štev. 6.
Poštnin« ei&faiu * gotovini.
Ljubljana, dne 7. februarja 1934.
Leto XVI,
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inscrati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopis; se ne vrača,io. 1'laca m toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št. 32-59
tla run pri poštni hranilnici št 14.194
'Razveseljivi znaki
Mi, navadni zemljani, razločujemo v praksi »življenje« in »smrt«. Kjer opazujemo gibanje, tam govorimo o »življenju«, kjer pa nobenega gibanja ne vidimo, govorimo o »zastoju« in o »smrti«.
Učenjaki so pa v presoji življenja in smrti precej drugačnega mnenja. Opazovanja jih namreč uče, da klije življenje naprej tudi tam, kjer govore ljudje že o smrti; zastoj je prav dostikrat samo navidezen. To nam povedo izkušnje: »mrtvo« pšenično zrno oživi, čim ga segreje v zemlji toplo spomladansko solnce.
Tudi v političnem življenju ni prav nič drugače. Tudi politično življenje včasih obmiruje in zastane, ampak ta mir in zastoj sta le navidezna. Pod gladko in mirno površino pa se razvija življenje naprej.
Po razpustu starih političnih strank, ki so bile prej nekaki motorji, ki so poganjali vse naše javno življenje, je nekaj časa izgledalo, da smo zašli v dobo popolnega političnega mrtvila. Stari motorji so se ustavili in ves hrup, ki so ga ti motorji povzročali, je utihnil čez noč. Vsem se je zdelo, da je vse življenje prenehalo.
Ta zastoj pa je bil le navidezen. Pod gladko površino so se pojavljale nove V=v-ljenske sile; močne, zdrave in tvorne, ki so potrebovale pač precej časa za svojo okrepitev, predno se je poznal njihov učinek, a danes te sile že prav vidno razgibavajo prej tako mirno politično površino: iz starih razvalin klije in cvete novo življenje.
Pritisk, s katerim so hoteli stari politični motorji uravnavati vse naše javno življenje, ni bil usmerjen na pravo pot in se je moral
umakniti trdni in neomajni skali prave in resnične ljudske volje po poštenju in morali tudi v javnem življenju.
To je bil prvi, spočetka tihi, a vedno močnejši in glasnejši odpor, ki po dolgem zimskem spanju danes na celi črti zmagovito prodira v najrazličnejših oblikah. Prvi plameni tega odpora na eni, oziroma pozitivnega udejstvovanja na drugi strani so že vidni: kar povsod se javljajo organizacije, družbe, društva itd., ki vedno glasneje kličejo: Proč s korupcijo, proč z nepoštenjem in z nepo-štenjaki! Tako kličejo danes »bojevniki«, in ž njimi vred na tisoče poštenih ljudi!
Iz izkustva vemo, kam so pognali stari politični motorji široke plasti naroda v gospodarskem in socialnem oziru: delovni svet danes strada, lenuhi pa uživajo.
To spoznanje je postalo drugi motor, ki ustvarja iz že otopele delovne mase novo življenjsko silo, ki kliče vedno glasneje po odstranitvi stare gnilobe in po novem, pravičnejšem gospodarskem in socialnem redu! Delavci hočejo živeti in se organizirajo v tem cilju strokovno in politično, isto delajo trgovci in obrtniki in tudi kmetje ne zaostajajo: vedno lepše se razvijajoča »Zveza slovenskih kmetov« utegne tudi kmetom dati nov mavec v borbi za njihov obstanek.
Ta dejstva so razveseljivi znaki novega življenja, ki udarja z nepremagljivo silo na dan. Najbolj razveseljivo dejstvo pa je to, da se pod pritiskom novih, svežih življenjskih sil stari bogovi in maliki rušijo, padajo in ginejo kakor siva, močvirna megla pred toplim, novim spomladanskim solncem. In baš to nam vliva vero v boljšo bodočnost!
JKcifcisfeofci z>g£$fcegfc£ višim®1k&€$€3.
Letalci so plačali svoj drzni poskus s svojim življenjem
Poskusi znanstvenikov, prodreti čim višje v doslej neznane višine nad zemljo v takozvsno »stratosfero«, so zahtevali pretekli teden v Ruii-ji tri človeške žrtve.
Med prvimi, ki se je dvignil v zrak okoli 10.000 metrov visoko, je bil profesor Piccard. Za njim so poskušali svojo srečo letalci tudi v Rusiji, ki so dosegli še višje višine. Vsi ti letalci so imeli srečo, da so se mogli nepoškodovani spustiti na tla.
Najnovejši ruski polet v stratosfero pa se je končal prav žalostno: vsi trije letalci so padli na zemljo z letalom vred iz višine 22.000 metrov in se ubili.
Višinsko letalo »Sirius« je bilo opremljeno z vsemi modernimi aparati za raziskavanje zrač-^ nih višin. Letalci so imeli tudi zvezo z zemljo
po radiju in tik pred nesrečo so javili, da so dosegli višino 20.000 metrov.
Nekaj ur kasneje pa se je zgodila nesreča. Kakor je ugotovila preiskava razbitega letala in še nepoškodovanih aparatov, so dosegli višino nad 22.000 metrov. Nato so se začeli spuščati proti zemlji, toda prehitro. Izgubili so moč nad letalom, ki je padlo na tla približno 200 kilometrov od Moskve.
Ruska vlada je takoj mobilizirala na stotine letal, naj poiščejo kraj nesreče. Res so letalo našli, toda vsaka pomoč je bila zaman.
Na kraju nesreče so našli ubite poveljuika letala Fedosjenka, častnika VUasenka in letalca Usiškina.
Žrtve nesreče so prepeljali v Moskvo, kjer so jih pokopali z velikimi častmi.
ICC tisoč kmetov za neodvisnost fltvstvije
Napetost med hitlerjevsko Nemčijo in Avstrijo kljub vsem pomirjevalnim poskusom vedno bolj narašča, s tem pa se tudi notranji boj med hitlerjevci in med pristaši avstrijske neodvisnosti vedno bolj zaostruje. Avstrijska vlada se ne plaši nobenega koraka proti hitlerjevcein več in v zadnjem času se množe aretacije hitler-jevcev v Avstriji kar na debelo. Med drugim so zaprli celo detektiva, čigar naloga je bila skrbeti za osebno varnost kanclerja dr. Dollfussa — znak, kako globoko je že pognalo hitlerjev-stvo svoje korenine v Avstriji.
V skrajni sili pa se je spomnila avstrijska vlada na — kmete. Kmetje v Avstriji so večinoma organizirani v »Kmetski zvezi« (Bauern-bund), ki je v svojem jedru krščansko-socialna, a obenem tudi odločno avstrijska organizacija.. »Kmetsko zvezo« je torej pozvala avstrijska vlada na pomoč, naj s svojim nastopom pokaže, da so avstrijski kmetje za neodvisnost Avstrije in da nočejo o Hitlerju nič vedeti.
Temu pozivu se je vodstvo »Kmetske zveze« odzvalo. V štirih dneh so organizirali prihod nad 100.000 kmetov iz Nižje Avstrije na Dunaj, kjer so manifestirali za neodvisnost Avstrije.
Ta veliki prihod kmetov na Dunaj je sicer domača avstrijska zadeva, ki nas ne zanima posebno, vendar pa ga omenjamo, da pokaže tudi našim kmetom, kaj premore strumna in disciplinirana organizacija kmetov.
SVevi poskusi za
■stazo-g^&itev
Anglija in Italija za Nemčijo, Francija pa proti
Koncem preteklega tedna sta Anglija in Italija izročili javnosti svoje načrte, ki naj omogočijo vsaj delno razorožitev Evrope in Nemčijo zopet pripeljejo nazaj v okrilje Društva narodov.
Oba načrta, angleški in italijanski, imata skupno to, da skušata kolikor toliko ustreči nemškim željam. Nemčija zahteva namreč že od nekdaj znatno povečanje svoje vojaške moči tako glede števila vojakov kakor tudi glede množine orožja in Angleži in Italijani hočejo tej nemški želji ustreči.
Nemškim načrtom pa se odločno upira Francija, ki zahteva predvsem jamstvo za varnost svojih mej in zato nikakor noče dovoliti Nemčiji novega oboroževanja.
Sedaj se trudijo diplomati na vso moč, da bi ta nasprotja premostili. Nemčija, oziroma Hitler, se pa za diplomatska pogajanja ne meni veliko, ampak se javno in tajno oborožuje. Ob francoski meji grade Nemci, kakor poročajo francoski listi, močan pas najmočnejših utrdb, nemške fabrike pa vllivajo topove vseh vrst in vseh kalibrov, da je vse besedičenje o »razorožitvi« danes bolj prazno kakor je bilo kedaj prej.
SBasedanje banovinskega sveta
V ponedeljek, 5. t. m. se je sestal banovinski svet Dravske banovine na svoje redno zasedanje pod predsedstvom bana dr. Marušiča.
Na dnevnem redu sta dve glavni točki: proračun za 1. 1934./35. in pa pragmatika za bodoče občinske tajnike.
O proračunu je obširno razpravljal ban dr. Marušič v svojem otvoritvenem govoru, v katerem je izčrpno orisal današnji splošni gospodarski položaj, ki še vedno zahteva največjo varčnost v izdatkih, nato pa pohvalno omenil vse pomožne akcije na korist poplav-ljencev. Glede zložitve občin je omenil, da se bodo dali nedostatki še popraviti, treba pa bo tudi skrbeti za poseben fond, ki bo omogočil tudi šibkejšim občinam redno poslova-, nje. Občinske volitve pa so dokazale, da je zmaga narodnega in državnega edinstva v naši banovini popolna.
Govoreč o proračunu je g. ban dr. Marušič naglasil, da se je banska uprava pri njegovi sestavi držala načela največje varčnosti. Ozirala se je zlasti na napredek kmetijstva, da omogoči kmetom vsaj skromen
donos. Proračun je nekaj višji kakor preteklo leto, vendar pa je bilo treba marsikje črtati sicer zelo potrebne postavke.
Viri dohodkov so ostali v glavnem ne-izpremenjeni, nov je le davek na izkoriščanje vodnih sil in na pokojnine in plače pri nas zaposlenih tujcev. Za javna dela se bo ustanovil poseben banovinski sklad, obdržati pa bo treba še nadalje tudi bednostni fond.
Po govoru g. bana so posamezni referenti pojasnjevali proračune svojih oddelkov.
Po posameznih oddelkih se izdatki raz-dele tako-le:
Splošni oddelek	5-74 milijonov Din
Upravni oddelek	0-54 „
Kmetijstvo	971 „
Prosveta	603 „
Tehnični oddelek	3819
Socialni oddelek . 16-24 „ Finančni oddelek	11-73
Trgovina in obrt	2 09
Rezerve	V I ,,
O posameznih predlogih banovinskih zastopnikov bomo poročali prihodnjič.
JVovi davčni zakonski jpvedlogi
V	finančnem odboru Narodne skupščine so te dni končali razpravo o novih davčnih predlogih, katerih uzakonjenje je zahteval finančni minister. Po dolgotrajni razpravi so dosegli sporazum, čegar najvažnejše točke objavljamo v naslednjem s pripombo, da so to šele predlogi, a zakonito moč bodo ti predlogi dobili šefle, če jih bo odobril tudi parlament, kar pa se bo skoraj gotovo zgodilo.
Davčna osnova za pridobhino
Davčna osnova za vse obveznike pridobnine
ne more biti manjša od dvakratnega zneska stanovanjske najemnine, če ta najemnina ni večja od 6000 Din na leto; ne manjša od dva »n pol-kratnega zneska najemnine, če je večja kakor 6000, a manjša kakor 12.000 na leto; ne manjša cd trikratnega zneska najemnine, če je večja kot 12.000 in ne presega 24.000 Din; in ne manjša od tri in polkratne stanovanjske najemnine, če ta presega 24.000 Din na leto.
Določenemu znesku najemnine /.a stanovanje se doda po kraju in položaju podjetja 10 do 30 odstotkov najemnine za poslovne lokale.
V	podjetjih t več družabniki se izračuna osnova v manjši meri in sicer: če sta pri podjetju dva družabnika, v višini 75 odstotkov skupne najemnine za stanovanji obeh družabnikov, Že je več družabnikov pa 50 odstotkov skupne najemnine za stanovanja vseh družabnikov. Najemnina za poslovne lokale se v tem primeru določi kakor zgoraj. Za podjetja, katerih lastniki stanujejo v inozemstvu, se določi minimalna osnova tako, da se ta podjetja vzporedijo s slišnimi podjetji domačih lastnikov.
Določena stanovanjska najemnina sc zniža sa 10 odstotkov na vsakega mladoletnega ali nepreskrbljenega otroka; znižanje pa ne sme presegati 40 odstotkov stanovanjske najemnine.
j	Plačevanje davčnih zaostankov
Finančni odbor je prav tako sklenil, da se vsi davčni zaostanki do leta 1932. plačajo v 11 letih, ne da bi sc obrestovali. Sklep se glasi:
a) Državi do konca leta 1932. dolžni neposredni davki se pflačajo najkasneje v teku 11 let,
Jričenši s letom 1934., in to: če znaša dolg dva-rat ali večkrat toliko kakor znesek enoletnega davčnega predpisa, v 11 letih; če znaša devet petin davčnega predpisa, v 10 letih; v 9 letih, Ke znaša osem petin; pri sedmih petinah v 8 letih, pri šestih v 7 letih, pri petih v 6 letih, pri fttirib v 5 letih, pri treh v 4 letih, pri dveh petinah v 3 letih, pri eni petini v 2 letih; če pa je
davčni zaostanek manjši od ene petine davčnega predpisa, se mora v celoti plačati v letu 1934.
b)	Tako določeni znesek se bo plačeval v obrokih po zakonskih določilih, ki veljajo za tekoče davke.
c)	Pod enoletnim davčnim predpisom se razume oni znesek neposrednih davkov, za katerega je bil davčni obvezanec zadolžen v davčnem letu 1933. ali če za to leto zadolžitev ni bila celotna, v kakem prejšnjem letu.
d)	Za zakasnela plačila dolžnih davkov se plačajo obresti, toda le od dneva dospelosti po gornjih določbah.
e)	Kdor bi po obstoječih predpisih in odredbah zaprosil v svrho izvestnih pravic ali odo-brenj za potrebno uverenje o plačanih davkih, se mu uverenje izda, če davčne oblasti doženejo, da je plačan dospeli del tekočih in dolgovanih davkov. V slučaju izselitve iz države se zahteva plačilo vseh dolgovanih in dospelih davkov.
Trošarina na gradbeni material Finančni odbor je dalje sklenil, da se črtajo trošarine na gradbeni material, na les, keramiko in opeko. Namesto teh trošarin se uvede taksa, ki se bo plačevala na osnovi proračuna za zgradbe in bo znašala pol odstotka, fe bo proračun znašal do 50.000 Diu, 1 odstotek, če bo znašal do 200.000 Din in 1'3 odstotka, če bo maša! več kakor 200.000 Din.
Ukinjene olajšave za zadruge Finančni odbor je sklenil, da se vse zadruge, ki prodajajo svoje blago nečlanom ter zadruge, ki prodajaj« luksuzne predmete ali alkoholne pijače, izenačijo z drugimi trgovskimi podjetji. Listo luksuznih predmetov bosta sestavila finančni in kmetijski minister.
Takse na račune Takse na račune do skupnega zneska 20 dinarjev se ne bodo pobirale; na račune od 20 do 100 Din se bo plačala taksa —--50 Din, na višje račune pa taksa 1 Din.
Pavšaliranje davka za obrtnike na deželi Sporazum je bil dosežen tudi glede pavšali-ranja davkov obrtnikom na deželi, ki v bodoče ne bodo več izpostavljeni kompliciranemu postopku (vlaganju prijav, določevanju davčne osnove pri davčni oblasti itd.). Te ugodnosti o pavšaliranju davkov se bo lahko poslužilo 18.000 obrtnikov v Dravski banovini, ki predstavljajo okrog 85 odstotkov celokupnega obrtniškega stanu v Sloveniji.
'Dalhavtshi
spova&um
V Beogradu so se sešli 3. in 4. t. m. ministri za vnanje zadeve štirih balkanskih držav: Maksimos (Grčija), Titulescu (Rumunija), Ruždi-bej (Turčija) in Je vtič (Jugoslavija), da določijo končno besedilo sporazuma med temi državami.
Posvetovanja so trajaila dolgo, rodila pa so ugoden uspeh. Sporazum je dosežen.
Ta sporazum smatrajo veliki inozemski listi za političen dogodek prve vrste, ki bo vplival tudi na svetovno politiko. Posebnega pomena pa je ta sporazum še zategadelj ker omogoča kasnejši pristop k tej zvezi tudi Bolgariji in Albaniji, kar bi pomenilo uresničenje zahteve »Balkan balkanskim narodom«.
Vpliv novega sporazuma bo segal daleč tudi na srednjo Evropo. Dve balkanski državi, Jugoslavija in Rumunija, sta namreč tudi članici Male antante, kateri pripada tudi Češka. Zato je verjetno, da bo politika Male antante skladna s politiko balkanskih držav; to pa je dejstvo, s katerim bodo morale računati tudi evropske velesile, ne samo politično, ampak tudi gospodarsko. 2e na konferenci v Beogradu so namreč naglašali potrebo, da mora političnemu sporazumu nujno slediti tudi gospodarski sporazum.
To čutijo danes tudi že v Avstriji in na Ogrskem, kjer prav pazljivo metre razvoj političnih razmer na Balkanu.
Kviztz fverne, vlade
Težka notranjepolitična kriza, ki jo je izzval v Franciji ogromni finančni škandal Stavi-skega, še ni končana. Po padcu prejšnje vlade je sicer bivši predsednik vlade Daladier (reci: Daladje) sestavil novo vlado, toda tudi nova vlada ni mogla pomiriti razburjenih duhov, kajti ves narod je slejkoprej zahteval ostre ukrepe proti sleparjem in koruptnim politikom. Vlada je sicer napovedala nove zakonske predloge, ki naj bi korupcijo kolikor toliko omejili, toda ljudem je šlo to vse prepočasi. Neodločnost nove vlade v tem vprašanju je povzročla novo krizo vlade, ki je toliko opasnejša in neprijet-nejša, ker zahtevata zlasti vnanje politični položaj in pa ureditev francoskih državnih financ močno vlado, ki bi se res opirala na ves narod. Kriza, ki jo sedaj preživlja Francija, je težka, toda upanje je upravičeno, da bo znal francoski narod tudi tem težavam biti kos.
Husija dela ...
Regulacija Volge
Ruski inženjer Bogojavljenski je izdelal ogromen načrt za regulacijo reke Volge. Po tem načrtu bi se tok reke skrajšal za 125 kilometrov in sicer ob Samari, kjer dela reka velik ovinek. Vodni padec tako »skrajšane« reke bi bil ogromen, vodno moč pa bi porabili za proizvajanje elektrike.
Ta načrt je bil izdelal inženjer Bogojavljenski že pred vojno (leta 1912.). Takrat pa so se mu »strokovnjaki« smejali. Seda] pa se je začela za načrt zanimati tudi ruska vlada, ki je določila posebno komisijo, da ves načrt prouči. Komisija je ugotovila, da obsega območje Volge, kolikor je bo regulirane, 14 odstotkov ruskega ozemlja. Kanali, ki jih bodo morali prekopati, bodo namakali nad 4 milijone hektarjev zemlje, na tej ogromni površini pa lahko zraste do 50 milijonov centov pšenice na leto.
Za izvršitev teh del je določenih že sedaj nad 300 inženjerjev. Največje težave bo delal ogromen jez, ki bo zvišal gladino Volge tako, da bo v kanalih vedno dovolj vode. Poseben kanal bo vezal Volgo z reko Donom, tako da bodo po prekopih med seboj zvezana 4 morja: Baltiško, Belo, Črno in Kaspiško. Vsa dela upajo dokončati v 12 letih.
Vojna nevarnosf nci Bal/nem
Vzhodu
Napetost med Japonsko in sovjetsko Rusijo še ni popustila. Japonski državniki in generali pač »uradno« zatrjujejo, da ima Japonska samo »miroljubne namene«, toda ogromni krediti za oboroževanje, ki jih je dovolil parlament Zedi-njenih držav in priprava Japoncev in Rusov ob mandžurski meji govore dovolj jasno in razločno, za kaj gre.
Posebno značilen za pravilno presojo položaja je govor, ki ga je imel ruski vojni minister Vorošilov 30. januarja t- L na kongresu komunistične stranke. Vorošilov je rekel:
»Sedaj je jasno, da je Japonska prva dežela, ki se hoče z vojno rešiti krize. Japonska se
V prejšnji številki smo dokazali, kako velikanske izgube je doživela Slovenija samo v zadnjih dveh letih vsled nazadovanja lesnega izvoza in padca lesnih cen. Opozorili pa smo tudi na nevarnost, da nazaduje še izvoz živine, ker hoče Italija nad vse povečati carino na živino.
Treba je zato napeti vse sile, da naš izvoz ne pade še bolj, kajti cene kmetskih pridelkov, lesa in živine so odvisne le od izvoza. Za dvig izvoza more država storiti mnogo, toda ne vsega. Predvsem morajo izvozniki sami storiti vse, kar je potrebno in šele potem morejo zahtevati pomoč od države.
Pred kratkim so bile na Dunaju, v Budimpešti in v Trstu mednarodne konference lesnih interesentov. Na teh konferencah so sklenili, da si lesne izvozne države ne bodo več medsebojno kvarile cen, uvozne države pa tudi ne bodo več podpirale te divje medsebojne konkurence, ker je bila ta njihovemu lastnemu trgu le v škodo. Količine mehkega lesa, ki se morejo v tujini prodati, se bodo razdelile med posamezne nacionalne odbore, ti pa jih razdele med svoje producente. Z drugimi besedami se pravi to: Osrednja lesna organizacija na Dunaju bo določila, koliko znaša ves uvoz lesa v Italijo za leto 1934. Z ozirom na količine, ki so jih izvozile Avstrija, Češkoslovaška in Jugoslavija povprečno v prejšnjih letih, se določi količina jugoslovanskega lesnega izvoza v Italijo za leto 1934. Jugoslovanski odbor pa bo potem razdelil to količino med jugoslovanske producente in lesne trgovce.
Toda jugoslovanskega odbora še nimamo,
Knjiga ima predgovor, dva dela in zaključek. Iz predgovora je razviden namen knjige, namreč kratek pouk, kako se more živinorejec obvarovati živalskih bolezni in da ne nasede zablodam, ki še vladajo med narodom glede vzrokov nastalih bolezni ter napačnemu zdravljenju.
V	prvem delu nam daje pisatelj v kratkem poljudne namigljaje in navodila, kako moramo postopati z domačo živino, da ne oboli, oziroma, da se ne okuži in o negovanju obolelih, oziroma zatiranju kužnih bolezni.
V	to svrho nam prikazuje, kako treba zračiti hleve, odvajati gnoj in gnojnico; kako morajo biti napravljena gnojišča. Nadalje o ravnanju z živino v hlevu in na prostem. Važna so opozorila o napajališčih, o pašnikih. S tem v zvezi je lepo opisan razvoj metljaja — z nazorno jasno sliko — ter raz-
pripravlja na vojno politično in gospodarsko. Mi, Itusi, smo danes odločno za mir in vsi, ki resnično žele mir, se zbirajo okoli nas. Samo na Daljnem Vzhodu se zbirajo temni oblaki. Vojna pa, v katero nas hočejo zaplesti, bo velika in resna, a tisti, ki je bodo začeli, bodo svoj poskus drago plačali! Tega naj naši protivniki ne pozabijo.
Nočem reči, da bo vojna z Japonci lahka. Stalin in naša osrednja vlada proučujejo to vprašanje že 2 leti. Rezultat tega proučaranja je, da bomo vsako ped ruske zemlje na Daljnem Vzhodu branili do skrajnosti. Mi vsi pa smo prepričani, da bomo v tej vojni zmagali.«
ker nekateri naši lesni producenti in trgovci kar nočejo razumeti, da brez organizacije lesnega trga ne gre. Toda ta lesni odbor moramo ustanoviti, ker bomo brez njega pri mednarodnih lesnih pogajanjih brez besede in zato tudi pri dodeljevanju lesnega izvoza vedno prezrli. Na mednarodnem trgu se moremo uveljaviti le, če smo organizirani. Osrednjo lesno organizacijo pa potrebujemo tudi zato, ker ne gre, da si Jugoslovani sami kvarimo cene. Mora se že enkrat nehati to, da se iz državnih gozdov Bosne prodaja les v tujino za vsako ceno. Kajti s tem se kvari vsa naša lesna trgovina, državna blagajna pa ima škodo.
Lesno organizacijo pa potrebujemo tudi zato, ker so izgubili slovenski lesni trgovci in gozdni posestniki že milijone, ker so prodajali vsakomur, ki jim je ponudil višjo ceno, pa čeprav je bilo vse njegovo premoženje v štampilj-ki, s katero se je sleparsko predstavil kot lesni trgovec.
Lesna organizacija se mora ustanoviti, toda pri tem je gledati na to, da bodo v njej kmetski lesni producenti dobro zastopani, da bo lesna organizacija tudi v celoti branila njih interese. Dobro bi bilo, da bi kmetski lesni producenti imeli svoj poseben pododbor v skupni organizaciji in bi potem ta pododbor skrbel, da se kmetski les skupno prodaja, ker bi se s tem dosegla boljša cena.
Gre za denar, gre za dobro obrestovanje gozda, te naše velike kmečke hranilnice in zato na delo, da bo lesni izvoz organiziran, da pride kmetski človek do svojega denarja.
voj obadov in škodo, ki jo povzročajo. — Sledijo napotki o pripravljanju krme, o krmljenju, napajanju, posebno še o krmljenju plemenjakov.
Važno je tudi poglavje o čiščenju živali, o čistosti pri molži, o postopanju z mlekom. Omenjeno je tudi o gojenju prašičev, o razvoju iker, o rezanjih, o dajanju zdravil prašičem.
Končno še o pravilnem ravnanju z brejimi živalmi, o porodu in negovanju mladih živali.
V	drugem delu so navedene glavne kužne bolezni, opis njih povzročiteljev, ter način postopanja, da se ne razširijo, oziroma, da se čimprej zatrejo.
V	zaključnem delu opozarja pisatelj, da je še drugih bolezni med domačimi živali, ki se kakor navedene z dobrim ravnanjem z živalmi in z umno pravočasno pomočjo lahko
odstranijo. Ce živinorejci sami ne spoznajo bolezni in sredstva zdravljenja, naj se obrnejo na šolanega veterinarja. Ker pa ni mogoče v vsakem slučaju radi oddaljenosti ali pomanjkanja sredstev klicati veterinarja, predlaga, da bi bilo umestno ustanavljati ambulante. Namreč vsaj v vsakem srezu bi morala biti majhna bolnica za živali, kjer bi se nudila pomoč obolelim živalim poceni ali brezplačno in kjer bi bil stalno na razpolago en veterinar, ki bi za malo odškodnino ali zastonj v sili šel tudi na dom.
Knjiga je spisana prav poljudno in nazorno, tako da lahko vsakdo razume nje namen. Seveda so nekatere stvari, ki bi morale biti obširneje obdelane — hlevi, krma i. dr. — no glede na okoliščine, v katerih je bila izdana, moramo priznati, da odgovarja svrhi in bo dobrodošla vsakemu posestniku živali in tudi občinskim nastavljen-cem na deželi, mesarjem in trgovcem z živino.
Z nabavo te knjige bodo imenovanim pojasnjeni mnogi do sedaj nerazumljivi pojavi pri živini in postopki oblasti pri zatiranju živalskih kužnih bolezni.
Knjiga se dobi pri Kmetijski matici v Ljubljani in stane 24 dinarjev.
Težiti dnevi v Parizu
V zvezi z razčiščenjem vsled afere Staviskega nastalega položaja je nova francoska vlada odstavila dosedanjega pariškega načelnika policije gospoda Chiappe-a.
Ta odlok vlade pa je izval v Parizu in v podeželskih mestih silno ogorčenje in razna društva pozivajo prebivalstvo, naj gre v čim večjem številu na ulico, zlasti pred parlament.
Ti pozivi so dali vladi povod, da je odredila »pripravljenost« cele garnizije v Parizu; parlament je zavarovala s strojnimi puškami in izdala je celo vrsto varnostnih ukrepov.
Vse te korake vlade pa tolmačijo nekateri tako, da stoji Francija neposredno pred diktaturo; kaj je na teh govoricah, se pa trenutno še ne da ugotoviti. Vsekakor je notranji položaj v Franciji zelo resen.
Konferenca v 3if~ dvmpesfz
Kakor so v Beogradu zborovali te dni zastopniki štirih balkanskih držav, tako se pripravljajo tudi državniki druge, za revizijo mirovnih pogodb potegajoče se skupine (Avstrija, Ogrska, Italija in morebiti tudi Bolgarija) na sestanke v Budimpešti.
Svoj obisk v Pešti sta že napovedala italijanski državni podtajnik Suvich, ki je bil nedavno na Dunaju, in pa avstrijski kancler dr. Doll-fuss. Nekateri listi pa poročajo, da pride v Pe-što tudi predsednik bolgarske vlade Mušanov.
Pomen teh obiskov v Pešti je jasen. Italija želi Avstrijo in Ogrsko gospodarsko in politično navezati na sebe, po možnosti tudi Bolgarijo, da bi na ta način zmanjšala moč in vpliv Male antante in Francije v Podonavju in na Balkanu.
Amerika, "Rusija zn Japensfea
Ameriški prezident Roosevelt je sprejel pred kratkim deputacijo pacifističnih organizacij, kateri je izjavil, da neposredne nevarnosti na Daljnem Vzhodu še ni. Vojne priprave Rusije pa so ogromne. Deputaciji je izjavil tudi to, da ima Rusija že nad 800.000 mož vojske na Daljnem Vzhodu, vsak dan pa dobi ta ogromna vojna sila še 25 letal. Rekel pa je tudi to, da vrši enake priprave tudi Japonska. Kako se pripravlja Amerika pa ni povedal, res pa je, da namerava podvojiti že letos svoje vojno brodov-je. To so lepi znaki k razorožitvi.
Jxvoz Iveha ovgamizivaLli
Toda tako, da bodo varovani kmetski interesi
Vetcrinarsiba higijena za živino«
re/ce
od dr. J os. Kunca. Založila »Kmetijska matica«, Ljubljana 1933.
Mladina
t milj e se zbirajo...
Otvoritev prosvetno-organizatoričnega tečaja v Ljubljani
V ponedeljek, dne 5. februarja t. 1. se je vršila otvoritev Prosvetno organizatoričnega tečaja Zveze kmetskih fafctov in deklet. Ob 3. uri popoldne se je zbralo v dvorani Kmetijske družbe 50 tečajnikov, članov in funkcionarjev Društev kmetskih fantov in deklet iz cele Slovenije. Otvoritve se je udeležilo mnogo predavateljev in odličnih predstavnikov oblasti in javnih delavcev. Med drugimi so bili navzočni: zastopnik kr. banske uprave, načelnik prosvetnega oddelka g. Breznik, narodni poslanec tov. Milan Mravlje, predsednik Jug. učiteljskega udruženja, sekcije za drav. banovino, g. Dimnik, predsednik Kmetijske družbe g. Oto Detela, podpredsednik iste g. Ivo Sancin, ravnatelj gospod ing. Ferlinc, zastopnik Higijenskega zavoda g. dr. Korbar, učitelj g. Hreščak, šolski upr. g. Vovk, poročevalca »Jutra« in »Slov. naroda« in mnogi drugi.
Kmalu po 3. uri je otvoril pomembno slav-nost predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Ivan Kronovšek, ki je prav iskreno pozdravil odlične goste, predavatelje in udeležence tečaja. Povdaril je važnost in veliki pomen prireditve, katera bo nudila našim kmetskim prosvetnim delavcem in organizatorjem novih pobud in smernic za nadaljnje delo. V tem oziru se mora kmetska mladina z vso energijo oprijeti javnega dela, kajti le od sebe pričakujmo vseh uspehov in vsega napredka na naši vasi. Za njim je pozdravil tečajnike načelnik prosvetnega oddelka banske uprave gospod Breznik, ki je naglašal veliko važnost prosvete na vasi. Nato je govoril predsednik Jug. učit. udruženja za Dravsko banovino g. Dimnik in povdarjal velik pomen sodelovanja učiteljstva in naših društev pri izobrazbi kmetske mladine in želel tečaju največji uspeh. Kot hišni gospodar je izrekel pozdrave vsem tečajnikom predsednik Kmetijske družbe g. Oto Detela, nagla-Snjoč, da je kmetski pokret sila, ki osvaja slovenske vasi, mladina se vzgaja v kmetski zavesti in ponosu, kar je za njo edina rešitev. Potem je govoril nar. poslanec tovariš Milan Mravlje, ki je v svojem in v imenu bana dr. Draga Marušiča prav prisrčno pozdravil vse fante, pijonirje kmetskega gibanja in povdarjal, da je vas tista zakladnica, ki tvori državo in ki daje zdrave in sveže sile vsakemu narodu. Vzpodbujal je fante k vztrajnemu delu v javnem življenju, od katerega je odvisna bodočnost našega kmetskega naroda. Nato je predaval tov. dr. Janže Novak, ki je podajal smernice za gospodarsko, kulturno, socialno in politično delo mladinskih organizacij. — Vse govornike so navzočni nagradili z burnim odobravanjem. Predsednik Zveze tov. Kronovšek je nato zaključil slavnostni del otvoritve in se vsein zahvalil za udeležbo. Po tem se je tečajnikom prečital učni načrt, ki je zelo obsežen in disciplinski red. S tem je bila otvoritev zaključena. — Naj bi se vsi tovariši v Ljubljani najbolje
počutili in od tečaja čim več pridobili!
*
Gibanje mladine v srezu Konjice
Društvo Kmet. fantov in deklet v Konjicah pripravlja akademijo z igro »Jurijeva ženitev« in drugimi točkami. V nedeljo, dne 28. januarja se je ustanovil pripravljalni odbor društva Kmetskih fantov in deklet v Oplotnici, dne 21. januarja v Tepanjah, pripravlja se pa ustanovitev v Zičah, Ločah in Zbelovem. V Tepanjah je dosedaj pristopilo 76 članov, v Oplot-
nici 50, v Ločah 46, v Zičah 30, društvo v Konjicah pa šteje 110 članov.
V letošnjem letu pripravlja kmetska mladina konjiškega sreza velik mladinski praznik v mesecu juniju, kjer bo tekmovalo okrog 50 koscev za prvenstvo konjiškega pododbora. Do konca spomladi bo štel naš srez 7 društev, vsled česar si bomo ustanovili svoj pododbor. Pododbor bo izdelal sistematičen program prosvetnega in gospodarskega dela za vsako društvo, da bo naša vas čimprej zapela pesem vstajenja.
Šalek pri Velenju. Naše Društvo kmetskih fantov in deklet se živahno giblje, ne samo organizatorično, ampak tudi prosvetno. Na Sveč-nico je priredilo v Rudarskem domu Finžgar-jevo dramo »Razvaline življenja«, ki je prav dobro tispela. Častno so rešili svojo nalogo naši vrli igralci, dvorana pa je bila tudi nabito polna. Na žalost nas zapušča naš požrtvovalni tajnik tovariš Bračič Albert, ki je bil od ustanovitve društva njegova največja opora. Želimo dragemu tovarišu na novem mestu v Vurbergu pri Ptuju čim več uspeha. — V prosvetno-organizatorični tečaj Zveze, ki se vrši od 5. do 13. februarja, smo poslali dva tovariša, ki bosta po vrnitvi s svojim sodelovanjem dovedla društvo do še lepšega razvoja.
Oplotnica pri Konjicah. V nedeljo, dne 27. januarja 1934 so se zbrali naši fantje in dekleta, da postavijo temelj svoji mladinski organizaciji. Zeleno je naše Pohorje, zelen je naš prapor, pa smo dejali: Na delo! Ustanovil se je naslednji pripravljalni odbor: Predsednik tov. Janež Albert, podpredsednik Kočnik Anton, tajnik Kos Kamilo, blagajnik Brglez Franc; odborniki: Lebar Ivan, Brglez Kristina, Leskovar Matilda, Hasenbichel Lojzka in Gričnik Alojzij. V februarju priredimo dvodnevni tečaj za cepljenje sadnega drevja, rezi vinogradov in čiščenje sadnega drevja s škropljenjem.
Medvode. Društvo kmetskih fantov in deklet v Medvodah vprizori v soboto dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih g. Jesiha v Medvodah in v nedeljo dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne v Preski v Društvenem domu zgodovinsko igro »Za staro pravdo«. — Igra bo nad vse zanimiva, ker bo predstavljala tlačansko dobo in trpljenje slovenskega in hrvatskega kmeta pod graščinskim jarmom. — Ker je čisti dobiček namenjen za izpopolnitev in nabavo društvene knjižnice, vljudno vabimo vse okoličane, da se lepe prireditve v čim večjem številu udeleže. Na svidenje!
Ravnik na Blokah. Kakor drugod, tako se je začela mlladina tudi pri nas prebujati, pri čemur je posebej naglasiti, da se zanimajo za organizacijo v prvi vrsti mlajši gospodarji. Nedavno tega smo ustanovili na pobudo tukajšnjega šolskega upravitelja g. Milana Vrtačnika Sadjarsko društvo. Dne 1. t. m. pa smo priredili na Ravniku v prostorih gostilne Turk važno kmetsko-mladinsko zborovanje. Obširna soba, v kateri se je vršilo zborovanje, je bila polna napredka željne mladine. Zborovanje je otvoril in vodil tov. Lenarčič iz Nove vasi. V svojem lepo zasnovanem govoru je poudarjal v prvi vrsti veliko važnost kmetskega stanu in obenem pozival vso kmetsko mladino, da si ustanovi svojo domačo kmetsko organizacijo, t. j. Društvo kmetskih fantov in deklet, katero naj se pridruži veliki armadi že organiziranih stanovskih mladinskih društev. Za njim je govoril v znešenih in pobude polnih besedah šol. upravitelj pri Sv. Duhu g. Milan Vrtačnik, ter šol. upravitelj v Novi vasi g. Vinkler, kateri je v svojem obširnem govoru poudarjal posebno važnost in pomen društev kmetskih fantov in deklet med podeželskim prebivalstvom. Po končanih govorih se je otvorila krajša debata, nato pa se je začelo vpisovanje fantov in deklet v društvo. Prvi dan jih pristopilo preko 30, ostali pa upamo, da bodo sledili. Nato se je tov. Lenarčič v lepih besedah zahvalil vsem navzočnim za obilno udeležbo ter zaključil prav lepo uspelo zborovanje z željo, da bi novo društvo čim lepše napredovalo.
Sv. Lenart n/Laškim. Zelo pomemben dogodek smo doživeli na Svečnico dne 2. februarja t. 1., ko se je vršil ustanovni občni zbor mladinske organizacije Društva kmetskih fantov in deklet v Vel. Grahošah. Vse predpriprave za ta važen dogodek je pripravil tov. Radoslav Pušnik, predsednik pripravljalnega odbora, za kar mu izrekamo tem potem svojo prisrčno zahvalo. Na občnem zboru je bila prva točka dnevnega reda res lepo in času primemo zanimivo predavanje krnet. ref. g. Zupanca iz Laškega, o sadjarstvu, travništvu dn kokošoreji. Prav veseli nas, ker nam je obljubil g. kmet. referent, da bo šel društvu vsestransko na roko in da ga bo o priliki še posetil. Nato je dal predsednik pripravljalnega odbora besedo tov. predsedniku Zveze Kranovšku, ki nam je v izčrpno in zelo lepo zasnovanem govoru orisal velik pomen in namen Društev kmetskih fantov in deklet za povzdigo gospodarstva in kulture naše vasi.
Za tem je sledila volitev novega odbora, v katerega so bili izvoljeni za predsednika: Radoslav Pušnik, podpredsednica Lapornik Terezija, tajnik Lapornik Rudolf, blagajnik Šmerc Ivan; odborniki: Avgust Skoberne, Alojzij Mač-kovšek, Alojzij Bezgovšek, Neža Pušnik, Marija Cverle, Katarina Bezgovšek; nadzorstvo: Rudolf Deželak in Franc Tovornik.
Članarina se je določila z ozirom na težak položaj kmeta samo na Din 5-— letno, že radi-tega, da se omogoči vstop v društvo tudi najrevnejšim kmetskim fantom in dekletom. Navzočna gg. šolska upravitelja narodnih šol v Sv. Lenartu in Sv. Rupertu sta obljubila društvu vso svojo razpoložljivo pomoč, za kar se jima novoizvoljeni odbor za naklonjenost že v naprej zahvaljuje. Ker je Društvo kmetskih fantov in deklet v Vel. Grahošah pa-vo te vrste v Laškem srezu, bomo skrbeli, da se čim energičneje loti dela na ledini.
Novo mesto. Društvo kmetskih" fantov in deklet v Gotni vasi bo v nedeljo dne 11. t. m. tekmovalo na smučih po 18 km dolgi progi Gotna vas—Birčna vas—Škerjanče— Gotna vas za lepe nagrade, ki se bodo razdelile najspretnejšim in najvrednejšim smučarjem. S to tekmo bo društvo pokazalo tudi na zunaj, da se v njem zbirajo in goje ne samo duševna razvedrila in hrama, temveč tudi telesna skrb. K tekmi in uspehu že vnaprej čestitamo — prijatelje naših mladih ljudi pa najlepše vabimo k udeležbi!
Sv. Jurij ob Taboru. Društvo kmetskih fantov in deklet v Sv. Jurju ob Taboru naznanja, da priredi v nedeljo dne 11. februarja v dvorani tov. Komarja v Kapli maškarado. Ob tej priliki se vprizori burka »Napoleonov samovar«. Maske dobrodošle! Prve tri bodo nagrajene. Igra šramel kvartet. Pričetek ob 7. uri zvečer. Ker je to že 5. maškarada našega društva in je tako postala tradicijonalna prireditev kmetskega ljudstva, vlada za njo povsod veliko zanimanje.
Gotna vas. Dne 3. t. m. se je poročila tovarišica Fanoi Žefranova, tajnica Društva kmetskih fantov in deklet v Gotni vasi z g. Francom Dularjem, ključ, mojstrom iz Stične. Društvo je ž njo izgubilo eno izmed najbolj agilnih članic in jo bo pri svojem delu zelo pogrešalo. Na poslovilni večer so jo člani društva počastili z godbo in zapeli par lepih pesmi. Novoporoče-nemu paru želimo v zakonu obilo sreče in blagoslova!
Vole in bike
lepo rejene v teži od 800—1000 kg
kupuje za izvoz »EKONOM", LJubljana
Kolodvorska ul. 7
Dopisi
*
Važno zadružno zborovanje v Kranju
Dne 5. t. m. so napolnili Prosvetni dom mlekarski zadružniki kranjskega sreza.
Zborovanje je vodil g. Lovro Novak, poznani zadružni delavec. Po pozdravu je povzel besedo g. sreski načelnik dr. Ogrin, ki je pozdravil zborovanje v imenu g. bana ter nadalje vzpodbujal kmetovalce k složnemu delu za naše gospodarstvo.
Vrstili so se nadaljnji govori tako g. Pavlice, ki je ostro kritiziral zadružništvo v Savski banovini, ki je za vse državljane prav draga zadeva brez vidnih uspehov v praksi. Saj je poznano, da dobiva tamošnji kmet komaj po 40—60 par za liter mleka. Govornik želi manj pisane teorije in več stvarnega dela v praksi med kmetovalci.
G. Novak je bičal prekupčevalce, ki so samo na škodo vsemu ljudstvu tako produ-centu kot konzumentu.
G. Sustič je referiral o živinoreji in trav-ništvu v vezi z mlekarstvom.
Ravnatelj okrajne kmet. zadruge g. Les-Jak je poročal o delovanju in prikazal, da so v letu 1933. imeli v prometu 320 vagonov blaga. Svojim članom, ki jih je 562, so v dveh letih izplačali za kmečke pridelke nad 5 milijonov Din gotovine.
Naš temperamentni Tine Janhar je obdelal vse važne točke našega zadružnega gospodarstva in povedal, kakor vedno, polno resnice.
Ob navdušenju poslušalcev je bila sprejeta resolucija, ki se nanaša na važnejše točke ne samo mlekarstva, ampak tudi ostalega kmetijstva, zlasti užitnina na mleko, ki jo pobira mestna občina ljubljanska še vedno po 10 par na liter mleka in prekupčeval-stvo z mlekom sta razburila duhove.
Po zborovanju je predaval g. Pavlica o Danski s pomočjo skioptičnih slik, nakar so se kmetovalci razšli z zadovoljstvom, da se mlekarska zveza tako živo zanima za naše splošno zadružništvo.
*
Dolsko. V nedeljo 28. januarja se je vršil občni zbor krajevne organizacije J. N. S. Udeležilo se je nepričakovano mnogo članov in takih, ki simpatizirajo s strankinimi idejami. Po pozdravu predsednika g. Medveda je sledilo poročilo funkcijonarjev in volitve. Odbor je z malimi izpremembami ostal isti. Od poslanik sreske organizacije g. Borštnik Pavel je v lepo zasnovanem govoru orisal pričujočim politični in gospodarski položaj v državi in so njegov govor z zanimanjem sprejeli in odobravali. K besedi 6e je oglasil tudi g. župan Ivan Grad. V kratkem času županovanja se nam je zelo priljubil zlasti še s tem, ker se zavzame in rad pripomore vsakemu, ki se nanj obrne.	n.—
Sv. Lenart n/Laškim. Preteklo leto je bilo za naše hribe od sile važno. Borba okoli komasacije občin se je zaključila s tem, da so se združile občine: Sv. Lenart in Sv. Rupert brez k. o. Št. Peter. Ruperčani, namreč okoličani cerkve s tem niso zadovoljni, najmanj pa dopisnik Slov. Gospodarja, ki vedno goni svojo vižo o zopetni vpostavitvi samostojne občine Sv. Rupert. Kar se nas Lenarčanov tiče nimamo nič proti temu, ker smo imeli prej v naši mali občini samo 100%doklade na neposredne davke, sedaj pa vkljub vsej štedljivosti so se morali dvigniti procenti neposrednih davkov na 110%, dočim so Ruperčani prejemali redno okoli 140%.
To kaže, da je komasacija, v smislu vladine tendence, da se sklopijo davčno slabejše in močnejše občine, pri nas zadela pravo. Ker so se Ru-
perčanom doldade zmanjšale, so lahko samo zadovoljni. Zato naj skuša biti zadovoljen tudi dopisnik Slov. Gospodarja, če namreč plačuje davke, in sicer davke z žulji na rokah, ne na jeziku. V ostalem pa se bo skušalo iti vsem na roko, s tem, da se bo v Sv. Rupertu vzdrževala mala pisarno za upravljanje malih pisarniških poslov.
Zelo aktualno je vprašanje tudi naše poštne zveze, ki je postala nekako pomanjkljiva z našimi poštnimi nabiralniki za sedaj močno povečan poštni promet. Brez odloga se mora tudi to vprašanje na merodajnih mestih vzeti v pretres in zadovoljivo rešiti.
Št. Vid pri Stični. Po združitvi občin se je pokazala živa potreba po reorganizaciji naše nacionalne stranke. Iz sedmih malih občin je billa ustanovljena ena sama velika občina. Iz večih organizacij smo ustanovili 24. januarja tudi eno samo. Zanimanje za stranko je veliko in čim dalje bolj raste. Na občni zbor je prišlo izredno veliko mož in kar je še posebno važno tudi mladih fantov. Zborovanje je vodil tov. Anton Ko-vačič, poročal pa je tov. poslanec Milan Mravlje. Temeljito je obrazložil važnost strankine organizacije in pojasnil gospodarski položaj v državi, zlasti pa še v Sloveniji. Navedel je uredbe, ki jih je naša vlada sklenila, da olajša kmetom odplačilo dolgov, omili brezposelnost z javnimi deli in zniža obrestno mero. Zborovalci so z zanimanjem sledili govoru narodnega poslanca ter nato izvolili odbor kraj. organizacije J. N. S. za občino Št. Vid pri Stični. Organizaciji predseduje g. Fr. Kraševec, Anton Kovačič je podpredsednik, Štefan Cavlovič tajnik in Karol Roje blagajnik. Za odbornika je bi'l izvoljen iz vsake bivše občine po en mož.
Ljutomer. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru vabi svoje člane in prijatelje umnega sadjarstva na predavanje sreskega kmetijskega referenta g. J. Znidariča, ki se vrši v nedeljo 11. t. m. po 8. maši na deški osnovni šoli. Razpravljal bo o uporabi novih zatiralnih sredstev o pravilnem gnojenju, o sajenju in obrezovanju sadnega drevja. Pridite v obilnem številu, ker je sadjarstvo najbolj hvaležna panoga v kmetijstvu 1
SVevice
*
Znižana vožnja gostilničarjem za zvezni občni zbor v Mariboru. Prometno ministrstvo je dovolilo za 25% znižano vožnjo po železnici udeležencem občnega zbora Zveze gostilniških zadrug, ki bo 8. t. m. v Mariboru in sicer tako da vsak kupi za dovoz v Maribor telo karto, za povratek pa bo plačal polovico proti izkaznici, da se je občnega zbora udeležil.
15 kavarn in gostiln so zaprli preteklo leto v Mostarju gospodarji sami.
Nemorala v Ljubljani. Pretekli teden je ljubljanska policija pregledala nekaj sumljivih lokalov, o katerih so ljudje že dalje časa govorili, da vabijo lastniki (-ce) goste k sebi ne toliko z dobro pijačo in s točno postrežbo, ampak s — posebnimi sobami, kjer so se shajale razne dekline. Lastnico nekega takega lokala so zaprli.
Nevaren požar v Kamniku. V nedeljo zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje pri neki gostilni v Kamniku. Gasilci so ogenj kmalu pogasili.
Vlak je povozil pretekli četrtek blizu postaje Zabnica na Gorenjskem upokojenca A. Vr-stovška.
Društvo izseljenskih vlagateljev so ustanovili v okviru Zveze izseljenskih organizacij. — Društvo ima namen pomagati izseljencem do izplačila njihovih prihrankov, ki so jih naložili v naših domačih denarnih zavodih.
Vlom. V znano Balantovo gostilno v Škofji Loki so vlomili te dni neznani zlikovci in odnesli za par sto dinarjev raznega blaga in nekaj gotovine.
Vodstvo radijske oddajne postaje v Ljubljani razpisuje za svojega desettisočega naročnika nagrado v obliki zlate ure. Ker se bliža število naročnikov naglo številu 10.000, vabimo vse interesente, da čimprej postanejo naši naročniki. Desettisočega naročnika čaka zlata ura.
Ljubljanska dražba kožuhovine se ponovi dne 5. marca t. 1. Letošnja januarska dražba »Divje kože« je dosegla za dobro blago dosti višje cene nego so bile one, dosežene v prosti prodaji. Kdor ima kožuhovino, naj jo takoj odpošlje na naslov »Divja koža«, Ljubljana, vele-sejem. Tisti pa, ki kož še nimajo pripravljenih, naj čimpreje neobvezno sporoče, koliko in katere vrste krzna nameravajo poslati na dražbo.
Prodajalcem kostanjevega lesa gre trda. Kostanjev les so prej radi kupovali strojarji. V najnovejšem času pa je kupčija s konstanje-vim lesom skoro popolnoma ponehala, ker rabijo strojarji neki preparat »Quebraho«, ki ga pridobivajo v Argentini. Ker se uvaža ta preparat k nam brez carine, so prosili prodajalci kostanjevega lesa za carinsko zaščito.
Za našega generalnega konzula v Celovcu je postavljen g. dr. A. Novačan, doslej upravnik poslov pri našem general, konzulatu v Egiptu. M—s	=	=
| 'Naselil se /e v Cerhnici
zasebni zdravnik
med., uaiv.
cfz>. ^Fngo IHnlav ■
Ordinira od 9 —12 in L od 16 — 18
S ponarejenimi tisočaki so kupovali konj® neki ljudje na Dobovi. Bankovec pa so še pravočasno spoznali in konje so ustavili še pred izvozom in jih vrnili prejšnjim lastnikom.
Požar. Pri škocijanu na Dolenjskem je zgorela hiša in gospodarsko poslopje posestniku Barboviču. V goreči hiši bi bila kmalu zgorela dva delavca. Posestnik ni bil zavarovan.
Stroga obsodba. Zagrebško sodišče je obsodilo nekega carinskega posrednika na 3 leta težke ječe, ker je dal cariniti drage preproge kot povoščeno platno in s tem oškodoval državno blagajno za 423.000 dinarjev.
Darilo Nj. Vel. kralja. Zagrebškim časnikarjem je naklonil Nj. Vel. kralj 10.000 dinarjev za fond za podpiranje časnikarjev.
Naše civilno letalstvo. Naši civilni letalski klubi imajo po poročilu osrednjega vodstva vseh letalskih klubov 30 letal; I. 1932. so jih imeli le 9. Vsem letalskim prireditvam je v preteklem letu prisostvovalo nad 180.000 oseb.
Žalostna smrt dveh mladih življenj. V Gra-žanili nad Žalcem sta šla skupno v smrt 23-letna Elizabeta Rizmal in 22-letni čevljarski pomočnik Šketa Jožef iz Žalca. Fant je ustrelil najprej dekleta, potem pa še sebe.
Ker dobro prija, zato staro in mlado rado pije Kathreiner Kneippovo sladno kavo s Pravim »Franckovim« dodatkom!
Zaradi preobilo zavžitega žganja je padel v nezavest in kmalu na to tudi umrl mladi Janez Mohar v Šenčurju pri Kranju. Fantje so pili za stavo. Mohar je stavo dobil, svojo »slavo« pa je moral plačati z življenjem.
Volkovi so se pojavili v Liki v bližini človeških bivališč. Iz gozdov jih je nagnal hud mraz.
Nevaren plaz bi ' il skoraj pokopal pod seboj Matevža Mikla iz Dovjega, ki je pomagal pri spuščanju drv v doilino v triglavskem gorovju. Rešili so ga sicer izpod plazu, dobil pa je nevarne poškodbe.
16 oseb je izginilo meseca januarja iz Zagreba neznano kam.	i. .
4
Kako žive ljudje v Nemčiji?
Kjer nič ni, tudi Hitler nc vzame
Letos, BO. januarja, so slavili v Nemčiji prvo obletnico Hitlerjeve vlade.
Ta dan so nameravali proslaviti z velikimi svečanostmi, toda v poslednjem trenutku so se premislili, in vlada sama opozarja, naj se ta dan slavi dostojanstveno, a skromno.
Ta poziv k skromnosti nam postane lahko razumljiv, če beremo, kaj piše v Nemčiji dovoljena »Vossische Zeitung« o življenju ljudskih mas v Nemčiji.
Tako-le pravi: »Pretresljive so številke, ki jih objavlja »Zimska pomoč« (ta organizacija skrbi za prehrano revežev pozimi) o številu podpirancev. Ta organizacija mora skrbeti za 16 milijonov ljudi: za 7 milijonov brezposelnih in za 9 milijonov njihovih otrok. Vsi ti ljudje imajo manj dohodkov kakor 100 mark mesečno, kar pomeni, da morajo milijoni ljudi živeti od zneskov, ki daleko ne zadoščajo niti za naj-skromnejše življenje.«
Dunajski časopisi pa objavljajo pismo, ki ga je pisala neka Korošica svojim sorodnikom na. Koroškem:
»Kakšna svoboda vlada pri nas, vidiš iz tega, da ti pošljem to pismo po zaupni osebi in ne po pošti.
Mi smo potrebovali precej časa, da smo plačali svoj dolg — upajoč, da bomo živeli poslej na svojem posestvu mirno in zadovoljno. Nedavno pa je prejel moj mož obvestilo, da je oblast vknjižila na najino posestvo 15.000 mark kot prispevek za fond za »razdolžitev kmetov«. Moj mož je takoj šel na urad vprašat, kako je to mogoče, tam pa so mu rekli, naj molči in plača, če ne, utegne še kaj drugega doživeti!
Na jesen so nama pa poslali v hišo 5 brezposelnih, z obljubo, da bomo dobili za vsakega po 20 mark na mesec. Toda denarja ni, 5 ljudi pa moramo rediti naprej, čeprav nimamo zanje
Ivo Grahor:
Kmečko sodišče
(Nadaljevanje.)
Brajkočka je mirno uživala srečno starost v svoji hišici. Vsega je bilo malo, toda nji je zadoščalo. Nečesa pa ni bilo več v njenem življenju. Ljubezni ni bilo. Ljubezni je zmerom pogrešala. Ne tiste, ki jo ima mož za ženo, kajti to je bila doživela resnično in lepo, njen mož je bil dober in lep človek. Še vseh trideset let po njegovi smrti ji je bil v spominu kakor takrat. Ne. Srčne ljubezni nji ni manjkalo. Tudi je spoznala ljubezen svojih otrok in vnukov, na primer Anice. Vsi ti so jo ljubili. Živeti z ljudmi pa — tega ji je manjkalo. Takole kakor žive kmetje, drug za drugega, vsi za vse, vsi za enega, po tem je nevede hrepenela. ZdeJo si ji je, da se je od njih odtrgala. Ko je v zgodnji mladosti odšla iz domače vasi, so jo ljudje kakor da nekako pozabili. Vsaj nji se je zdelo, da jo kmetje, sosedje, vaščani in soseska in srenja več ne štejejo za svojo. Pravega občutka, da ima dom ji je manjkalo. Brez tega pa človek ni popolnoma srečen.
Živela je pač dolgo časa v mestu. Seveda se je tudi nekoliko pomestila. Ce bi ji to očitali, bi bilo prav. Pa vendar se ni ona nikdar moglla zamenjati za meščanko. Bila je drugje rojena, drugje doma. Samo usoda jo je zanesla v mesto. Delala je za druge ljudi, snažila lepe hiše, bivala v njihovih stanovanjih. Vzljubila je veliko, šumno mesto, kjer vse teče in dela in se življenje giblje bolj hitro kakor na vasi. Me-
nobenega dela. Za nameček smo pa še prejeli poziv, naj plačamo 500 mark za Hitlerjev fond.
Tako se nam godi. Mi stiskamo pesti, a ganiti se ne moremo...«
Razmere v Nemčiji so poučne tudi za nas. Kakor Hitler vkljub vsem svojim naporom ni mogel prisiliti nobene države na svetu, da bi kupovala nemške industrijske izdelke in s tem dala možnost nemški industriji, da bi zaposlila brezposelne milijone ljudi, tako tudi naša vlada pri najboljši volji in vkljub vsem »zahtevam« raznih demagogov ne more prav nikogar na svetu prisiliti, naj kupuje naš les, naše žito ali meso. Gospodarsko življenje po svetu gre svojo pot in se prav nič ne zmeni za razne politične hujskače in »gospodarske« (?) modrijane, ki s svojimi čenčarijami nepoučeni svet samo begajo,
ne da bi komu kaj koristili.
*
Goljufije Italijana Fogliardija
Naše časopisje se bavi v zadnjem času z nečedno afero Italijana Fogliardiija, ki je izpoeo-jeval denar in pri tem na najgrši način goljufal Zagrebčane.
Fogliardi pa ni nepoznan niti našim zadružnim mlekarnam, saj je več let sem kupčeval s sirom. V zadnjem času j® poskušal izkoristiti naše mlekarne, toda dober nos nekaterih mož mu je nakano preprečil. Blaga brez denarja ni dobil. Kdo bi takemu kavalirju ne dal blaga, saj ga je zagrebška elitna gospoda imela vedno v čislih. Eni naših mlekarn pa je le odnesel 30.000 Din. Našim mlekarnam priporočamo vendar enkrat večjo pazljivost, saj vsi čutimo zgubo, če nam tujec odnese naše novce!
NAROČNIK, ki vleče, in še na pismen opomin ne plača dolžne naročnine, povzroči upravi mnogo brezpotrebnega dela pa tudi stroškov. Zato vas naprošamo, če ste slučajno prizadeti, da nam naročnino, ki znaša samo Din 30— za celo leto, po možnosti takoj nakažete. Brezplačno ne bomo mogli pošiljati Kmetskega lista za naprej prav nikomur razen onim starim naročnikom, ki so bodisi pogoreli ali trpeli občutno škodo po povodnji. — Uprava.
sto je bilo tako rekoč njen drugi dom, pa vendarle se ga je bala, bala se ga je kakor temnih sil, ki se jih človek ne more obraniti. Njeno srce je ostalo zvesto domačemu kraju. Po tem kraju je srce tako hrepenelo, da se ga ni mogla dovolj naveseliti niti ob koncu svojih sto let. In tako si je tudi ta dan zaželela, iti spet v cerkev. Rekla si je, da bo to najboljše in tudi lepo od nje. K letu morebiti že ne bo mogla več, pot v cerkev na hribu pa je bila tudi tako lepa, da se je Brajkočka morala prav premagovati ali braniti njene privlačne moči. Toda česa bi si ne poskrbela na svetu, dokler je bila še pri moči.
II.
Vstala je preden je sinil dan, se oblekla, si prižela še malo tesneje svoje preširoko krilo in jopo z dolgim, starinskim životom. Suha je bila. Nadeti si je morala še ruto na glavo, da ne bi bila videti drobcena kakor vdelan dojenček. Preden je odšla iz hiše, je še enkrat premislila, kdaj utegneta priti vnukinja in Anica. Imela je še dosti časa. Otrla si je z brisačo obraz. Gube na čelu in licih so bile že tako tenke in goste, da se skozi brisačo niso čutile. Šla je še enkrat s suhimi dlanmi čeznje, da se je popolnoma prebudila in se ogrela. Nato je odklenila.
Ko je stopila iz hiše, jo je zajel jutranji dolinski mraz. Megla je ležala nad vso vasjo. Farni zvon je bil že utihnil, cerkve pa zaradi megle ni mogla videti. To pa je ni motilo, ker je dobro poznala poti. Odpravila se je na desno po gladki cesti. Hodila je počasi, čeprav se je počutila svežo in lahko. Zmerom je bila rajši pre-
Vabilo
na
redni obini zbor
Kmetijske zadruge, r. z. v Sp. Polskavi,
ki se vrši
v nedeljo, dne 25. februarja 1934. ob 13. uri v občinski hiši v Spodnji Polskavi. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Čitanje revizijskega poročila. 8. Poročilo načelstva.
4.	Poročilo nadzorstva.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob določenem času ne bo sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi, ki bo sklepal brezpogojno.
Lipej Josip, t. č. predsednik.
»Petletnica« v Turčiji
Po ruskem primeru hoče tudi Turčija razviti svojo domačo industrijo z uvedbo »petletnice«. V prvi vrsti hočejo ustanoviti nekaj tekstilnih tvornic, kar bo tem lažje, ker raste na Turškem precej bombaža, v drugih krajih pa rede dovolj ovac pasme »merino«, ki dajejo najboljšo volno. V Turčiji upajo, da bodo v 5 letih lahko krili vsaj 50 odstotkov potrebe doma. Dalje nameravajo zgraditi potrebne fabrike za izdelavo papirja,, umetne svile, porcelana in celo vrsto kemičnih tovarn. Za financiranje teh podjetij Turčija ne bo najela nobenega posojila, ampak bo dala vsako leto do 6 milijonov z/latih turških lir iz državnega proračuna na razpolago.
Zanimivo je, da za nove fabrike potrebnih strojev ne bodo naročili v Angliji ali v Nemčiji, ampak v Rusiji. To je dokaz, da ruske »petletnice« le niso bile tako brezuspešne kakor so to poročali nekateri, Rusiji nasprotni časopisi.
Na drugi strani pa vidimo, kako se z ustanavljanjem novih industrij v prekomorskih krajih vedno bolj zožuje trg za zapadno-evropsko in ameriško industrijo, kar mora imeti za nujno posledico novo brezposelnost v starih industrijskih deželah.
vidna in ni v začetku tratila svojih sil. Vedela je točno, da jo čaka onkraj vode mnogo dolgih in strmih klancev. Pot v cerkev je bila prav za prav že preveč zanjo. Samo še ta dan, samo in vsaj še enkrat se je hotela poskusiti. In šla je. Hodila je tako dobro, da se je sama sebi glasno pohvalila.
Ljudje so čedalje pogosteje prihajali od nekod. Zdaj tu zdaj tam se je valilo kamenje na stezah. Hlapci so prinašali v dolino mleka za trško mlekarno. Nekatere ženske so prehitele starko. Bilo je še zgodaj in so gotovo hitele k spovedi. Pozdravljale so jo. Mogoče so začudeno pogiledale starko, da se še podaja na takšno pot, ko je že sama kost in koža. Prav začutila je, da jo vsi občudujejo. Odzdravijala je, kadar je slišala besedo. Bila pa je že nekoliko gluha in šumenje reke ob cesti jo je motilo, tako da ni vselej prav slišala. Tudi je bilo še temno, ona pa ni več dobro videla. Ker je za te svoje napake vedela, se je bala avtomobilov, teh naglih pošasti iz mest. Pazila je na to, da je hodila zmerom ob kraju. Tudi to jutro se je držala rajši obcestnih kamnov, stezic in kanalov. Zato in ker je premišljevala o svojcih in še o Anici, je hodila počasi. Počasi, počasi se daleč pride, bi dejal stari mlekar, ko bi se srečala.
Pred velikim ovinkom je skoraj zlezla s ceste na travo. Zagledala je bila že dolgo hišo. V oknih so plapolale nočne svetilke z oljnato dušico. Ena soba je bila razsvetljena, vsa ostala stena pa je bila še temna. Vstajali so. Bilo je še zgodaj. Nihče še ne prične ob tej uri delat. Cesta je prazna, samo mlekarji se zbirajo z vseh strani.	(Dalje prihodnjič.)
Duhovniki ne smejo biti časnikarji
Avstrijski škofje so nedavno sklenili, da noben duhovnik ne sme biti več poslanec ali senator itd., ampak da se morajo vsi duhovniki umakniti iz političnega življenja.
Kot dopolnilo le temu sklepu pa so avstrijski škofje še sklenili, da noben duhovnik tudi ne sme biti urednik kakega časopisa, čeprav bi bil časopis pisan strogo v verskem duhu. Škofje zahtevajo, da morajo duhovniki, kjer so nameščeni kot uredniki, takoj zapustiti časnikarsko delo.
*
Na svetu je še dovolj prostora
V	pogovorih slišimo dostikrat besedo, da je na svetu zato tako hudo, ker je povsod preveč ljudi.
Ta opomba velja mogoče za kakšne gosto naseljene kraje v Evropi, nikakor pa ne za obsežna ozemlja v drugih delih sveta, ki so skoraj še neobljudena.
Takšno ozemlje je n. pr. polotok Kamčatka ob Tihem oceanu. Ta polotok je del Sibirije. Površine ima 270.000 kvadratnih kilometrov, toda na tem velikem prostoru je še nedavno živelo komaj 8—9 tisoč ljudi! V najnovejšem času pa se je položaj na Kamčatki znatno spremenil. Ta polotok iina namreč obilo lesa in to bogastvo je začelo tja privabljati nove naseljence. Obrežje pa je silno bogato rib in mesto Petropavlovsk šteje danes že 40.000 prebivalcev, ki žive večinoma od ribolova. To mesto ima danes stalno zvezo z Vladivostokom. Lesa so izvozili 1. 1933. iz tega pristanišča že 700.000 kubičnih metrov, pa bi ga bili še več, če bi bile ceste boljše. Za ribe pa so dobili ljudje še 1. 1928. komaj 5 milijonov rubljev, leta 1933. pa že 52 milijonov! Zato prerokujejo dobri poznavalci razmer
lemu poHotoku še lepo gospodarsko bodočnost. *
Ameriška reklama
V	reklami veljajo Amerikanci za najbolj iznajdljive ljudi, katerim ni nobeno sredstvo prenizko in nobena cena previsoka, samo da dosežejo svoj namen: povečanje prodaje.
Prav »amerikansko« reklamo pa dela neka tvrdka, ki izdeluje cigarete z oznako »Chester-liekk.
Naročniki radia, ki oddajajo svoje koncerte, novice itd. v Filadelfiji, imajo že dalje časa vsako popoldne izreden umetniški užitek, ki pa traja samo en četrt ure. Pravzaprav niti 15 minut ne, ampak samo 13 minut. Teh 13 minut igra namreč najboljša ameriška godba pod vodstvom najslavnejšega ameriškega dirigenta samo klasično godbo. Ves koncert pa stvarno ni nič drugega kakor pripomoček za cigaretno reklamo, ki pa traja le eno minuto pred in eno minuto po koneertu. Predno se namreč koncert tačne, zaslišijo ljubitelji lepe glasbe sledeči govor: »Gospoda moja, Vas čaka sedaj krasen užitek. Jaz si tega užitka ne morem dovoliti, ker «em popolnoma top za godbo. Uživam pa ves 5as, doklar traja koncert, ravno tako nekaj lepega in prijetnega kakor Vi. Jaz namreč kadim >Chersterfield«-cigarete, ki jih tudi Vam toplo priporačam.« Nato sledi koncert.
Koncert, ki traja le 13 minut, velja tvrdko vsak dan 5000 dolarjev. Tega zneska tvrdka gotovo ne bi žrtvovala, če se ji ne bi izplačal.
Vesti iz sveta
Obiranje pomaranč in limon v Dalmaciji je
'bilo letos zelo bogato. Skoraj iz vseh krajev poročajo, da je bila letošnja trgatev mnogo bogatejša kakor druga leta. Ramo v Boki Kotorski bodo nabrali nad 35.000 kg pomaranč za izvoz.
Novega predsednika republike bodo volili na Češkem 17. maja t. 1.
Revmatizem je v Angliji silno razširjen. — Zdravljenje revmatikov požre vsako leto nad 2 milijona funtov šterlingov, 50.000 ljudi pa pomre na leto na posledicah revmatizma.
Zlat otok. V bližini Nove Gvineje je odkril star kopač zlato žilo, ki je tako bogata zlata kakor nobena na svetu. Strokovnjaki so izjavili, da je cel otok prav za prav ena ogromna kepa skoraj samega zlata. Na tem srečnem otoku živi prav malo belokožcev, jedva 20—30. Vsi drugi so domačini, zamorci.
Največja tvornica za navadne steklo je v ruskem mestu Kostjukovski. Na leto zamore izdelati preko 2700 vagonov šip za okna.
Jugoslovenska akademija je proglasila 4. februar kot rojstni dan Strosmajerja za dan znanosti in umetnosti.
Amerika gradi orjaški stratosferski zrakoplov, ki bo imel za 3 milijone kubičnih čevljev prostornine ter bo v stanju z njim doseči višino 24.000 metrov.
Priznanje. Francija je priznala Rusiji uvozni kontingent 110.000 ton lesa in 170.000 ton premoga. Rusija bo za proti uslugo nabavila v Franciji za 250,000.000 frankov blaga.
Velika naročila za orožje. Brnske tvornice za orožje so prejele od raznih azijskih in južnoameriških držav ogromna naročila za orožje, ki znašajo več sto milijonov Kč. Vse tvornice so pomnožile delavstvo za 100%. To je lep znak k razorožitvi.
Stabilizacija dolarja. Predsednik Roosevelt je določil vrednost dolarja na višino 59-05% njegove prejšnje vrednosti. Unča čistega zlata se bo plačevala od zdaj po 35 dolarjev.
Uvoz krompirja v Jugoslavijo je dovoljen samo iz Grčije, Španije, Italije, Turčije, Madjar-ske, Estonije, Bolgarske, Letonije in Albanije, ker je v vseh drugih državah krompir bolan.
Motorizacija ameriške armade. Armado Zedinjenih držav, zlasti topništvo, nameravajo v najkrajšem času motorizirati; konje bodo iz topništva popolnoma izločili.
»Dobrodelen« ples. V budimpeštanski operi so priredili te dni predpustno vesetlico, na katero je prišlo okoli 3000 oseb. Na 6 mizah je stalo 600 steklenic šampanjca in 15.000 obloženih kruhkov. Ljudi je pripeljalo v opero 400 privatnih in 1400 taksi-avtomobilov. Na veseličnem prostoru so našli zjutraj: 6 cilindrov brez gospodarjev. Zjutraj je pometalo prostore 145 žensk, odpeljali pa so 5 centov papirnatih odpadkov in ostankov od cigaret. Za »dobrodelne« namene so dobili 20.000 p8ng5.
5 milijonov tulp vzgoji za vsako sezono ho-landski vrtnar Jasina. Njegova vrtnarija meri 5 oralov. Vsak dan natrgajo tam do 40.000 tulp.
Reforme v Turčiji. Sedanji diktator Turške, Mustafa Kemal paša, je ukazal, da mora vsak turški državljan dobiti tudi rodbinsko ime, dalje je ukazal, da se morajo stare mere in uteži odpraviti in nadomestiti z meterskimi (meter, kilogram itd.); kinematografi in sploh vsa zabavišča pa morajo biti ob 11. uri zvečer zaprta.
»Levičarji« v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah živi okrog 7 milijonov levičarjev. Ti zahtevajo sedaj za sebe posebne šole, kjer naj poučujejo le levičarski učitelji.
Angleško in francosko vojno letalstvo. V angleškem parlamentu je izjavil minister za letalstvo, da ima Anglija 420 vojnih letal, Francija jih ima pa 1270.
Napad na kardinala Faulhaberja v Monako-vcm. Na stanovanje monakovskega kardinala Faulhaberja je v noči od sobote na nedeljo preteklega tedna nekdo oddal iz daljave 80 metrov dva streila iz karabinke. Strela sta razbila dve okni, ranjen pa ni bil nihče. Kardinal Faulhaber je znan nasprotnik hitlerjevstva.
Okoli 500 zdravnikov, večinoma Židov, je doslej zapustilo Nemčijo, ker ne smejo v Nemčiji več izvrševati zdravniške prakse.
»Savoja« italijansko letalo, ki je preletelo v 46 urah pot iz Rima v Brazilijo, Be je pri pristanku popolnoma razbilo.
v
Človek je pozabljiv!
Mogoče se boste slučajno spominjali nazaj, da ste tudi vi med tistimi, ki smo vam zaupali ter vam pošiljali Kmetski list neprestano in brez presledka skozi celo leto 1933., v trdni veri in prepričanju, da se boste sami spomnili svoje dolžnosti ter pravočasno poravnali za* ostalo naročnino, pa tega bogve iz kakega razloga niste storili. Saj upoštevamo, da dela naročnina marsikomu, kljub temu, da je tako nizka, ▼ današnjih težkih časih resnične težave, vendar si vas dovoljujemo opozoriti tem potom, ako ste slučajno prizadeti, da nam ne bo treba pošiljati posebnega pismenega opomina radi borih 30 dinarjev, da nam zaostanek po možnosti takoj nakažete, ker bomo v nasprotnem primeru neljubo primorani vsakomur, ki še sedaj dolguje naročnino za pretečeno leto, list ustaviti.
krompfr
najboljše vrste v vsaki množini dobavlja
„Ekoncm"
Ljubljana, Kolodvorska ulica fitev. 7
fladic
za važnejša poročila od 11.—18. februarja 1934.
Nedelja, 11. febr.: 7.30: Izboljša vanje zemljišč (ing. Pire Alfonz). 8.15: Poročila. 10: 0 pomenu dvojčkov in njihovi socialni manjvrednosti (dr. Škerlj Božo). 16.: O gnojilih in gnojenju, II. (ing. Turk Jakob).
Ponedeljek, 12. febr.: 12.45: Poročila. 13.: Čas, reproduc. koncert c i Iraškega orkestra. 18.: Gospodinjska ura: Prehrana in naše telo (ga. Kumelj). 20.: Vesela ura. Sodelujejo g. Povhe in Dolinškov šrainel kvartet.
Torek, 13. febr.: 12.15: Zakaj veseli bi ne pedi (revija priljubljenih melodij v reproduc. glasbi). 12.45: Poročila. 19.30: Boj za Kančin-6ingo (Pavel Kunaver).
Sreda, 14. febr.: 12.45: Poročila. 19.: 0 so-cialni vzgoji (dr. Stanko Gogala).
Četrtek, 15. febr.: 12.45: Poročila. 18.: O lepi knjigi (Podbevšek).
Petek, 16. febr.: 11.: Šolska ura: Kaj labko otrok materi pomaga (ga. Grumova). 12.45: Po* ročila: 18.: Reprod. narodna glasba. 19.30: lafeti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka).
Sobota, 17. febr.: 12.45: Poročrila. 18.30: Zabavno predavanje (Valo Bratina). 19.: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 20.: Originalni Sirarne 1-trio.
Sejmi
12. februarja: v Motniku.
14.	februarja: v Žalcu, Ponikvi, Brežicah, Sevnici, Semiču, Dobu, Jesenicah, St. Lambertu,
Dobrovi.
15.	februarja: v Žirovnici, Velenju. 17. februarja: v Izlakah.
Valute
1 ameriški dolar	Din 36-50
1 nemška marka	Din 13*60
1 švicarski frank	Din 11*10
1 angleški funt	Din 180*—
1 francoski frank	Din 2*25
1 češkoslovaška krona Din 1*70 1 italijanska lira	Din 8*—
1 italijanska lira	Din 3*02
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 16. maj« 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati Se 28K% na Ime >prima«.
Avstrijski šiling je popustii na 9'05,
Kreditni zavod. trgovino in industrijo
HjublfoLnaL
Prešernova ulica štev. 5C (v lastnem peslep/u)
Brzojavke: Kredit Ljubljana - Telefon štev.: 20-40,24-57,25-48; interurban: 27-06,28-06 PETERSON INTERNATIONAL BANKING CODE C2»re«fcvon/e v/og, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, prednimi .n krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedeposif i. t. d.
Priporočamo Vam
najboljše šivalne stroje ter kolesa
^dlOZ?"* GRITZNER
Švicarski pletilni stroji D U BIE D
Igle in posamezni deli za vse sisteme strojev edino le pri tvrdki
J c s. Peteline, Ljubljana
blizu frančiškanskega mostu ob vodi. Telet. št. 29-18 Brezplačen pouk v vezenju. — Večletno jamstvo.
Zaloga v Kranju Trgovina Levičnik
Nervoznost in slabokrirasi
■ M imata za posledico abnormalno
I- slabost črevesnega gibanja, kar
_ _ vodi do nakopičenja strupenih
in telesu škodljivih snovi v vsem organizmu, ki tako oslabljen ne more več redno in nemoteno vršiti svojih prevažnih funkcij.
Z rednim uživanjem zdravil-PLANINKA - ČAJA - BA-črevešno gibanje pravilno odva-se tako rešimo škod-— jjivin strupenih usedlin. Kri se zdravilnih sestavin planinskih zeli§č Planinka-čaja oči-

sti in razredči, ter se na ta čin osveži ves notranji ustroj našega telesa, ki se tako usposobi dovajati živcem za obnovo potrebno hrano.
Zahtevajte v Vaši lekarni edi-nole zdravilni Planinka-čaj-Ba-hovec v plombiranih zavitkih po 20 Din in z napisom proizvajalca
LEKARNA Mr. BAH0VEC UUBUANA
Reg. br. 12590 — 20. VII. 1032.
J
VSAK:
zaveden kmet bi moral citati naš list!
Poinomastnl, polmastn! in trapistovski
SIR
Ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cen ali
EKONOM l,UBUnM"
Kolodvorska ulica 7
NOM
R. ž. 1 O. I. V
kolodvorska ulica 1 (v lastni hiši)
IEIEFOI MTER11RBA1 25-06 aB^S^am^
DOBAVLJA VSE DEŽELNE PRIDELKE, kaisr: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. MLEVSKE IZDELKE: pšenični zdrob, pše-nično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšeničn o in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješpreni, kašo POLJSKE PRIDELKE: krompir, fižol, zelje, seno in slamo	•
STALNA ZALOGA vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tom. žlindre, nitrofoskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa i. dr.	•
GLAVNO ZASTOPSTVO za Slovenijo opekarne „ILOVAC", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke	•
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DC
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Immmm (Sodna) ulica It t
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Bizojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez odpovedi, po 5°/„ pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12V-, in od 3—41/„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12l/2 ure.	Podružnici: KAMNIK — MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000—. iezsrve Dan 1,200.000'—.
Izšla j@ nova kuharska knjižici
za ceneno in tečno hrano iz domačih pridelkov. Cena 10 Din. Naroča B. R., Rožna dolina pri Ljub-XVII, štev. 20.
mm Pilili
i e izšla.
Vsak bo zadovoljen z njo. Vsebina je izbrana za podeželske razmere. Izredno je praktična in pod-učna za našega kmetskega človeka, o čemer se vsak lahko sam prepriča. Stune Din 5'—. — Zaloga je omejena, zato treba takoj naročiti. (Trgovci znaten popust.) Sprejemamo še stalne zastopnike in preprodajalce. — Pišite na: Uprava „Naše nove pratike", Ljubljana, Pražakova 8.
Ml m na 4 kamne
v neposredni bližini
Ljubljane, dam ugodno v najem
Ignacij Tome Moravie
Če kupujete, nudite, ali prodajate,
oglasite v
KMETSKI LIST
Urednik; Janko Vičič. — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Milialek), Ljubljana
002323230053232353235323005323485323024853232323239148482353232348002348539153234823534823485353480253535302535353482353480223534802010102010002230100235348002348480001010100020001000201010002000100010048010201010002020100010001000000010002000100010201000200010001