz; na prostoru, pred katerim bi moral imeti vsak narod višje spoštovanje kakor pred prestolom svoiega vladarja, so se premetavala človeška telesa v izbruhu svojih ne-krotenih strasti — ti dogodki niso no svojem bistvu nič d.ruzega kakor dokaz, da na dosedanji način na razvoi in procvit Avstrije kot take še misliti ni. Saj ti dogodki niso v avstrijskem parlamentarnem življenju nič novega!
Dunajska vlada se je izrekla po svodih nemških ministrih vzlic hudemu protesta! s strani obeh čeških ministrov v smislu želj teh nemških šovinističnih izbruhov. Dala je nemškim poslancem, ki so pričeli s praškimi škandali to, kar so oni zahtevali. Tako smo prišli v Avstriji do novega parlamentarnega sistema: besedi se je umaknila pest, razumu temperament.
dame pri svojih omizjih, — ali bolje, za kaj se ne zanimajo, o čemur ne govore,... bogme. najraje bi \Nkemu povedal ono grobost, ki jo je 'ajbrusil stari Zarnik kverulantu, in ki jo je podobno rabil že (loetz v. Berlichingen.
No. dobro je, da smo se pričeli zanimati za vsa ta vprašanja javnosti. Morda bo le šlo, če tudi le počasi. Zato bi skoraj pozdravil činjenico, da ni več mnogo pri-povedkarjev med nami, — če bi — no, če ne bi smatral prav to stran izobrazbe za važno. Saj imamo celo vrsto ljudi, ženski svet, mladino in mnogo sicer negramotnih inteligentov, ki ne primejo v roke druzega, nego roman ali novelo. Tem je treba dati idej tem potom, idej ne le političnih in li-terarno-kulturnih, marveč tudi splošnih, naziranj in nazorov, tako nekako, kakor n. pr. Finžgar v svojem zadnjem romanu >-Pod svobodnim solncem«. Zato pa tem bolj obžalujem, da peša slovenska pripovedna literatura.
Bilo bi dobro na vse strani, če bi vrzel zamašili z najbližjim: Imamo visoko razvito srbo-hrvatsko pripovedništvo, ka-
Češka ministra sta podala vsled tega demisijo takoj isti hip, ne da sta vprašala prej le eno tistih strank, na katere se njiju parlamentarno delovanje opira. Ta odločni korak je odobravala vsa Češka javnost. Razmere so prišle danes do tiste točke, ko gre na obeh straneh za biti ali ne ibiti. Ali prizna dunajska vlada brezpogojno slovanskemu elementu popolno dejansko enakopravnost z nemškim ali zagotovi Slovanom vse to, kar daje Nemcem že davno — ali pa pade odločitev na drugih tleh, kedaj drugič.
Priznati moramo, da imajo Čehi kot ostali Slovani v tem boju veliko lepše šanse od svojih nasprotnikov: izgubiti v njem ničesar ne morejo, ampak le dobiti. Spričo takega položaja lahko tudi zadrego nemške vlade razumemo. Od L 1908 pa vidimo, da češki deželni zbor ne deluje radi nemške obstrukcije. Smifovačke, po-mtrovalna posvetovanja, se vlečejo kakor sveže tasto, ni jih konca, dežela pa je na robu bankerota. In jih ne bo konca: Vladi je češka zadrega ljuba. Saj je uvedla povsod v zadnjih letih odločen protislovanski phivec, ki ga čutijo Čehi na severu, na titan pa Jugoslovani to in onostran Kolpe. Zdi se. da je nemsko-madjarski, t. j. avstrijski sistem združil svoje zadnje moči. da se vzdrži, dasi je naše sveto prepri-.^..fiic da bo ta sistem padel pred navalom narodnosti, ki zahtevajo svojo pravico in nič druzega, kot pravico, vemo, da bo boj še duig iti hud, — in da ne bomo prišli še tako kmalu iz kriz.
H krizi na severu se je pridružila istočasno druga na jugu.
Turčija in položaj Jugoslovanov se je vlekla kakor rdeča nit skozi vso zgodovino srednje Evrope tekom zadnjih stoletij. Nekafj hipov se je sicer zdelo, da zasveti polnmesec tudi v zapadno Evropo, pa turški naskoki so bili pred Dunajem obakrat odbiti in Budimpešta je bila za nekaj časa najzapadneja ekspozitura mo-hamedanske velesile. V Budimpešti pa se že tudi prične o rient. Obiskovalec tega mesta dobi še danes utis, kakor da gleda vrvenje enesra izmed večjih mest na Jutro vem: Belgrad, Zofija, Galac ah Odeso.
(Konec prihodnjič.)
terega pa žal noben Slovenec ne pozna. Tako pa prinašajo slovenski listi in celo včasih revije — »prevode« iz hrvaščine! C; ti križ božji! Nič bi ne bilo pametnejšega, nič enostavnejšega, nego da bi slovenski inteligent vzel v roke srbohrvatsko knjigo. Lehko je umljiva, — celo pripro-ste ljudi, krnela, sem vide! citati romanc Šcnoe, Lazarja Carja, Šimunoviča in cele bogate vrste drugih. Toda povprečni Slovenec je prelen. Ne čita niti slovensko knjige, pa bi hrvatsko? Izgovarja se, da nima časa, da se mu ne lgubi, da težko razume, da nima sredstev, da je itak preveč narodnega davka itd. Da je najtežji, žal narc-dni« davek oni, katerega nalaga v sieštefh litrih, tega se n?š povprečnjak že ne zaveda. Imeti svojo knjižnico, se zanimati za lepo zunanjost knjige, citati revije,... navaja'i k čitangu soprogo, deco, — to je rodoljubna dolžnost, paradna, kakor marsikaj rodoljubnega, zanemarjena, kakčr marsikaj rodoljubnega.
Oprosti, prijatelj dragi, da flopet berem levite. Pomirjen som, — saj jih itak ne boš čital!
Deželna upraua.
ii. *
Ko se je ustanovil deželni stav b n i urad, je bil za glavnega inženirja Imenovan seveda Italijan po Pajerjevi volji. Pri imenovanju se mu je priporočilo, naj se nauči tudi nekoliko slovenščine, »quel poco che oceorre«. Kmalu na to se je imenoval še drugi inženir, seveda zopet Italijan. —- Ustanovila se je hipotečna banka in bil se je ljut iboj za to, kdo bo ravnatelj zavoda. Govorilo se je in ugibalo, ali Pa-jer je imel že sklep in zgodila se je*njegova volja. Imenovanja so se.izvršila: ravnatelj Italijan, podravnatelj Italijan, knjigovodja in Magajnik Italijana, druga dva uradnika Italijana, nasproti tem so postavili samo jedrnega slovenskega uradnika; je bil pač iprav nujno potreben. Tako so se v tisti dobi množila imenovanja italijanskih uradnikov na vsa boljša mesta. ¦ R a v nop ra vn o s t j e u me l P a j e r tako, da je za enega italijanskega j u r i s t a imenoval enega slovenskega din nn ista. In proti taki »ravnopravnosti« ni bilo potrebnega odpora ne v deželnem odboru ne v deželnem zboru. Gregorčič in Berbuč sta jo lepo mirno prenašala.
Tako je Pajer v dobi od 1902.—1908. napolnil vsa važna uradniška mesta z Italijani, samo pri slugah je bil tako pravičen, da je prišel na vsakega Italijana en Slovenec.
če se je res delo tako množilo, da je bil o treba povsodi novih moči, potem 'bi se bilo moralo s slov. strani v dež. od-re-ru še posebej zahtevati, da »se sprejme v deželno službo zadostno število koncept-r.ih in tehničnih uradnikov, katerim bi se poverila dela, spadajoča v področje slovenskih občin. Tako pa so začeli italijanski uradniki sestavljati poročila v italijanskem jeziku in deželni odbor je moral najeti le za prevajanje teh spisov posebnega pisarniškega uradnika. Brezpotreb-ni troški!
Troški deželne uprave so čudovito rastli in narastli so v kratkem od 70.000 K na 170.000 K, torej za 100.000 K. Za kmetijstvo na. primer je bilo v deželnem proračunu za leto 1907. — 72.000 K; torej za 100.000 K manj nego so stali deželo njeni uradniki. Tačas ko ju   rastel   uradniški
Toda, — govoriti treba o književnih novostih. Zadnjič, sem s posredovanjem člana uredništva poslal kratko naznanile« o Cankarjevemu »Milanu in Mileni« ter Novačanovi »Naši vasi«. O tem ni treba, da govorim dalje, podrobneje ocene pri-neso (ali so deloma že prinesle) nekatere naše revije, o katerih bom poročal prihodnjič. Tam bomo videli analizo teh del, — z raznih »stališč« in »vidikov«. To mi nič nepotrebnega. Nasprotno, naš"m ljudem treba razne vidike, motrenje z raznih stališč, takorekoč "primerjanja se le podajati, jih učiti, kako naj čitaijo, kako naj mislijo pri čitanju. Literatura ni zato, da lajša možakarju prebavo po kosilu. Zato ima ženo in cigaro, ne pa literaturo.
GabrŠčekova založba je • i:dala .na novo dvoje pripovednih spisov. • Z »Andrejem Černiševim« je dosegla »Slovanska knjižnica« 191. zvezek. Pač najmno-gobrojnejša slovenska zbirka; Ni vse zlato, kar je v njej, zlasti niso prevajalci vsi prvovrstni. Pa mnogo dobrega je le; to.je-Ijudska knjižnica v pravem pomenu bese-_ de,«RazSiriIa se je zelo in želeti je, da se
aparat, ko je Faier Siril upravo, so se pa nižaHe svote za kmetijstvo; ,tako na primer je bilo v letu 1904. za kmetijstvo določenih 64.000 K, pjihodroje "leto pa le 53.000 K. — Samo za uradnike in deželne odbornike so znašali troški leta 1901. — 55.000 K, leta 1908 pa 126.000 K, -leta 1909. že 132.000 K.
Ogromna večina isega denarja gre v žepe italiSanskih uradnikov, ki so vsi pristaši italijanske liberalne stranke, za katero delajo in volijo, to je tista stranica, ki ima toliko zločinov na svoji kosmati vesti, storjenih Slovencem. Za to stranko glasujejo deželni italijanski uradniki. Kako'srce morejo potem imeti do Slovencev? In vendar kdo jih v glavnem redi?
Leta 1909. je feito uradnikov in slug pri deželnem odboru in deželni hipotečni banki: 37 Italijanov In 18 Slovencev. Plače so dobivali prvi okroglo 102.320 K; drugi 40.260 K. Pribiti treba, da raaun mest dež. svetnika, knjigovodje in blagajnika, torej treh, so bila vsa druga name-ščenja izvršena v dobi, ko je zavladal duh Pajerjev skupno z duhom Gregorčičeve stranke v deželnem odboru. Italijanskih jurlstGv je bilo imenovanih 5, Slovenec nobeden; vsi načelniki uradov so Italijani (razvem jednega?). Uradnikov z aka-demičnimi štoidija-mi je bilo nastavljenih 8 - Italijanov in 1 sam Slovenec, (to je slov. inžinir). Deželna umobolnica takrat še ni bila otvorjena. Ko so jo otvorfli, so bila izvršena imenovanja, pa kako: zopet prav po Pajerjevo. En zdravnik je Slovenec, primarij, upravni uradniki so na boljših mestih sami Italijani, za diurnista je dober Slovenec. Naši javnosti je še v spominu, kako oblastno so se usedli v norišnico •razni nižji italijanski uslužbenci in koliko šikari so morali prestati slovenski na-slavljenci.                                   s        '
Deželnozborske volitve.
Volilni imeniki so razpoloženi na upo-gled volilcem. Razpoloženi morajo biti za upogled v s a k d a ti o d 8.—12. do p. i n od 2.—6. pop. Reklamacije oe vložiti pri županu.
Splošni volilni razred.
V  splošnem volilnem razredu imajo pravico voliti vse osebe moškega spola, Iti so svojepravne. so 24 let stare. so avstrijski državljani in niso izključeni od volilne pravice po § 22. vol. reda za deželni zbor. — volilna oravica se Izvršuje v občini, v fcateri prebiva dotiona oseba na dan razpisa volitve najmanj eno leto. Volitve so razpisane z dnem 5. aprila 1913.
Kmečke občine.
V   razredu kmečkih občin imajo pravico voliti polnoletni občani in avstrijski državljani, ki imajo po občinskem' zakonu pravico voliti v zastop do-tične občine, ki niso izključeni od aktivne volilne pravice po § 22. vol. reda za deželni zbor m tvorijo T. m TI. volilno skupino za volitve v občinski zaštop.
Mesta, trgi in Industrijski kraji.
Poslance mest, trgov in industrijskih krajev volijo vsi polnoletni občani m avstrijski državljani, ki
razširi še bolj, — med doraslo mladino, ženstvom, priprostim narodom.
»Andrej Cernišev« je roman Češkega romanopisca, mistika Zeyer ja (ne izgovarjaj nemški Cajer, marveč Z kakor z, e kakor e, y kakor j itd., Z-e-y-e-r!) Slovenci' ga poznamo iz romana »J. A. Ploj-har« lanske Matičine izdaje, ter prejšnjih prevodov drugih del Gabrščekove založbe. Dejanje romana se godi na Ruskem v dobi carice Katarine in je, tkaikor skoraj vsi zgodovinski (romani, polno ljubavi, spletk m kovarstva, romantičnih prigod, pregnanstva, dvora, plemičev in prosta-kov, — roman kakor nalašč za narod, ki ljubi take vrste Čtivo. Je neobhodno potreben za knjižnice! Poslovenil ga je Stanko Svetina, Že znan prevajalec. Čita se gladko, vendar ima več tiskovnih in tudi stovniških napak. Ta senčna stran se pozna pri večini »ljudskih« prevodov te založbe. Nedostaje vešče roke, ki bi v miru pregledala in popravila ves rokopis. Marsikje, zlasti pri večjih romanih (Tolstoj, Dumas itd.) to celo Škoduje,
imajo pravico voliti v občinske zastape mest, trgov in industrijslkih krajev in ki niso izključeni po § 22. vol. r., ako »spadajo v prvo ali drugo volilno skupino ali plačujejo v tretji skupini 'najmanj 20 K neposrednega davka.
Od volilne pravice izključeni. (§22.) Od volilne pravice so izključeni: a) osebe, ki so bile -kaznovane radi hudodelstva ali radi prestopka tatvine poneverje-nia, njune deležnosti, goljufije, zvodstva (§ 460, 461, 463, 464, 512 kaz. zale.) Posledica kazenske obsodbe neha v tistih slučajih obsodbe, ki jih našteva § 6. št. 1. do 10. zakona z dne 15. nov. 1867. drž. zak. št. 131., ko je prestana .kazen; v slučajih obsodbe radi drugih hudodelstev, ko preteče 10 let, ako je bil 'krivec obsojen na najmanj petletno kazen, drugače ko preteče 5 let; v slučaju obsodbe -radi označenih prestopkov pa ko pretečejo 3 leta po prestani kazni; b) osebe, o katerih premoženju se je razglasil kar.kurz do rešitve konkurza; c) osebe, ki radi uboštva uživajo ali so uživale v iletu neposredno predidočem volitvi preskrbo iz javnih ali občinskih sredstev ali ki sploh žive od javne milodarnostti; izvzeio je: podpore iz bolniških blagajn, renta za nezgode, starost, oprostitve šolnin, podelitev učil, pomoč v stiski; č) častniki, vojaški duTiov-niki, orožniki. »     •                                              *
Kdor ima volilno pravico v volilnem razredu veleposestva, ne more voliti v volilnem razredu mest, trgov in industri-skih krajev ter kmečkih otboin.
Kdor voli v trgih in mestih, ne more voliti v kmečki občini. *
Letošnje deželmozbonske volitve bodo pač posebnega pomena. Tako kakor se je d e '1 a 1 o pod P a i e r j e m zadnjih 10 let v dež. hiši, se ne sme več delati. To ije enkrat jedna. Škodo ima naše ljudstvo ogromno. Večina1 se oač tega zaveda, zato utegnejo biti letošnie volitve tudi precej živahne. Ljudstvo je poklicano z (glasovnico v roki določit? si svojo usodo v deželni rjhiši. Kakor si postelje, iako bo ležalo: ali dobro ali slabo. — Volilni imeniki so razpoloženi iti kakor se nam poroča; se nekateri vo-lilci tudi oridno preoričuteio. če so iroisani ?»1i ne. Volilni imenik iie ©odlaga volitvam. Kdor je upisan, bo mogel valiti, kdor ni imisan. ne. Do dneva voKtev ie še preeei časa, sedal pa i e z a v o 1 i 1 c e v a že n čas up ogleda v imenike in r e -klamaci jsikega   postopanja.
Poslanska zbornica.
V seii dne 20. t. m. je podal min. predsednik Stiirgkh svoj ekspoze". Naglašal je, da parlament ni kompetenten razpravljati o zunanji politiki (?) vendar pa je on Dripravljen ustreči radovednosti poslancev in dati kratek pregled avstro-ogrske zunanje nolitike. Ta politika baje sledi ndče-lu »Balkan balkanskim narodom«. Avstrija ie vstraiala pri svoji zahtevi, da nai velja to načelo nasoroti vsem narodom, torej tudi nasproti Albancem. Navzlic težko-čam je Avstro-Ogrska pripomogla do ve-
Opomniti treba, da imajo Nemci »Roman einer Kaiserin«, delo, ki ga je kupilo in bralo mnogo Slovencev, ki ne kupujejo in ne bero slovenskega, — tam pa je po-štenjaSkovič povzemal cele strani iz Zever-. ievep-a češkega*teksta. Tudi to ie — obrt
Drobna ikmiižica, — naibrže tudi ponatis — obsega dve povesti Leonida Andrejeva. »Judež Iškarjot« in »Eleazar«. Nov prevajalec, žal zopet neimenovan. Pripovedkam se pozna, da jih je napisal moderen Rus. ki rije s slastio po psiholoških zaoletljajih, po globinah razorane duše, išče za vzroki. riSe konflikte... Snov: Jezusovo živJienie. Ta .knjižica bo našla manj bralcev, ali vsaj manj. ki jo bodo razumeli in mogli pozorno slediti vsebini. Prevajalec ne pozna dobro slovenske slovnice, nedoločniki povsod nadomestil-¦telo določmke, jezik je srednie vrste, nekoliko prekaien. Za prevajalca in založbo velja prejšnji opomin: Več skrbnosti! Beta.
<Sc nadaljuje v nedoločnih rokih).
ljave svojega prlnolpljalnega stališča in sedaj je pričakovati, da bo že v kratkem sklenjen mir na Balkanu, Avstrijska diplomacija bo skrbela za ureditev zvezv ki nas vežejo z balkanskimi državami v gospodarskem oziru in upravičeno pričakuje, da bodo balkanske države prijateljsko postopanje (?) avstrijsike države po zaslugi vpoštevale.
Najprvo je govoril dr. K o r o š e c, povdarjaje, da Jugoslovani ne iščejo svojih ciljev izven mej, marveč hočejo svoje pravice. Obširno je govoril dr. Kramar.
Dogodek tega dn$ je bil njegov globoko zasnovani govor, ki je z obširnim pogledom čez celo polje vnanjega položaja razluščil jedra avstrijske politi- -j ke in dokazoval, kako je napaka za napako, greh za grehom gnal avstrijsko diplomacijo na pot, ki vpdi na konec avstrijske monarhije kot velesila. Dokazoval je, da je vsa politika, ki jo je vodila avstrijska diplomacija v zadnjem času, morala končati s tem, da 'je Avstrija izročila ključe Jadranskega morja v roke svojega najnevarnejšega konkurenta v roke Italijanom. Govorila sta na to Stančk in Adler.
Posl. dr. P i t a c c o obžaluje sramotno 'zapostavljanje parlamenta, ki je tega precej sam kriv. Zastopniki Primorske morajo odpust rezervistov toliko bolj zahtevati, iker primorsko prebivalstvo vsled še vedno trajajoče mobilizacije brodovja razmeroma več trpi kot narodi ostalih dežel. Potem pa je tožil o slavilizaciji Trsta itd.
Najvažnejši govor v zbornici včeraj je imel dalmatinski poslanec
Melko Čingrija:
Bilanca naše politike v poslednjih mesecih izkazuje naslednja pasiva: potrošili smo skoraj milijardo, izgubili na prestižu, na znotraj so se narodnostne zmešnjave pomnožile, najbogatejše dežele stoje na robu propada, poljski »steber« je omajan, na jugu vladajo komisar]-jati, izjemno stanje, vojaška diktatura, v državi vlada splošna ozlovoljenost, na Balkanu smo pridobili nove neprijatelje, vzbudili novo nezaupanje. — Temu nasproti pa beležimo naslednja aktiva: Skader, pridobljen za albanski fantom, Adakateh anektiran.
Ni čuda, da ie skoraj cela zbornica edina v obsodbi take bilance. Mi avstrijski Slovani, ki tvorimo večino v državi, predvsem pa mi Jugoslovani, dvigamo obtožbo proti tej politiki, ki se v ostalem sama obsoja.
Ko je izbruhnila balkanska vojna, so se naši diplomati krčevito držali statusa quo, a prvi uspehi balkanskih zaveznikov so ves svet podučili, kako nevdržljiv je ta princip. Mesto, da bi bili mi to gladko priznali, smo začeli Ikričati, da so naši vitalni interesi ogroženi (povedali nismo nikdar kateri) in pripravljali smo se vojaško, kakor bi vojna balkanskih zaveznikov veljala nam in ne Turčiji.
Resnica je ta. da so mladi balkanski narodi motili naše sanje o Solunu, katere so sanjali nekateri naši državniki navzlic pred štirimi leti slovesno izrečenemu principu, da smo satuirani. Toda status quo se je zrušil in naiša diplomacija je čez noč postala najgorečnejša zagovornica gesla: B a il k a n Ba d kancem, najčistejšega narodnega principa ter se je na vso silo zavzela za to, da ostane Amovtom vse, kar so si kdaj podjarmili z ognjem in mečem. »Samostojna neodvisna A lb a n i>j a« je bilo ime. za katerim se je
skrivala tiha Želja: — viti a r«i r«11 v Srbijo, vzeti Sandžak, Ker prebivalstvo teh imiperijalkstičnih teženj hi hotelo Taautnefci, so poskušali gotovi krogi raznetiti ogorčenje z aferami a la Pro-chasika, PaličV »Skodra« itd. Končno so se skrili naši diplomati za sklep londonske konference in upali, da jim skadrsko vprašanje vendarle da priložnost »udariti«.
Vsled popustljivosti kralja Nikole ni le padel Skader v roke Albancev, padlo je tudi zadnje zatočišče avstrijske imperialistične politike in ž njim tudi eventtialnost, da se zaplete od narodnostnih sporov in notranjih zapletaijev oslabljena država v vse eventualhete evropske vojne.
Kar pa nas Jugoslovane posebno ogorča, je to, da je vodilna misel politike zadnjega časa tako p r o n o n s i r a-n o Jugoslovanom sovražna. Vsem drugim so veljale simpatije, Turkom in Arnavtom, Še Grkom — le Srbom in Bolgarom ne. Reklo se je, da je treba pro-tiuteži proti panslavizmu, kričalo se je, da je Srbija ruski vazal; obenem pa se je zahtevalo, da — postane avstrijski.
Dalje v prilogi.
MAGGl kocke
Moll-ov Seidliiz-prasek
je ca o a želodcu trpe?'  neprenosljivo sredstro
katero ima predno«. > ;*d  vsemi dragimi dra
stiCnimi Čistil. kiJ|/l lami in grenSioami.
Cena orig. i Icatlje K2-—
Ponarejanje se   dnijsko jasledirje.
RbIIq-vo Franc, žganje in sol
za ribanje tivota — BoleClne olajJnjoCe in o»repcq]oto sta-roznano sredstvo proti trganja In prehlajenjn vsake vrite, Orlsr. steklenica K 2*—
Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. mu, c. in kr. dvorni talolnik, DonaJ, Tacblauben 9.
Zaloga v Oorici v lekarni:  A. Gironooll, Q. Cristofolotti.
: Iv. Felberbaum - Gorica:
Corso Gius. Verdi 11. - Via Caserma 15.
Za birmo I
Za birmo 1
VELIKA IZBIRA obleti - srajc - ooratnlhou - zaoratnlc .....maje - Bogatile itd. •----'
po zelo nizki ceni. Filijalka: Via Carducci 17. (Hiša Orzan).
C^C3Š3C^3C^3S^3C^3L^3
Priloga „Sože" žl, 60, i dne 24, maja 1913,
Avstrijski Jugoslovani smo vedno izpolnjevali svoje dolžnosti napram monarhiji, nam se Ima Avstrija zahvaliti, da je velesila — toda nikdar se ne ozira na naše čustvovanje.
Ako smatrajo drugi albansko politiko naših diplomatov za pogrešeno,. da, za smešno, je za nas ta pol i tika  razžaljen je.
Za Skader.,amo .žrtvovali milijardo,, za Dalmacijo" p^&rž&VfČ-h^/mc^^^L^^ tega, kar je Že 40 let, od dobe prvega dalmatinskega železniškega zakona, njen častni dolg.
Še predno je izbruhnila balkanska vojna so že govorili, da.se. nahajaTtvsfrija-J na južnih mejah v nevarnosti. Jugoslovani da so postali silno bojeviti. Ti glasovi so najboljši dokaz, kako slabo vest je imelanašavlada. Vlada bi rada, da bi bili avstrijski 'Jugoslovani v atrakcijo balkanskim Jugoslovanom. V kako ak-trakcijo neki! Saj nimajo niti svojega centra, se ne morejo gospodarsko razvijati in njih edinost obstoji le v tem, da žive vsi v izjemnem stanju.
Naši diplomati so izvršili novo umetnost. Vstvarili so namreč trijalizcm iv obliki obsednega stanja, trijalizem, .proti kateremu nimajo niti 'Nemci niti Madžari ničesar. Grof Stiirgkh je spravi! J u g o s i o v a ne e n oist a vn o s s v e -t a. Ni ti z b e s e d ico j i h ni omenil v s v o j e tn g o v o r u. Skliceval se je pač na angleške razmere in svetoval parlamentu, naj bo trezen v sodbi vnanje fcoli-tike. A izbral si ije jako nesrečen objekt. Če priporoča angleške razmere, naj si vzame za vzgled tudi angleško vlado, ki je dala Ircem mesto izjemnega stanja, kar smo, dobili mi Jugoslovani, homerulo.
V boju za svobodo Arnavtov se sne bojimo svetovne vojne; če pa tradicijo-, naiino zvesti Hrvati zahtevajo svoje samk-cijonirane pravice, tedaj jih vlada pokorava s komisarijati in kršenjem ustave* (Živahno odobravanje.)                          y
Mi, Jugoslovani, je končal govornik, ne želimo nobenih katastrof, vendar pa >se jrh nikakor ne bojimo, ker se Čutimo sami dovoli močne i« silne. Če hoče vlada pre-nrečiti katastrofo, mora pričeti z novo politiko, politiko radovolistva in samostojnosti narodov. Caveant consules! (Vihar-, no odobravanje. Govorniku od vseh stan? Čestitajo.)
Trstu proti slovenskim-železničarjem. Interpelacija (protestira proti zahtevam, da morajo Slovenci napraviti vse izpite v nemškem jeziku. To protizakonito postopanje se označuje kot provokacija Slovencev, iri je v narodnem ozira za slovenske uslužbence zelo škodljivo. Železniško ministerstvo naj radi tega tozadevno takoj, napravi remedu.ro; * (Sfef iWaf^e^PX»koj. -=-**«. Dunaju so ' krožile vesti, da je Čuvaj poda! demisijo.
f          *    Inozemstvo.
Kuski car in angleški kralj se nahajata v Berolimi na ženitovanju hčerke nemškega cesarja. Vršijo ise seveda tudi razni pogovori, tako da je sestanek tudi velikega političnega pomena. Radi dohoda carja so učinjene velike varnostne odredbe.
Srbski prestolonaslednik in nemški cesar. — Srbski prestolonaslednik Aleksander je hotel poročiti hčer grškega kralja 'Konstantina; ali tej mameri se je zoperstavila kraljica, in sicer vsled pritiska od strani svojega 'brata, nemškega cesarja. Tako ije poroka onemogočena.
Nemškega princa ne ho nobenega za albanski prestol. — S iprvega početka, ko se je ustvarjala Albanija, .se je reklo, da zasede albanski prestol kak nemški princ. Morda se je nekaj časa tudi hotelo jedne-mu ali drugemu nemškemu princu albanskega prestola, toda sedaj prihajajo iz Nemčije poročila, da ne diši ne jednemu ne drugemu, iti v Albanijo. V glavnem pov-; darjajo d a n i m a n i h č e d o s t i denarja za Albanijo in da vsak želi m a I o. d l j e časa živeti nego bi živel med Albanci.
Srbija. — Srbska vlada je dovolila srbski parobrodni družbi v Belemgradu državno posojilo 10 milijonov frankov za razvitek srbske trgovske mornarice.
Balkan.
Z veseljem smo pisali o ponosnih zmagah Balkanske zveze. Bulgari so zmagovali, Srbi, Črnogorci, Grki. Sveta navdušenost je vladala v njih vrstah; spo-polnjevali so veliko delo. Vse delo se je vezalo med seboj; Bulgari na suhem, Grki na morju, Srbi so pomagali Grkom, Črnogorcem, Grki Srbom po morju, slednjič so .šli junaški Srb( pomagat vzeti Odrin in Skader. Veličasten pohod Balkanccv, veai-čan z najlepšim uspehom. Uspehi so doseženi sedaj pa so tudi spori, hudi spori med Bulgari in Srbi in med Bulgari in Grk'. Slednja dva naroda se tudi spopadata in vršijo se neljubi prizori klanja zaveznikov. — Tako poročajo iz Aten, da so b u 4 -g a r s k i oddelki v noči na 23. t. m. prekoračili mostove reke A r-g i t i s. s t oip i t i n a nesporno g r-š k o o z e m 1 j e in prekoračili d o-go v o r o n e u ir a I n i z o n i. Unel se je
krvav spopad.....Iz Sofije pa se poroča.
da so Grki napadli bulganske predstraže in boj je zavzel večje dimenzije. — Srbi so baje zasedli bulgarsko vas Zagorje pri Bitolju. — Albansko vprašanje se ne gane / mesta; Rusija, katero podpirata Franci ia in Anglija, zahteva, da naj ostane Albanija še nadalje pod turško suvercniteto; Avstrija se odločno protivi. —
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Pri ožji volitvi v Pulju jutri bodo glasovali Hrvatje za sociafoiodemokratiČnega kandidata Lirussija. Tudi Polaer Tagblatt poziva volilce, naj voh'$o Lirussija.
interpelacija radi krivičnega postopanja tržaškega ravnateljstva državnih železnic napram slovenskim železničarjem. — Dr. Oregorin, dr. Rvbar in dr. Ravnihar so vložili na železniško ministerstvo interpelacijo radi krivičnega postopanja ravnateljstva državnih Železnic v
Darovi.
Preplačali so vstopnino pri veselici Čitalnice na Blančah mnogi gospodje in razni: Ljub. kreditna banka 10 K; g. Sla-mič 5 K: dr. E. Dereani 4 K; g. prof. Koš-nik 3 K; 'g. prof. Mastnak 2 <K; g. dr. VI. Orel 2 K; g. Šuligoj, urar 2'60 K; g. ravn. Znidarčič 2 K; g. dr. Medvešček 1'60 K. g. prof. Cimerman 2 K; g. Dovgan 1 K; g. Klun A. 1 K; g. Paulič 20 v; N. N. 40 v; g. Čirbej. Solk. 60 v; g. Zorn, učit. 60 v: g. J. F. 60 v; g. Bednafik 40 v; g. Kravos 20 v; g. dr. Podgornik 20 v; g. Lovro Testen 40 v; g. A. Koren 60 v; g. črnko 60 v; g. KurmČič 60 v; g. Strnad 20 v: g. Čok A. 20 v; g.a Znidarčič 80 v; g. dr. Maruši č 60 v; <g. Pintar 60 v; g. Turk Mih. brivec 1 K; g. Kaučič 2 K; g. Karol Dra-šček 2 K; g. Kravos Iv. 1 K; g. Koren A. 2 K; g. dr. Medvešček 2 K; . g.a Marija Gruden 1 K: g. Jos. Medved 2 K: g. dr. Vrečko 1 K, g. Fon 1 K; g. dr. Franko 2 K; g. Madevski 1 K. Vsem .gg. darovalcem najsrčnejša zahvala! Odbor.
Za žensko podružnico Ciril-Metodove družbe v Gorici o'e daroval g. Ant. Decole. mesar v Gorici na Komu 1 K.
Za Narodno šolo na Blančah daruje obitelj Janko Jams"ek-ova 5 K namesto cvetke na krsto Danilovo.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. ¦— Iz neke zapuščine v Žagi 106'47 K. - Martin Obkl v Cerknem št. 124 dar 10 K. — Lu-cijan Kovačič in Milan Perozzi pri Sv. Luciji 6 K. — M. Primožič v Tolmmu namesto venca na grob A. Vrtovca 10 K. — Za dober namen 078 K, — Na račun me-sečninc je prišlo 29'20 K.
Dr. Rud. Gruntar, odvetnik v Tolminu daruje 20 K namesto venca na krsto Y»ok. Andr. Vrtovca.
Domače vesti.
Odlikovanje. — . Naš rojak g. Ivan Okretič, generalni prokurator pri najvišji sodniji na Dunaju, je odlikovan z viteškim križcem LeopoldoveL» reda.
Iz politične službe. — Imenovani so. provizorični okrajni komisar baron Artur Seiller v IJuii za' definttivnega okr. komisarja; riamestniški koncepist Erriest Karla variš v Trstu zaprov. okr. komisar-ja; prov. namest. koncepist dr. Edmund. pl. Marctrzellar v Trstu za definitivnega namest. koncepista; konceptni praktikant dr. Anton Kraljic v[ Krku za proviz, namest. koncepista.
Poroka. — Danes se je poročil g. Ivan V o v k, vadniški učitelj v Gorici, z gospodično Budi novo iz Dormberga. Vse najbolje!
Pred dunajsko izpraševalno komisijo sje napravil 19. maja t. J., g. Albin M i-k l'a v i č, učitelj na VrsnenuKrmi, izipit za meščanske Šole iz skupine realij.
Zrelostni izpiti na tukajšnjem ženskem učiteljišču prično duč"2f Junija
»Čas«, glasilo češke stranke realistov, prinaša v svojem znanstvenem oddelku preteklega tedna članek »Zakovska samc-sprava« znanega češkega pedagoga Oto-kara Kadnerja; v tem spisu omenja tudi samoupravo nekdanjega prof. dr. 0;;val~ dovega razreda na goriški gimnaziji ter citira njegov spis »Srednješolska vzgoja«. Zal je uspeli poizkus dr. Ozvallda menda edini te vrste na Slovenskem, Če ne na celem slovanskem Jugu, izvzemši .poizkus nekega nemškega profesorja v Puli.
Deželni odbor je poslal dr. Petna Pi-navčiča kot svojega zastopnika v deželni šolski svet.
Majniški izlet v Čepovan se vrši jutri kakor že naznanjeno. Zbirališče na Gori-Ščeku. Odhod točno ob 5. uri zjutraj.
Za Narodni muzej so darovali: 1. Janez Vončina iz Jagršč 2 srebrna novca, 2. Kar. Jakopec, učiteljiščnik IV. t. v Gorici, starinski prstan, 3. I. Gregorič, ofici-jal južne železnice, 1 srebrn novec, 4. Fr. Peršič. pismonoša v Šempasu, 1 bakren novce, 5. Peter Leban, pismonoša v Kalu, 1 redek srebrn novec, (k Gvido Jug, učenec V. razr. na Šolskem Donni, staro svetinjo, 7. Robert Dekleva 1 rimljanski denar, 8. Učenci ljudske šole v Dol. Branici 9 bakrenih novcev, 9. Anton Vovk iz Čr-nič 2 bakrena novca. — Odbor.
Župnik iz Čepovana, g. Valentin Pire, je stal včeraj v Gorici pred okrajno sod-ntjo obtožen žaljenja časti, storjenega gospodični Ljudmili Mlekuš, učiteljici v Lo-kovcu, katero je podil iz zakristije brez vsakega vzroka na tak način, da jej ni ostalo drugega nego poiskati si zadošče-nj-i pred sodnijo. Župnik Pire je bil obsojen na 4 8 u r zapora.
Kranjski pešpolk št. 17. pride v Gorico. — V torek že smo poročali, da pridejo letos na jesen 17. pešpolk v Gorico. Vest se povsem .potrjuje. Tukajšnji pešpolk št. 47. odide v Inomost. V Gorici je bil -pešpolk št. 47. od leta 1895.— 17. pešpolk ie bil v Celovcu od leta 1893.
Zunanji minister grof Berchtold v Gradežu. — Kakor poročajo iz Gradeža, pride prihodnji mesec v gradežko kopališče Berohtoldova soproga. Kasneje (pride za njo tudi soprog. Stanovala bosta v neki vili ob bregu.
Razpis natečaja. — Pri ustanavlja-jočem se deželnem zavodu za pospeševar-nie tujskega prometa se odda mesto uradnika (tajnika). Natančnejša pojasnila o službenih pogojih se dobijo v uradih deželnega odbora ob uradnih urah. Prosilci naj vložijo svoje pravilno opremljene prošnje na zapisnik deželnega odbora najkasneje do 15. junija 1913.
Komorni koncert »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici, ki je bil napovedan za 14, t. m., se bo vršil v so.boto, d n c 3 1. -t. m. Zopet enkrat se nam obeta večer, kakor jih imamo v Gorici le malo. Prej je prišel od časa do časa k nam kak tuj umetnik-solist. kvartet prav redko in komorna glasba, ki ima v drugih mescih vsak večer tisoče poslušalcev, je bila Gori-čanom neznana, dokler ni nastopil kvartet »Pevskega in glasb, društva«. Ta kvartet nam je podal na svoiih dosedanjih koncertih že par najboljših del svetovne glasbene literature (Griega. čajkovskega, Beethovena, Dvofakov kvintet i. dr.) Spored sobotnega koncerta je izbran tako, da '<» zastopana klasika in moderna. Poleg Havdna. ustvaritelja in očeta komorne Hatsbe, Schuberta in Beethovena, je na sporedu Michlov ,>adagio rigoroso eme-lancolico«. skladba ustanovitelja in uči-tolia našega goriškega kvarteta, ki je delana z veliko deklamatorično silo in mogočnostjo. Opozarjamo naše občinstvo na fi koncert; cene so znižane ravno zato, da bo omogočeno priti vsakomur; namen f-iVib. koncertov je ravno ta, da sipozna kolikor mogoče vsakdo krasote komorne glasbe.
Samomor krčmarice. — Včeraj dopoldne so našli 54 letiio krčmarico Elizabeto Jugovo na Tržaški cesti št. 21. obe-
šeno v kleti. Hoteli so Jej pomagat) ht poklicali so tudi zdravnika dr,- Morpurgo, ali preostalo ni 'drugo nego kortištatirati smrt. Visela je najmanj že .dve uri Kaj' jo je spraviio do tega ktfraika, se ugiba: eni' pravijo, da so jo družinske razmere gnale v smrt, drugi pa, dia se je zmešala ter da se jej je zmešanost poznala dlje časa. Pokojna se je poročila z Jugom kot vdova Grusovinova.
Vojak prevrnil deklico. — Na poti od novega mosta iprOti Soči ije po drevoredu vozil neki vojak bicikerj pa tako nerodno, da je prevrnil neko deklico. Padel-je tudi sam, nekaj godrnjal in se ipotem odpeljal naprej. Tak brezobziren človek zasluži pošteno kazen! Deklica je ranjena na eni roki. Pasantje so jo spremili domov.
Rozina-Finšger. — Baje doseže svota pri okr. šolskem svetu v Gorici ponever-jenega denarja 200.000 K!
Ponarejeni denar je hotel razpečati v Gorici neki italijanski podanik Luigi Bar-bieraito. Ali prijeli so ga in vtaknili v zapor. Tam pa je razbijal po oknu in se precej ranil na levi roki. Nahaja se radi tega v bolnišnici.
V proslavo VVagnerJeve stoletnice, 22. maja je bilo 100 let, odkar se je rodil veliki muzikalni ženi Rihard Wagrier, je svirala tukajšnja mestna godba v mestnem vrtu sinoči same izbrane Wagnerieve komade; svirala je jako dobro.
Kamen je iprizadjal 59 letnemu Franu Bevčiču iz Kojščanskc županije precejšnjo rano na levi nogi. Vsled tega se nahaja v tukajšnji moški bolnišnici.
Padel je 71 letni mizar Avgust Pav-letič ter se precej poškodoval, vsled česar se zdravi ipri usmiljenih bratih v Gorici.
V Gradežu je bil v noči na sredo močan vihar, ki je razdjal mest obrežnega restavranta.
Zgubljeno. — Pred tremi tedni je neka gospa zgubila zlato uro z verižico in sicer od ulice Parkar, Vogel do Stolne cerkve. Pošten najditelj naj jo prinese v ulico Parkar št. 3 I. nadstr., kjer dobi prav lepo nagrado.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne boste odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Olmbich. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od.25. t. m. do 1. junija.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«/
Domača politika.
Volilni imeniki za dežebiozborske volitve so razpoloženi. Iz. Furlauije poročajo, da so po nekaterih občinah sestavljeni volilni imeniki naravnost Škandalozno in da je polno veleposestnikov upisanih med volilce za kmečke občine. Tostvarnih rekr lamacij je obilo.
Nemci v Trstu bodo torej, kakor smo že sporočili, pri letošnjih občinskih volitvah glasovali m italijanske liberalne kandidate. Slovenska nevarnost v Trstu.'jim to veli, tako pravijo. Ali pa res niso nič pomislili, s kom imajo opraviti? Italijanska liberalna stranka se je proslavila v Pulju, v Gorici in v Trstu se jej pridružijo Nemci tisti čas, ko jej vlada odvzame pobiranje davkov. Ta italijanska liberalna stranka v Primorskih deželah je koruptna, sleparska, stranka, ki se ne straši hikake-ga sredstva, napolnjena škandalov, pred katerimi beži poštenjak — in s tako stranko se družijo tržaški Nemci.-Naj nam ne" zamerijo; doslej smo imeli o, njiK boljše ¦ mnenje!
Narodna obramba.
Podrižnica »Lege« v Tržiču je imela ^ lani dohodkov K 2U7'33; troškov svojih je imela K U8; ves ostali denar K 1999'33^ so dali za Legino šolo v De vinu.—- ŽV' šolo v Deviuu je bilo dohodkov   lani   K 6422'68,   troškov K 5809'42;   ostalo je .K/ 613'26.   —   Kakor je iz prvo naVedenih številk razvidno, skrbi Tržič v veliki meri za raznarodovanje devinskih Slovencev! ..
Prosveta.
Socialni Matici je pristopil kot Usta-novnik gospod Fran Jarovšek,. c. kf; gimri." profesor v Mariboru. Prisrčna ihvalal Živeli nasledniki!        '¦¦'¦•'                     ¦¦•''.."'¦'
Komorni koncert; -r Pevsko Irt glasbeno društvo v Gorici priredi v soboto, ;dne^31. maja ob 8V2 uri zvečer v Trgov-
jgflMiČm; I. l%mfa> Kvartet op. 76.. št I & ^AJJegretto. — AdaKio, (Fautasia). — $%l«etto, ^./Aibgr^^itittupso. — H. ,a) JU v^e^fhovenj^sgio jrftettuciao ,«J ap-pa^|o®a!to;i«:(>p; ia..St 1. — b) J, Michl; WMfo tfgOGOsa e ,roe]ancx>tico.. (nwmis<-ymX HI F» SoJiubert:. Kvartet- op. 29 lAtero, ina non irappo. — Andasvte. -4-MenuettdC — Aljegro moderarto. -*.I. vi* 3$m«>;S&ncin Karok ^~ :IL vijplina; Pečenko jSjforan. t-^ Viola Michl Josip.— Vjolon-cgUo.Pertot Avgust. Qe»e; Fotelji 2'50 K, sedeži.I,.reda % K, sedeži drugega reda 1Š0.& -^ Sedeži na galeriji,, v sredi 2 K, ob^&janeh 1'50 K. —.Stojišča 80 v, difraka, $aM,pey§kih društev Kt vojaki do natredr nika.i<40v. Predprodaja vstopnic v trgo-vjnt A,;QabrŠček v Trgovcem 'doma, na dan koncerta pri blagajni od. 7Va we naprej. Med proizvajanjem posameznih točk bo; dvorana zaprta.
Umjetnička izložba « Pazinu. (Dopis): prvi put n ovo, -da ;Rrvati i Slovenci u l^azniu prireditiju ovakav kulturni korak, prva: je ova umjetnička izložba slika i ki-pova u Pazinu. U početku se mislilo samo pa., maiu, Sedmi izfožbu, kad eto, sve što pošteno -hrvatski i slovenski misli zagri-jajk> se za ovu nlemenitu ideja, te je izložba jspala nad svakim očekivanjem. Izložba je;.bila otvorena na svečan način, u prisutnosti silnog naroda, dne 18. 5. ove gcdfre, a biti 6e zatvorena dne 3. 6. o. g. Sva prostrana velika dvorana »Narodnog Doma« puna je slika i kipova, oko 300 na broju. Izložba je priredio marljivi »Odbor za Prosvletu« a duša je ove izložbe prof. Saptel, koji je sam izložio preko 50 svojih krasnih vunrjetničkih slika. Kad Čovjek promishVda je. Pazin *bio negda gnježdo naiiljjučjh talijanaša, da naš čovjek nije bio slobodan »niti nlicom prolaziti te na glas hrvatski govoriti, kad se u Pazimi našeg Čovjeka držalo nedostojnim života civiliziranih ljudi, kad je uopče « Pazimi vladala Hranila, te sve ovo prispodablja sa današnjim stanjem stvari, tad mu biva ugodno oko 'srca, tada mu raste silna vjeTa i-nada u sve to veči narodni napredak, pa makar se i našao, .koji nevaljali naš brat, koJi nam svojim radom baca samo klipove pod nogama; Sudjeno nam je, da koraca-mo: Per aspera ad astra, ali zato, Sto je nešto večim mukom stečeno, tim se večim nasladom i uživa. Sitno ono .mnoštvo naroda, koje posvečuje izložb«, dokazuje krasan njezin usojen, a najbolja je nagrada onima, konima je slogan, bratski rad omogučk) ovakav; kulturni iskaz u stoh Istre. Medju odlJčnije posjetioce; navad-jamo: gosp. Cotič-a akademskog slikara Družbe sv. Mohorja, našega »Starpga« Lagmju, zastnpnika Dr. Zuccona. pazin-skog prosta Mons. Kalac, mnoštvo drugih svečenika i redovnika, profesora. učitelja. čmoynfe. a krona svemu je naš seliački sy$jet — taj stop naroda, taj čvrsti njegov temelj, tai vlečni, nepresušni izvor uvijek novih. syje$h sila.
DOPISI.
Izlet na Matafur. — Posluživši se prostega časa bmfajštnjh prazn&ov, napota sem jse na naše lepe planine in sicer na naš vabjlvi in lepi Maiaiur. Z veseljem in radostjo v srcu sem komaj pričakoval užitka iz marave naSSi planin in naše slovenske zemlje. A -doletelo me je med j»^pma nekaj popolnoma nepričakovanega, vsled česar se <je moje hrepenenje in moja Tadost spremenila v otož-nost. Prišedši na Livek namreč zagledam na precej Visoki hgi, dozdeva se, da je novo zidana, menda sredi vasi" na eni strani papis »Gasthaas« m na dnigi strani- ,s|pmi svet »<^tejda«. Ka| takega nisem pričakoval: poprej bi pričakoval, da se zvrne Matafcir kam proti Kakforift k^kor da zagledam m Uvfcu — kjer <mi fe bilo vedno rečeno, da je tam nanredncf in za-ve«^o Jju^tvo — napis; »Oastas« po-sebnj) m. ^Dsteria«. pa se i^Sm" napisi Se dandanes vdobifo na Čisto sfovenslkem ozemlja, si nfeem nikdar mSsR Čudno se mi dozdeva, da obŽSnari? feti takega ir-oi|o! Sicer pa ali fo totiM pftsestoifc hiSe <Nden tjijtee ali drugorodec, Icer drugače bi ne bio tgfrgnih napisov m-bi ne bil tudi sloveasJd nai«s pogresen?! ZgreHeno naj se »&j|pravi. To dobrohotno. — lz!etrtik.
iz goriške okolice.
Iz Čepovana,.— V nedelo, 'dne 25. t. m, ob 3Va pop. priredii podtružnioji sv. Ci-dla,jn Metoda veselico y .dvorani g. Štefana Kofoia s sledečim vsporedpm: i. Za-kipi. duža! (J. Aljaž) poje >moŠ. zbor. 2. Oporah k!veselju, (j. Aljaž) pojcmeS. zbor. 3. Brait Sokol. (N, Nučič) veseloigra. 4. Oj, ibogom ti plan. svet!.(J»'Al^až) poje meš. zbor. 5. Zaostili ptič. (J. Aljaž) poje mesš. zbor. 6. Vasovalec. (E. Adamič) poje mo§. zbor. Po veselici je šaljivo srečkanje in prosta zabava. Vstopnina k veselici: I. sedež 1 K, II. 50 v, stojišče 20 v.. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Iz komenskega okraja.
Zidarski shod sklicuje N. D. O. iz Trsta za jutri ob 3. uri pop. v pabro-vici na Krasu. Shbd.se varSi v gostilni Baiideljevi.
Iz kanalskega okraja.
Iz Kanala. — . Neprijatelj goriškega dolgočasja sem izstopil v nedeljo v Kanalu. Vreme sicer ni obljubljalo prijetnih presenečenj — dež je prenehal navadno le toliko, da je ikmalu zopet nanovo začel — a na večer so se vendarle nekoliko »vremena zjasnila«. Proti 8. uri zvečer so se začele zbirati na prijaznem trgu gruče domačinov in vojakov, Če bi vprašal kakega drugega dne, kaj imajo te gruče, bi dobil odgovor: »Tako je v Kanalu«, ali današnji večer ni nekaj vsakdanjega. Po-stoj, popotnik, glej našo umetnost! Plakati na zidu bi te o tem poučila. Igral se.(je »Svet. brez mož«. Vstopil sem in čakal nestrpno na odkazanem -sedežu, da se. dvigne zaistor. In ko se je dvignil, bil je res tu k>ošč,elk naše umetnosti. Rad bi So videi Gusti, ki bi znala bolje braniti svoje kraljestvo pred možko.invazijo, rad ba videl boljšo Kristino, itd. ali smelo trdim, da sem jih videl v Trgovskem domu le malo.boljših. Poročila o diletantskih predstavah se glasijo-navadno: vse vloge so \ bile v dobrih rokah. Tudi v tem slučaju moram napisati to lakonično sodbo, ker [ večine igrailcev poimenski ne poznam ifl. tudi.vsa imena vlog.mi niso ostala v spoji minu, ali čitatelj naj bode uveraen, da to ni> ji fraza,, marveč da je bilo igranje res častna.' izjema na diletantskih odrih: vloge so bile prav zares v dobrih, nekatere celo v jgko dobrih .Tokah, to se pravi, da so ženske vloge nadkriljevale nekatere,možke, a celo za tiste, nekatere piožke vloge ne velia. več merilo, ki se rabi na odrih po deželi.-^Nekateri prizori so bili naravnost mo^j-sterski i"n da ne bi bil oviral »majhen .odei\. .razmahniln bi se.bila tarnala umetnost in , dvignila iz ponižnega jkoščka v preceišn>ie dimenzije. Tu sem v Kanal..naj bi prišla diletantska društva [poigledat. kako tukaj i.erajo Ouste,. Kristine, Beripnclji. Maksi itd., kar je bilo še drugfh vlog. Tu bi brli videli, da ima človek glas za razumljiv govor in če treba tudi za lepo pesemco. {Pred vsem na bi videli, da se ie fcreba besedilo naučiti tako, da se zma. Da je tudi .sufier.tu. si omazil le »no Skcliki, ki zakriva nieprQ(vo bivališče v psipredju malega odra. Maihni nedosiafki: pretirana maska Tri-naističeva ali Bertonsljeva pleša, ki sta onemoročile iluzijo, da bi bMe naravne, se izgubijo proti mnogim vrlinam kakor ne-nopolna pika na i. Če bi hotel po znani šabloni dokončati svoie poročilo, bi mo-Tala sedai slediti vspobuda: vedno tako naprei Ud., a ker sem prenričan. da taki vspehi ne pustilo mirno v brezdelni spatlr sem tudi prepričan, da ipojde »vedno tako naiorei«. In če bom imel priložnost in če ^ me doseže skromna reklama, pa pridem in j zopet sedem pred.pozoriišce in bom še ne-j stropne ipričakoval, da se -divigne zastor , točno8/, ure no napovedani uri, kajti tudi j KanaJci so si .me^tda prSsvojih' to g!rdo na-, vado oz. netaktnost, j Narodna Čitalnica v Kanalu ponovi v nedelfo 25. t. m. burko »Svet brez mož*. Pričetek ob 41/* pop. Gene zna*no zni-t zame. PriSakuje se obihiega obiska.
Iz tojimlfiskcga okraja,  \
^bčjnskl lovi ob$ne Qrahoyo so odr .dani: N^Škirut m 461 K, Ohloke 80, Orar bovo 172, Podbfdo 215, S,trži5če 151, Kneza 405; slwno .1484; za celih 1168 K ve? nego, prej.
Iz tržiškega okraja
Odbor Devlnsklh   davkoplačevalcev
sklicuje dne 25. t. m. javni shod vseh davkoplačevalcev županstva .Devin ob 3. uri POPffldan za,slov,Šolo t. j.,na občinskem yr.tu v Devjmi.,Dnevni red: I. .Zadeva noT vega župpišča, II. -Občinske zadeve. III, Občinske yolitve. IV. 3)uČalinqsti. V ne7 dpljo ysi;na shod, da.pokažemo svoje želje in.proteste.
Gospodarske vesti.
Čebelarska podružnica v, Rlhember-
gu priredi v nedeljo dne 25. t. m. ob 3, utj pop. predavanje o čebeloreji, v ^čebelnjaku g. predsednika Prana Vidniair na ^elezniT ški rpostaji. K zanimivemu predavanju so uljudno vabljeni vsi člani in prijatelji čebelarstva. Odbor.
Gradba vojašnice za topnlČarje v Vipavi. — Za zgradbo sta bili .vloženi in odprti, dve ponudbi: tv.rdka Tfinnies v UubT Ijani za 1.212.000 K in tvdke Zajec, & Mau-rer v Gorici za K 1.515.00.
Odredbe za brezhibni razvoj daljnega prometa ob prlčetku ln„ koncem Šolskih počjtnic. — C. kr. železniško ministenstvd je odredilo z oziram, na številnejši osebni, promet ob pričetku in jkonou šolskih počit-, nic, da je v slučaju potrebe odkloniti v ta-, rifi.določeno rezerviranje voznih oddejkov I za potnike,z oziro;n na določbo § 15 od-[ stavek I. obratnega posjovnjka, po kateri je dati vozne oddelke le tedaj na razpolago, če temu ne nasprotujejo oziri obrata na to omejitev v tarifi določenih kupejnih rezei-viranj.
30 telet, bodo dobivali nekateri združeni mesarji v Gorici ods;lei na teden iz Ttalije iz Benečije, Vicence, Trviža in Vidma. — Tam. so po ceni le krave in biki!!
Avstrijskih delavcev je bilo spravljenih v Nemčijo lani potom berolinske os-tednie pisarne za delavsko posredovanje 729.575: med temi je bito poliedelskih delavcev 397*000: Rusinov 70.000, Poljakov 70.000, 50.000 avstrijskih Nemcev in z Ogrskega 20.000. Nižjeavstrijska kmetijska družba se trudi ustaviti to vsakoletno^ delavsko ižfselievanie v Nemčilo in prosi občinske'Urade v Galiciji in Bukovim, naj iei naznanijo. Ikoliko delavcev išče dela, da ga iim poskrbi na avstrijskih kmetijah. Dražbi  se započeto delo posreča.
tivno^iepo^tevHtt^br^silftiih «dwi$tev,» po-sebnoi<o^o<»«irjttmp na:-topo*irtK^o^vde*« =ležbo tržaSke isokOteke,ŽM!pe.iC)b>l.ej priliki nastopi' tudMržaSkl>;Sokol, rkateromu se pridruži zmagalec na lanskem vseso-kolfilkem 'teletiu v -Pragi — 'Stane Vidmar. •VeseMični-'prostor .jamči za aigodn©sit»'pro" ste aabave in v paviljonih bo -vseifa -dovolj za postrežbo^ aa kar skrbi* veselični odsek s posebno ipfidnostjoL Pri telovadbi m, plesu osviransofkktfska godba t iž^Prva-čine. Za zvezo med Opčinami.in Sežano je preskrbljeno z vozovi, ki bodo po nizkih cenah vozilit.do:.zeloupozne-ure.
K<>tes^ka zveza.
¦ Kolesarsko)društvo   »Idrskadolkia«
priredi v -nedelijo/dne 25.- maja iziet v Ko* b,^Eidt.,o4hod. s 5|apa.točno ob VB6 turi zinitra^.' V jjhJčaju.slaUega 'vrifemeiia se;:iz-let varši.$ozneje.. K? .obilni-udeležbi 4»Hudno vabi pdbor.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici vabi gg. člane k XVIII. .rednemu ob-čneitiu zil?orii,;-kL,sej vj;ši v.stfboto 8,:Jmiija t, j. ob 'SVaiiri zyečer. v društveni sobi hotela ,>-^lati. jelen«.. —. Diievjii r.ed.. pp,pravnih, -t zdravo!-—t Odbor.
, Kolesarsko društvo ^Dsunica« v. Gorici.— .0 priliki športne Javnosti in, tom-bale, ki. se bo. vnšilatna 22. ju-nija t. J. priredi, .društvo s sporazumom ;kol. , dr. »Balkan« cestno dirko Trst-Gorica. za<pri-, monsko.prvenstvo. Prijave, sprejema predsednik kol,.dr. ,»LaJJfan« in (predsedniik kol. dr. »Danica«.
Razne vesti
Zbog velikega dežja v   Sarajevu je
Vliljačka tako narastla,-da so nekateri deii
\. mesta pod vodo. -~ V Osojskem jezeru na
Koro&kem so našli neko 25 det staro utop-
^ijenko. — V Celovcu se je ustrelil 32-letni
[jonnenar Jos. Hinterman, vzrok: alkohol
siji denarne stiske. — V Homelivšah na Ko-
50 glav goveie živine, baje 20 volov in 1 roškem so zgorela poslopja posestnika Ve-
h ajdouskega ohraia.
Strelne vale trdr.javske artilerije okoli Ajdovščine prično p. t m., vrSile se bodo 6 tednov.             ;
SakolsW vesfrtik.
Sokolova prireditev dne 1. imiHa Gorici. — Predpriprave so v najbo*lj^em teku. Odsek za okinčanje veseličnega pro- •' štora se trudi na vse pretege, da spremen? veseličm prostor v pravcati raj. Telovadci se pridno vadijo za nastop z ljubljanski-* mi prostimi vajami. Isti nastopijo tudi z krasnimi skupinami. Živa loteriia, za ka-' Aero je že pripravljeno okrog 50 lepih živali, med (katerimi bo lep prešiček. jagnjeti. piščanci, kokoši, golobi, zajci itd. hi gotovo zanimala vsacega zlasti ker je Čisti1 dobiček namenjen za zgradbo pri nas tako potrebnega So-kolskega doma. Za 10 vin. boš torej lahko dobil lepo živalico. Sviral bo pri koncertu m plesu popolen vojaški orkester. Sodelovala bodo razna, pevska društva iz mesta in okolice, od katerih moramo omeniti dobroznani pevski zbor pevskega društva »iPrešeren« iz St. Petra, katerega smo že slišali pri veselici Čitalnice na Blanči in kateri nas je presenetil. Isti nastopi z dvema krasnima točkama. Delovala bo tudi cvetlična po-*ta. iz katere, se bo razvila ona »kraso-cvetna tekma«, za ikatero vlada Že sedaj največje zanimanje. Zabave torej ne bo manflkato. Na zdar!
Sokolpki zfet v Kojskemt — LetoSnji zlet }\. lOkrožja »Oori^ke Sokolske Župe< fe vrili 8. Juliia v/Kolskem. Na zdar!
Iz Sežane. «*-» V nedelo dne 25. t. m. ob 31/, pop. priredi nstS mladi »Solkol« prvi javni nastoj). Tz pripnav, ki se w& z yso vnetno |e gfclspitti, da v Sežani in M\fa fiA--Kmra nI Wo videti sJJfine pd-redftve.Te v«e«cc vdele*i se kc*pK*a-
.račnika, Škode 14.000 K. — V- Brooklynu v Ameriki stavka 6000 brivcev. — Ponesrečil je železniški    sprevodnik    Alojzij Šknbinec na progi iz Zaloga v Ljubljano, It padel je z vQiza in se-nevarno pOSkodoval, |; levo roko so mu odrezali. — Sin znanega pivovarnarja Dreherja v Trstu je zaprav-Ijivec, ki je pognal očetu že obilo denarja, sedaj ga je postavil pod kuratelo. — Nagle smrti je umrl .dijak Viremšftkrna idrijski realki in sicer v Soli mod poukom, na.glas ;;jc vzdihnil in padel mrtev na tla. — Glavni dobitek ogrske državne loterije 200.000 )K je dobil skladiščni mojster južne železnice v Gradcu .1. Pidler. r—
Finančni paznik.kot yeleizdajalec. — V Novemmestu je bil. pred 2 mesecema finančni paznik Česnik oproščen obtožbe po § 305. ,kaz. zak. ali na. ničnostno pritožbo je bila odrejena nova razprava.in pri tej ju bil1 Česnik obsojen na 'tri tedne strogega zapora. Baije bi bil rekel: da če pojdejo Slovenci nad Srbe, nataknejo- Slovenci svoje bele žepne rute na bajonete, da jih Srbi spoznajo.
Pavel Kutišak,.krščanski socijalist, ki je umoril socialnodemokratičnega poslanca ?umajerja, je bil pred poroto na Dunaju obsojen na smrt na vešalih.
Pred poroto v Rovinju je bil klican 69-letni Ivan Bravs iz Vodnjanske občine, ki je ubil žeifo svojega sina v hlevu pa je trdil, da ga je vol pobodel. Obsojen je na 4 leta težke ječe s pasti.
9S00 m visoko v zraku, — Profesorja AViegand in Lutze sta se dvignila v fiadle v balonu visoko do 9500 m; pri višini 7000 m je bMo mraza —30° C; pri .9500 In -57°.
Odličen Albanec, ki je ustrelil svojo ieno in sebe. — V noči na 21. t. m. je v nekem hotelu na Semeringu ustrelil Albanec Delvina isvojo ženo in nato samega sebe. Pelvina je bil star. še !e 30 let, bil je sodnik v Tripolisu. Ko je prišel z Dunaja, sta se z ženo skregala; nato pa je kar potegni! revolver in jo ustrelil in potem samega sehe. Po albansko!
Nji Reki bodo jutri volitve v okrajno bolniško btlagajno. za katero se bije hud boj: ftaMjamski listi na vse načine delujejo proti Te%im Slovanom. Volitve jutri bodo torej Jako butme.
V Skadru vlada sedaj, kakor slasfc zadnja poročila, .popoln mir. Albanci so izdaijali neki tist, .kil je mapadal čmogfvr-ce; admiral Bmrne^ pa ga Je bttro aiaiavil.
Vojna nevarnost med Zjedlnjeniml državami in Japonsko.
Zadnja leto smo culi zdajpazdaj o vojni nevarnosti med ZJedinJenhni Državami in Japonsko. Razpravljalo se je na široko, kaka bi utegnila fbiiti taka vojna m kake (posledice btiawstila.^dajvje /aapet-sl zarožljalo :med temi mogočnimi držat&tffir^f
Nastal je hud spor imed Z. D. in Japonsko radi K a>l i f o r n i j e; tadi se križajo njihovi interes. Izseljevanje iz Ja-pana v Kalifornijo je mnogo večje od^iz: seljevanja v Korejo in Mandžurijo. Mno-goštevftni rmeni iz»seljenoi so si prilastili velika posestva na ameriški zemlji. Prebivalci Kalifornije so se vedno protiviii tej rmeni invaziji iti pred par tlet« je bila nastala nevarnost, da pride do spopada. Rooseveltu *se je komalj posrečilo, da ga je isdiušfl. Japonci imajo v Kalifonniji že ogromna posestva. Živi tam 40.000 Japoncev, 30.000 Kitajcev in 4000 drugih Azija-tov. Državni parlament Kalif omije je vo-tiral zakon »Aiiti-Alien Lamd BiH«, ki 'zali ran ju je Japoncem imeti posestva v Kaliforniji. Japonci sicer niso izrecno imenovani v zakonu, ali zakon ipravi: »posest zemljišča je zaibranjena visem, razven podanikov rojenih Amerikancev ali naturali-ziranih,« Poteg tega obstoji še drugi zakon, ne lokata! Kalifornijske države, marveč-splošni zakon za vse Ziedinjene Države, .ki se zove »Asiatic Exclusion Law«r ki zabranjuje vsakemu Azijatu, 'bodisi Japonec, Kitajec ali kake druge narodtiasti s Skrajnega Vsboda, da si pridobi ameriško meščanstvo. Vsled tega vlada na Japonskem veliko ogorčenje, ki ne izhaja le s stališča japonskih interesov v Kaliforniji, amspak tudi v stališča mednarodnega prava. Na ostre opomine iz Tokija so mislili, da zvezna vlada v VVashingfconu vloži svoj veto proti zakonu Kalifonnijske države, ali upanje Japoncev se je izjalovilo, ker niti zvezna vlada niti predsednik sam nimajo pravice posredovati v sličnem slučaju, ker vsaka država zveze popolnoma samostojno razpolaga s svojim zemljiščem. Japonska pa pravi, da ona ne more sklepati zakonov s pojedinimi ameriškimi državami, (marveč samo z zvezno vlado in radi tega da bi ta vlada morala biti vrhovna v pogledu obvez v pogodbah in dejan s k o o b s t o j i med Japonsko in Severnimi Z j e d i n j e n i m i D ir-ža vami pogodba i z leta 1 91 1., v kateri se izrecno naglasa, da Japonci imajo pravi-co do po-sesti zemljišč v sever o-a mer iš-k i k o n f e d e ir a c i j i. Zato pa je predsednik VVilsoin nedavno bTzojavil kalifornijskemu guvernerju, ko zakon proti Japoncem še ni bil sprejet, naj opustijo ta zakon, ker da je v nasprotju s pogodbo, ki je v imenu vseh Severoameriških Držav sklenjena z Japonsko. Tako je to vprašanje postalo tudi notranji spor med Kalifornijo in centralno Zvezno vlado. Kalifornija je odgovorila tako-le: Zvezne države so določile, kdo more dob<ti ameriško meščanstvo, kdo ne. Ljudstvo je svečano določilo, da nekatere »rase, med temi japonska, ne morejo dobiti ameriškega meščanstva. Ako Kalifornija hodi po poti. ki jo jej je označila Zvezna vlada, morejo biti obtožene Zvezne Države, ali ne Kalifornija, da delajo izjeme. Z drugimi besedam«: Kalifornija obtežuje zvezno vlado, da je postopala nedosledno, ko je skle-
nila leta 1911. pogodbo % Japonsko, katero je ameriško ljudstvo pred to pogodbo izključilo od ameriškega meščanstva. Na ta način se to vprašanje poostruje.
Če pride prej ali slej do te vojne, bo strašanska. Kaj pa šele, kadar ise »rmena nevarnost« razlije nad Evropo!
vornl urednik.In Izdajatelj IvanKavii« v Oorid.
faS^tfifcm^amt&A (odg«**«* Fabci«)
;t": Družba ca izdajanje Hrtov »Socac In »Primorec«.
ZHHVHLH.
Podpisani, globoko ginj eni vsled mnogih dokazov iskrenega sočutja ob' priliki smrti njih nepozabnega
Josipa Goriup-a
vltesa Franc-JoSefovega rede in e. kr. sodnega svetnik« v p,
se prav prisrčno zahvaljujejo vsem onim, ki so na katerikoli način izkazali Čast dragemu pokojniku bodisi s podaritvijo krasnih vencev in šopkov, al« pa z udeležbo pri pogrebu.
GORICA, 23. majnika 1913.
Žalujoči sorodniki.
Dr. Just Bačar
ordinira u nI. treh kraljev 9 od 10. 11. in 2.-3.
JOSIP BUDIN
Gorica
urar
ulica Rabatta 9 -
Gorica
ima veliko zalogo vsakovrstnih ur in verižic ter sprejema vsakovrstna popravila po zmernih
cenah.
Priložnostni nakup vsakovrstnih
daril za birmance.
137   5
1,800.000 frankov znašajo pri vsakoletnih 6 žrebanjih
glavni dobitki turških srečk!
Vsaka srečka zadene in ima trajno denarno vrednost! — Kupnina se poravna v mesečnih obrokih po samo 4 krone 75 vin. Kupec zadobi   izključno   igralno  pravico   že  po  vplačilu   prvega  obroka.
Prihodnje žrebanje 1. junija 1913. iT 2,387.000 -*m
kron oziroma frankov znašajo pri vsakoletnih 15 žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mesečne obroke po samo 6 K 25 v.
Prospekte z natančnim pojasnilom razpošilja: Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
_____________Sprejmo se provizijski zastopniki!
S.ouencl!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnL e
v Gorici,
Gosposka ulica štev. 1 (nasproti " ontn).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
FRAN NOVAK, brivec in lssničar.
i i
— Trgovina z ieleznino —
PINTER & LENARD gorica   a.**«
St. 7  -  GORICA
priporočata svojo veliko in bogalo zalogo pocinjene žice za trte, trnjeve žice, razne mreže  za  ograje,  nosilce (traverze),  cement,  sesalke (pumpe)  kovanja na hiše   in   druge predmete   te stroke.  Zagotavljava točno  in
domaČo postrežbo in nizke cene.
Mmmmmmammmmmmmm^^^^^^^^^^mM-;^amammmammamaMmiiMwm*wmMm\......¦..................¦ »i
Jermenarji m sedlarji
in sicer pomočniki in izvežbani delavci
dobijo službo takoj. Ponudbe z napovedjo znanja in zahteve plače naj se pošljejo na tovarno usnja
Christof namer, CeloDcc
Zglasi se  lahko tudi osebno. (
Sprejme se
komptoarista,
ki je zmožen slovenščine, nemščine, strojepisja in če mogoče tudi stenografije. — Ponudbe naj se pošlje na predilnico v 169-1                Ajdovščino.
Ljubi  moj kam greste?
k BATJEL-U
v Gorico
Stolna ulica 24 '
po novo dvokolo, Micka pomivalni stroj, JJože po"gr»-
mofon in Tince po kmet stroj.
Tam je  velika  zaloga  in  mehanična   delavnica.
Prodaja na ouoke. Ceniki'franko.
BJlikmuu pekarij. !n tladeifiaraa
Karol Draščik
v Carici ia Kinii v (Itstif bliO
zvrfinje naročila vsakovrstnega tudi naj«-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina Ia llkarje m. drobno ali v originalnih butelkab Priporoča se slavnemu občinstva za mii^go-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦»*- po iako zmernih cenah. ¦"**•
napredek uedef
NajenttgHfcŠjBa in  gotovo «e zdravi sifilis s  svetovnim sredstvom
- I0RUBIN GASiLt -
Stotine edravniSkih potrdil potrjnje, da se uretralna soženja, ptostatitis, nie-tritis in meh. katarji'-ko-reuito ozdravijo b
ftonfeti Caslle
Ktnfeti Gasile urejajo uriniranje, ne da M bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in nblazajejo pečenje m pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo aretralna zozenja (prostatitis. nretritis, cistitis, mehnme katarje, kamen, nesposobnost za zadrževanje urina, slnzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Gasile E 4'—.
lorubin Caslle, najboljge piotisiffiiti«5no in poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z nspehom proti sifilidi, anemiji, impotenoi, kostoboli, ishiaB, vnetja žlez, poltnim madežem, izgubi semena, poiaoijam, spermatoroi, steriJi-teti, neurasteniji, energičen razkrojevhlec tuti-nove Mseline itd. — Steklenica Jornbina Ca-silrK3'50.
Vbrizganec Caslle zdravi beli tok, akutne in kroniCne katarje, vaginitis, ureiretis, endo-metritis, vnelje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizgane* Gasile X 350. Kdor Seli večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Gasile Trst, ki poda odgovor z obratno' poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinami izdelki CASBJE ee prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                     6—1
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drafovka
PAlMtf
Gorica, Raste!) 3. "gloga usnja.
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica St. 2.
velika zaloga = —oljkinega olja
prve vrste
njHiiii torti iz Utre, feMi ¦ilfttle.Bari h in
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja aa drobno: Kros -*96,104, 112
T20, 1-28, 1-36, Mi 160, 1-30. 2r-y 2'40
za IkčI i« 72 fia.
------    Na debelo cene nerodne.------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča tapeti do  popolne  vporabe olja; po
ˇporabi se spet zameni s polno.
Pravi vinski kis in navaden. Zaloga
mila in sveč.
na Mu, medenine in drugih M.
faldga neobdelane kotlovine in v plasteh.
Distilirni aparati za žganje po najnovejšem modelu. Stroji  za  žveplc. 6 vrst; leseni, železni .in  iz kotlovine, zadnji model, jako pripravni z potegalom, kakor kaže slika. Prenavljajo se tudi stari stroji na nov sistem. - Velika zaloga vsakovrstnih cevi iz gumija proti-peronosperi razno-vrstnih škropilnic in mehov za žveplo.
Cene konkurenčne.
IZIDOR NANUT
autorizouana stavbena turdka $  JOPICI
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata  p. n. občinstvu   za vsa
stavbena  dela.  Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
Kupuje staro koflooino po najvišji dneuni ceni.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
PETER MORETTI, kotlar GORICA.
'¦«L¦ Uaraždinske Toplice »).
Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. zdravilišče z  električno  ra'zsvečavo.
Staroznano  radioaktivno  zdravfliggo z žveplom -j- 58° C. jako priporočljivo proti p^otiiiu, revmatižniti, isehias itd.
Zdravljenje z pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, prsih, jetrah,
želodcu in črevesnih boleznih. Elefctr. masaža. — Blatne is šolnine kopeli. — Odprto celo leto. Moderna oprema. — Novi hoteli Krasna okolica — Vojaška godba. Prospekte pošilja gratis. Zdravnik: Dr. J. Meri
i
I I
S
Prvo Vaciiom goriška čistilno podjetje
Gorica, Via Aseoli št 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje sip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. Poslnži se s proračuni in prospekti.
i i
C. kr. priv.
kroji
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
NI. POVERAJ
Gorica, Travnik Štev. S.
Lekarna Cristofoletti
v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE
z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dati po jedno žličko popije, ukrepe pokvarjeni želodec, storš, da zgine
lV*rstvena zninika).   y fcrafkeiS ČaSU ODJO"
I tica in životna lenost (mrtvost). Te | kapljice tudi stord, da človek raji je.
|      Cena steklenici 60 vin.
|   fristofolettijeva pijača iz kine
in   $olo7n   najboljši   pripomoček    pri lil   /jolo/id, zdravljenju b trskinim oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vin.
;
Kupujte samo dvokolesa „GcrlCC*' in „flltLlia"»
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke, šivalni stroji 3sigŠ2!3! SMCfOllH  so najprak-tičnejši za  vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno šivanje  in štikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani S Gak
GOBICA, iraStalRem trp it. 9. GORICA.
Zobozdravnici in zobotehnšški atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Uertfl fekalltte iieo, 3?.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. žriombo
vsake vrste.
Drdlnlra o snujem atelleln
od 9. are dop. do 5. are pop.
naslednik Jos. Terptn.
Na oredi Baltelja ?. TR60VINA HA DROBNO IN DEBELO.
Najoaaeje kapvvatiifi flirikeritof* '¦ ¦*•¦¦•!*
blaga ter tkiih* ara|e la ilUj.
POTRBBŠOINB
za plsanice, kailici ii psittalto.
Najboljfie Sivanke xa Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
*a krojaU in ičvtfarfš*
Svetinjtee...—. Solni venel. — lasne knjlltte.
lišna obuvala za ysb letne čase. imn za »Mavi/tfava !i Jiifljt.
Najbolj«    oskrbljena zaloga aa kramarje, i
kroinjarje, prodajalce po sej mlh in trgih
tar na deleH.    »    36-8     I
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
Centrala
i, podružnice: celje« Celppec, Saraleoo, Split, Trst.
Vloge na knjižice po 4V|o> v tekodein računu po dogovoru*
Delniška glavnica E 8.000.000 Rezervni zakladi K 1,000.000
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naročila. .                      Promese za vsa žrebanja,
vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev,
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje  vrednot v varstvo in  oskrbovanje Safes. Nakazila v inozemstvo. )                Kreditna pisma.