[THE oldest and most popular slovenian newspaper in united states of [america.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Gealot Z« Wr« In taarod — z« pravico in resnico — od boja lo zmago I
GLASILO SLOV KATOL, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. R DRUŽBE SV« MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
drŽavah
'ameriških.
štev. (no.) 161.
CHICAGO, ILL., PETEK, 20. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 20, 1926.
LETNIK XXXV.
Mehiški spor pride pred kongres. - Velik poštni rop.
MEHIŠKO VOJAŠTVO PRIPRAVLJENO POSTAVITI SE V BRAN UPORNIKOM. — INDIJANCI IN POLJEDELCI OBOROŽENI. — KATOLIČANI NE PODPIRAJO U-PORNIKE, NASPROTNO, STOPILI BI NA STRAN VLADE, V SLUČAJU NAPADA.
Mexico City, Mehika. — V
Chalchihuites je prišlo do spopada med vojaki in prebivalci mesta, boj je bil hud, vojaška oblast je bila primorana prositi Pomoči, takoj je bilo odposlanih par stotnij v mesto.
Mehiški vladni agenti izjavljajo, da so našli dokaze o revolucionarnem gibanju v desetih državah, polovico Mehike je nasprotno sedanji vladi. Indijanci in poljedelci imajo doma orožje, k.ar pa seveda ni nič novega, vedno so bili oboroženi.
Kakor je že bilo poročano, Vrgli so v ječe katoliške žene iz boljših rodbin, obdolžene so podpihovanja na upor proti vladi. Cerkvena oblast v Mehiki. je nedavno podala izjavo, da ona vodi boj le v brambo svojih pravic, če p,a bi bila dežela napadena, stopila bi na stran vlade in jo podpirala.
Neki poročevalec je vprašal nekega katoliškega voditelja, kaj pnavi nato, ko vlada obdol-Žuje katoličane, da so pripravljeni na revolucijo. Voditelj je iT.kd; "!-.ar ae trče moje oaebe, ako bi jaz hotel začeti z revolucijo, v dveh urah imam vse moje farane pod orožjem, tako tudi prav gotovo lahko rečejo vsi duhovniki širom Mehike. To je odgovor na obdol-žitve, da so bili katoličani pripravljeni, da začnejo z revolucijo minulo nedeljo."
Vsak pameten človek mora Vedeti, da bi bila največja bedarija katoličanov, z orožjem v rokah iskati pravice. Oni hočejo poštenim potom — potom kongi*esa, ki se sestane 1. sept., doseči kar jim' gre, ne pa z nasiljem.
Los Angeles, Calif. — Tukaj še nadalje lovijo in zapirajo sumljive Mehikance, ki so baje v zvezi z i-evolucijonarnem gibanjem. Aretirali so tudi ge» fterala Estrada, ki je voditelj tega gibanja.
Rim, Italija. — 1000 romarjev iz Jugoslavije se nahaja v Večnem mestu, sprejeti so bili od sv. Očeta, ki jim je rekel, da gre vsa čast mehiškim katoličanom, ki se tako potegujejo za svojo vero. Med drugim je sv. Oče tudi rekel, da je Več narodov na svetu, kjer ne Verujejo v Boga in nimajo vere, pač pa preganjajo one, ki Verujejo.
-o-
francosko - romunska
pogodba, udarec za rusijo.
Bukarešt, Romunija. — Ruska diplomacija je zadobila l>ud ud.arec s tem, da je Fran °ija sklenila z Romunijo po Sodbo in že drugič priznala Savico Romunije do Besara bije.
s konvencije ksrj.
banditi oropali vlak;
plen $100,000.
Chicago, 111. — V Rowlins, Wyo. so banditi oropali poštni voz, vzeli so šestdeset vreč registrirane po^te, v kateri je bilo okrog $100,000. Oblasti se trudijo, da bi izsledile roparje, za katerim ni nobenega sledu.
Kralj boriš zopet doma
Sofija, Bolgarija. — Veliko Se je pisalo o potovanju bolgarskega kralja Borisa; da ^S'e neveste, da se je že z.aro-itd., a vse je bilo menda le brez prave podlage, kajti Bo-ris §e je vrnil v domovino — Sam brez neveste.
Konvencija izreka zaupnico gl. odboru K. s. K. J. — Roberts poslovni red sprejet. — A-sesment se ne da znižati pri sedanjih obligacijah.
Pittsburgh, Pa. — (Izv.) — Zanimiva poročila, ki so jih podali gl. uradniki v torek t. j. drugi dan konvencije so bila s posebnim naudušenjem sprejeta. Zlasti poročilo gl. predsednika Mr. Antona Grdinata je zbornica vzela na znanje s takim naudušenjem, da je več minut gromovito ploskala njegovemu poročilu. Obenem je konvencija izrekla zaupnico njegovemu delovanju za KSKJ. tekom njegovega uradovanja kot gl. predsedniku, kakor tudi delovanju ostalih gl. uradnikov.
Razmotrivanje o poslovnem redu, katerega naj bi na konvenciji rabili se je vršilo v pondeljek popoldne. Razmotrivanje je bilo dokaj zanimivo in živahno. Zlasti radi točke 16 predloženega poslovnika posnetega po Roberts Rules je vladalo posebno zanimanje. Šlo se je ali naj se vpelje pri volitvah gl. uradnikov nomina-cijske volitve, ali tajne volitve, ki smo jih imeli dosedaj pri KSKJ. Zmagal je stari način, to je tajni način volitve. Vse druge točke poslovnika posnetega po Roberts Rules so bile sprejete in se bo po načinu istih vodilo seje XVI. konvencije K. S.K.J.
GTavni tajnik je v svojem obširnegi poročilu pojasnil, da asesmenta nikakor ni mogoče zmanjšati, ne da bi pri tem ne trpela solventnost jednote, ki je vitalnega pomena za obstoj naše jednote. To vprašanje pride še v diskuzijo, ko pride jo na vrsto pravila.
Delegacija je v najboljšem razpoloženju. Takega bratstva in vzajemnosti je bilo opaziti doslej še na malo kateri kon venciji. Kjer je pa bratstvo in vzajemnost, tam je napredek zasiguran in tako na podlagi teh znakov, ki jih je opažati na tej konvenciji je lahko pričakovati najboljših rezultatov za blagobit slavne KSKJ.
Vrla Pittsburška naselbina je te dni v posebnem razpoloženju. Poleg delegatov(tinj) je v Pittsburgu mnogo drugih gostov, ki so dospeli te dni v Pittsburgh na poset. Vsem sije iz obrazov le veselje in radost, kar je znamenje da je vse res nično v pravem bratskem ljubeznivem razpoloženju. Naj živi bratska zavest med nami, saj samo bratje in sestre, po krvi in veri!
Poročevalec.
angleški premogarji. za spravo.
Stavkujoči premogarji za pogajanje z Baldwinom, da se stavka konča predno nastopi zima. — Voditelji imajo proste roke pri pogajanjih.
London, Anglija. — Angleški premogarji, ki so že 16. teden na stavki, so sklenili, naj se začne s pogajanji za spravo .Ministrski predsednik Baldwin, je bil tozadevno obveščen, pogajanja so že v teku.
Do te odločitve je prišlo na zborovanju delegatov iz raznih premogarskih okrožij, kjer so dali voditeljem premogarjev
bruce g. leighton.
Slika nam predstavlja Lieut. Com. Bruce G. Leightona, ki je bil imenovan za pobočnika tajniku Warnerju, kateri je dodeljen štabu podadmirala Mc-Keana, poveljnika mornariške aviatike.
KRIŽEM SVETA.
POVODENJ V OHIO; 24 UR NEPRESTANO DEŽEVALO.
Columbus, O. — Štiri in dvajset ur je neprestano deževalo v južnem delu države O-hio. Male reke in potoki so prestopili bregove, voda narašča in ogroža prebivalstvo, ki se je deloma že izselilo.
Iz Jugoslavije
RADIKALNI KANDIDAT ZA POSLANCA USTRELIL PREDSEDNIKA KRAJEV NEGA ODB. DEM. STRANKE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.	,
žalostna smrt v pla-
Ženska iz boljših krogov zgorela v poletni hiši. — Delavec je slišal najprvo pok, podoben razstrelbi, nato je izbruhnil ogenj.
Harbor Springs, Mich. —
Mrs. Katherina Scudder Neff,
Strašen teror.
Milan Ilič, radikalni kandidat za poslanca in župan občine Radinačke, je z revolverjem ustrelil Gjorgja Milovano-viča, predsednika krajevnega odbora demokratske strankd za občino Radinačko. Politične strasti postajajo v Srbiji vedno hujše, čim' bolj se bližajo občinske volitve. Dnevni uboji, napadi na pristaše opo-zicionalnih strank, zlorabljanje oblasti, teror nad prebivalstvom, ki se vedno bolj in bolj razburja, obenem pa tudi na
___i to, da postaja napetost med
soproga premožnega zemlji- ' , . K. , ,
' vladajočima strankama in opo-
zicionalnimi strankami vedno
— Moskva, Rusija. — Voditelji komunistov v Rusiji a-proste roke v pogajanjih med pelirajo na vse "kamarade",
aretacija bivšega grškega premierja.
Atene, Grčija. — Papana-stasiou, voditelj demokratske unije in bivši grški premier, je bil tukaj aretiran. Vzroka poročilo ne pove.
vlado in lastniki premogovni kov.
Delegati iz Valeške in Lancaster so se trudili, da bi svoje tovariše pregovorili in še nadalje vztrajali, a razmere so pokazale, da dalje tako ne more iti, z.a kar je mnogo vzrokov. Precejšne število premogarjev se je vrnilo 119 delo pod seperatnimi pogoji z lastniki. To je eden izmed vzrokov, drugi pa je pomanjkanje med družinami stavkujočih.
-o-
PIVO MESTO MRLIČA V KRSTI.
Detroit, Mich. — Po državni cesti proti Detroitu se je premikal sprevod, počasi, dostojno, kakor se spodobi, v avtomobilih zadej so se peljali črno oblečeni "pogrebniki," ki so jokali in zdihov.ali za "pokojnim." Neki policijski poročnik je sprevod pogledal bolj od blizu, voznik krste ko zagleda moža postave skoči z avtomobila in jo urnih krač popiha, "po-grebci" jo tudi uberejo na vse strani, policija preišče krsto, v njej pa ni bilo mrliča, temveč 50 zabojev piva. Tudi v auto-mobilih "pogrebcev" je bilo vse polno prepovedane pijače.
-o-
TEŽKE POSLEDICE PADANJA FRANKA.
Pariz, Francija. \— Vsled padanj.a franka silno trpi francoska industrija. Veliko, tudi izven Francije dobro znano tekstilno podjetje v severni Franciji, je prenehalo z obratovanjem, pasiva znaša 35,-000,000 frankov.
——o—
MUSSOLINI DOSEGEL REKORD KOT PREMIER.
Rim, Italija. — Italija je imela od leta 1848, odkar je postala neodvisna država, že 66 premierjev. Med temi se pa ponaša sedanji ministrski predsednik Benito Mussolini, da vztraja na tem mestu naj dalje, kajti noben italijanski premier še ni zastopal tega mesta toliko časa, največ jih je, že prvo leto "kvitalo."
naj se strogo držijo navodil za ekonomijo, ker časi so resni. Predvsem svarijo, <Še ver zahtevati od farmarja, ki že itak nosi najtežje breme, kajti to bi spodjedalo temelje proletari-jatskega diktatorstva in bi 0-slabilo vez med kmetom in pro-letarcem.
—	Rim, Italija. — Sedem in šestdeseta legija fašistovskih miličarjev je vlada razorožila in razpustila ,vzrok temu je, ker so bili člani le taki elementi, ki so vedno delali le nečast fašistom.
_ Asbury Park, N. Y. — Trije člani obrežne straže se bodo mogli zagovarjati pred sodiščem, ker so obdolženi, da so bili v zvezi s tihotapci, katerim so pustili, dia so spravili na suho svoje blago. Na sumu pa imajo še več takih, in sicer od kapitana do navadnega stražnika .— Kar pač nese, plača je majhna.
—	Atene, Grčija. — Jugoslavija je podpisala z Grčijo pogodbo, ki se nanaša na jamstveni pakt za arbitracijo v slučaju spora med obema državama, pa tudi na prevozno in tarifno vprašanje.
—	Ottawa, Tli. — Iz Illinois-Michigan kanala so privlekli truplo 7 letnega Carl Ruff-a, kako je zašel v vodo ni znano. Dve uri zatem ko je odšel od doma, so prinesli mrtvega sta-rišem.
—	Peoria, 111. — John Simmons, 30 let star, je bil tukaj aretiran, izkazalo se je, da je eden izmed trojice, ki-so ugrabili neko žensko v Sherman, 111., jo pretepli in oropali dragocenosti v vrednosti $8000.
—	Vancouver, Wash.—Zgodovinska zastava Hudsons Bay kompanije, ki je prvič zapla polala nad Vancouver leta 1825, je neznano kam izginila Zadnjič so jo imeli v Astoria pri neki slovesnosti, kam je izginila je zagonetka.
-o--
"AMER. SLOVENEC" JE NAJ STAREJŠI, A MORA PO. STATI TUDI NAJVEČJI
škega prodajalca, iz Chicage, je v svoji poletni hiši v Roaring Brook, blizu Harbor Springs, Mich, zgorela, slučaj je zagoneten.
Tesar, Gene Pifer, ki je tisti čas delal zadaj na garaži, pravi, da je slišal detonacijo, podobno eksploziji, istočasno tildi krik ženske. Ko je prišel pred vežna vrata, je bil spodnji del hiše že ves v plamenih. Pifer je skočil k kuhinjskemu okrni in "zagledal Mrs. Neff obdano od plamena, skušal jo je rešiti, a ni mogel, tudi on je zado-bil lahke opekline. Predno je prišla pomoč, je hiša do tal pogorela, v plamenih je ostala tudi Mrs. Neff.
Ker so v kuhinji imeli malo petrolejsko pečico, še sodi, da je Mrs. Neff nalivala v pečico petrolej, pri tem pa je eksplodirala. N.ajbrže bo tako, ker je bilo razstrelbo slišati.
Soprog nesrečne ženske se zdaj nahaja v Evropi na potovanju, seboj ima tudi sina, ki je star 17 let. Dva mlajša 0-troka sta sč pa z.a časa nesreče kopala v bližini hiše -o-
DOMAČINI V NOVI GVINEJI NAPADLI AMERIKANCE.
večja.
"Novosti" z dne 30 .julija pišejo z ozirom na slu&aje terorja med drugim tudi sledeče:
"V opozicionalnih krogih izzivajo vesti o vsakodnevnih nasiljih policije razumljivo 0-gorčenje. Naglaša se, da je Uzunovič izjavil, da se taki slučaji ne bodo več.ponavljali. Toda ni se nič pobrigal. Kar, se tiče objav notranjega ministra, misli opozicija, da tem objavam ni verjeti, in da jim ne verjamejo niti šolski otroci."
Razen tega prinašajo "Novosti" iz^/b uglednega demokratskega poslanca, ki je dejal : "V naših vrstah vlada velikansko ogorčenje proti tem nasilje 1 proti naši stranki. Zato de.imo odgovornega sedanji režim. Naravnost smešno je, če se v uradnih krogih 0-pravičuje n. pr. slučaj v Skop-ijanski Črni gori s preveliko gorečnostjo policije v iskanju komitaških pomagačev."
-o-
Razne nesreče in drugo.
Belgrajski dopisnik Milorad Ivanič je bil radi vesti v "Ju-tarnjem listu", da je belgraj-ska tvrdka Vuletič, Gavrilovič et Cie prišla v konkurs, obsojen na 8 dni zapora, 2000 Din globe, 25.000 Din povračila škode in 2500 Din stroškov.
Haag, Nizozemsko. — Ame riški znanstveniki, ki razisku jejo kraje v Novi Gvineji, so bili napadeni od domačinov,
katerih orožje so še vedno loki y Zagrebu je neka M.'Š. pu-in pšice. Člani ekspedicije so^ stiIa štiriletnega otroka samega hoteli napadalce z lep.a pomi- doma otrok je s štedilnika zlil kem casu riti, kar pa ni šlo, poslužili so nase vrei0 mie^A jn na opekli-
staršem v Čačak, kjer se bosta poročila. Po kratki zabavi je pustil dekleta v hotelu in izginil, ne da bi plačal račun. Pozabil pa je v hotelu svojo sliko in potvorjeno izpričevalo o položenem odvetniškem izpitu. Po teh predmetih je policijska oblast dognala, da je "dr. Za-breščak" identičen s spretnim1 in nevarnim sleparjem 25 letnim Ivanom Mohanom, ki se je hotel otresti vojaške službe na ta način, da se je izdajal za nazarenca. Bil je dalje čara zaprt, nato pa je izvršil več predrznih sleparij. ^Sedaj ga policijske oblasti pridno iščejo. — V Mataruški banji pri Kra-ljevu je pred 14 dnevi zmanjkalo 15 letnega Durde Samard-žtča. Te dni so ga našli v bližnjem gozdu obešenega na hrastu. Bil je od psov in gozdnih živali ves obžrt, tako da mu vje manjkal ves spednji del telesa do prsnega koša. Ni še dogna-110, ali se je f.ant sam obesil ali pa se je izvršil zločin.
i ezica n«i0uutt
V četrtek, dne 29. julija ob četrt na šest popoldne se je težko ponesrečil pri pregledovanju spustilnice za splave na falski elektrarni glavni poslovodja podjetja g. Franc Gries-ser. Griesser je padel nad 8 m globoko in se težko poškodoval. Poškodovani je desna roka celega falskega podjetja, ki ga bo težko pogrešalo, k^r je bil g. Greisser pri elektrarni od njenega početka naprej. L. 1920., ko je obiskal tedanji regent in sedanji kralj Aleksander Maribor, je bilo vse prepričano, da si bo ogledal visoki go^t pri |tej priliki tudi falsko elektrarno. Griesser se je peljal regentu nasproti v avtomobilu. Med potjo je vozil avto preveč tik ob cestnem jarku, Griesser pa je držal desnico preveč iz voza, zadel z roko ob obcestno drevo in sunek mu je popolnoma zmečkal roko. Omenjeno težko poškodbo si je izlečil v primeroma krat-
se orožja in dva izmed domačinov ustrelili, ostali so zbežali na vse strani.
--o-
OBREŽNI STRAŽNIK SPRE: JEL $30,000 PODKUPNINE.
Beach Haven, N. J. — Poročilo pravi ,da je neki neimenovani obrežni stražnik prejel svoto $30,000 od tihotapcev, katerim je pomagal, da so spravili svoje blago na suho. Zdaj se Vrši proces proti nepoštenim obrežnim stražnikom, ki je zelo zanimiv. V nekem slučaju je dobil eden izmed straže $100, ker je zaprl oči, da ni videl, ko so mimo njega peljali 8 zabojev žganja. -o-
POLEG TVOJEGA NASLOVA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
nah umrl. — Po poročilih iz Šibenika je neurje zalotilo na morju neko ribiško ladjo in zahtevalo pet človeških žrtev. — Po Bosni in Hercegovini plenijo dobro organizirane ropar ske družbe, ki jim orožništvo ni kos. Prebivalstvo je zato začelo organizirati samopomoč in ustanavljati narodne straže, kij vso noč stražijo po vaseh. — Te dni je odvedel iz Belgrada mladoletno dekle neki moški, ki se je izdajal za dr. V. Za-breščaka, odvetnika. Dekletu je rekel, da jo vede k svojim
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj poli. ljali po teh-le cenah;
500 Din__I 5.45 1
1,000 " --S 18.60
SMRTNA NESREČA NA MORNARIŠKI POSTAJI
Annapolis, Md. — Na tu-kajšni mornariški postaji, v oddelku za eksperimente, je razneslo parni kotel, dva moža sta bila na mestu ubita, dva pa težko ranjena. Kaj je - bilo
vzrok nesreči, ni pojasnjeno
%
2,500 5,000 ' 10,000
100 lir 200 lir 500 lir
-9 46.25 -9 92.00 -9183.00
_.$ 4.05 ....$ 7.75 „$18.50
1000 lir__________,..$35.75 j
Pri večjih svotah poseben popurt. Poštnina j« v teh cenah it vraču, nana.
Zaradi nestalnostl cen Je nemogoč* vnaprej cen« določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar »prejmemo.
Nakazila Izvršujejo pd polil aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma In pošiljke naslovita Ha« V
ZAKRAJSEK K CESARK '
455 W. 42nd 3T„ NEW YORK. If, Tj
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto ______________________________$5.00
Za pol leta .......-__________________________ 2.S0
Za Chicago, Kanado in'Evropo:
Za celo leto _____________________6.00
Za pol leta ..................................... 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
"or one year ................................$5.00
Tor half a year—...........................2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ------------------------ 6.00
For half a year -------------------------3.00
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. '
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Stara pesem naših nasprotnikov.
ker je zadnje čase oživela katoliška fronta in z njo novo katoliško življenje po vseh naših slovenskih naselbinah. Zato taka silna nervoznost v vseh nasprotnih taborih. Je pač hudo, kadar teče voda v grlo in nekaterim izmed nasprotnikom že prav pošteno prihaja. Slovenski svobodomiselci so na popolnem bankerotu, za njim pa čutijo, da pride prav kmalu vrsta najprvo na libei'alce in potem še na rdeče socialiste. To pravimo, že čutijo, zato pa taka jeza pri naših "prijaznih" sosedih.
Mi, katoliški Slovenci, moremo biti na krasni napredek, ki smo ga dosegli tekom par zadnjih let nadvse ponosni. Ta napredek pa jasno pokazuje, da je naša pot prava, da je narod za nami, zato nam ne preostaja drugega, kakor svoje delo le še bolj pokrepiti, le še bolj ojačiti naše vrste, le še bolj agiti-rati za naše katoliške organizacije, le še bolj delati za katoliško časopisje, ker to je naša glavna moč.
Nič se ne menimo, če nas, ki korakamo naprej, sramote in smešijo razni duševni pritlikavci. Saj vemo, da ubogi nasprotni paglavci drugega niso zftiožni. Hudo bi le nam bilo in to vrlo hudo, kadar bi nas naši nasprotniki hvalili in nam napi-vali. Takih časov nas Bog varuj !-
-n.
"-rrr---
Naši lawndalski in cortlandski nasprotniki pojejo, odkar jih poznamo , vedno eno in isto pesem. Vedno se poslužujejo,
alto tudi v drugih oblikah, vedno enih in istih metod v zavijanju in laganju proti katoličanom.
Strašno jih boli enotna fronta katoliških Slovencev zadnjih par let. Da bi to razbili, bi vse žrtvovali. Zato ves nasprotni tabor poskuša, kaj bi storil v tem pogledu.
Kakor bi se zmenili, enkrat pride en napad iz Lawndale
v tem tonu, jutri pride i*/. Cortlandta v drugem tonu itd. Podtika se vse različne,stvari, da duhovniki zlorabljajo lajike in to in ono. Zdaj smešijo tega in onega misleč, da se bo naveličal in bo pustil vse skupaj, oni pa bi slavili zmago. Vse to se dela po dobro preračunanih načrtih. Ker pa doslej niso uspeli ne v enem ne drugem slučaju, so vsakikrat previdno naredili umik in hite z drugimi napadi. Teh načinov se nasprotniki katoličanov poslužujejo od svojega začetka in z njimi ne bodo prenehali, dokler ne bo lepega dne narod z njimi radikalno obračunal s tem, da jimbo odpovedal vsako podporo in jih postavil na cesto, kar so že zdavnaj zaslužili s svojo nečedno rovtarsko politiko.
Sami neprestano napadajo katoličane, Katoličani pa bi ne smeli niti odgovoriti na h&pre&jtane klevete in laži. Katoličanom podtikajo vse mogoče stvari-namenoma, da bi jih pred narodom očrnili, sami svojih grehov pa ne vidijo, dasi so tako veliki, da jih narod ne bo nikdar pozabil. Kdo naj izmed Slovencev pozabi milijonski fond, ki sq ga nabrali s pretvezo različnih obljub, ki so jih dajali narodu in potem istih nikdar ne izvršili. Kako naj narod pozabi kar tako že samo ta sramotni dogodek, ki ga je stal baje 60 tisočakov! In ti prodanci potem prihajajo pred narod v ovčjih oblekah in trdijo, da za narod, da se borijo za njegove koristi. Si more kdo misliti večje predrznosti kot je to? ! Narod oguliti za 60 tisočakov, delom. Nasproti velikega mu potem pa trditi, da delajo za njegove koristi! Pa potem se še upajo grdo lagati o grehih drugih! Kaj takega so res v stanu le samo taki, kakor so cortlandski in lawndalski neznačajni švigašvagarski žurnalistični pipci!
Niso samo lawndalski tiči taki. Liberalni frakarji s Cortlandta so prav taki, saj so pomagali lawndalčanom pri nabiranju milijonskega fonda pridno držati Kristanov žakelj. Ne pomaga nič noben izgovor. Sokrivci so pri tem narodnem zločinu in dokler ga ne poravnajo, so narodu dolžni to krivico poravnati.
Naš list je slovenski narod že tedaj svaril. Kdor se hoče se lahko spominja, ko smo svarili narod, naj nikar ne drvi za takimi reševalci domovine kot so a la gospodje iz Lawndale in Cortlandta. Tisti, kateri so nas poslušali, so nam danes hvaležni, oni pa, ki so kljub našim opominom nasedli na njih li-mance pa sedaj vedo, da smo mi hoteli narodu dobro in da shio le svarili istega pred izkoriščevalci, katere smo dobro poznali, kaj je njihov tajni namen.
Človek, ki izgubi vero, kmalu tudi od svojega naroda odpade. Postane pač indiferepten za vse in mu je prav malo, ako svojega bližnjega oškoduje. To se je pokazalo pri naših verskih nasprotnikih v takšni meri, da se v boljši ne more. Špasno je seveda le to, da se še vedno dobijo, kljub vsemu temu nekateri, ki še neprestano kimajo za njimi. Spregledali bodo seveda lepega dne tudi ti, ko jih bodo o priliki dobro potegnili za nos, kar je takorekoč profesijonalni poklic lawndal-skih in cortlandtskih mazačev.
Zadnje čase so naši nasprotniki silno aktivni s svojim la-
POZDRAV DELEGATOV K.S.K.J.
V našem uredništvu so se zglasili na poti v Pittsburgh, Pa., številni rojaki-delegati. Izmed njih so nam sledeči izrecno naročili, naj pošljemo potoni našega lista najiskrenejše pozdrave vsem njihovim prijateljem in znancem in vsem rojakom sploh.
Frank Jerich, Louis Perushek,
oba iz Ely, Minn.; Geo. Nema-nich iz Soudan, Minn., in Lud-wig Perushek iz Tioga, Wis.
-o-
KAKO SE GIBLJEMO V CHI-CAGI.
Chicago, 111.
Naše mesto, metropola srednjega zapada, se širi, če pogledamo proti jugu, zapaduin severu, povsod nova poslopja, po mestu samem stare hiše podirajo, na njih mesta pa postavljajo nove. Pa tudi na vzhodu, dasi-ravno je tam jezero, vendar tudi tam ne počivajo z gradbenim
ce, prav široke so in se komod-no sedi. Od tam opazujte, koliko avtov bo šlo mimo vas tekom ene ure, pa /boste videli, da sem govoril resnico. To se lahko prepričate v eni uri, zdaj pa pomislite, da drvijo tod ti vozovi brez konj dan in noč neprestano, eni sem in eni tja.
Čitamo, da je v Chicagi in
družin, ki bodo imele vse udobnosti, kar jih more nuditi moderna stavbinska znanost. Palača bo stala 4 milijone dol.
Vogal na 23. cesti in Clarence Ave., Berwyn, 111., ki obsega 299x125, je kupila neka katoliška organizacija, kjer bo postavila cerkev in katoliško šolo. Za prostor je plačala $46,000.
V vsem oziru vrlo napreduje naše mesto, a v enem oziru je pa zadnje mesece nazadovalo. Chicago je bilo na glasu kot mesto, v katerem je gnezdo zločincev. Roparski umori bili so na dnevnem redu, policija je postala nekoliko strožja in to je pomagalo, da so se profesionalni morilci "mufali" drugam, in število roparskih umorov v Chicagi se je nekoliko znižalo. Zdaj prekaša St. Louis Chicago, kajti tam pride na vsakih 100,000 prebivalcev po 21 umorov, dočim pride na isto število v Chicagi le 19. Seveda proti Memphisu je pa Chicago skupno s St. Louisom prava ničla, kajti tam pride 61 roparskih u-morov na gori omenjeno število prebivalstva.
Mrs. Štorklja je bila zadnje dni tudi precej radodarna v naši naselbini. Profesor Ivo Račič in soproga Josephina sta bila obdarovana z brhko hčerkico Margareth. Kumovala sta Ana in Joe Koenig.. Dolgokljunka se je tudi oglasila pri Mr. in Mrs. Frank Peterič, katerim je
smrt ¥ snežnem mete-žu na ledeniku. ,
Turistovske nesreče so letos posebno številne. Vzrok temu je hepreračimljivo slabo vreme, ki se presenetljivo hitro iz-preminja in zaloti turiste mnogokrat nepripravljene.
Koncem prošlega
316 30 iS
Vsako poletje čitamo, da je
tod ali tam udarila strela in u-bila toliko in toliko ljudi. Letos ; smo n. pr. čitali med drugim, da
.	. rn tfdn,a s?. |je zadnjič udarila strela v Wol
divjali v Visokih Turah hudi tersdorfu pri Berlinu kjer je u.
snezm metezi. Kljub temu se biia 13 izletnikov, še mnogo več
je podalo mnogo turistov v planine. Neka partija planincev, broječa pet oseb, med katerimi sta bila dva Dunajčaria; ter en rajhovski Nemec s svojo nevesto, je hotela doseči Wies-bachhorn v Visokih Turah ter je v ta namen najela vodnika Mayerhoferja iz Kapruna. Napotila se je mimo neke koče monakovske turistovske sekcije in se hotela približati višini
pa jih je težje ali lažje ranila. Taki slučaji so relativno precej I pogosti, dočim moramo šteti | slične nezgode. Kjer je zbranih veliko ljudi, je nevarnost strele mnogo večja kakor za posamezne samotne pasante. Zato ob nevihti ni priporočljivo iskati zavetišča tam, kjer se je že zbrala večja družba ljudi. Seveda je to ložje povedati kakor storiti. Kajti ob dežju se skuša:
Bratschkopf. To višino je tudi vsakdo najPrej obraniti moče, dosegla in pri tej priliki so je |pri gem6r navadno pač ne uteg-planincem pridružil še neki 'ne izbirati kraj, kjer bo varen [
okolici vedno polno avtomobil- -tudi darovala hčerkico. Krstili skih nesreč. Res je. Od 1. j a- lg0 jo za An0; kumovala sta
nuarja do Srede, 18. avgusta, je avto ubil 516 oseb. Če pa pomislimo, kakšna gneča je vedno v dolenjem delu mesta, kako
John Holenko in Mary Berjak.
Ko se bliža zima, silijo ljudje skupaj, da se zavarujejo pred mrazom. Tako sta se tudi sku-
nevarno je iti preko ulice, zla- jpaj stianila> zakonu Mr. John sti kjer se križajo, tedaj semo- Schultz in Miss josephma Novak; za p^čo sta bila Mr. A11
ramo pa le čuditi, da ni vec nesreč. Tukaj pa zopet ne smemo ton Persof . in Miss Genovefa
pozabiti na varnostne naredbe: Skovijak. Poroka se je vršilu v
stolpički, ki ti povedo z lučkami, kedaj smeš preko ceste, pa tudi policisti, ki so nastavljeni na vseh prometnih točkah in pazijo na red.
soboto, dne 14. avgusta.
Slov. Kat. Dramatični klub se pod novim, vodstvom lepo razvija in pripravlja za svoj iprvi nastop. Otvoritev sezone
neki'
drugi turist, katerega so planinci seveda radi sprejeli v svojo družbo.
Do povratka je šlo vse gladko, na povratku pa je turiste zalotil silen vihar. Začelo je snežiti, burja je zavijala in nastala je strašna tema. Snežni vihar jetrajal celih dvajset ur. Planinci, ki niso moKli ne naprej ne nazaj, so bili prisiljeni, da so se ustavili na nekem snežišču.
Metež nikakor ni hotel prenehati. Planinci, ki so bili sicer dobro preskrbljeni s hrano in pijačo, so skušali vztrajati in so se nadejali rešitve, ko bo vihar minil; toda burja ni odnehala. Že podnevi so imeli strašne težave, ker je mraz strašno pritiskal. Najhujše pa je prišlo šele, ko je nastopila noč. Planince je začelo zebsti, in čimbolj so se stiskali drug k drugemu, tembolj jih je objemala hladna roka smrti. Ko so je zdanilo, in sta se dva turista, dama in gospod, ozrla no svo-
wyn, 111., kjer živi tudi mnogo žeja, na. vznožju 12. ceste, je naših slovenskih rojakov, sejo, videti kakor mali otok. Gotovo na kateri so razpravljali o raz-si je že marsikateri od naših ko- širjenju Ogden Ave. do 40 čev-jakov belil glavo, čemu ta Ijev. Kakor povsod, tako tudi
Nedavno so imeli prebivalci bo v nedoljo. 10. oktobra, kate-našega sosednega mesta, Ber- ro otvorj društvo sv. Neže kat.
borštnaric s sodelovanjem dra-
otok. Tukaj bodo imeli aero-
pri tej stvari so bili eni za, in
plani svoj dom, svoje postajali- drugi proti. V splošnem sodijo, šče, kajti Chicago, kakor veste, da bi bilo bolje, ako bi se preje je železniško središče, zdaj pa začelo širiti glavne ceste, potem hoče tudi postati zrakoplovno sele druge. Dvaindvajseta ce-središče Združenih držav. Pre- |sta, in sicer na vzhodu, bo kraa-ko našega mesta bodo vodile Jlu moderna lepa ulica. Poslopja številne prekopokrajinsko pro- .od Michigan do Prairie Ave. so ge, kar bo za razvoj našega mi- jpomaknili nazaj in zdaj dela-lijonskega mesta velikega po-1 jo nov tlak. Je pa veliko zapre-mena.	Jke pri razširjenju 22. ceste. Da
Ob michiganskem jezeru se izvedejo svoj načrt, je treba
je zadnje čase veliko spremenilo. Stadium se veča, venomer
podreti hiše, ki pa stanejo veliko denarja, med temi je po-
se dodajo kaj k veličastni stav- slopje Equitable Trust kompa-
bi, ki spominja na stare rim-ljanske čase. Ni še dolgo, ko je bilo vse tam naokoli podobno preriji, zdaj pa je lepa cesta tlakovana, po kateri vozijo brezštevilni avtomobili. Pa boste rekli, da pretiravam, ako rečem brezštevilni avtomobili. Ako ne verjamete^ pojte pred
ganjem in zavijanjem. Vemo, kje jih čevelj žuli. Vzrok je,[muxej jn ge vsedite na stopni-
mje, cenjeno nad milijon dolarjev. Kakor poroča chikaška Tribuna, bo delo ustavljeno radi nezadostnega kapitala.
V bližini Lincoln parka so začeli graditi velikansko poslopje za stanovanja. Imelo bo 19 nadstropij in bo eno največjih te vrste na srednjem zapa-du. V hiši bo prostora za 107
matičnega kluba z igro "Namišljeni bolnik." Igra je zelo vesela in smešna, ki bo gotovo u-gajala občinstvu. Ljubitelje dramatike že danes opozarjamo na to prireditev. Vstopnice se že dobijo pri odbornicah, kakor tudi članicah društva.
Ne pozabite nedelje, 10. oktobra v šolski dvorani, kjer bo smeha na koše.
Mr. Frank Kobal, navdušeni član Dramatičnega kluba, katerega oderni mojster je, se je šel zdravit v Michigan v toplice. Blagemu možu želimo, da bi se kmalo vrnil k svojim dragim čil in zdrav.
Našemu mlademu rojaku Toni Bogolinu se zdravje vrača na bolje. Prav iz srca mu želimo, da bi kmalu zapustil bolnico in se povrnil k svoji obrti.
Poročevalec.
pred njo.
Da je nevarno ob času nevihte hiteti pod drevesa, ve danes že vsak šolarček. V drevesa rado trešči, tem raje, čim višja so in čim bolj samotna. V velikem gozdu je nevarnost strele raz* meroma majhna, vsekakor pa neprimerno manjša kakor pod samotnimi 11a polju stoječimi drevesi, četudi niso baš vfsoka-
Zelo velika je opasnost, da trešči v človeka, ki se nahaja za časa nevihte v bližini kovinskih vodov, bodisi svetlobnih, telefonskih in katerihkoli slič-nih naprav. Nevarna utegne biti že navadna kovinska žica, s katere — ker ni zvezana z zem- l„ ljo — rada preskoči električna ' iskra na človeka, ki se nahaja v bližini. Človek je namreč dober prevodnik elektrike, zlasti še, če je premočen od potu in dežja. Najbolj na varnem je človek v velikih poslopjih, pod pogojem, da je zadostno oddaljen od telefona, radio-aparata (s strešno anteno), plino- in vo-
jih tovariši!), sta s strahom o-j dovoda in.železne peči. Nevar-j, paziln, da ieze"p()leg lijiiu tStir-, 110''je tudi", muditi še v hližmig'■■>. je mrtveci. Med njimi sta bilaj strešnega žleba in strelovodne dva Dunajčana, zaročenec d-a- napeljave. Docela brez smisla
me in vodja ekspedicije. Vsi poskusi, da bi obudila
pa je zapfrati Za časa nevihte okna; strah, da "skozi" ok.110
mrtvece k življenju, so ostali rado trešči, je popolnoma neu-brezuspešni in turist, ki je o- temeljen.
stal z damo sam v Visokih Tu-j V splošnem se sme reči, da rah, je sklenil iti po pomoč, je bojazen pred strelo dosti Dolgo je blodil in ves izčrpan večja kakor dejanska škodrt, ki je'prišel do človeških bivališč,'jo blisk povzroči na ljudeh in kjer je opozoril ljudi na ne- imetju. V Prusiji n. pr., ki šteje srečo svojih tovarišev.	j 40 milijonov ljudi, izgubi vsako
Ljudje so takoj sestavili rc- leto povprečno le 150 do 200 šev.alno ekspedicijo, ki je od- oseb svoje življenje vsled stre-
sla v gore in je našla izničeno damo jedva še živo, ostali če-tvorici pa ni mogla v^jč pomagati.
Gorska Vrhunca Weisbach-horn, ki so ju izbrali nesrečni turisti za cilj, sta zelo nevarna
le, to je komaj 1-2000 odstotka. Opaža se tudi, da šteVilo od . strele zadetih ljudi od Teta do leta pada, tako relativno kakof absolutno. K temu je največ pripomogla uvidevnost ljudi, ki se danes, vsaj povečini, že zna
S TEM, DA POŠLJEŠ naročnino direktno na upravništvo pomagaš veliko listu.
in ležita 3600 do 3800 m nad jo zavarovati pred strelo. Naj morjem.	več nesreč se zgodi 11a kmetih
-o--na poljskih delavcih, ki be že
POLEG TVOJEGA NASLO-' pred nevihto, namesto da bi VA na listu je datum, do kedaj legli na tla in počakali, da se imaš plačan list. Ako ti je po-| razburkani elementi pomirijo, tekla naročnina, ponovi jo, ker,	* * *
izdajanje lista je v zvezi z veli-^ Širite in agitirajta vsepovsod kimi stroški.	za Amer. Slovenca!



-Jos. Vole:
M
Rossegger-
pri gospodu stricu v gosteh.
Stric je zlezel v drugo obleko, ljudem dal nekaj naročil, pa smo šli dobre volje in precej naglo h krčmarju Baležu. Sredi velike izbe je visela svetilka, mi smo pa sedli v temo k stranski mizi, in stric je vprašal: "Torej, fanta, kaj bosta jedla?"
Strežajka je ponudila zrezek, bržolico in telečjo pečenko.
"Katerega je več,"\sem vprašal jaz.
"Večja porcija? Moj Bog, pečenke in drugega prinesem, kolikor hočete," me je poučila strežajka.
"Meni bržole!"
"Meni tudi bržole," je rekel Rok.
"In meni?" se je vprašal stric, "čakajte! Meni pa — imate pečene klobasice?"
"Danes ne."
"Kaj pa vampe pokisane?"
"Že oddano."
"Oddano," je zagodel stric malodušno. "Če je pa tako — ocrite mi eno jajce. Za meso mi nikoli veliko ni bilo," se je pbrnil k
nama. "Tudi vama dam ta svet. Preveč mesa ni dobro za mlado kri."
Premalo pa tudi ne, sem mislil reči, pa sem zamolčal. Prišla je bržola, tudi dober krompir zraven, in pivo. To se je uživalo! Tudi tri velike žemlje sem razlomil, eno za prej, eno za vmes in eno za potlej. Četrto sem mislil že doložiti, pa je stric, ko je v tihi zamaknjenosti pospravil svoje ocvrtje, potegnil iz žepa zatog za smodke.
"Eno čednost pa le imata," je rekel in odgriznil konico Smodki, "eno čednost, ki 5e je drugače redko najti pri lahkomiselni mladeži, da namreč ne kadita."
"O, saj kadiva!" mu je segel Rok v besedo, "samo če imava."
"Bolje, da popustiš," mu je rekel stric in ga potrepal po rami, "jetiko si navlečeš. Tega ti še manjka. Kakorvtvojemu očetu, ki je žulil in puhal, da je šel prezgodaj v krtovo deželo. Ta — pokazal jeriame — bi tudi bolje storil,- da bi sisal mleko ko pa cigare. Denar pa rajši v hranilnico. Kaj mislita vidva, koliko bi to zneslo v tridesetih letih, ko bi deval človek denar za cigare — recimo na dan deset krajcarjev — sproti v
hranilnico? Kaj mislita vidva? In obresti zraven! He!"
"Pa saj tudi vi —!" se je predrznil Rok, da pripomni.
"Zalibože, žalibože! Stara navada, železna srajca. Zato: le navadita se ne! Jaz mislim — slišite vi, točajka, — jaz mislim, plačali bomo. Kaj že imam? — Ja, tisto 0-cvrtje iz enega jajca. In četrtinko vina. — Druzega nič."
"In kruh?" je Še vprašala Strežnica.
"Res, kmalu bi bil pozabil. En kruh."
"Osemindvajset krajcarjev."
S prijateljem sva se osuplo spogledala. Ubogi Rok je kar prebledel. Meni je bilo znano, da ima kačo v žepu. Pa je le junaško segel vanj. Jaz sem imel še blizo osem goldinarjev. Toliko sem si bil prihranil čez leto za počitniško razvedrilo'. Marsikatera klobasa je bila vmes in marsikateri vrček, kar sem si bil odrekel v časih lakote in žeje. S tem sem nameraval skozi planinski svet gor do Inomostu in še dalje. No, in zdaj sem si prikrajšal pot s to potratno večerjo gotovo za par dni. Pa kaj pomagati zvoniti po toči — segel sem v žep in plačal.
Na potu domov je bil prav vesel in je za drugi dan obetal mnogo prijetnosti. "Zajtrk je ob šestih," je rekel, "tedaj bosta pač že iz perja." Ko smo stopili na dvorišče, je naenkrat obmplknil kakor v zadregi in rekel : "Ko sem bil jaz mlad, sem spal najrajši na dišečem senu, to je prav zdravo. Tu gori imam prav sveže seno." Ker na to nisva zinila nobene, saj nama je bilo s potovanja dovolj znano, kako se spi na svežem senu, je nadaljeval sam: "Pa mladi gospo-diči so dandanes toliko razvajeni, da hočejo na postelj s pernico."
In res jo je nama odkazal. Ko sva drug drugemu vlekla z nog oprašeno obutev, sem dal tovarišu ,v premislek, ali bi ne bilo prav, ko bi jo drugo jutro zgodaj ubrala naprej.
"Kaj ti pade v glavo!" odgovori Rok, "jutri se veselo življenje šele začne. Le dobro me pomni: stric je muhast človek in naju le skuša. Kar hočeš, stavim, da bova imela jutri vesel dan."
V tem upanju sva zaspala.
Ko sem se zbudil, je solnce že žarno sijalo v najino sobo. Ura je udarila pol šestih. Spomnim se na zajtrk in brž zbudim še
i k
sladko snivajočega tovariša, da ne zamudi. Toliko sem ga namreč poznal, da je bil prijatelj dobre kave, medu in s sirovim ma slom obloženega kruha.
Brž se torej opraviva, tudi skrbno poče ševa, pa hajdi po stopnicah dol. Pred izbo je stalo postarno ženšče, ki nama je velelo: "Le brž noter, čd hočeta še kaj ujeti, smo ravno pri skledi."
Strica Makšeta ni bilo poleg. Počasi sva j se spravila med posle, ki so oblegali velik'11 skledo in z ogromnimi žlicami zajemali vodeno mlečno juho. Malo je šla nama v slast, in moj prijatelj se je očitajoče oziral vame. zakaj ga nisem pustil, da bi bil spal naprej--|
Dopoldne enkrat, ko sva si poskušal3 pregnati čas na kegljišču, ki je bilo pol za-rastlo s travo, je prišel stric v nočni suknji- | nama krepko stresel roke in trdil, da je cul, kako sVa baje dobro spala, in da ga veseli' ko vidi jiajina zdrava lica. Ko mu je Rok povedal, da misliva še en dan ostati, je re' kel: "Kaj ne, kraj je res lep. Ali ne bi šlft rada na Veliki vrh?"
Ni naju veselilo.
A
Govor Rev. J. J. Omana na evhar. kongresu.
KORISTI POGOSTEGA SV. OBHAJILA V ŽUPNIJI.
POSVETITEV SPOMENIKA ELKOV.
"Množica se mi smili..."
Mark. 8.
Koliko ljubezni je izraženo v tih preprostih pa milih besedah našega ljubega Zveličarja! — Vse, kar so pisali najiskrenejši pisatelji o presvetem Srcu skozi vsa stoletja, je le nekaka srčno hrepeneča želja človeka priti do viška te ljubezni, ki je bila izražena v besedah Zveli-Čarjevih, "Množica se mi smili." Celo življenje Gospodovo, vsa njegova dela na zemlji, ves njegov nauk, je le kakor pojasnjevanje teh ljubezni polnih besedi.
Zakaj pa se mu smili množica?
V puščavi se mu je smilila zato, ker je bila lačna. Sedečemu na hribu in zrečemu na mesto Jeruzalem, se mu je smilila zato, ker ni spoznala dneva svojega obiskovanja, ker je zapravila milost božjo, sedaj pa gre slepo v pogubo. O kako se mu je takrat množica smilila, smilila, da je jokal nad njo. Vse skozi od časa, ko so naši prvi stariši zapravili raj, pa do današnjega dne, se mu je smilila množica, ker je bila izpostavljena tako veliki nevarnosti večne pogube. Smilila pa se mu je tudi radi težav in hudih naporov, katere mora ta množica na zemlji prenesti in trpeti. Zato pa ni bil zadovoljen, da je samo odprl nebesa nam Zemljanom. On je hotel, naj bo pot tja v nebesa, če že mora biti posuta z ostrimi kamni, katere nam nasipa božja pravičnost in ljubezniva previdnost, naj bo ta pot vendar obdana tudi s sladkim kruhom, ki ima vso sladkost, vso tolažbo in srečo v sebi. Jezus nam je toraj s svojem trpljenjem odprl nebesa, a pred tem pa nam je še dal in postavil presveto Rešnje Telo kot popotnico in hrano na tej poti, da ne omagamo. "Smilili smo se mu, da bi hodili brez tolažbe in brez hrane."
Sv. obhajilo, in sicer pogosto sv. obhajilo, je podlaga prave pristne sreče in miru, tako posameznika, kakor družin in cele župnije..
Moj namen ni podati kako učeno razpravo. Govoriti želim iz srca in vzeti nekaj iz lastne skušnje, nekaj pa iz skušenj drugih.
Ce je že to časno življenje take vrednosti, da se pogosto zgodi, da kedo zastavi vse svoje premoženje samo, da reši svoje življenje, koliko več mora biti vredno še večno življenje napolnjeno z vsem veseljem in srečo, ki jo je božja modrost sama mogla izumiti. Koliko mora toraj biti vredna ena sama duša, koliko sfto, ali tisoč, ali pa več tisoč duš, katere se nahajajo po večjih župnijah. Za vse te duše je odgovoren pred Bogom duhovnik, oziroma župnik in njegovi pomočniki. Razumno je, da mora misel na to velikansko odgovornost pre tresti vsakega duhovnika, posebno še, če pomisli, kako malo premore z vsem svojim trudom in delom on na svoji strani, in kako velike in močno vabljive pa so na nasprotni strani moči, ki vlečejo navzdol. Marsikatero uro v tihi noči, ko je odložil dnevno delo in se zavedel, da bo dajal odgovor od ne-umrjočih duš, mu je ostal spanec daleč stran, skrbi in strah pred veliko odgovornostjo pa so ga spremljali celo v sanje.
"Bog vedi, ali storim vse, kar bi moral, da rešim vse, kar je mogoče rešiti," je zdihoval in nehote so mu stopile besede Zveličarjeve v spomin, "brez mene ne morete ničesar." Da, brez tebe Gospod nič ne moremo, smo mi sami in naši napori prave ničle, če pa brez Jezusa
To je tolažilna misel posebno za one, katerem so izročene številne neumrjoče duše v vodstvu za zveličanje.
Z Jezusom za Jezusa, ^a Boga, bodi naše geslo. Ako pa hočemo delati z Jezusom, ako hočemo, da bo On tisti, ki bo delal, ki bo učil, tolažil, spodbujal k dobremu in krotil hudo, potem ga moramo razširiti, ga moramo prinesti v srca naših ljudi. Odpreti moramo taber-nakelj, da gre Jezus na domove naših ljudi in se širi njegov vpliv po družinah naših župnij.
Kako lepo in krepko donijo besede one pesmi "Povsod Boga!" "Mi hočemo povsod Boga ; po naših družinah, po šolah, po sodnijah, posebno pa med našimi zakonskimi," Zato pa hočemo povsod pogosto sv. obhajilo, in hočemo zato, ker je Jezus Bog vir življenja in svetosti, ker je podlaga časne in večne sreče, veselja in radosti.
Najugodnejše življenje na svetu je in ostane vedno le tr-njeva pot. Nobena vrata se ne zaprejo tako trdo, da bi jih ko-nečno ne bi odprla tuga, bolezen, pomanjkanje in slednjič— smrt. Naše življenje se bori s številnimi in včasih bridkimi poizkušnjami. Vsak stan, vsaka starost, vsak sloj ima svoje bridkosti. Mi hrepenimo po sreči, svet pa nam daje trpljenje in bridka razočaranja. Zato se tudi danes Jezusu "množica smili," vabi jo k sebi, da se na njegovem srcu pomiri od praznega drvenja za penami.
Dva uzroka sta toraj, zakaj je pogosto sv. obhajilo potrebno. Od strani duhovnika, ker mu odvzame skrbi in strah pred pogubo njegovih ovac. Jezus sam nas zagotavlja večnega zveličanja po sv. obhajilu." — Kdor je moje jneso in pije mojo kri, ima večno življenje v sebi." Kako tolažilne misli za vsakega dušnega pastirja, kateremu se posreči pripraviti ljudi do spoznanja, da je pogosto sv. obhajilo najkrajša in najlažja pot v nebesa.
Drugi vzrok za pogosto sv. obhajilo je pa od strani ljudi, katerim prinese že v tem življenju toliko miru in sreče. Še se spominjate, kako prijetno je bilo doma ob priliki velikega praznika, ko je cela družina prejela'sv. obhajilo. Kako mirno in ljubeznivo se je vse vršilo. Kako so otroci z veseljem ubogali. Kako ljubezniva sta bila oče in mati. Res pravi raj! O da, kamor pride Jezus, tam je sama sladkost, tam je mir in ljubezen, tam se spretmeni žalost v veselje, jeza v milo pri- i
Piše:
Kanada.
Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada.
Društvo "Elks" v Chicagi je postavilo spomenik, ki je bil nedavno dogotovljen. Ko je bila posvetitev se je iste udeležilo veliko članov. Na sliki "vidimo poleg spomenika tudi sodnika W. H. Atwella iz Dallas, ki je imel slavnostni govor. Spomenik je bil njemu izročen v varstvo.
ne dnevno. K temu pripomore	Za one, ki imajo prejeti sv. ob-seveda katoliška šola z mašo	hajilo, se naredi in ohrani pose-tera razume namen sv. Rešnje-1 pred šolo. Nekateri se upirajo	ben prostor in se jim da pred-i, ljudem, kateri vedo, j temu, da bi otroci prihajali	nost. Govori o pogostem sv. obda jesv. obhajilo hrana, ki mo-|vsak dan k sv. maši, češ, da se	hajilu z dokazi Zveličarjeve
bernaklje, da bo prebival med njimi Bog. Blagor župniji, ka-
Ti elevetorji so last različnih oseb, večinoma pa kompanij. Imena so zelo različna, kar pomeni da to podjetje nese. Omenil sem Vam pred mesecem dni o Charles Dunning
—	premirjem Saskatchewana
—	ki je svoj čas začel farmer-je buditi naj se združijo ter začnejo lastne elevetorje. Do tedaj namreč bili so elevetorji zasebna podjetja, večinoma bogatašev v Winnipeg. On je imel 275 elevetorjev v oskrbi, ki so bili last izključno farmerjev. Glavne točke tedaj so bile: Vlada se ne sme vmešavati v to zadrugo, temveč mora denar posoditi, da si farmerji morejo pomagati in dospeti do višje cene za žito, kakor so njim po večini amerikanski čifuti v Winnipeg ponujali. Nobena politika se ne sme uganjati tej zadrugi koje namen je izključno le v prid vseh farmerjev. In zadnjič nikdo ne more pristopiti razun, da je prakti-
ra biti pogosto rabljena. Tam je vera trdna, katere ne omaje nobeden vihar preganjanja in pohujšanja, ki prihaja od vseh strani na naše ljudstvo.
Kako pogosto pa naj bo sv. obhajilo? Razume se, da se za vse enako ne more (lati ena in ista mera.
Prvi kristjani, kakor je razvidno iz njih zgodovine, so pristopali dnevno k mizi Gospodovi. Ako bi našim starejšim Slovencem, ki so bili vajeni iti enkrat ali dvakrat na leto k sv. zakramentom, začeli govoriti o dnevnem sv. obhajilu, bi nekateri vzeli besede z j šalo, drugim pa bi padle nfa kamenita srca in bi jih pustili kakor o-gromno skalo poleg pota, katero človek občuduje pa mu niti na misel ne pride, da bi jo skušal premakniti. Vendar, nemogoče dnevno sv. obhajilo za množino ljudi ni, pa naj si bodo preprosti delavci ali pa kaj druzega. Prvi kristjani so morali delati in se truditi za vsakdanji kruh. Vstajali so za rana zjutraj in so prišli od blizu in daleč k sv. maši in obhajilu, dostikrat v največji n'evarnosti za življenje. Danes se nekateri po-vračajo nazaj k tej lepi in pre-koristni navadi. Gotovo je, da sv. Cerkev želi, da bi vsi pi-iha-jali dnevno iskat kreposti in vir zadovoljnosti k Njemu, ki ima vso sladkost v sebi. Pa to i je ideal. Za slovenske može in fante smo morali celo premeni-
preveč privadijo in ne cenijo brezmejne ljubezni do nas, bo-pozneje sv. maše. Ali ne bi mo- do obrodili obilen sad. Vsak gli ravno nasprotno tudi trditi? hoče biti zveličan. Govori o tej Saj pravimo, da je navada že- najslajši in najlažji poti do ne-lezna srajca. Če pa je navada bes bodo ganili- srca. Nekaj se dobra, ga bo pozneje prav tako prime tu, nekaj, tam, In ljudje, vlekla nazaj k dobremu, kakor kateri so prej prihajali enkrat slaba k slabemu, ali ne? Da, ali dvakrat na leto in še takrat otroci naj pridejo vsako jutro neokretno in tresoče, k sv. ob-k Jezusu, da jih blagoslovi, da hajilu, bodo začeli prihajati jih poživi s svojim sv. telesom, pogosteje in z veseljem, če ne Otrok, seveda, ne smemo goni- iz same ljubezni pa mogoče že ti, pač pa vabiti k sv. obhajilu, zato, da dobijo tolažbo v trplje-Dajmo otrokom vrteče, društva njim primerna in prilik bb dosti za vabljene na to nebeško gostijo. Govoriti moramo otrokom o ljubezni Jezusovi do njih. Ni ga otroškega srca, katero bi se ne vnelo, ko govorimo o brezmejni ljubezni Zveličarja do otrok. Zato govorimo pogosto
našim malim
•JWuue, mopor
tune; povsod jim razlagajmo, ne suhoparno, ampak s pomočjo zgodbic, zgledov in resničnih dogodljajev, kako neizmerno je Bog ljubil svet, in kako nas še vedno ljubi. Dobro je tudi, da so stanovitni v takem dobrem 1 delu, na primer, oni, ki grejo skozi mesec majnik vsak dan k sv. obhajilu, prejmejo nagrado. Seveda se mora stvar pojasniti, da ne radi nagrade, ampak radi nebeškega plačila moramo priti k Jezusu.
ti pravila društva sv. Imena, ki jaznost, nestrpnost v potrpež- ,zahtevaJ° mesečno sv. obhajilo, ljivost. Jezus deluje tukaj in iv tnmesečll°- Ne da bi naši vrli kar On stori, vse prav stori. Je- možje in fantje ne bili zmožni
zus zapoveduje valovom stra-
držati pravil, pač pa zato, da se
sti, Jezus tolaži, Jezus osrečuje, ^ tal™j !zp™a ne straši in se
mir se razliva po srcih, po dru žini, po župniji. Da, srečna družina, srečna župnija, trikrat srečna, katera se poslužuje, tega vira miru in sprave, tega kruha, ki ima vso sladkost v sebi.
Koliko je pa pogosto sv. obhajilo vredno v župniji za dušni blagor, tega mi ni treba omenjati. Gotovo je, da je pogosto sy. obhajilo dandanes sredi to-likerih zmot in pohujšanj edino sredstvo v vojski proti močem pekla. Zato je pa tudi razširjanje pogostega sv. obhajila naša največja in prva naloga. Zidati krasne cerkve in katedrale ter jih opremljati kot hiše božje z dragimi kamni, veličastnimi al-tarji in drugimi umetnostimi je dobro in gotovo Bogu prijetno delo. "Zelus domus Domini" — "gorečnost Gospodova" mora biti v naših srcih. Toda Jezus hoče živih templjev, On želi kraljevati v srcih ljudi. "Moje
ne moremo nič, potem mora pa veselje je bivati s človeškimi
že biti resnično, kar pravi Apostol, da z Jezusom premoremo vse. Da, z Jezusom premoremo toliko, kolikor premore On sam.
otroci." Pripravimo Jezusu kraljestvo v gorkih človeških srcih, in ta hvaležna srca bodo mu postavljala z veseljem ta-
ijih več priglasi za društvo. Ko-nečno bodo tudi naša društva sprejela mesečno sv. obhajilo, kar bodi za može in fante že precej pogosto. Sam sem že slišal izraz: "Saj ni tako hudo. Raje grem sedaj štirikrat, petkrat, kakor popreje enkrat ali dvakrat."
Za žene in dekleta, katere so vedno bolj nagnjene k pobož-nostim in k prejemanju sv. zakramentov, je začetek poti k pogostemu sprejemanju tega vira vseh milosti, mesečno sv. obhajilo. Marsikatera bo potem Sama od sebe, ko je okusila, kako sladak je Gospod, začela prihajati vsak'teden, mogoče vsak dan. Da je treba pri vsem tem tudi nekoliko spodbude, da se tako lepe navade ohranijo, da ni vse to samo nekako zaletavanje od pogostnega do redkega sv. obhajila, je umevno. Zato je prilik dosti, katere se nudijo duhovnemu pastirju, da vabi svoje ovce na te zaželjene livade nebeške.
Otroci naj bi bili pa še pogosteje vabljeni. Za otroke je pogosto sv. obhajilo tedensko, če
Z odraslimi ni kaj drugače Odrasli ljudje so le odrasli o-
nju.
I
I Se ena reč je, ki pomaga k pogostemu sv. obhajilu. To je vedno razpoloženje spovednika. Duhovnik, kateri hoče delati za pogosto sv. obhajilo, mora biti vedno pripravljen iti v spovedničo, pa naj bo čas za " njega še tako neugoden. Ljudje [včasih res malo pomislijo, da. ima duhovnik tudi svoja opravila. Ljudje splošno mislijo, da je duhovnik nekaka zaloga pridig, govorov, naukov in drugih sličnih stvari. Treba je le, da se ta "kišta" odpre in se vzame iven, kar kateri hoče. Ne pomislijo, da mora duhovnik veliko ;čitati, ako hoče vedeti, kam svet drvi in da more svariti prosti te}' ali oni zmoti. Oni ne pomislijo, da mora, če hoče učiti druge, sam stvar dobro premisliti, preiskati. Oni ne pomislijo, da ima dolge molitve, katere
postavil nekaj kanondv na vrh. Obdal je malo trdnjavico celo z jarkom. Vse to je bilo tudi ze-o potreba v taki divji deželi.
Champlain se tudi ni motil v svojem podjetju, kajti malo dalje spodaj na reki naselila se je roparska svojat, ki si je prizadevala uničiti mogočnega vladarja in njegovega sodruga De Monts, da bi tako nemoteno mogla kupčevati s kožuhovino. Njih namen ni bil trdnjavo napasti, ker jih je bilo dosti premalo, ampak umoriti Cham-plaina. Podkupili so nekega Du Val za ta čin. A neki njih zarotnik je postal boječ ter povedal Champlainu za kaj se gre. Nekega dne vršila se je mogočna sodba pred očmi vseh, Du Val je bil obsojen na smrt. V znak, da tam vlada železna roka, videti so mogli vsi glavo Du Vala na drogu na malem hribu.	• j
Proti jeseni začel je Cham-, plain sejati pšenico, rž, celo tx*-
vsak vestni duhovnik opravlja
troci. Tudi njim je treba vedno ,vsak dan, da ima študije, ako in vedno govoriti in vabiti jih hoče, da bo opravljal službo na način, kateri vleče, nekaj, božjo pp predpisanih obredih, kar jih bo zainteresiralo, da Vsega tega ljudje ali ne vedo, začnejo misliti na pogosto sv. ali pa vselej ne pomislijo in za- je to leta 1607. Pa že leta 1608.
čen farmer. Uradniki so bili|to saditi, vse za poskus, kako plačani ali nobene pravice niso|se b° obneslo. V pozni jeseni je
hodil s puško po pragozdih in našel dosti divjačine. Prišla je zima z vso svojo krutostjo; pokazala se je zopet črevna bolezen in izmed osemindvajset mož ostalo mu je le osem na spomlad. V vigredi so se potem vršili slovesni pogrebi. To je bil začetek in ustanovljenje Que-beca, sedanjega drugega največjega mesta Kanade.
Novice, kaj se godi tam spodaj na St. Lawrence, so se kmalu razširile med Indijanci in ti so začeli iz vseh krajev prihajati in občudovati mesto, o katerem nikdar niso sanjali, da bi bilo mogoče zdelati. — Champlain se je z njimi seznanil in ker je bil željen raziskati kolikor mogoče sveta, so njemu bili Indijanci dragi gostje. Hotel je iti z njimi v notranje pokrajine, ampak Indijanci bi «ra spustili noter le-na lastne pogoje. Huroni in Algonquins Indijanci bili so v velikem strahu pred Iroquois, ki so obstali iz pet raznih indijanskih rodov. Ti so stanovali na jugu, ki je danes država New York, Huroni pa na severu, kar bi rekel je danes Ontario.
Pogoj med Indijanci in Cham-planom je toraj bil, da se on bojuje na njih strani proti Iroquois, ker so vedeli, da mu ti nič ne morejo, ker ima močno ladjo in puške, o katerih Iroquois še nič niso vedeli. Nalagali so ga, da lahko gre s svojo ladjo v sredino nflh dežele. Namesto da bi se vrnil, kar bi bilo pravilno, podal se je le s tremi Francozi in pa brojem Indijan-
imeli pri podjetju. Tej veliki farmerski zadrugi so sledile druge velike zadruge na isti način ustanovljene, iako da so nastale zadruge kot Grain-growers, Cooperativ, Farmers itd. Zraven tega pa so še vedno privatne zadruge špekulantov. Ker so pa te zadruge največjega pomena, so si pridobile tudi največ članov in pa po-setnega grunta. Pa še ni dve leti ko pride iz Amerike nek žid ki je spreten organizator. On je začel farmerje poduče-vati in njim razlagati kako bi bilo dosti bolje če bi se-vsi farmerji združili v jedno zadrugo. Imel je sprva dosti nasprotnikov in tudi tožbo z največjim Saskatchewanskim listom v Regini. Pa zmagal je na ce-lej črti tako da so se že skoro vse farmerske zadruge spojile po njegovem nasvetu v oni ve likanski "Wheat-Pool of Saskatchewan'," zadrugo, katerej ni para na svetu. Če je resnica, že sedaj obvlada 75% vsega polja, potem njej spada okoli 16,000,000 akrov! Da bi malim farmerjem bolj pomagano bilo, se je odredilo, da ne dobijo vse plače naenkrat, ampak v treh obrokih in ravno se je splačal tretji obrok za Saskatchewan ki znaša $26,000,-000. Če je v j edinosti in slogi velika moč, je pa tudi velika nevarnost, da se ta velikanski vpliv in moč ne zlorabi!
Zgodovino Kanade smo zapustili z odhodom Champlaina in De Monts iz Acadije, v katero se nista povrnila več. Bilo
obhajilo. To storimo z organizacijami, z društvi. Poleg društev so prazniki, dnevi molitve, štirideseturna pobožnost, poroke — lepa je navada, da grejo med poročno sv. mašo vsi sorodniki k sv. obhajilu. Isto naj store na dan prvega sv. obhajila. Otroci bodo takrat, ako jim naročeno, pripeljali očeta, mater, brata, sestro, o katerih smo mogoče mislili, da je že davno izginila zadnja iskrica vere iz njih src k mizi Gospodovi in to je začetek; prilika, katero ^je nesrečni oče, nesrečna mati mogoče že davno iskala, da bi se zopet enkrat mogla približati svojemu Bogu in prejeti tolažbo, katero je pogrešala že toliko let. Srca trda kot kamen se omečijo prošnji ne-
to pridejo mogoče k spovedi v najbolj neugodnem času. Pa vse to moramo oprostiti, pozabiti mora duhovnik, kadar gre za spovedovanje, na vso ugodnost in se odzvati z veseljem,
se pokaže Champlain na novo in V novi postojanki. Dve ladiji sta odpluli iz Francoske pod Pontgrave, in Champlain v lastni. Bilo je določeno, da se počne z novo naselbino drugod in
saj Jezus, ki to dušo vabi k sebi, dve ladji naj Champlaina pod-ve naš položaj in plačilo bo o-, pirata. Sedaj tudi Champlain bilnejše, kakor naša borna služ-( ni, bil več podložnik, ampak goba. Kakor je bil Jezus vedno; spodar in komandant. Kanada dostopen, tako mora biti tudi | je dobila sedaj "novo podporo spovednik, posebno, ako želi za kolonizacijo in začela seje
vpeljati pogosto sv. obhajilo. Ko pa je storil toliko, da je pripravil večino svojih faranov k pogostemu obhajilu, je s tem zavaroval župnijo pred ropom peklenskega jastreba, kateri preži na duše noč in dan. Pa ne samo, da je zavaroval duše pred pogubo. S pogostim sv. obhajilom je razpršil tudi obla-
dolžnega otroka, in kar vi niste ke zemske sreče, oblake neza-
mogli opraviti v letih z vso vnemo in prigovarjanjem, to je o-trok storil z nedolžno prošnjo in izgubljena ovca je zopet v naročju dobrega Pastirja. Ko pa zopet enkrat okusi sladkost sv. obhajila in objame njegovo dušo sladki mir, ko vidi, da ni tako hudo iti k spovedi, prišel bo sam v bodoče. Pa so še drugi načini.
Pridejo slovesnosti, cerkev je natlačena, morebiti premajhna.
dovoljnosti in hudih prepirov, nebrzdanosti in podivjanosti. Solnce zemske sreče bo posijalo, mir bo vladal, ljubezen bo vezala celo župnijo v eno krščansko družino, iz katere bodo šli leto za letom mladeniči in mladenke krepki po duhu in značajnosti, po vseh potih krščanskega življenja.
-o-
KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIC I
nova doba za njo. Champlain, kot veliki in neustrašljivi raziskovalec, upal je še vedno, da bo našel morsko pot do Kitajske; obenem je hrepenel da spreobrne Indijance k sveti veri, in da ustanovi novo, močno Francosko v Kanadi! Kje bi vendar bil bolj priležen in lepši kraj začeti z delom kot pa daleč gori po St. Lawrence reki, tam ko se zoži reka na eno miljo širočine, tam, kjer stoji danes krasni in mogočni Quebec. Dne 3. julija 1608 je dospel do onega kraja. Vse orodje za stavljenje naselbine pripeljali so seboj in takoj se je začelo z delom. Iz hlodov so si postavili močne hiše na globoko Izkopanih kleteh, da bi po zimi ne zmrznilo vse. Zase si je na višini postavil malo trdnjavo na dva stropa, obdal z ogradbo ter
cev peš in pa v malih čolnih dalje proti Iroquois. Po dnevi so počivali, po noči pa pazljivo nadaljevali. Julija meseca 1609 prišli so si nasprotniki prvič v dotiko. Champlainovi Indijanci so plesali celo noč ter izzivali nasprotnike. Zjutraj so se Iroquois približali v dobrem redu. Spredaj so jahali trije poglavarji. Vseh Iroquois je bilo 200. Ko so si sovražniki stali blizu nasproti, so Huroni potisnili te tri Francoze v o-spredje. Chamberlain sproži puško in prvi poglavar pade. Drug Francoz ustreli in drugi poglavar pade in nato se podajo Iroquois v divji beg s Huroni za njimi. Huroni so poklali, kolikor so jih mogli vjeti. Ta večer je videl Champlain tudi, kaj pomeni boj med divjaki.— Enega vjetnika so Huroni mučili pred njegovimi očmi z nečloveško krutostjo in ga nazadnje razsekali. Obe roki so podarili Champlainu, naj jih nese kralju na Francosko kot dar in so se radovali, da so v tej bitki postali mogočni Francozi njih zavezniki!
IT
(Dalje prih. petek.)
-o-
ALWAYS PAYS TO AD-
VERTISE IN "AMERIKANSKI SLOVENEC".
1 _ ■ - "
tedenski razgovori pod vaško lipo.
Priobčuje A. J.
V	leposlovnem listu "Columbia," najdemo pod naslovom "The Molokai of America" članek, v katerem nam člankar slika življenje in trpljenje gobavih. Leta 1894. so našli v Združenih državah 1000 teh nesreč-nežev, nekateri so bili v zavodih, mnogi so se pa gibali prosto med narodom. Zdravniški krogi so uvideli potrebo, da se mora dobiti nekje prostor, kjer bi se ustanovil zavod, da bi bolniki ne prišli v dotiko z narodom.
V	New Orleans je bilo osem oseb gobovih; ki so bile nastanjene v neki hiši pod zdravniškim nadzorstvom. Njih stališče je pa bilo usmiljenja vredno. Nikdo se ni brigal zanje, živeli so v pomanjkanju. Nadškof Janssen je pa postal pozoren
spremeniti svoj jedilni list tako, da bo črtalo z njega kruh in močnate jedi, primorano se bo preživljati izključno le z zelenjavo, pšenice ne bo toliko, da bo zadostovalo za vtee ljudi na svetu, ki se množe povprečno za 5 milijonov letno.
Po vsem svetu se poljedelci trudijo in zemljo obdelujejo tudi tam, kjer si pred leti nikdo ni mislil, da bo kedaj polje. Ves ta trud pa ne prinese mnogo uspeha, kajti zemlja, ki se na novo obdeluje, je slaba, kar je dobre, je že davno obdelane.
Sir Daniel pravi, da se opaža po vsem svetu pomanjkanje zemlje^-Dva in pol akra obdelane zemlje se potrebuje za vsaT kega Zemljana in glede nato/, kako se letno množi prebivalstvo, je treba letno tudi 12,-
NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMERIKI.
6'Knjigarna Amerikanski Slovenec"
1849 WES1 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
ZALOGA MOLITVEN I-KOV, RAZNIH POVESTI IN POUČNIH KNJIG.

POVESTI IN ROMANI.
.80
na to, in pričel z akcijo, da se 000,000 akrov več zemlje. Te
je ustanovila na neki zapuščeni plantaži v takozvani Indian Camp, oddaljeno 80 milj od New Orleans, kolonija gobavih. Ta prostor je bil že od državljanske vojne zapuščen. Nahajala se je velika hiša, kjer je stanoval gospodar plantaže z družino, v bližini so pa bile barake, v katerih so bili nastanjeni sužnji. Ta poslopja so nekoliko popravili in jih pripravili za nove naseljence.
Ko je nastopil čas, da se preselijo bolniki v nova domovja, je nastalo vprašanje, kako jih spraviti tjakaj. — Železniška družba se je branila spi-ejeti jih kot potnike, tako tudi parniki. Konečno se je dobila stara prevozna barka, s katero se je dne 30. novembra 1894 odpravilo prve bolnike v Indian Camp — kolonijo smrti.
Ko so se v novem domu nastanili, ni nihče maral živeti poleg njih, strežnice so prišle in zopet odšle, nobeni pa ni prišlo na misel, da bi ostala pri teh . nesrečnežih. Le ene so se jih u-smilile, to so strežnice — katoliške sestre, ki so jim bile, ko jih je vse zapustilo, učiteljice in strežnice — skrbele so zanje kakor skrbi mati za svoje otroke. Zdaj pa je tam lep zavod z Jtepinai poslopji in vsemi udobnostmi za gobave, za vse to gre pa hvala le katoliškim sestram, strežnicam, ki so v nevarnosti za svoje življenje delovale od začetka in kar naprej za zboljšanje razmer in za več udobnosti — na koloniji smrti.
Journal of the American Medical Association, Chicago, poroča med drugim sledeče: Lepra (gobc^je ena izmed najhujših bolezni, če ne najhujša, kar jih pozna človeštvo od pamtiveka do danes.
Okoli leta 350. pred Kristusovim rojstvom je lepra prišla preko Grške, kamor so jo najbrž zanesle Darijeve armade v Evropo. Pompejeva vojska jo je 62. leta pr. Kr. prinesla v ltim. Posebno se je ta strašna bolezen razpasla v 11., 12. in 13. stoletju, v drugi polovici 14. stoletja pa je zopet malo ponehala, najbrž vsled divjanja "črne smrti," ki je 1. 1349. uničila skoraj polovico vsega evropskega prebivalstva.
V Novo Kaledonijo je zanesel gobe neki Kitajec 1. 1865.; tam se je tako hitro razširila, da je v nekaterih okrajih v kratkem na njej obolela polovica vsega prebivalstva. Leta
.45
.35
.45
.65
.50
.25
pa ni vedno več, temveč nasprotno, vedno se manjša, ker isto jemlje vedno naraščujoče se prebivalstvo.
Po mnenju Sir Daniela bo svet primoran opustiti pijačo, ki se dela iz žita; za živino ne bo hi-ane, torej bo živinoreja uničena; ne bo drugega preo-stajalo, kot preživljati se le z
zelenjavo.	(
* * *
V listih, ki prihajajo iz Slovenije, čitamo, da namerava jugoslovanska vlada znižati plače uradnikom. Tudi nam tukaj v Ameriki so toliko tamkajšne razmere znane, da moramo reči, da pomeni vsaka in najsibo tudi neznatna redukcija pri plačah za veČino uradnikov naravnost življenjsko vprašanje. Pisec teh vrstic je na svoje oči videl* državne uradnike v zakr-panih, obnošenih suknjah in za-krpanih čev,ljih, slišal na svoja ušesa tožbo žena uradnikov, ki jim pri tej neznosni draginji ne preostaja za obleko. Sedaj pa
še redukcija — ali' je to res
UnWmwSI SAHj-A Wffljfm. n«
tuuftuvv * - — lrM«V v v NMHta ..v.
re iti dalje, Reducirati uradniške plače, to je'nasilje, ki mora zadeti na naraven in tudi povsem upravičen odpor.
Tako vidite, dragi sosedje, vedno kaj novega zvemo iz. naše stare domovine. Nedavno smo čitali, da dobi jugoslovanski kralj Aleksander 1,000,000 dolarjev letne plače, toraj veliko več, kot jo dobi ameriški predsednik, zdaj pa čitamo o redukciji uradniških plač. Svaka sila do vremena!
* * *
.25
.40
.50
.35
.50
.45
.75
.60
.30
.45
.75
.60
I
.50
.20
Mnogokrat slišimo o razstavah. Veliko jih je že bilo po svetu, a razstava, ki so jo otvo-rili dne 4. julija v Filadelfiji, po svoji ogromnosti prekaša vse dosedanje prireditve na svetu. Razstava ima jubilejni značaj, ker to leto se obhaja 1501etni-ca, odkar je bil sestavljen in podpisan dokument, s katerim je dobila severna Amerika svobodo in popolno neodvisnost. Razstava bo trajala pol leta, toraj bo do konca decembra središče svetovnih potnikov.
Predpriprave za prireditev so stale 24 milijonov dolarjev. Razstave se je udeležila poleg drugih držav tudi Jugoslavija.
Poleg belega . plemena je močno zastopana na razstavi tudi l-deča rasa. 26 indijanskih plemen pokazuje v posebnem 'oddelku potek svoje usode v
zadnjih 150. letih.
* * *
1910. je bdo v Novi Kaledoniji I ^ , ., . . . ,. r.n 5 i 4.1 oflM i i • Ostanite mi zdravi sosedje, 90 odstotkov 8000 glav broje- • Y , , .. ,	. .
, .	. ., J inaj se se kdo izmed vas oglasi
cega prebivalstva gobavih. k bepedi> bodlsi tu v naši novj
Lepra se je po svetu Mm- |aH pa ^ domovini> prav radi
ga bomo poslušali. Bog Vas
i živi;
la vedno počasi; prenašale so jo armade in pa naseljevanje ifificiranih ljudi.
Na celem svetu živi okoli tri ČITATELJEM V VSEH NA-milijone gobavcev; od teh jih i SELBINAH V VEDNOST, je kakih 300,000 podanikov an- j Knjige Goriške Mohorjeve gleškega kralja.	[Družbe imajo v zalogi vsi naši
* * *	[lokalni zastopniki. Kdor si jih
Znameniti poljedelski eks- [torej želi naročiti, stori lahko pert, Sir Daniel Hall, je v Ox- j t.o pri svojem najbližjem za-ford na Angleškem imel pre- .stopniku, ali pa naj piše naravnavanje. Rekel je, da v bodoč- 'host na
nosti bo človeštvo prisiljeno Knjigarno Amer. Slovenec.
Agitator. Roman. Janko Kcrstnik Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju. Popis zanimivih doživljajev raziskovalcev severa ......................................
Barvaste črepinje. Zbirka več
kratkih povesti.............................
Bele noči.—Mali junak. Romana.
Dostojevski ...................................50
Bitka pri Visu leta 1866. Črtica
iz avstr. zgodovine ......................
Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng.
Gangl ...'...........................................
Carski sel. Jules Verne. Povest z ruskih poljan, v dveh delih.
Vsak del po ..................................
Cesar Maks in Mehika. Doživljaji
Avstrijcev v Meksiki ................
Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me-
rim.ee ...............................................65
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja ...............................75
Črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pretresljiva povest .............................75
Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo
podučne zgodbice ........................
Detela, zbrani spisi. 1. zv. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše,
veseloigra .......................................70
Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v
treh dejanjih ......t.........................
Don Kišot iz La Manche. Pustolovski 'doživljajih........................
Duh v Kentervillu. Angl. prav-
Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve povesti s podeželskega življenja Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov.... Furij. Burna novela iz mladeniče-
vega življenja .............................
Glad. Knut Hamsuh. Roman........ 1.25
Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70
po Krist. 2 zvezka skupaj.......... 1.50
Golobovi. Novela s podeželskega/
življenja ........................................ 1.25
Gospodarica ^veta. Avanturističen roman ......'................................
Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ....................
Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza.
Starogrška pravljica ............-......
Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča.... Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv... 2.50 Izdajavec. F. V. Slemenik. Zgodovinska povest iz turških časov .45 Iz dni trpljenja. Andrej Rape.
Kratke povesti ..............................
Izlet g. Broučka v XV. stoletje.
Svatopluk »Čjgli ..............................
Iz aivljc-rtja za življenje. Kratke,
poučne povesti ............................
Jagode. J. Stritar. Knjiga za od-
r^stlp mladino ............................i. .50
Jan Marija Plojhar. Roman ........ 1.50
Jaromil. Češka narodna pravljica .30; Jernač Zmagov§£. H. Sicnkie-wicz. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika ...............................—
Juan Miseria. P. L. Cotoma. Španska povest ...-....................................50
Junakinja iz Štajra. Povest iz bo- I
ja med katol. in prot. vero........ 1.501
Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman —......................
Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po ..............................................
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč • med slovenskimi polharji.Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila."'— Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Roj in j«. — Golida.
3.	zvezek: Desetv brat. — Nemški valpet.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata.
5.	zvezek:'Soscdov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zobcr. — Tucomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Ta-tcnbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Audrey a Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek:'Rokovnjači. — Kako j/ Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slovenski svetec iir učitelj.—Veronika Deseniška.
Kako sem se jaz likal. Jak. Alešovec. Povest slovenskega trpina. 1., 2. in 3. del skupno.............> 1.25
Kapetanova hči. A. S. Puškin.
Ruska povest ............................... 1.00
Kazan, volčji pes. J. O..Cur\vood.
Kanadski roman .......................... 1.00
Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Knezova ustjuiQva. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode ............................................... 1.00
Kralj gora. Edin. About. Fran- /
j fedska povest ............................ 1.00
Kratka povest o Antikristu. Slika
iz prihodiijosti ...'._.........................30
Kresalo duhov. P. A. Shqehan.
Riman iž, irskega življenji........ 1.00
Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek .65
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček.
7. zvezek: Jagnje. — Starček
z gore.
8. zvezek: Pirhi. —. Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer!
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad.—• Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata.— Različni sestri.
Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. ro'mau.........60
Krivec. Jos." Kostanjevec. Roman
iz podeželskega življenja ...........50
Križev pot. Roman češkega duhovnika .......................................... 1-20
Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest
iz ljubljanskega življenja ...........50
Ljubljanske slike. Jak. Alešovec. "Podoba ljubljanskega sveta pod
drobnogledom ...............................75
Mali klatež. Mark Twain. Povest
iz resničnega življenja .................60
Mali lord. Povest iz angleškega
sveta z zelo napeto vsebino.........90
Mati božja dobrega sveta. Povest
iz časov turških bojev .................45
Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več
kratkih povesti ................'......._... .50
Mladi gozdar. Izviren roman .......45
Mladi samotar. Krištof Šniid. Do-
ii^ljaji mladega dečka .................35
Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja ......
Mrtvo mesto. V srce segajoča po-
Na negotovih potih. Poučna pov. Na različnih potih. Povest za
dečke od 11. do 14 .leta..............
Narod, ki izumila. Zanimivosti iz življenja in običajev Eskimov.... Narodna biblioteka.
7.	snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ...............30
8.	in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja ..............................
12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti .................30,
20.	snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ...............................30
21.	snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ...........................30
25. in 26. snopič: Bcatin dnevnik. Lujiza Pesjakova. S srce , segajoč roman ...............................45
35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .............30
.70 1.00
•3°l .35
I
.25
.45
.30
.35
.45
.75 .55 .45
36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje.	rejčkov Jože'.
Pravljice Iztoka. Iv. Vuk................75
Pravljice. Wilde. .............................50
Prihajač. Dr. Fr. Detela. Zanimi- •
va povest iz kmetsk. življ...........
Pripovesti o Petru Velikem ........
Pri stricu. Ivo Trošt. Povest iz
kmetskega življenja ....................
Proti Avstriji. Dr. Ljud. Pivko. Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji.
1. in 2. zvezek. Vsak po............
Prst božji. Dr. J. A. Keller. Resnične dogodbe ..............................
Ptički brez gnezda. Fr. Milčinski.
Ljubljanska povest ......................
Rablji. Fr. Bevk. Črtice iz trenot-
kov trpljenja .......................................75
Ribičev sin. Pravljica ...................25
Sanguis Martyrum. Louis Ber-trand. Povest iz prvih časov krščanstva .........................................60
Siesto e Šesto. Povest iz italijanskih Abrucev .................................30
Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva povest........................................50
Slike. Ks. Meško. Zbirka kratkih,
zanimivih črtic ............................ 1.00
Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. snopič. — Povesti s potovanja,
Korotanske povesti ....................
Smrt pred hišo. Fr. Bevk. Roman Sorodstvo v prvem členu. Povest Spake. Dr. N. Korun. Kratke, vesele dogodbice .............................. 1.00
Stezosledec. Povest iz ameriškega
življenja ........................................
Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela.
Kmetska povest ..........................
Svetobor. P. Bohinjec. Povest iz
konca 11. stoletja.......................
šopek samotarke. Manica Koraa-
nova. Kratke povestice...........
Štiri leta v ruskem ujetništvu. Jos.Grdina. Doživljaji vojnega
ujetnika............................................. 2.50
Šumi, šumi Drava. Črtice iz mariborske zgodovine in pravljice
iz mariborske okolice ................
Taras Buljba. Povest iz Rusije.. Tarzan in svet. E. R. Burroughs.
Roman.............................................
Tarzanov sin. E. R. Burroughs.
Roman....................f.......................
Tarzanove živali. E. R. Burroughs.
Roman............................................. 1.C0
Tatič. Fr. Bevk. Povest sainoob-
tožcnca ..................................-......
Tiho jezero- Povesti za slovensko mladino..........i......................
Tik za fronto. D. Feigel. Kratke
črtice, vesele vsebine ................
Tokraj in onkraj Sode ter tam preko. Frid. Žolna. Domorodnc
hudomušnice.................................
Trenotki oddiha. Več zanimivih
.35
.60
.60
.50
.25
.75
1.00 1.00
.75
.95
80
75
75
.35
.35
Zločin v Orcivalu
Roman ................
Zmisel smrti. Pavel Bourget. — Franc, povest izza svet. vojne Znamenje štirih. A. Conan Doyle.
Londonska povest.......................
Z ognjem in mečem. H. Sienkie-vvičz. Povest iz davnih dni s
slikami...........................................
Zvonarjeva hči. E. Miller. Povest Živ pokopan. A. Bennet. Povest..
ZA MLADINO. Angelček; otrokom prijatelj, vejdi-
tefj in učitelj...............................
Belokranjske otroške pesmi. Božo Radič.........................................
Bob zp. mladi zob. Cvetko Golar.
Pesmi za mladino........................30
Božični darovi. Rud. Vrabl. —
Kratke povestice..........................25
Dane. A. Rape. Mična povestica. .45 Da ste mi zdravi, dragi otroci. Dr.
Iv. Robida. Poučne povesti......10
Dedek je pravil. J. Slapšak. Napete pravljice.........................!......45
Kokošji rod. Jos. Ribičič. Zanimive poučne basni......................20
Kralj zlate reke. John Ruskin.
Pravljica........................................40
Lešniki. Jo.s. Stritar. Knjiga za
odrastlo mladino. ........................45
Mali Ave Maria. List za slovcn-
E. Gaborian. | seloigra v enem dejanju .............45
Ljudski oder. 1. zvezek: Lovski tat. Ljudska igra v petih dejanjih. — Erazem Predjamski
(m.) Igra v petih dejanjih........
Lokalna železnica. Komedija v
treh dejanjih ................................
Lornjon. Igra v enem dejanju.... 3.5C, Marija Stuart. Fr. Schiller. Tra-
•6i ! gedija v petih dejanjih .............
50 Marta. Opera v štirih dejanjih____
Martin Krpan. Frank Govekar.
Dram, pripovedka v 5 dej........
Mati. Ks. Meško. Dramatska slika v treh dejanjih
.35
.30
.30
.30
.35
1.00
1.00
Velczanimiva povest ....................
39. snopič: Sblnce in senca. Jos. Bedenck. Gorenjska povest — 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ...........................
43. snopič? Edip na Koloau. Sofoklej. gtarogrška drama......
57.	snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ....................................
58.	snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega ' visokošolca ...................................30
59.	snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože
60.	snopič: Emanek, lovcev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske-ga življenja ..................................
Narodne pripovedke. 1. zvezek:
Domiuicus ....................................
Narodne pripovedke. -4. zvezek:
Doniinicus ..............................•—
Narodne pripovedke in pravljice.
S. Sekolov ......................................
Naseljenci. Ameriška povest ........
Naša leta. M. Pugelj. Zbirka krat
kih povesti Naše življenje. Ks. Meško. Črtice iz življenja ............................^
Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja......
Na valovih južnega morja. Pripovedka ......................................
Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič.
Povest .....................................
Nihilist. Iz ruskega življenja ........
Obiski. Izidoc Cankar. Slike iz
značajev naših pisateljev .......... 1.25
Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. Ks. Meško,
Kratke ijrticc ................................
Oče naš. Povest mladeniča...........
Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica ..............................
Oglenica, aji hudobija in nedolžnost. PipSfiSt .................................
Paberki iz Roža. Iv. Albreht. Pripovedke ........................................
Pastirjeva nevesta. Cvetko Golar,.
.40
.30
.30
.30
I
.35
i
.40
.35 .35
.......... 1.00
' povesti. .........................:..:.......
•75 Tri povesti grofa Leva Tolstega.
Iz ruščine. ....................................
Troje angelskih češčenj. Dr. Jos.
Vošnjak. Kmetska povest..........35
Tujski promet. Dr. Fr. Detela.
Dolenjska povest......................... l.OOt Beneški trgovec. W. Shakespeare.
Tunel. B. Kellermann. Zelo na- j Igrokaz v 5. dejanjih........4.......
pet roman..................................... 1-25 Bratski spor. Euripides. Staro-
sko ameriško mladino............... 1.00
Martin Krpan z Vrha. Fr. Levstik. Pripovedka s slikami.......
Mladim srcem. Ks. Meško. Zbirka povesti. 2. in 3. zv. Vsak po Obnovljeni Vrtec. Poučna mladinska knjiga s slikami.............
Orlič. Mladinski list.....................
Prigode čebelice Maje. W. Bon-
sels. Roman za deco ..................
Robinson Crusoe. Daniel De Foe.
Povest za mladino.....................
Robinson starši. Povest z barva-
nimi slikami...................................
Slepi slavčki. Karel Širok. Kratke, zanimive povestice.............
Tolovaj Mataj. Fr. Milčinski. Zanimive pravljice. ..........................
Vitomilova železnica. Jos. Kor-
ban. Povest...................................
Volk spokornik. K s. Meško. Povesti. i......;.......................................
Vrtec. Časopis s podobami za
slov. mladino...............................
Zgledi bogoljubnih otrok. Ant. Kržič. 1., 2. in 3. del. Vsak po (Z — m — zaznamovane igre samo moške vloge, z — ž —, samo\ ženske; brez vsakega zaznamka so mešane vloge.)	•
Afričanka. Opera v petih dejanjih .65 j Andrej Hofer, tirolski junak. —
| Ljudska igra v 5. dejanjih.......
Azasel. "Iv. 'Pregelj'. ftAA* ifcrn v
štirih dejanjih.............................
Bedak Pavlek. Fr. Bevk. Zbirka
otroških iger...............................1. .50
3egunka. Fr. Detela. Drama v treh dejanjih.
■■W
Mati svetega veselja. Silv. Sar-denko. Skrivnost vstajenja v 5
dramatskih slikah _____________________
Mefistofeles. Opera v 4 dejanjih Miklavž prihaja. Dr. Iv. Lah.
Trije prizori __________________________
Miklova Zala. M. Bajuk. Igra v
petih dejanjih ___________________________
I Modra ptica. M. Maeterlinck. Čarobna pravljica v šestih deja-
I njih (12 slikah) .........................
, Mogočni prstan. Fr. Milčinski.
I Narodna pravljica v 4 dej.........
, Na krivih potih (ž). Igra v pc-
' tih dejanjih ....................................
Navaden človek. Br. Gj. Nušič. I Šala v treh dejanjih ...................
.95
.25
.75 .05
.75
1.00
.85
.45
.85
Nedeljske ure na društv. odrih.
Silv. Sardenko ..............................
1.	Nevesta z Libanona. 3 dra-matske slike.
2.	Ženin iz Nazareta. Slavo-spev v dram. prizorih.
3.	Selški angel. Igra v dveh dejanjih (ž).
4.	Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž).
Nižava. Muzikalna drama s predigro v dveh dejanjih....................
: Noč na Hmeljniku. Dr. Iv. Lah.
■40 j Igra v treh dejanjih ................
Ob vojski. Dr. J. Ev. Krek.. Igro-
•60 j kaz v 4 slikah ...............................
Oder. Zbirka gledaliških iger, 13. zv. — Popek. Veseloigra v enem dejanju. — Bogatin in
smrt. Igra v 1 dejanju __________
Okrutna šala. Igra v štirih deja-
Oporoka lukovškega graščaka.
Veseloigra v 1 dejanju
.70
.45 .10
.75 .15
.50
.75
.50 .20
.35
.60
.50
.50 .20 .75 .50
.75!
.40
.45
.35
.40
.65
.75
I
.40 .35
I
.50 .40
Turki pred sv. Tilnom. Julij Slapšak. Zgodovinska povest iz
turških časov. ..............................
Valerija ali zmagoslavni izhod iz
katakomb. Zgodov. povest....... 1.00
Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov.
5.	knjiga. — Lun in tenebris lu-lucet. — Moč ljubezni. — Že zopet. — Glasovi iz groba. Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva liusarja.
6.	knjiga. — Črtice z ogljem,— Ta tretja. — Poroka po po-
Vcra. Olga Waldova. Roman iz
ruščine............................................
Viljem Hauffove pravljice. — Fr.
Nedeljko. .................................-.....
V libijski puščavi. A. Conan Doyle. Roman.....................................
.60
,60
1.00 .75
I
.45
I V oklopnjaku okoli sveta. Robert Krafft. 1. in 2. del; vsak del po
V	petih letih okrog sveta. Josip Lavtižar. Doživljaji avstrijskega ujetnika...................................
V	Petrograd. L. Stiasny. Potopisne črtice...................................
Vstajenje.'Rudolf Vrabl. Povest.
V	tujih službah. A. Jirasek. Povest iz čcšči.ne.............................
Vzori in boji. Jože Dcbevc. Popis dijaškega življenja.............
Zabavna knjižnica, XXIV. zvezek. — Zločinci. —• Madež. — Mojster Roba. — Mladih zani-
grška igra v 5. dejanjih.............
Burke in šaljivi prizori. — Čaro-dejna brivnica. — Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad, (m) — Vcdež. — Poboljšana trmoglavka, (ž) — Luknja v namiznem prtu. (ž) — Ženin Miha. (m) —r Zamorec. (m) — Junaki, (m) — Jri-je učenjaki, (ni) — Opeharjeni Žid. (m) — Izgubljena stava. (iyi) — Čudna kupčija, (m).... Čarostrelec. Romantična opera v
treh dejanjih.................................
Če sta dva. Šala v 1 dejanju....;. Črtte maske. I.. Andrejev. Žalo-
iiia v petih slikah .....................
Diletanski oder. M. Škrbinšek.
Poučna navodila igralcem.......
Divji lo^ec. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v 4. dej.....
Dom. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih. .................................
Edda. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih...............................—
Gledališke igrice. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Konvencioneliie laži.— Prve tri igre za moške, četrta
za mešane vloge...........j..-...........
Gorenjski slavček.j Lirična komič-
1 50 na opera v 2. dejanjih..........
Gospa z morja. Henrik Ibsen.
Igra v petih dejanjih.................-
Hlapec Jernej in njegova pravica. Iv. Cankar. 9 slik.................
.50
.60
.20 .30 .30
.55
.75
.40
.05 .40
.25
.50
.25
.35
.45 .3<\ .20 .60 .75 .15 .45
75'
45
50
.75
1.00 .751
.25 •95 L
I karnežev lastni životopisi. Ze- „	1 • tr j-: •„
■35 lo zanimive ppvestice...............75 H^^lavan5ki. Kothed.ja iz
i Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič. •25 . Zgodovinska povest iz ribniške
I doline ............................................ 1-00
Zbirka zabavnih povesti ...........50 .Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka
Patria. Povest iz irske junaš. dobe .30 j povest............................................. -50
j Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz .45 ' neteen stol. DO Kristusu...........
.85
.60
Pcrpctua, ali afrikanski mučenci.
Povest iz 3. stol. po Kr.............
Petelinov Janez. Jak. Alešovec.
Poučna povest ............................
Podobe iz sanj. Ivan Cankar. Ivratkc slike iz časov svetovne
vojne...............................................
Pod svobodnim solncem. F. S. Finžgar. lChisna povest iz zgodovine naših pradedov. 1. 111 2.
del, skupiip .................................. 2.50
Pol litri vipavca. D. Feigel. —
Kratke, vesele dogodbice. ........ 1.00
Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega naroda .................50
Poslednji dnevi Pompejev. Roman. 1. in 2. del skupno............ 2.00
Po strani klobuk. D. Feigel.
Kratke črtice vesele vsebino.... Povestice. Rabindranath Tagore Povesti in slike. Ks. Meško.
Kratke povesti ............................
Pravljice. Fr. Milčinski. Po slovenskih narod, pesmih ..............
.75 .35
.45
.90
, petega stol. po Kristusu........... .85
i Za milijoni. A. K. Green. Zelo
\ zanimiv roman...................'.........75
Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roijian. 1. in 2.
del. Vsak del po............................ 1-25
Zaročenca. A. Manzoni. Milanska
povest iz 17. stoletja.............3.00
Zbirka narodnih pripovedk. J. P.
Planinski. 1. in 2. zv. Vsak po .35 Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi-
K rila 11 ............................................
Zgodba o nevidnem človeku. 11.
G. Wells......:................................
Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr. Milčinski. ..................................—
Zgodbe Napoleonovega huzarja.
A. Conan Doyle. Zanimiv roman iz J^°ancc>sklh časov...........
Zgodbe zdravnika Muznika. Iv.
Pregelj. Zgodov. povest ............
Zgodovinske anekdote. Dr. V. Ša-rabon. 1., 2. in 3. zv. Vsak po
.75
50
«0
1.50
.55
.20 .20
75
.35
.05
.30
jugoslovanske politike ................
Janko in Metka. Bajna igra v
treh slikah...................................
Jenufa. — Opera iz fnoravskega
kmetskega življenja.....................
Kajn. Fr. Bevk. Drama v treh
dejanjih...........................................
Kakšen gospod — tak sluga. — Burka iz vojaškega življenja v
enem dejanju...............................
Kamposteljski romarji. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dej.........
K mamici. Slavko Savinšck. Slika otroške ljubezni v 3. dej.....
Kolajna. Veseloigra v enem dej. Kralj Lear. W. Shakespeare. —
Žaloigra v 5. dejanjih................. 1.00
Kralj Matjaž. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v petih slikah__________________________________
Krivoprisežnik. Anzcngruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah). _______________________
Lažizdravnika. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2
dejanjih ........................................
Lepa maska. E. Navinšek. Navodila igralcem o šminkanju........
Lad. Novak. Ve-
.S5 1 Ljubosumnost
Orliči in drugi tiči. Igra za mla-
! dino v 3 dejanjih ..v._________________
Otroški oder. Igrice za mladino.. Palček Potep. A. Pajine. Pravljična igra v 3 dejanjih _____________
Peterčkove poslednje sanje. Pav.
Golia. Božična povest v 4 slik. Pikova dama. Opera v 3 dejanjih
in 7 slikali ___________ _____________________
1 Ploha. Vescte VaškH iprrn v tr.h
dejanjih .....................................
1 Po dvanajstih letih. Ljudska igra
v štirih dejanjih ..........................
Pogodba. Dr. Ivo. Česnik. Burka
s petjem v dveh dejanjih..........
Poljub. Prqrstonarodna opera v 2
dejanjih ..................,.......................
Poslednji mož. F. X. Svoboda.
Veseloigra v 3. dejanjih..............
Potopljeni zvon. Dramatska bajka^
v 5. dejanjih....................................
Precijoza. Igrokaz v štirih deja-
Prešeren, misterij slovenstva. Ivo
Sever. Eno dejanje.....................
Proslava sv. Cirila in Metoda. — Modrost, (m) Prizor iz Cirilo-vo mladosti. — Smrt sv. Cirila, blagovestnika. (111) — Domov, (ž) Dramatska slika v enem
dejanju ........,....,................................50
Puščavnikov zvonček. Komična
opera v tfeli dejanjih...................25
Revizor. N. Vas. Gogolj. Komcdi-
v 5. dejanjih.................................. .75
Romantične duše. Iv. Cankar.
Draniat. slika v 3. dej..................65
Rože ob poti. Iv. Robida. Dram-
. ska pesnitev v 5. slikah...........65
Sen kresne noči. Shakespeare. ■
Drama v 5. dejanjih....................' .75
Sfinga. E. Gangl. Drama v štirih
dejanjih .....!.....................................50
Sin. E. Gangl. Drama v 4. drj... .75 Slovanska knjižnica, snopič 73-74. Strahomer. Iv. Ilenko. Izvirna romantiška igra v 5. dej. — Mlada Zora. Romantiški igro-
•30 kaz v 3. dojanjih.............................75
Slovenski oder. — Pri kapelici. — •20 Čarovnica. — Baby je bolan .—
Kmet in vrag..................................30
•75 Sovražnik žensk. F.nodejanska šala..........................................:.........-30
■50 Srenja. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih....................................65
•20 Stari in mladi. Ant. Medved.
Ljudska igra v 4. dejanjih.......... -.35
Šolski oder. 1. zvezek. Povodni mož. Igrica za mladino v treh dej. — Božična pravljica. Otroška igra v treh slikali...................35
2.	zvezek. Čudežne gosli. Pripovedka s plesom in petjem v
3.	dej. — Ali vino ali vodo. Če-tverogovor zdržnika, pivca, pijanca in njegove žeije...................25
Tajnost. Komična opera v treh
dejanjih...........................................20
Testament. Iv. Roman, Ljudska
drama v 4. dejanjih.......................60
Tihotapec. M. Bajuk. Ljudska
igra v 5 .dejanjih..............:............60
Trubadur. Opera v 4. dejanjih.....45
Učiteljica. Dario Niccodcmi. Ko-
•2s medija v 3 dejanjih.......................35
Ujetniki carevne. Veseloigra v 2
dejanjih. ........................................... .15
75 Umetnost in narava. Veselofgra
v 4. dejanjih ..............................50
Užitkarji. Al. Rem/fc. Kmečka žaloigra v 3. dejanjih......................20
.50 .45
.75
I
.20
,5|
.55
I
.45
i
.35 .75 .20
.45
.25
V boju za poklic. Igra v 3. dej.....
Vojska in mir. Mclpdram v treh deianjib. _______________________
MALI OGLASI. hiše in lote.
Družba
sv. Družine
ognjem m tatovom
HIŠA 5 STAN. in ena trgovina, cent. kurjava, na dveh lotah na vogalu. $32.000. $7000 takoj. 2358 Marshall Blvd.	955-p do p
l'RODATI MORA, ker rahi denar /a drugo kupčijo. 4221 S. Wells St.,
^ 3. nadstr., les. hišo po 6 in -I sobe. Dobro ohranjena, na liovo predelana. Alley tlakovana, dobra Iranspor-,talija. Letno nese $1400 — Cena $7500, na odplačila.. D. Ileinrici. lastnik. 6217 S .Ashland Avo./Phor.e Prospect 7203._ 950-n <!.» o
MODERNO 1I1ŠO 2. nadstr. 5939 S. Albany Ave., lota 30x125, centr. kuri i i-.i: t lutiiil.- .ni'iiuoran,oir"dati.
V,...... V..JM.:	'•» 1. s i-
so naše varnostne skrinjice vedno varne- V - njih lahko hranite vse * j svoje vrednostne papir-~2J i je, zavarovalne policc zemljiSke prepise, bon-1 de in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so va vam vedno dostop-j| ne med uradnimi ura-iCCirj mi od 9. dop. do 3. pop iM proti mali najemnini 2EJ za $3 na leto. Ključe pjlH hranite vi, tako da brez r^-i^ vašega ključa skrinjice -b- f nikdo nc more odpreti.
Tudi so Vam na razpolage! brezplačno privatne »Obice, kjer lahko b'rez mVtenja iti* vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih.
Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna meri je višja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi.	,
V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas-Naš kapital in rezervni sklad znaša več kot 5740.000.00.
I^BBjgjjffrvrmT^g
FARME V INDIANA. Ohio, Kentucky in Tennessee. Dobijo se pod lahkimi pogoji, nizka cena. Federal Land Bank, Louisville, Kentucky, pišite angleško.	915-10 ins.
60 AKR. dobra zemlja, 6 sob hiša, hlev, silo, shramba za koruzo, garaža, kokošnjak. While Water, Wis. I>. Alex, 136 Sycamore, Milwaukee, Wis.	943-sr,č,p
350 AKR. v Dixi ob glavni cesti, 6 milj do Abbeville, "Georgia, lepo 7.a živeti, trgofine. 200 akr. očiščene, ravnina. Artesian studenec. $10,000. De catur Graham, lastnik Abbeville, Ga.	93S-sr,č,p
UGODNA PRILIKA.
28 SOB "rooming house", cena $3000, rent $300.00,—«16 Sheridan Rd„ bli-■/.u Broadway.	942-sr.č,p
STATE ROAD GAS STATION Bungalow 5 sob, en aker remije, garaža, 30x50, okrepčevalnica, vse leto kupčija. $5000. V. A. Place, Crown Point, Ind.	941-sr,č.p
ROOMING HOUSE, 12 sob, groce-rija. nizka cena. gotovina ali obroki. 1430 W. Adams St.____939-sr,č.p
SHOE BUSINESS, proda radi smrti gospodarja. Salkind, 3309 W. 26th Street.	933-sr do sr
RESTAURANT proda na dobrem prostoru, dobra kupčija; imam dva. 9 E. 26 th St.____944-p,s,t
"APRON AND DRESS BUSINESS" Ustanovljeno pred 5 leti, dob»-a kupčija, dobro založeno, v ospredju tovarne. 3321 N. Halst. d St. 952-p.s.t
DELICATESSEN, dobra kupčija, stanovanje zadaj;, cena $80,0.00, — 238 W. 47th St._954-p s.t
CANDY, Cigars, Tobacco, Soda fountain. drobnarije in šolske potrebščine, že 14 let na mestu; 2 sobi za stanovanje, parna toplota; kdor več ponudi dobi. 449 E. 75th St. I'hone Stewart 1143.	9S7-v>dop
Najboljši prijatelji so bančne knjižice!
Navadno je tako, da prijatelji hitro pridejo, pa tudi hitro gredo.
Človek na stara leta je potreben pomoči. Nikjer jo pa he dobi, če si jo sam ne preskrbi. Zato je vsakdo -dolžan, da pridno in marljivo hrani za svoja stana leta.	? ' & *
Hranite!
1.	za svoja stara leta.	-
2.	za svoje počitnice.
3.	za prihodnje božične praznike.
4.	za svoje otroke.
5.	za vse slučaje.
V vašem interesu je, da se je poslužujete!
POKTŠTVO NA. PRODAJ
NA PRODAJ HIŠA ZID., MODERNO, BLIZU ŠOLE IN CERKVE; CENA IZREDNO NIZKA VPRAŠAJTE 1710 W. 2 Is t ST., CHICAGO, ILL.	sr,č,p,s
K. ROPA
POHIŠTVO proda za 4 sobe, nizka cena. 1106 Newport Ave. Apt. 1.
947-p
PIANO, omara.za knjige, razne hišne potrebščine. Ph. Graceland 4343.
958-p
Metropolitan State Bank
CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL.
NOTARSKA DELA.
1 Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lždeljuje rojakom za tu in stari kraj
JOHN JERICH.
Slovenski notar, 1849 West 22n4 St.. Chicago, 111.
o
■ —
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
S TEM, DA POŠLJEŠ naročnino direktno na upravništvo pomagaš veliko listu.

j'*"'
les Moreu, profesor 11a College France, ki je imel v svetovni vojni nalogo, da organizira o-brambo francoskih čet zoper strupene pline. Njegova izjava je odkrita izpoved, kako se vrši borba skoroda v duši vsakega človeka za in proti Bogu. Piše: "Da vam odgovorim na vprašanje ,najvišje in najtežavnejše, ki ga mi stavite, sem se podal z priprostim duhom v svojo notranjost, kako je bilo nekdaj, in kako je zdaj, in to je, kar sem našel: Da veda nasprotuje veri, to sem mogoče — a nisem gotov o tem — veroval v svoji mladosti. Žejalo me je vede, in vrgel sem se v naročje znanstvenosti, in v kratkem, pijan znanstvenih pridobitkov-nisem bil dosti proč od prepričanja, da more veda rešiti vse probleme, in da prav nič, ne bistvo življenja niti končni namen vseh bitij, ne more se odtegniti znanstvenemu objemu. Mogoče da sem bil tedaj materialist, ker sem bil prepričanja, da je božanstvo, vera v neumrjočo dušo nekaj za priproste ljudi, in mora take ideje odkloniti, kdor je v mišljenju svoboden.
[pisano poljeJ-%
™- .1 M Tmnlr_____®
GOSPOD LISEC
"Ne bodo me. Vse bom zvil in zmešal vsak sled. Daleč pojdeir.' dol na Dolenjsko in Ilro-vaško in dvakrat me ne bo videl nihče na istem kraji. Če mi vrne kdo bankovec, češ da je ponarejen, jaz ga nisem naredil, bom rekel; kakor sem ga dobil, tako ga dam. Ali se bom lagal ? In če me primejo žandarji: dobil sem denar, kaj vem kje, na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Hrovaškeirv. Noben sodnik mi ne pride do živega."
"Jaz ne vem, kako bi rekla," omahovala je žena.
"Ali pa bo vse prodano,!' poudarjal je mož. "Vrban me goni; drugače si jaz ne vem pomagati."
Žejna ni odgovorila ničesar; tudi nji je u-tripalo srce, ne od veeelja in ne od njevolje. Neka tajnotiha, nedoločna, pol radostna, pol strašeča slutnja se je lotevala obeh in razburjena sta začela pripravljati,; kar se jima je zdelo potrebno. Brdar je vrgel suknjo čez ramo, da gre k Vrbanu ; žena pa je šla po moke, da zamesi.
Ko je potekel teden, odpravil se je Brdar na vse zgodaj v Litijo, da se popelje v Ljubljano. Mnogo pred določenim časom je že hodil za Šempetersko cerkvijo semtertja in gledal na vse strani, kedaj se prikaže obraz Ma-tijčkov. Lotila se ga je nepotrpežljivost in strah, da se ne bi skesal Prelaznik.
"Kaj pa strmiš?" nagovori ga znan glas in strese ga za roko Matijček, obrit in omit, da ga je komaj spoznal Brdar, ki je še strmel in nejevoljno vprašaje pogledal okrog,
"V Štepanji vasi se dobimo," pomiril ga je Matijček, ki je bil takoj uganil njegove misli. "V Ljubljani se ne mara muditi Prelaznik. Saj veš, neprijetni spotpini. Gradu se je naveličal."
V naznačeni gostilni pa je sedel na oglu mize vratom nasproti Prelaznik. Kader je kdo vstopil, povzdignil je kratko ostriženo glavo in svitlo pogledal z malimi.sivimi očmi. Potem je zopet hlastno jedel nekaj časa, a na mali a^t,»Vil,	v j*$jE ncvž
roki po konci, poslušal sem, poslušal tja in opazoval druščino in vihal si dolge rdečkaste brke. Ko je vstopil Matijček s spremljevalcem, sklonil se je niže na krožnik, ne meneč se zanju. Matijček je prisedel'kakor po naključji, pozdravil hladno, kakor bi se videla prvikrat, in mignil Brdarju, Govorili so malo, o vremenu, letini in hudih časih. Prelaznik je trebil zobe, potegnil sapo zdaj skoz to, zdaj skoz ono čeljust in opazoval Brdarja. Čez nekaj časa je zahteval račun.
"Bom pa jaz plačal," dejal je pohlevno Brdar, a mu je stopil Matijček s tako silo na nogo, da je zastokal, in pogledal ga je Prelaznik tako grdo, da mu je zastala beseda. Prvi je odšel Prelaznik, druga dva kmalu za njim, in zunaj vasi so se sešli. Matijček je seznanjal Prelaznika z Brdar jem in hvalil tega in hvalil onega.
Naslov je postal logičen.
m
Pomagajte bratom v Primorju!
KUPITE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE.
'Najboljše delo za manj denarja
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Kri mučenikov, zanimiva povest iz 3. stoletja po Kristusu.
Socialna čitanka vsebuje poučno berilo za naše slovenske delavce. Vsakdo bi jo moral citati.	i
Nevesta s Korinja, zanimiva kmečka povest.
Veliki koledar Goriške Mohorjeve Družbe, poln koristnih nasvetov in drugih zanimivosti.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zava-rujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi.
Preiskava in ocena
To reach the best customer* advertise in "Amerikanski Slovenec!"
BREZPLAČNO
ženska postrežnica
naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje	štv.
Phone: 4854
ROJAKOM V WEST ALLIS
naznanjam, da imam v zalogi razne molitvenike in knjige iz knjigarne Amer. Slovenca. Vabim Vas, da me obiščete in si sami izberete, kar Vas bo zanimalo.
John Kovačič, 2025 Sheridan Avenue, West AHis, Wis.
Odprto: od 9. zjutraj do 8. zvečer.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne.
[	CHICAGO IN VAN BUREN STREETS
>
j	JOLIET, ILL.
Chicago, ill.
1849 WEST 22nd STREET,