PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 27 Maribor, petek 7.6.2019 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 678. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIV Gorenjskem, št. 7/2016), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 5. redni seji, dne 5. 6. 2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2019 1. člen V 2. členu Odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 (Uradni glasilo slovenskih občin številka 3/19) se splošni del proračuna na ravni podskupin kontov določi v naslednjih zneskih: Rebalans I. proračuna za leto 2019 A. | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov v € I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 9.548.348 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 8.525.974 70 DAVČNI PRIHODKI 6.081.393 700 Davki na dohodek in dobiček 4.615.471 703 Davki na premoženje 1.099.252 704 Domači davki na blago in storitve 366.670 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.444.582 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 675.717 711 Takse in pristojbine 14.736 712 Denarne kazni 184.150 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 29.676 714 Drugi nedavčni prihodki 1.540.303 72 KAPITALSKI PRIHODKI 502.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 202.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 300.000 73 PREJETE DONACIJE 20.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 20.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 500.374 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 369.236 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 131.138 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 17.470.005 40 TEKOČI ODHODKI 2.637.823 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 436.513 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 68.929 402 Izdatki za blago in storitve 1.978.351 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 403 Plačila domačih obresti 1.000 409 Rezerve 153.030 41 TEKOČI TRANSFERI 2.783.540 410 Subvencije 320.200 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.670.184 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 365.810 413 Drugi tekoči domači transferi 427.346 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 11.506.701 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 11.506.701 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 541.941 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 541.441 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 500 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) -7.921.657 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 462.948 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 462.948 751 Prodaja kapitalskih deležev 462.948 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 462.948 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 1.100.000 50 ZADOLŽEVANJE 1.100.000 500 Domače zadolževanje 1.100.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -6.358.709 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 1.100.000 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) 7.921.657 Stanje na računu preteklega leta 31.12. 6.358.709 2. člen Po uveljavitvi tega Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem je osnova za prerazporejanje pravic porabe sprejeti Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem. 3. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletni strani občine. Številka: 410-27/2018-042 Datum: 5. 6. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 679. Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Martina v Šmartnem pri Cerkljah za kulturni spomenik lokalnega pomena Na podlagi 21. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 - ZNOrg) in 8. in 16. člena Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, z dne 18.12.2018, je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 5. redni seji dne 5. 6. 2019 sprejel ODLOK O RAZGLASITVI CERKVE SV. MARTINA V ŠMARTNEM PRI CERKLJAH ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA 1. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Šmartno pri Cerkljah - Cerkev sv. Martina - EŠD 1695 (v nadaljnjem besedilu: spomenik). 2. člen (1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so: • lokacija cerkve na južnem robu naselja na arheološki lokaciji rimskodobne in zgodnjesrednjeveške naselbine s staroslovanskim grobiščem kottlaške in belobrdske skupine, • domnevno najstarejša podružnica mengeške prafare, • baročna cerkvena arhitektura z baročno cerkveno opremo (med avtorji kipar Valentin Vrbnik; slikar in pozlatar Peter Janežič, slikar Matija Bradaška, stenske slike Janez Mežan) ter z ohranjenim vedutnim pogledom zlasti z južne in jugozahodne strani. (2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: • lokacija cerkve z vsemi arheološkimi plastmi, • cerkvena stavba (ladja z zvonikom in prezbiterijem ter zakristijo), njena namembnost, zunanjost in notranjost vključno z vsemi gradivi in opremo ter obzidje. Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • varujejo se tudi vse neokrnjene vedute na cerkev zlasti z južne in jugozahodne strani. 3. člen (1) Spomenik obsega nepremičnine: zemljišče s parc. št. 9 k. o. 2112 - Šmartno. (2) Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parc. št. 5/2 (del), 5/6 (del), 7/1 (del), 7/2, 198/1, 198/2, 198/3 k. o. 2112 - Šmartno. (3) Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu, na temeljnem topografskem načrtu in ortofoto posnetku, ki so sestavni del Predloga za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena za enoto dediščine: Šmartno pri Cerkljah - Cerkev sv. Martina - EŠD 1695. (4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Cerklje na Gorenjskem (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod). 4. člen Za spomenik (cerkev in obzidje) velja varstveni režim, ki določa: • celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika, • zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih enot skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotnimi namembnostmi, • podreditev vseh posegov v spomenik in njegove enote ohranjanju spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi, • prepoved spreminjanja varovanih elementov spomenika; če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja, • prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika ali njegovih delov, • prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in skladni s kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda, • ohranjanje vedut na spomenik in s ali iz spomenika na okolico, • označitev posameznega spomenika, s primerno oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika, • redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice, • predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo. • za kulturne spomenike z umetnostnimi oziroma arhitekturnimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki določa ohranjanje vseh ovrednotenih likovnih značilnosti zunanjosti in notranjosti posameznih delov in opreme, kjer je ta del posamezne enote, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti. • Za notranjo opremo velja varstveni režim, ki določa: • ohranjanje in redno vzdrževanje opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenosti (v barvi, legi, materialu, obliki, strukturi, velikosti), • dovoljeno je strokovno nadzorovano konserviranje-restavriranje izvirnih prvin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme. • dovoljena sta premeščanje in raba opreme, kadar je to del funkcije predmeta ali objekta (npr. pohištvo, posodje, paramenti), razen v primerih, če raba ogroža obstoj te opreme. 5. člen Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden negativni vpliv na neraziskane arheološke plasti, kulturno funkcijo ter vidno in doživljajsko privlačnost kulturnega spomenika. O obsegu in značaju vpliva presoja pristojni zavod. 6. člen Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti. 7. člen Spomenik se označi s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika in je nameščena ob vhodu v samostanski trakt. 8. člen Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda. 9. člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine. 10. člen (1) Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi pravni status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka, in sicer kot zaznambo nepremičnega spomenika. (2) Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 622-05/2018-09 Datum: 05.06.2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 680. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka v občini Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 153. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17), 21. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Ur. l. Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 RS, št. 20/19, 30/19 - popr. in 34/19) in 7. ter 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je Občinski svet občine Cerklje na Gorenjskem, na 5. redni seji, dne 5. 6. 2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM I. Splošne določbe 1. člen V Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka v občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/2015, 2/2016 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 43/2017), se na koncu 1. odstavka II. člena doda besedilo, ki se glasi: »Iz dokumentacije, priložene k vlogi za odmero komunalnega prispevka, morajo biti razvidni podatki: • neto tlorisna površina objekta (m2); če neto tlorisna površina objekta v priloženi dokumentaciji ni navedena oziroma je investitor ne predloži, se pri odmeri komunalnega prispevka zaradi graditve uporabi bruto tlorisna površina objekta iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pomnožena s faktorjem 0,83; • grafični zaris in površina (m2) parcele objekta (gradbena parcela objekta); če površina gradbene parcele iz priložene dokumentacije ni razvidna, se pri odmeri komunalnega prispevka upošteva površina gradbene parcele objekta iz veljavnega prostorsko izvedbenega akta. Če površine gradbene parcele objekta ni mogoče pridobiti na način iz prejšnjega stavka, se za površino gradbene parcele šteje površina zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, na katerih je načrtovana stavba oziroma druge ureditve, ki so namenjene trajni rabi tega objekta, pri čemer se lahko upošteva samo tisti del zemljiške parcele, na katerem je v skladu s prostorskim aktom dovoljeno graditi stavbo; • klasifikacija vrst objektov CC-SI za vse objekte, ki so predmet obravnave v postopku odmere komunalnega prispevka; • podatki o priključenosti objekta na komunalno opremo, vključno z grafičnim prikazom lokacije priključkov na komunalno opremo in s priloženimi pridobljenimi mnenji upravljavcev posamezne komunalne opreme; • v primeru, da se na isti gradbeni parceli objekta nahaja že več obstoječih objektov, je potrebno izkazati legalnost obstoječih objektov skladno z zakonodajo s področja graditve objektov.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-01/2013-26 Datum: 5. 6. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 681. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območja poslovnih con ob letališču Na podlagi 153. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17), 3. in 19. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 20/19, 30/19 - popr. in 34/19) in 7. ter 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je Občinski svet občine Cerklje na Gorenjskem, na 5. redni seji, dne 5. 6. 2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJA POSLOVNIH CON OB LETALIŠČU I. Splošne določbe 1. člen V Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območja poslovnih con ob letališču (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 2/2016 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/2017) se 1. in 2. odstavek 1. člena spremenita tako, da se glasita: (1) »S tem odlokom se sprejme Program opremljanja stavbnih zemljišč za območja Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (UV občine Cerklje na Gor., št. 4/2014, Uradni list RS, št. 62/2016, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2017, 48/2017, 23/18, 32/18 in 3/2019) (v nadaljevanju: OPN): EUP LT1, EUP LT4, EUP LT9, EUP LT11, EUP LT17 in območje Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu L8 Poslovni kompleks Brnik (Ur. l. RS, št. 78/09, Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 5/11 -popravek in št. 4/2014 - obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin, št.48/2017) (v nadaljevanju: OPPN L8) (v nadaljnjem besedilu: program opremljanja). (2) Program opremljanja je izdelalo podjetje IPSUM d.o.o., Ljubljanska cesta 72, 1230 Domžale, št. 028106/19, maj 2019. Program opremljanja je sestavni del tega odloka, Priloga 1.« II. Program opremljanja 2. člen 4. in 5. odstavek 6. člena odloka se spremenita tako, da se glasita: (4) »Skupni stroški investicije v novo komunalno opremo na obračunskem območju znašajo skupaj 33.990.946,96 €a, kot sledi: LT1 [€] LT4 [€] LT9 [€] LT11 [€] LT17 [€] L8 [€] skupaj [€] 1. STROŠKI PRIDOBIVANJA 7.061.738,08 1.486.324,00 330.966,56 452.888,32 0,00 653.268,00 9.985.184,96 Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 LT1 [€] LT4 [€] LT9 [€] LT11 [€] LT17 [€] L8 [€] skupaj [€] ZEMLJIŠČ 2. STROŠKI PRIPRAVE ZEMLJIŠČ 245.976,37 17.080,00 31.577,77 30.792,43 4.110,99 79.285,60 408.823,16 3. CESTE in CESTNA RAZSVETLJAVA a 8.042.011,63 1.502.921,47 878.096,76 215.729,44 0,00 1.668.665,37 12.307.424,67 4. KANALIZACIJA PADAVINSKIH ODPADNIH VOD a 1.933.856,17 629.638,65 370.265,56 0,00 0,00 319.945,00 3.253.705,38 5. KANALIZACIJA KOMUNALNIH ODPADNIH VOD 635.313,57 264.834,40 114.536,05 0,00 17.881,15 241.400,00 1.273.965,18 6. VODOVODNO IN HIDRANTNO OMREŽJE 772.721,68 487.164,82 107.957,47 119.356,71 7.375,98 364.794,60 1.859.371,26 7. ELEKTROENERGE TSKO OMREŽJE 1.812.709,33 897.007,52 230.937,23 0,00 4.107,83 115.860,00 3.060.621,92 8. TELEKOMUNIKACI JSKO OMREŽJE 748.345,92 95.512,31 80.990,76 0,00 4.518,62 77.880,00 1.007.247,60 9. PLINOVODNO OMREŽJE 490.541,92 217.225,83 32.653,65 0,00 5.556,45 88.625,00 834.602,84 SKUPAJ a 21.743.214,67 5.597.708,99 2.177.981,81 818.766,89 43.551,02 3.609.723,57 33.990.946,96 OPOMBA: LT11: v okencih, kjer je vrednost 0, je GJI zajet že v skupnih in obračunskih stroških za območje LT1. LT17: na tem območju se ne ureja javnih cest (dostop neposredno preko glavne ceste G2-104 Brnik - Moste, odsek letališče, posledično se ne ureja tudi javne kanalizacije padavinskih vod«. a Stroški Ceste in cestne razsvetljave ter Kanalizacije padavinskih odpadnih vod so podane z 22% davkom na dodano vrednost (DDV). Stroški Kanalizacije komunalne odpadne vode, Vodovodnega in hidrantnega omrežja, Elektroenergetskega omrežja, Telekomunikacijskega omrežja, Plinovodnega omrežja, Priprave zemljišč in Pridobivanja zemljišč so brez DDV. (5) »Obračunski stroški investicije v novo komunalno opremo na obračunskem območju znašajo skupaj 29.088.474,59 € a, kot sledi: LT1 [€] LT4 [€] LT9 [€] LT11 [€] LT17 [€] L8 [€] skupaj [€] 1. STROŠKI PRIDOBIVANJA ZEMLJIŠČ 7.061.738,08 1.486.324,00 330.966,56 452.888,32 0,00 653.268,00 9.985.184,96 2. STROŠKI PRIPRAVE ZEMLJIŠČ 245.976,37 17.080,00 31.577,77 30.792,43 4.110,99 79.285,60 408.823,16 3. CESTE in CESTNA RAZSVETLJAVA a 8.042.011,63 1.502.921,47 878.096,76 215.729,44 0,00 1.668.665,37 12.307.424,67 4. KANALIZACIJA PADAVINSKIH ODPADNIH VOD a 1.933.856,17 629.638,65 370.265,56 0,00 0,00 319.945,00 3.253.705,38 5. KANALIZACIJA KOMUNALNIH ODPADNIH VOD 635.313,57 264.834,40 114.536,05 0,00 17.881,15 241.400,00 1.273.965,18 6. VODOVODNO IN HIDRANTNO OMREŽJE 772.721,68 487.164,82 107.957,47 119.356,71 7.375,98 364.794,60 1.859.371,26 SKUPAJ a 18.691.617,50 4.387.963,33 1.833.400,18 818.766,89 29.368,12 3.327.358,57 29.088.474,59 OPOMBA: LT11: v okencih, kjer je vrednost 0, je GJI zajet že v skupnih in obračunskih stroških za območje LT1. LT17: na tem območju se ne ureja javnih cest (dostop neposredno preko glavne ceste G2-104 Brnik - Moste, odsek letališče, posledično se ne ureja tudi javne kanalizacije padavinskih vod«. a Stroški Ceste in cestne razsvetljave ter Kanalizacije padavinskih odpadnih vod so podane z 22% davkom na dodano vrednost (DDV). Stroški Kanalizacije komunalne odpadne vode, Vodovodnega in hidrantnega omrežja, Priprave zemljišč in Pridobivanja zemljišč so brez DDV. 4. člen Tabela v 3. odstavku 7. člena odloka se nadomesti s tabelo: Parcela objekta Cpij [€/m2] Neto tlorisna površina objekta Ctij [€/m2] I. STROŠKI PRIDOBIVANJA ZEMLJIŠČ 9,47 12,06 II. STROŠKI PRIPRAVE ZEMLJIŠČ 0,39 0,49 Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 III. STROŠKI GRADNJE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE - CESTE in CESTNA RAZSVETLJAVA a 11,68 14,86 - KANALIZACIJA PADAVINSKIH ODPADNIH VOD a 3,09 3,93 - KANALIZACIJA KOMUNALNIH ODPADNIH VOD 1,21 1,54 - VODOVODNO IN HIDRANTNO OMREŽJE 1,76 2,24 SKUPAJ a 27,60 35,12 OPOMBA: a Cpij in Ctij so za Ceste in cestno razsvetljavo ter Kanalizacijo padavinskih odpadnih vod, podani z 22% davkom na dodano vrednost (DDV). Cpij in Ctij za Kanalizacijo komunalne odpadne vode, Vodovodno in hidrantno omrežje, Pripravo zemljišč in Pridobivanje zemljišč so brez DDV. III. Prehodne in končne določbe 5. člen Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območja poslovnih con ob letališču, se bo uskladil z določbami Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17) in določbami Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 20/19, 30/19 - popr. in 34/19), v predpisanem roku. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-01/2013-27 Datum: 5. 6. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan US) ter uporabe določb 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 -ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 22/14 - odl. US, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 -odl. US) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 5. redni seji, dne 5. 6. 2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2017; v nadaljevanju: Odlok). 682. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju poračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Ur. list RS, št. 71/17, 13/18 - ZJF-H, 83/18 in 19/19), določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 -odl. US, 44/97 - ZSZ, 101/13 - ZDavNepr in 22/14 - odl. 2. člen V zadnjem stavku drugega odstavka 4. člena Odloka se obstoječi zapis »odprta terasa, zaprta terasa, odprt balkon, zaprt balkon in odprta loža« nadomesti z naslednjim »odprta terasa, balkon, loža«. 3. člen V drugem odstavku 9. člena Odloka se obstoječa preglednica nadomesti z naslednjo preglednico: Kakovostna skupina območja (št. točk) Namen stavbnega zemljišča 1. kakovostna 2. kakovostna 3. kakovostna 4. kakovostna skupina skupina skupina skupina A - Poslovni namen - pridobitna dejavnost 260 60 40 130 A1 - Poslovni namen - ZPP -pridobitna dejavnost 195 40 25 105 B - Poslovni namen - nepridobitna dejavnost 260 20 10 130 B1 - Poslovni namen - ZPP - 195 12 6 105 nepridobitna dejavnost C - Stanovanjski namen 20 15 10 130 D - Počitniški namen / 120 120 130 E - Nezazidano stavbno zemljišče 68 14 11 30 4. člen začne 1.1.2020. V 14. členu Odloka se črta prvi odstavek. Obstoječi drugi odstavek postane prvi odstavek. Številka: 007-07/2016-12 Datum: 6. 6. 2019 5. člen Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Občina Cerklje na Gorenjskem Veljati začne naslednji dan po objavi, uporabljati se Franc Čebulj l.r., župan Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 683. Pravilnik o dodeljevanju pomoči pri prvem reševanju stanovanjskega problema v Občini Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15_ZUUJFO in 76/16-odl. US), 16. člen Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/16) in na podlagi 154. člena Stanovanjskega zakona (Ul.l. RS, št. 69/03, 18/04 -ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 62/10 -ZUPJS, 56/11 - odl. US, 87/11, 40/12 - ZUJF, 14/17 -odl. US in 27/17) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 5. redni seji dne 5. 6. 2019 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU POMOČI PRI PRVEM REŠEVANJU STANOVANJSKEGA PROBLEMA V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) (1) S tem pravilnikom se določajo postopek, namen, upravičenci, pogoji in kriteriji dodeljevanja pomoči pri prvem reševanju stanovanjskega problema na območju Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremljanje in nadzor nad namensko porabo dodeljenih sredstev. (2) Pomoč pri prvem reševanju stanovanjskega problema se dodeljuje v obliki: a) subvencij obrestne mere najetih stanovanjskih in drugih podobnih strogo namenskih posojil, namenjenih reševanju prvega stanovanjskega problema v Občini Cerklje na Gorenjskem; b) denarna pomoč za namen pravnega in finančnega svetovanja, za že sklenjene kreditne pogodbe. (3) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. 2. člen (namen) (1) Predmet stanovanjske pomoči po tem pravilniku je: a) dodeljevanje subvencij obrestne mere stanovanjskih posojil, najetih za naložbe v nakup, gradnjo in/ali adaptacijo stanovanj, katerih cilj je rešitev prvega stanovanjskega vprašanja upravičenca v Občini Cerklje na Gorenjskem ter b) denarna pomoč za namen pravnega in finančnega svetovanja, za že sklenjene kreditne pogodbe, namenjene reševanju prvega stanovanjskega problema v Občini Cerklje na Gorenjskem, ki se obravnavajo kot problematična posojila oz. posojila v zamudi (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska pomoč). (2) Pri dodelitvi stanovanjske pomoči po tem pravilniku ni pogoj lastništvo na nepremičnini, v katero se vlaga, je pa zaželeno. V tem primeru je potrebno pridobiti ustrezno izjavo lastnika glede vlaganj. (3) Namen dodeljevanje stanovanjske pomoči po tem pravilniku je olajšati dostopnost do primernih stanovanj v občini Cerklje na Gorenjskem in s tem izboljšati kakovost bivanja, omogočiti večjo stanovanjsko mobilnost, spodbuditi mlade osebe in mlade družine za bivanje in zaposlovanje v Občini Cerklje na Gorenjskem ter pospešiti demografski, gospodarski in trajnosti razvoj Občine Cerklje na Gorenjskem. S pravnim in finančnim svetovanjem pa želi občina svojim občanom pomagati pri reševanju nastalih težav pri komunikaciji in pogajanji s finančnim upnikom, ter s tem pri odplačevanju že najetih posojil. 3. člen (1) Sredstva za stanovanjsko pomoč se zagotavljajo v proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem, v višini, določeni z odlokom o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za tekoče proračunsko leto. (2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v obliki subvencij obrestne mere in v obliki denarne pomoči. 4. člen (1) Stanovanjska pomoč in njena višina se dodeljujejo na podlagi sredstev, določenih s proračunom občine, in na podlagi izvedenega javnega razpisa. (2) O ukrepih, ki se bodo letno izvajali, višini sredstev, merilih in kriterijih za dodelitev stanovanjske pomoči, izvedbi dodelitve pomoči in kontroli dodeljevanja stanovanjske pomoči odloča strokovna komisija, opredeljena v 8. členu tega Pravilnika. 5. člen (uporaba izrazov) Posamezni izrazi imajo po tem pravilniku naslednji pomen: 1. Stanovanje - je celotna enostanovanjska stavba, stanovanjska enota v dvostanovanjski stavbi ali stanovanjska enota v večstanovanjski stavbi, ki predstavlja funkcionalno celoto prostorov, namenjenih trajnemu bivanju oseb. 2. Gradnja stanovanja - je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo stanovanja, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, spremembo namembnosti, skladno s predpisom o graditvi objektov. 3. Prenova - se po tem pravilniku šteje tudi adaptacija ali rekonstrukcija stanovanjske hiše, stanovanja, če se s tem reši prvo stanovanjsko vprašanje, kot gradnja pa tudi dozidava. 4. Družina - je življenjska skupnost, skladno s predpisom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja. 5. Otrok - je oseba, ki še ni dopolnila 16 let. 6. Ožji družinski član - je član družine, skladno s predpisom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja. 7. Primerno stanovanje - je stanovanje, ki zadošča stanovanjskim potrebam prosilca za dodelitev stanovanjske pomoči in njegovih ožjih družinskih članov, za katere rešuje stanovanjsko vprašanje. 8. Rešitev prvega stanovanjskega vprašanja - je pridobitev in/ali ureditev primernega prvega stanovanja, kot je opredeljeno v prejšnji točki. 9. Stanovanjska naložba - je naložba v nakup in/ali gradnjo in/ali adaptacijo primernega stanovanja, kot je opredeljeno v sedmi točki tega člena. 10. Mlada družina - po tem pravilniku je, družina, ki ima vsaj enega otroka starega največ 15 let, dopolnjenih v letu oddaje vloge za stanovanjsko pomoč. 11. Mlada oseba - se po tem pravilniku šteje oseba, ki v koledarskem letu razpisa dopolni največ 34 let in so samski oz. so pari brez otrok, kjer vsaj eden od partnerjev ni starejši od 34 let; 12. Upravičeni stroški - so stroški, za katere se stanovanjska pomoč po tem pravilniku lahko dodeli. II. Upravičenci Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 6. člen (1) Do stanovanjske pomoči po tem pravilniku je upravičena fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: • je mlada oseba ali mlada družina ali druga odrasla oseba, če ta skrbi za otroka in ima po družinskem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice (v nadaljevanju: starš) in je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v občini Cerklje na Gorenjskem in prvič rešuje stanovanjski problem na območju Občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: upravičenec) • za prvo reševanje stanovanjskega problema se šteje prva gradnja, nakup oziroma preureditev stanovanjskega objekta; • upravičenec in njegovi ožji družinski člani ne smejo imeti v lasti ali solasti v deležu ^ ali več, druge za bivanje primerne stanovanjske enote ali stanovanjske stavbe. • ni v postopku insolventnosti nad fizično osebo, skladno s predpisom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti; • ima poravnane vse davke in prispevke; • ima poravnane vse obveznosti do Občine Cerklje na Gorenjskem; • upravičenec stanovanjsko pomoč po tem pravilniku lahko prejme le enkrat v tekočem letu. (2) Samo posojilojemalec (oz. posojilojemalca, kadar imamo kreditno pogodbo z dvema posojilojemalcema) je lahko upravičenec do subvencije in naveden v odločbi o dodelitvi sredstev. Za isto reševanje prvega stanovanjskega problema lahko vlogo odda le en posojilojemalec oz. posojilojemalca skupaj - na način za reševanje enega stanovanjskega problema se odobri ena pomoč. III. Postopek dodeljevanja stanovanjske pomoči 7. člen (splošno) (1) Stanovanjska pomoč se dodeljuje na podlagi javnega razpisa za subvencioniranje obrestne mere stanovanjskih posojil in/ali denarne pomoči za pravno in finančno svetovanje, namenjene reševanju prvega stanovanjskega problema v Občini Cerklje na Gorenjskem za tekoče proračunsko leto ( v nadaljevanjem besedilu: javni razpis), po postopku, določenem v veljavnih predpisih, tem pravilniku in javnem razpisu. (2) Javni razpis se objavi na krajevno običajen način, pri čemer je obvezna objava razpisa na uradni spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem, www.cerklje.si. (3) Postopek javnega razpisa in dodelitve sredstev poteka po naslednjem zaporedju: • župan imenuje strokovno komisijo, • strokovna komisija pripravi predlog javnega razpisa, • javni razpis potrdi župan s sklepom o začetku postopka javnega razpisa, • občinska uprava poskrbi za objavo javnega razpisa, • občinska uprava vodi postopek javnega razpisa in nudi informacije v zvezi z razpisom, • strokovna komisija obravnava prispele vloge, • strokovna komisija pozove vlagatelje na dopolnitev, • strokovna komisija pripravi končni predlog razdelitve sredstev, • direktor občinske uprave oziroma pooblaščena oseba izda upravni akt, • župan obravnava pritožbe, • občinska uprava pripravi pogodbo o sofinanciranju, ki jo podpiše župan, • občinska uprava spremlja izvajanje po pogodbi o sofinanciranju. 8. člen (komisija) (1) Za izvedbo postopka javnega razpisa župan določi strokovno komisijo. (2) Naloge imenovane strokovne komisije so: • priprava meril za ocenjevanje vlog, • priprava vsebine javnega razpisa in razpisne dokumentacije, • odpiranje vlog, • ugotovitev popolnosti in pravočasnosti vlog, • pregled in ocenitev prejetih vlog, • priprava predloga prejemnikov sredstev in njihove razdelitve, • vodenje zapisnikov o delu komisije. (3) Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji interesno povezani v smislu poslovne povezanosti ali sorodstvenega razmerja do drugega kolena in v svaštvu do drugega kolena. V primeru da do takega primera pride, se posamezni član komisije oz. predsednik izloči iz predmetnega postopka. 9. člen (javni razpis) Javni razpis mora vsebovati vsaj: • ime in sedež občine, ki dodeljuje stanovanjsko pomoč, • pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, • predmet javnega razpisa, • opredelitev upravičencev, • opredelitev osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu, • navedbo meril ocenjevanja vlog, • okvirno višino sredstev, ki so na voljo za predmet javnega razpisa, • določitev obdobja, v katerem mora biti prijavljena aktivnost realizirana, • rok, do katerega morajo biti predložene vloge pravočasno oddane, • datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev, • rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa, • kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo in pridobijo dodatne informacije oziroma elektronski naslov, na katerem lahko zaprosijo zanjo, Za izvedbo javnega razpisa se uporabljajo področni predpisi. 10. člen (razpisna dokumentacija) (1) Razpisno dokumentacijo pripravi strokovna komisija z vsemi podatki, ki omogočajo vlagateljem izdelati popolno vlogo. Prijavitelj lahko poda vlogo le na predpisanih obrazcih razpisne dokumentacije. (2) Razpisna dokumentacija mora vsebovati: • opredelitev ukrepov, ki so predmet javnega razpisa, • pogoje, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati za uvrstitev v izbor za dodelitev sredstev, • okvirno višino sredstev, ki so na razpolago v okviru predmeta razpisa, • način določanja deleža sredstev, ki jih prejme posamezni upravičenec, • vzorec pogodbe, • navedbo potrebnih dokumentov, ki jih je potrebno predložiti kot dokazilo, • navedbo meril za ocenjevanje vlog, • navedbo o tem, kdo z odločbo odloči o dodelitvi sredstev in kdo odloči o pritožbi zoper to odločbo, Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • drugo. 11. člen (izjava) Pristojni organ mora od prejemnika stanovanjske pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobiti pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške. V primeru, da je pomoč za iste upravičene stroške že prejel, je ne more pridobiti ponovno. 12. člen (vloga) Vloga na javni razpis mora prispeti pravočasno do roka, določenega v javnem razpisu, in v skladu z drugimi navodili, opredeljenimi v javnem razpisu (označba). 13. člen (odpiranje vlog) (1) Odpiranje prispelih vlog za stanovanjsko pomoč vodi v 8. členu tega pravilnika opredeljena komisija, ki o navedenem postopku vodi zapisnik. (2) Postopek odpiranja vlog se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu. (3) Prepozne vloge in vloge, ki niso oddane na obrazcih razpisne dokumentacije, se s sklepom zavržejo. (4) Pred ocenjevanjem popolnih vlog bo strokovna komisija preverila, če vloga ustreza predmetu in vsem pogojem razpisa. V primeru, da vloga ne bo ustrezala predmetu in ne bo izpolnjevala pogojev javnega razpisa, je komisija ne bo ocenjevala in bo vlogo s sklepom zavrgla. Prijavitelje, katerih vloge na razpis niso popolne, Občinska uprava pisno pozove za dopolnitev vlog. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 8 delovnih dni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji v postavljenem roku ne dopolnijo, komisija s sklepom zavrže. (5) Zoper sklep iz 3. in 4. odstavka tega člena je v petnajstih dneh od vročitve sklepa možna pritožba županu Občine Cerklje na Gorenjskem. 14. člen (ocenjevanje vlog) (1) Komisija iz 8. člena tega pravilnika najprej opravi strokovni pregled pravočasnosti in popolnosti prispelih vlog. (2) Prispele vloge se ocenijo na podlagi pogojev in meril, ki so bili navedeni v razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. (3) Komisija mora o opravljanju strokovnega pregleda vlog in o njihovem ocenjevanju voditi zapisnik. Na podlagi rezultatov ocenjevanja vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev in razdelitve sredstev, ki ga podpiše predsednik komisije. Predlog se posreduje županu Občine Cerklje na Gorenjskem. 15. člen (višina dodeljenih sredstev) Višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu, se določi na podlagi določb iz tega pravilnika in razpisa, rezultatov ocenjevanja vseh vlog, višine zaprošenih sredstev s strani upravičenca ter višine razpoložljivih sredstev. 16. člen (odločba) (1) Direktor občinske uprave na podlagi predloga iz 14. člena tega pravilnika izda odločbe, s katerimi se določi razporeditev razpisanih sredstev. (2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena je v petnajstih dneh od njene vročitve možna pritožba na župana Občine Cerklje na Gorenjskem. Vložena pritožba ne zadrži izplačila sredstev z ostalimi izbranimi prejemniki sredstev. 17. člen (pogodba) (1) Na podlagi odločb o dodeljenih sredstvih občina z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev. (2) Pogodba mora vsebovati: • navedbo podatkov občine in prejemnika sredstev, • namen, za katerega se sredstva dodeljujejo, • višino dodeljenih sredstev, • rok za porabo sredstev, • navedbo pravic in obveznosti pogodbenih strank, • razloge za vračilo dodeljenih sredstev, • način nadzora nad namensko porabo sredstev, • razloge za razvezo pogodbe, • navedbo skrajnega roka za oddajo zahtevkov. (3) Pogodba lahko poleg določb iz prejšnjega odstavka tega člena vsebuje tudi druge določbe. (4) Po pravnomočnosti posameznih odločb iz 16. člena tega pravilnika, direktor občinske uprave, upravičencem pošlje ustrezno število izvodov pogodbe ter jih pozove k podpisu pogodbe. Če izbrani upravičenec v petnajstih dneh od prejema poziva pogodbe ne podpiše, se šteje, da dodeljenih sredstev ne bo koristil. 18. člen (vračilo sredstev) (1) Izbrani upravičenec, pri katerem se ugotovi, da so bila dodeljena sredstva pridobljena nezakonito oziroma porabljena nenamensko, mora vsa dodeljena sredstva vrniti skupaj z obračunanimi zakonitimi zamudnimi obrestmi. (2) Dodeljena sredstva oziroma njihov sorazmerni del je dolžan vrniti tudi izbrani upravičenec, ki v roku, določenem z javnim razpisom, ne realizira oziroma ne realizira v celoti projektov oziroma aktivnosti, za katere so mu bila z odločbo iz 16. člena tega pravilnika sredstva dodeljena. Upravičenec lahko pisno zaprosi za podaljšanje roka iz objektivnih razlogov. (3) Natančni pogoji vrnitve sredstev se določijo s pogodbo. (4) Upravičenec, za katerega se ugotovijo kršitve iz 1. odstavka tega člena, ne more zaprositi in pridobiti novih sredstev iz tega pravilnika. IV. Ukrepi in kriteriji dodeljevanja stanovanjske pomoči 19. člen (UKREP 1: subvencija obrestne mere najetih stanovanjskih in drugih podobnih strogo namenskih posojil, namenjenih reševanju prvega stanovanjskega problema v Občini Cerklje na Gorenjskem) Namen stanovanjske pomoči: po tem pravilniku je olajšati dostopnost do primernih stanovanj v občini Cerklje na Gorenjskem in s tem izboljšati kakovost bivanja, omogočiti večjo stanovanjsko mobilnost, spodbuditi mlade osebe in mlade družine za bivanje in zaposlovanje v Občini Cerklje na Gorenjskem ter pospešiti demografski, gospodarski in trajnosti razvoj Občine Cerklje na Gorenjskem. Predmet stanovanjske pomoči: po tem pravilniku je dodeljevanje subvencij obrestne mere stanovanjskih posojil za naložbe v nakup, gradnjo in/ali adaptacijo stanovanj, katerih cilj je rešitev prvega stanovanjskega vprašanja v Občini Cerklje na Gorenjskem. Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Gre za: • subvencijo obrestne mere za obstoječe stanovanjsko posojilo. • Upravičenci: • definirani v 6. členu tega pravilnika • Pogoji: • ki morajo biti izpolnjeni, da se stanovanjsko pomoč lahko dodeli, so naslednji: • cilj stanovanjske naložbe je rešitev prvega stanovanjskega problema; • stanovanjska naložba se izvaja na območju Občine Cerklje na Gorenjskem in se mora ohraniti vsaj tri leta po nakazilu stanovanjske pomoči, upravičenec pa je v tem obdobju dolžan imeti stalno prebivališče v občini; • sklenjena kreditna pogodba, ki je aktivna, katere ročnost kredita je daljša kot 31.12. tekočega leta, ter iz katere izhaja da gre za strogo namenski stanovanjski kredit oz. za kredit povezan s financiranjem stroškov gradnje, nadzora, adaptacije ali nakupa stanovanja. Upravičeni stroški, ki so bili financirani s pomočjo kredita: stanovanjska pomoč se lahko dodeli za naslednje upravičene stroške stanovanjske naložbe: 1. stroške gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, povezanih z gradnjo in/ali adaptacijo stanovanja; 2. stroške nadzora, povezanega z gradnjo in /ali adaptacijo stanovanja; 3. stroške nakupa stanovanja in/ali zemljišča za gradnjo. V primeru nakupa zemljišča za gradnjo, bo upravičenec moral ob oddaji vloge, priložiti veljavno gradbeno dovoljenje, ki se glasi na ime upravičenca. Kot upravičeni stroški stanovanjske naložbe štejejo upravičeni stroški, našteti v prejšnjem odstavku. Celotni predračunski stroški stanovanjske naložbe morajo biti opredeljivi, preverljivi in dokazljivi z predračuni, predpogodbami, ponudbami, računi, pogodbami in/ali drugimi listinami zunanjih izvajalcev storitev in /ali dobaviteljev blaga, ki se glasijo na ime upravičenca. Izjemoma se lahko glasijo na lastnika nepremičnine, v primeru ko lastnik poda izjavo iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika. Višina sofinanciranja: • subvencija obrestne mere stanovanjskega posojila ne sme presegati: 10% vrednosti zneska glavnice iz kreditne pogodbe. • če je kreditna pogodba sklenjena po 1.1. v tekočem letu javnega razpisa, se dodeljena subvencija obrestne mere po veljavni kreditni pogodbi, določi v sorazmernem deležu glede na čas trajanja kredita v tekočem letu. • V primeru, da je prosilcev za pomoč več kot je razpisanih sredstev, se sredstva razdelijo sorazmerno med upravičence. • Inštrument dodeljevanja sredstev: • subvencionirana obrestna mera stanovanjskega posojila; • Omejitve: • najvišja dodeljena višina sredstev na upravičenca v absolutnem in/ali relativnem znesku se določi z javnim razpisom. 20. člen (1) Iz sredstev občinskega proračuna se subvencionira obrestna mera - stanovanjska pomoč. Višina stanovanjske pomoči se določi na podlagi kreditne pogodbe in njenega stanja na dan 1.1. tekočega leta (oz. kasnejši datum, če je bila kreditna pogodba sklenjena v tekočem letu), v katerem se odda vloga za prejem stanovanjske pomoči, glede na sprejeta sredstva v proračunu in število prosilcev. (2) Prosilec lahko zaprosi za subvencijo obrestne mere za posojila, ki jih odobrijo pristojne finančne inštitucije -banke in hranilnice, in ustrezajo namenom tega pravilnika. (3) Sredstva za stanovanjsko pomoč se dodelijo v enkratnem znesku direktno na račun prejemnika stanovanjske pomoči. 21. člen Merila za ocenjevanje vlog, predloženih na javni razpis, se določijo z javnim razpisom. 22. člen (UKREP 2: denarna pomoč za namen pravnega in finančnega svetovanja, za že sklenjene kreditne pogodbe, namenjene reševanju prvega stanovanjskega problema v Občini Cerklje na Gorenjskem, ki se obravnavajo kot problematična posojila oz. posojila v zamudi) Namen stanovanjske pomoči: • gre za denarno pomoč, ki se upravičencu dodeli za stroške pravnega in finančnega svetovanja za reševanje težav pri odplačevanju kreditov, pri obstoječih kreditnih pogodbah. • Gre za: • denarno pomoč / dotacija za pravno in finančno svetovanje. • Upravičenci: • definirani v 6. členu tega pravilnika • Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se stanovanjsko pomoč lahko dodeli, so naslednji: • cilj stanovanjske naložbe je rešitev prvega stanovanjskega problema; • stanovanjska naložba se izvaja na območju Občine Cerklje na Gorenjskem in se mora ohraniti vsaj tri leta po nakazilu stanovanjske pomoči, upravičenec pa je v tem obdobju dolžan imeti stalno prebivališče v občini; • sklenjena kreditna pogodba, katere ročnost kredita je daljša kot 31.12. tekočega leta, ter iz katere izhaja da gre za strogo namenski stanovanjski kredit oz. za kredit povezan s financiranjem stroškov gradnje, nadzora, adaptacije ali nakupa stanovanja oz. stanovanjske enote, to je za kritje spodaj navedenih upravičenih stroškov. • upravičenec mora vlogi predložiti ustrezna dokazila, da se je znašel v težavah pri odplačevanju kreditne pogodbe (npr. kopije opominov, izvršb, druga primerna dokazila, iz katerih izhaja da gre za problematično posojilo oz. za kreditojemalca, ki se je znašel oz. se bo z veliko verjetnostjo znašel v insolventnem postopku. Upravičeni stroški, ki so bili financirani s pomočjo kredita: stanovanjska pomoč se lahko dodeli za naslednje upravičene stroške stanovanjske naložbe: 1. stroške gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, povezanih z gradnjo in/ali adaptacijo stanovanja; 2. stroške nadzora, povezanega z gradnjo in/ali adaptacijo stanovanja; 3. stroške nakupa stanovanja in/ali zemljišča za gradnjo. V primeru nakupa zemljišča za gradnjo, bo upravičenec moral ob oddaji vloge, priložiti ustrezna dovoljenja za izvedbo stanovanjske naložbe, z veljavnimi predpisi o graditvi objektov. Predložena dovoljenja se morajo glasiti na ime upravičenca. Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Kot upravičeni stroški stanovanjske naložbe štejejo upravičeni stroški, našteti v prejšnjem odstavku. Celotni predračunski stroški stanovanjske naložbe morajo biti opredeljivi, preverljivi in dokazljivi z predračuni, predpogodbami, ponudbami, računi, pogodbami in/ali drugimi listinami zunanjih izvajalcev storitev in /ali dobaviteljev blaga ki se glasijo na ime upravičenca. Višina sofinanciranja: • denarna pomoč ne sme presegati: 10% vrednosti kreditne pogodbe. • V primeru, da je prosilcev za pomoč več kot je razpisanih sredstev, se sredstva razdelijo sorazmerno med upravičence. • Inštrument dodeljevanja sredstev: • denarna pomoč/dotacija za pravno in finančno svetovanje; • Omejitve: • najvišja dodeljena višina sredstev na upravičenca in način porabe se določi z javnim razpisom. 23. člen Merila za ocenjevanje vlog, predloženih na javni razpis, se določijo z javnim razpisom. V. Spremljanje dodeljene stanovanjske pomoči 24. člen (1) Občina Cerklje na Gorenjskem z namenom spremljanja dodeljenih stanovanjskih pomoči po tem pravilniku vzpostavi evidenco dodeljenih stanovanjskih pomoči. (2) V evidenci iz prejšnjega odstavka se za vsako dodeljeno stanovanjsko pomoč vodijo podatki o upravičencu, predmetu in vsebini stanovanjske naložbe, vrsti in višini upravičenih stroškov, datum dodelitve in datum izplačila stanovanjske pomoči. (3) Rok hrambe evidence iz prvega odstavka tega člena je 10 let od datuma dodelitve stanovanjske pomoči. VI. Nadzor nad namensko porabo dodeljene stanovanjske pomoči 25. člen (1) Nadzor nad namensko porabo dodeljene stanovanjske pomoči opravlja občinska uprava. (2) Upravičenec do stanovanjske pomoči potem pravilniku, pri katerem se ugotovi, da: • stanovanjske pomoči delno ali v celoti ni porabil za namen, za katerega je bilo dodeljeno, ali • mu je bila stanovanjska pomoč dodeljena na podlagi neresničnih navedb, ali • je kršil druga določila pogodbe o dodeljeni stanovanjski pomoči, je dolžan vrniti stanovanjsko pomoč v celoti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunajo od dneva nakazila do dneva vračila stanovanjske pomoči. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka upravičenec izgubi pravico do pridobitve stanovanjske pomoči po tem pravilniku. VI. Končne določbe 26. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0001/2019-04 Datum: 6.6.2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 684. Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov s področja socialnih, humanitarnih in invalidskih dejavnosti iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih in socialnih dejavnosti iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18) in v skladu z Odlokom o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/19), Občina Cerklje na Gorenjskem objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA SOCIALNIH, HUMANITARNIH IN INVALIDSKIH DEJAVNOSTI IZ PRORAČUNA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2019 1. Sofinancer in sedež sofinancerja: Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. 2. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in projektov s področja socialnih, humanitarnih in invalidskih dejavnosti, usmerjenih v prizadevanje za zdravje in reševanje socialne stiske posameznikov, skladno z določili Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih in socialnih dejavnosti iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18 -v nadaljevanju: Pravilnik) 3. Višina razpisanih sredstev Višina sredstev v proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019, namenjenih za sofinanciranje programov in projektov s področja socialnih, humanitarnih in invalidskih dejavnosti, prispelih na ta javni razpis znaša 10.000,00 EUR. Sredstva so zagotovljena na proračunski postavki 2050 - Nevladne organizacije, društva. 4. Upravičenci Na razpis se lahko prijavijo: a) humanitarne organizacije, to so društva, zveze društev in druge oblike organizacij, katerih člani v javnem interesu opravljajo humanitarno dejavnost na področju socialnega in zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, b) invalidske organizacije, to so društva, zveze društev in druge oblike organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju invalidskega varstva v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, c) druge, programsko sorodne organizacije, ki so organizirane kot društva, združenja ali druge oblike nevladnih organizacij, ki izvajajo neprofitne programe na področju socialnih, humanitarnih in invalidskih dejavnosti in imajo v svojih programih elemente skrbi za zdravje in reševanje socialne stiske posameznikov. 5. Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu Vlogo na javni razpis lahko oddajo izvajalci programov na področju socialnih, humanitarnih in invalidskih Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:: • so registrirani za izvajanje socialnih, humanitarnih ali invalidskih dejavnosti v skladu z zakonom; • so registrirani najmanj eno leto pred objavo javnega razpisa; • imajo sedež v Občini Cerklje na Gorenjskem ali izven občine, a imajo med člani tudi občane s stalnim bivališčem v občini Cerklje na Gorenjskem; • program oz. projekt izvajajo na območju občine Cerklje na Gorenjskem ali izven občine, a v njem aktivno sodelujejo občani Občine Cerklje na Gorenjskem, njihovi projekti in programi pa so po presoji strokovne komisije tudi v interesu Občine Cerklje na Gorenjskem; • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih aktivnosti; • imajo urejeno evidenco o članstvu; • dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi; • imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov; • se prijavijo na javni razpis na predpisanih obrazcih in v določenih rokih; • Občini Cerklje na Gorenjskem za vsako leto, za katero prejmejo sredstva iz občinskega proračuna, v roku dostavijo letna poročila o realizaciji programov in/ali projektov, za katere so prejeli sredstva; • izpolnjujejo druge pogoje, določene s pravilnikom in določili tega javnega razpisa. Vsak izvajalec lahko prijavi skupno največ (5) pet programov in projektov. V primeru, da je program ali projekt že sofinanciran iz drugih javnih sredstev (državni proračun, EU sredstva), so prijavitelji dolžni ob prijavi na javni razpis to navesti. Programi in projekti, ki se financirajo iz kateregakoli drugega vira proračuna (proračunske postavke) Občine Cerklje na Gorenjskem, ne morejo biti predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu. Noben izdatek, ki je nastal pri izvedbi določenega programa in/ali projekta, ne sme biti dvojno financiran iz kakršnih koli drugih javnih sredstev (proračun občine, državna sredstva, sredstva EU). To pomeni, da se za iste izdatke ne sme dvakrat zahtevati povračilo, niti jih vključiti v več programov ali projektov. 6. Merila in kriteriji za vrednotenje prejetih vlog: Prejete vloge za pridobitev sredstev za sofinanciranje programov in projektov s področja socialnih, humanitarnih in invalidskih dejavnosti iz proračuna občine Cerklje na Gorenjskem se bodo vrednotile na podlagi naslednjih meril in kriterijev: 6.1. Splošna merila 1. SEDEŽ PRIJAVITELJA in ČLANSTVO: o Prijavitelj ima sedež v Občini Cerklje na Gorenjskem o Prijavitelj nima sedeža v Občini Cerklje na Gorenjskem, a ima med svojimi člani tudi občane naše občine: - Za vsakega člana 2 točki, a največ 50 točk do 60 točk 60 točk do 50 točk 2. VKLJUČENOST: število aktivnih članov (plačana članarina za tekoče leto na dan oddaje vloge na JR) o 1-5 o 6-10 o 11-15 o 16-20 o 21 in več do 10 točk 1 točka 3 točke 5 točk 8 točk 10 točk 3. IZVAJANJE DEJAVNOSTI: o Prijavitelj izvaja dejavnost skozi vse leto (vsaj 9 mesecev) o Prijavitelj izvaja dejavnost med 6 - 9 meseci v letu o Prijavitelj izvaja dejavnost le občasno (manj kot 6 mesecev v letu) do 20 točk 20 točk 10 točk 2 točki 4. DELOVANJE V JAVNEM INTERESU o Prijavitelj ima izdano Odločbo državnega organa, da deluje v javnem interesu o Prijavitelj nima Odločbe državnega organa, da deluje v javnem interesu do 20 točk 20 točk 0 točk 5. ČAS KONTINUIRANEGA DELOVANJA IN JUBILEJ: Prijavitelj kontinuirano izvaja dejavnost (aktivno deluje) že daljše časovno obdobje: o 12 - 24 mesecev o 25 mesecev - 49 mesecev o 50 mesecev in več Jubilej prijavitelja v letu javnega razpisa (šteje se le vsakih deset let delovanja - npr. 10, 20, 30, 40, ... let delovanja) do 20 točk 3 točke 6 točk 10 točk 10 točk Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 6.2. Merila za vrednotenje programov in projektov 2. 1. JASNOST POSTAVLJENIH CILJEV: o Program ali projekt ima natančno določene cilje, ki so v skladu s predmetom razpisa, izhajajo iz potreb uporabnikov in so v interesu občine o Program ali projekt nima natančno določenih ciljev in / ali cilji niso v skladu s predmetom razpisa, ne izhajajo iz potreb uporabnikov, niso v interesu občine do 10 točk 10 točk 0 točk 2. 2. PROGRAM ALI PROJEKT VKLJUČUJE SOCIALNO IN/ALI FINANČNO POMOČ OBČANOM OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM: Upošteva se dejansko dodeljena pomoč v preteklem letu - točke se dodelijo za vsakega do 450 točk 2 točki 3 točke 2 točki 3 točke 2 točki 1 točka 2 točki 2 točki 1 točka občana Občine Cerklje na Gorenjskem, največ za 25 oseb o Pomoč pri nakupu zdravil o Pomoč pri nakupu tehničnih pripomočkov o Pomoč pri plačilu položnic socialno ogroženim osebam oz. družinam* o Pomoč v obliki paketov (hrana, oblačila, šolske potrebščine) o Pomoč pri nakupu specifične prehrane, potrebne iz zdravstvenih razlogov o Obiski ob novem letu, osebnem prazniku, družabništvo o Letovanje in zimovanje socialno in / ali zdravstveno ogroženih otrok o Zdravljenje zdravstveno ogroženih odraslih v zdraviliščih o Plačilo stroškov fizioterapije ali vadbe pod strokovnim nadzorom za izboljšanje zdravstvenega stanja (upošteva se le število oseb, ki so se redno udeleževale vadbe) *Opomba: družina se šteje kot ena oseba pri vseh oblikah pomoči, ki so namenjene družini kot celoti 2. 3. ORGANIZACIJA HUMANITARNE PRIREDITVE (upošteva se le ena prireditev na leto) o Organizacija samostojne humanitarne prireditve v Občini Cerklje na Gorenjskem o Organizacija samostojne humanitarne prireditve izven Občine Cerklje na Gorenjskem do 30 točk 30 točk 10 točk 2.4. ORGANIZACIJA STROKOVNIH SREČANJ IN IZOBRAŽEVALNIH PREDAVANJ o Organizacija strokovnega srečanja ali izobraževalnega predavanja v Občini Cerklje na Gorenjskem - za največ tri srečanja ali predavanja, točke na srečanje ali predavanje o Organizacija strokovnega srečanja ali izobraževalnega predavanja izven Občine Cerklje na Gorenjskem - za največ tri srečanja ali predavanja, točke na srečanje ali predavanje do 30 točk 10 točk 2 točki 2.5. ORGANIZACIJA REDNIH SREČANJ SKUPIN ZA SAMOPOMOČ, KI SE ODVIJAJO V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM IN SO NAMENJENA OBČANOM o Redna srečanja - več kot 10 krat v letu o Občasna srečanja - manj kot 10 krat v letu do 30 točk 30 točk 10 točk 2.6. PROSTOVOLJSTVO: Jasno opredeljen program prostovoljnega delo izvajalca programa ali projekta: o v programu ni jasno opredeljenega programa in obseg prostovoljnega dela o v programu je pomanjkljivo opredeljen program in obseg prostovoljnega dela o v programu je jasno opredeljen program in obseg prostovoljnega dela Število prostovoljcev: o do 5 prostovoljcev o 6-10 o 11-20 do 50 točk do 10 točk 0 točk 2 točki 10 točk do 40 točk 5 točk 15 točk 25 točk 2.7. FINANČNA KONSTRUKCIJA PROGRAMA ALI PROJEKTA Opredelitev virov financiranja: do 50 točk do 10 točk Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 o Program ali projekt ima natančno opredeljene vire financiranja za svojo izvedbo 10 točk o Program ali projekt nima natančno opredeljenih virov financiranja za svojo izvedbo 0 točki Opredelitev stroškov: do 10 točk o Program ali projekt ima natančno opredeljene stroške in njihovo namembnost 10 točk o Program ali projekt nima natančno opredeljenih stroške in njihove namembnosti 0 točk Pričakovana višina sofinanciranja s strani proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem: do 30 točk o 1 % - 10 % 30 točk o 11 % - 20 % 25 točk o 21 % - 30 % 20 točk o 31 % - 40 % 15 točk o 41 % - 50 % 10 točk o 51 % - 60 % 5 točk o 61 % in več 0 točk 7. Objava javnega razpisa in dodatne informacije o razpisu: Objava javnega razpisa: Javni razpis se objavi v občinskem glasilu »Uradno glasilo slovenskih občin«, dne 7.06.2019, in na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem www.cerklje.si, v rubriki »Novice in objave«, v rubriki »Javni razpisi in natečaji« dne, 7.6.2019. Prevzem razpisne dokumentacije: Besedilo razpisa in razpisna dokumentacija je od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem www.cerklje.si (rubrika »Novice in objave«, v rubriki »Javni razpisi in natečaji«). Besedilo razpisa in razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji dobijo tudi v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem do vključno 10.07.2019 do 11.00 ure. Informacije: Dodatne informacije prijavitelji prejmejo v času uradnih ur pri direktorici občinske uprave Marti Jarc (tel. 04/28 15 814, elektronski naslov obcinacerklje@siol.net) in sicer do vključno 10.07.2019 do 11.00 ure. 8. Rok za predložitev prijav in način predložitve vlog: Vloga je lahko oddana v sprejemni pisarni občine ali poslana priporočeno po pošti. Upoštevale se bodo vse vloge, ki bodo prispele do vključno 15.07.2019 do 14.00 ure oziroma bodo ta dan oddane po pošti kot priporočene pošiljke do 14.00 ure. Vloga mora biti oddana v pisni obliki, v zaprti ovojnici z označbo: »NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA HUMANITARNE IN SOCIALNE DEJAVNOSTI 2019« na naslov: Občina Cerklje na Gorenjskem Trg Davorina Jenka 13 4207 Cerklje na Gorenjskem Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov izvajalca. Nepravočasno oddane vloge se ne upoštevajo in bodo s sklepom zavržene. Neutemeljene vloge in vloge, ki so jih podale neupravičene osebe, se s sklepom zavrnejo. 9. Odpiranja vlog: Vloge bo obravnavala strokovna komisija, imenovana s sklepom župana Občine Cerklje na Gorenjskem. Odpiranje vlog ni javno. V primeru nepravilno in nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bo na podlagi zapisnika strokovne komisije, le-ta vlagatelja pozvala, da v roku petih (5) dni od prejema poziva dopolni svojo vlogo. V primeru, da vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku ali če dopolnitev ni ustrezna in vloga tudi po dopolnitvi ni popolna, župan izda sklep, s katerim jo zavrže. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 10. Rok v katerem, bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa: Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni najpozneje v šestdesetih (60) dneh od datuma odpiranja vlog. Strokovna komisija z odločbo zavrne vlogo, ki ne izpolnjuje strokovnih in drugih kriterijev ter zahtev iz javnega razpisa. Strokovna komisija o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na razpis, izda posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi in višini sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega programa oz. projekta, pri čemer se obseg obveznosti in način njihove izpolnitve podrobneje določita s pogodbo. Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in mu razpisana sredstva iz javnega razpisa niso bila dodeljena, lahko v osmih (8) dneh od prejema odločbe vloži pritožbo pri županu Občine Cerklje na Gorenjskem. V pritožbi mora pritožnik natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je le-ta vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljeni kriteriji in merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi odloča župan Občine Cerklje na Gorenjskem. Zoper odločitev župana ni pritožbe, možno pa je vložiti upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe. Dokončna odločba je podlaga za sklepanje pogodbe o sofinanciranju programa oziroma projekta. Občina Cerklje na Gorenjskem bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo o sofinanciranju programov za leto 2019 v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu za leto 2019. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31.12.2019. Vložitev tožbe v upravnem sporu ne zadrži sklenitev pogodb z ostalimi izvajalci programov oz. projektov. Vložitev tožbe v upravnem sporu je dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. Odpravljena ali za nično izrečena odločba ne vpliva na že sklenjene pogodbe. 11. Splošne določbe: • Občina Cerklje na Gorenjskem si pridružuje pravico do sprememb razpisnih pogojev v času odprtja javnega razpisa in do preklica javnega razpisa. • Občina Cerklje na Gorenjskem lahko javni razpis po svoji prosti presoji brez kakršnihkoli posledic Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 razveljavi ali razdeli le določen del razpoložljivih sredstev iz proračuna občine. • Prijavitelj mora izpolnjenji vlogi priložiti vse listine, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji. • Občina Cerklje na Gorenjskem ne prevzema nikakršne odgovornosti za izgubljene ali prepozno predložene vloge. • Če se ugotovi, da je izvajalec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve sredstev, njegova vloga pa se s sklepom zavrže. • Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju prijavljenih programov ali projektov, na podlagi katerih bodo izplačana sredstva. • Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31.12.2019. • Izbrani izvajalec je dolžan podpisano pogodbo vrniti v roku petnajstih (15) dni od dneva prejema pogodbe, sicer se šteje, da je odstopil od sofinanciranja programa ali projekta iz občinskega proračuna, da pogodba ni sklenjena in je Občina Cerklje na Gorenjskem prosta vseh obveznosti, ki so zanjo izhajale iz odločbe. • Izbrani izvajalci so dolžni o namenski porabi sredstev dostaviti poročilo o realizaciji programov in projektov za katera so prejeli sredstva skupaj s preverljivimi dokazili o namenski porabi sredstev. Številka: 410-18/2019-03 Datum: 30.5.2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 685. Sklep o izvzemu zemljišč iz javnega dobra 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 247. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 7. člen Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 5. redni seji dne 5. 6. 2019 sprejel naslednji SKLEP O IZVZEMU ZEMLJIŠČ IZ JAVNEGA DOBRA 1. Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem je odločil, da se iz javnega dobra izvzame naslednje zemljišče: • katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1132/2 (ID 6918146), v izmeri 53 m2. 2. Na zemljišču iz 1. točke tega sklepa pridobi lastninsko pravico: Občina Cerklje na Gorenjskem, matična številka: 5874670, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 7113-01/2018-09 Datum: 5. 6. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 686. Dopolnitev načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 št. 2 Na podlagi 96. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in 88. člen Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 5. redni seji dne 5. 6. 2019 sprejel DOPOLNITEV NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2019 ŠT. 2 1. člen Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019, 21/2019 - v nadaljevanju tudi kot Načrt), se spremeni tako, da se v 8. členu za zaporedno št. 144 doda eno (1) novo zemljišče, in sicer pod zaporedno številko: »145. Zemljišče: parc. št. 1132/2 k.o. 2113 - Zalog (ID 6918146), površina 53 m2. Po osnovni namenski rabi je predmetno zemljišče v prostorskih aktih opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč, ki je določeno v Odloku o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14, Uradni list RS, št. 62/16 - SD OPN št. 3, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17 - SD OPN št. 5 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17 -SD OPN št. 1 in SD OPN št. 4, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18 - SD OPN št. 9, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18 - SD OPN št. 11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019 - SD OPN št. 8). Posplošena tržna vrednost: 477,00 EUR, na podlagi evidence GURS-a, stanje na dan 28.05.2019. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.« 2. člen Dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 št. 2 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-01/2018-08 Datum: 5. 6. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan OBČINA DORNAVA 687. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora DO11-Rekreacijsko območje Dornava Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO in 61/17 - ZureP-2) in 30. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 39/14) je Občinski svet Občine Dornava na 5. redni seji, dne 30. 05. 2019 sprejel, ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA DO11-REKREACIJSKO OBMOČJE DORNAVA I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/13) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora DO11 -Rekreacijsko območje Dornava (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje IBIS d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica, pod številko projekta 1/2017-OPPN, datum_2017. 2. člen (sestavni del podrobnega načrta) (1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja . (2) Sestavljen je iz naslednjih delov: A) BESEDILO 1. Obrazložitev odloka 2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 3. Smernice in mnenja k občinskem podrobnem prostorskem načrtu B) KARTOGRAFSKI DEL 1. Prikaz območja OPPN na DOF M 1:1000 2. Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje OPPN M 1:1000 3. Območje OPPN z obstoječim katastrskim stanjem M 1:1000 4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:1000 5. Ureditveno količbena situacija s karakterističnim prerezom M 1:500 6. Prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro M 1:500 7. Karta prometne ureditve M 1:500 8. Načrt parcelacije M 1:500 C) PRILOGE Priloge OPPN so: • izvleček iz strateškega prostorskega akta • prikaz stanja prostora • strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta • povzetek za javnost • spis postopka II. Opis meje območja 3. člen (območje podrobnega prostorskega načrta) (1) Meja območja obravnave so na severni, vzhodni in južni strani obdelovalna kmetijska zemljišča, zahodna meja pa poteka ob obstoječi dovozni cesti JP 576421. (2) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel št. 1061, 1063, 1062, 1064, 1065, 1066 in 1316; vse k.o. 384-Dornava. (3) Po podatkih GURS je velikost sklenjena območja OPPN 4,43 ha. (3) Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja. 4. člen (namenska raba območja) (1) Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč. (2) Podrobnejša namenska raba: območja zelenih površin (Z), znotraj podrobnejše namenske rabe prostora Z (območja zelenih površin) pa kot površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS). III. Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter urbanistične omejitve 5. člen (prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) (1) Predmet OPPN za enoto urejanja prostora DO11-rekreacijsko območje Dornava, na območju nekdanje gramoznice na jugu naselja Dornava, je ureditev sodobnega športno rekreacijskega in turističnega centra, ki bo zadostil potrebam posameznih uporabnikov prostora in se nameni širšemu lokalnemu prebivalstvu. (2) Ureditveno območje OPPN je glede na namembnost namenjeno trem osnovnim dejavnostim: športu, oddihu in rekreaciji, kampiranju in kopanju ter spremljajočim dejavnostim, ki osnovne dejavnosti dopolnjujejo oziroma omogočajo. Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom, so: • ureditev športnega parka (ureditev nogometnega igrišča s tribunami, športno strelišče, balinišče, površine za razne športne dejavnosti-odbojka na mivki, mali nogomet,...) • ureditev območja kopališča • ureditev območja za kampiranje • ureditev večnamenskega objekta • ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja na njo, • prometna ureditev območja (gradnja parkirišč, novega dovoznega priključka), • ureditev pripadajočih zunanjih površin (utrjenih in zelenih površin, zasaditve). (3) Objekti in območja so predvideni v prostorsko in funkcionalno zaključenih gabaritih, ki jih prekinjajo manipulativne površine, povezovalne poti in zelene površine. Dovoz in dostop na obravnavano območje je po d ovozni cesti iz lokalne ceste, dalje pa po internem prometnem omrežju. Vstopni del bo urejen tako, da bo zagotovljen ločen dovoz in dostop zunanjih (dnevnih) gostov od gostov kampa. Ob interni prometni površini (dovozu) bodo zgrajeni objekti A-recepcija, varnost, vratar, objekt B-tribuna, pokrita dvorana, objekt C-večnamenski objekt, nadstrešnica, sejmišče, objekt D-servisni prostori, sanitarije, recepcija, objekt E-večnamenski objekt, Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 prenočišča, gostišče. Programsko objekti B-pokrita dvorana, objekt C in objekt E še niso opredeljeni, namenjeni pa bodo izključno dejavnosti, ki dopolnjuje program ureditvenega območja (športne dejavnosti, bivalne kapacitete, gostinsko-turistična ponudba, pomožni prostori,....). Jugovzhodni del ureditvenega območja je opredeljen kot območje za kampiranje, kjer so predvidene ureditve napeljav energetske infrastrukture in postavitev objektov F- glamping, šotori,.... Uredijo se mesta za kampiranje s šotori ali glamping hiške. 6. člen (pogoji za izrabo območja) V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč: zemljišča na območju prostorskih ureditev povezanih z gradnjo objektov za potrebe rekreacije, športa in turizma s pripadajočimi objekti in napravami, namenska raba se opredeli kot površine za oddih, rekreacijo in šport, zemljišča na območju dostopne ceste, površin za mirujoči promet in površine za avtodome in kamp prikolice, se namenska raba opredeli za prometno infrastrukturo, zemljišča na območju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na katerih se po izvedenih posegih vzpostavi prejšnje stanje, upoštevajo pa se pogoji omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. 7. člen (urbanistični parametri) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu: • gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (fasadni poudarki in podobno); • gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost; • FZ faktor zazidanosti gradbene parcele je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov nad terenom in površino gradbene parcele; pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in podobno, upošteva pa se tudi tlorisna projekcija enostavni objekti in nezahtevni objekti na gradbeni parceli; • gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu; omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom ter komunalnimi in energetskimi priključki; • maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij naj njimi; možna je gradnja nižjih objektov; • namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so lahko namenjeni rekreaciji, športi in turizmu s pripadajočimi objekti in napravami. IV. Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve 8. člen (vrste posegov in dopustnih dejavnosti) (1) Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo - površine za oddih, rekreacijo in šport. Predvidena dejavnost je športna, rekreacijska in turistična. (2) Površine, objekti in naprave na območju OPPN: OZN. PE NAMEMBNOST OZN. OBJEKTA /NAPRAVE OBJEKT/NAPRAVA 1 Prometne in parkirne površine A B POSLOVNI OBJEKT -Recepcija, varnost, vratar ŠPORTNI OBJEKT- Tribune, pokrita športna dvorana 2 Zunanje parkirišče 3 Nogometno igrišče 4 Prometne in parkirne površine, kolesa motorji 5 Površine za avtodome, počitniške prikolice D POSLOVNI PROSTOR- Servisni prostor, sanitarije, recepcija 6 Vodne površine 7 Zunanja utrjena igrišča 8 Večnamenska prosta površina, sejmi, prireditve na prostem C POSLOVNI OBJEKT - sejmišče, trgovina, pokrit prireditveni prostor 9 Kopalne površine-plaža 10 Otok Plavajoči otok, pomol 11 Igrišča E GOSTINSKI OBJEKT -prenočišča, gostišče 12 Kampiranje F OBJEKTI ZA KAMPIRANJE - Objekti za glamping, šotori 13 Faza 2 - uskladitev OPN 14 Površine za ekološki otok (3) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev iz 5. člena tega odloka, je na območju OPPN dovoljena obstoječa raba zemljišč. (4) Za območje prostorske enote PE11 se izdela programska, urbanistična in arhitektonska zasnova, katero potrdi pristojen organ občine. (5) Območje prostorske enote PE12 je namenjeno klasičnemu kampiranju, kjer se uredijo mesta za kampiranje v objektih tipa glamping, ali šotorenju. V OPPN so v kartografskem listu št. 5 "Ureditvena situacija s karakterističnim prerezom" shematsko prikazana mesta za objekte sistema glamping. Uredi se do 9 mest za Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 kampiranje sistema glamping ali ustrezno število mest za šotorenje. Medsebojno razmerje objektov za glamping ali šotorov se lahko spreminja. V. Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji 9. člen (dopustni posegi) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka: • gradnje novih objektov, predvidenih s tem odlokom, • dozidave in nadzidave objektov do maksimalnih gabaritov, določenih s tem odlokom in ob upoštevanju dopustnih odstopanj, • odstranitve dotrajanih objektov, • redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, • rekonstrukcija objektov, • spremembe namembnosti v okviru dovoljenih objektov in namembnosti, • gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture, • prometne ureditve (gradnja parkirišč, gradnja dovoznih cest, rekonstrukcija obstoječih cest), • urejanja utrjenih zunanjih in zelenih površin ter športnih in rekreacijskih površin vključno s spremljajočimi objekti in napravami, • postavitev ograj, škarp, opornih zidov, • postavitev urbane opreme, • postavitev začasnih objektov namenjenih sezonski turistični ponudbi in prireditvam, • postavitev SSE na strehah objektov, • postavitev enostavnih, manj zahtevnih in nezahtevnih objektov, • na območju namenjenemu kampiranju je dopustna postavitev objektov za glamping. 10. člen (odstranitev objektov in naprav) Na območju OPPN se odstranijo dotrajani objekti, ter objekti in naprave, ki z novo prostorsko ureditvijo ne bodo več služile svojemu namenu. 11. člen (pogoji in usmeritve glede lege objektov) (1) Lega stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, dimenzije in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov, maksimalni tlorisni in višinski gabariti za celotno območje OPPN so razvidni iz kartografske lista št. 5 "Ureditvena situacija s karakterističnim prerezom". (2) Površina za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta akt. Odmik gradbene meje od mej sosednjih zemljišč je tolikšen, da omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene pogoje (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske poti ipd.), kar velja tudi v primeru združevanja oziroma deljenja parcel, namenjenih gradnji, kot jih dopušča ta akt. (3) Objekti morajo biti v ustreznem odmiku od prometnic in v medsebojnem odmiku (ki omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene pogoje, kot so navedeni v drugem odstavku tega člena). Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture. (4) Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od roba cestnega sveta najmanj 2,o0 m, ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih površinah. (5) V bližini križišča občinske javne ceste v ravnini in ob cestnih priključkih (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno postavljanje kakršnihkoli objektov, ograj ali elementov zunanje ureditve, ki bi okrnili preglednost. Ni dovoljeno saditi visokega rastja, dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo oziroma okrnilo preglednost v polju preglednosti. (6) Višinska kota pritličja stavb je odvisna od kote dostopne ceste in kote terena in se določi v projektu za gradbeno dovoljenje. (7) Gradbeno mejo načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. 12. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) (1) Vodilo je fleksibilnost območja in razpoložljive površine za dejavnosti, ki potrebujejo večje površine. (2) Pred začetkom vsake posamezne gradnje je obvezno izdelati geološke preiskave na terenu in določiti pogoje gradnje. (3) Za objekte so določeni maksimalni tlorisni gabariti s tolerancami oziroma zunanje gradbene linije, ki jih narekujejo potrebni odmiki, možnost organiziranja dovozov in dostopov ter varstveni pasovi. (4) Oblikovanje stavb mora biti prilagojeno predvideni funkciji objekta, sodobnemu načinu uporabe objekta ter sodobnim tehnološkim procesom: • izhajati mora iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti Panonske arhitekturne regije in iz značilnosti lokalne arhitekturne krajine, tudi v interpretaciji z uporabo sodobnih materialov; • volumni objektov so lahko enoviti ali pa prostorsko razgibani, prilagojeni funkciji, možni so tudi volumenski poudarki fasade; • fasade stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov, lahko so ometane, delno zastekljene, lahko tudi delno izvedene kot lesene ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami. Dopustne so tudi s sodobno uporabo stekla, kovine, lesa in kamna oblikovane fasade, celo prosojne. Oblikovane so lahko kot enovite ravne ploskve, brez poudarjene členitve in detajlov ali z izrazito fasadno členitvijo in členjenimi detajli, poudarjeno lahko imajo vodoravno ali navpično smer. Če so fasade ometane, morajo biti izvedene v odtenkih svetlejših ali toplih barv. Dopustni so barvni poudarki. Uporaba barv, ki so v prostoru moteče in ne izhajajo iz tradicionalnih barv (npr. živo rdeča, živo zelena, živo modra, itd.) niso dopustne. (5) Pogoji za oblikovanje objektov: Objekt A: POSLOVNI OBJEKT- namenjen je recepciji, varnosti, in vratarnici, objekt bo maksimalnih tlorisnih gabaritov 25 x 15 m, maksimalna etažnost objekta: P. Objekt B: STAVBE ZA ŠPORT- predvidena je sledeča namembnost: tribuna, pokrita športna dvorana, objekt bo maksimalnih tlorisnih gabaritov 117 x 28 m, maksimalna etažnost objekta: P+1 . Objekt C: POSLOVNI OBJEKT - predvidena je sledeča namembnost: sejmišče, trgovina, pokrit prireditveni prostor, objekt bo maksimalnih tlorisnih gabaritov 46 x 26 m, maksimalna etažnost objekta: P+M. Objekt D: POSLOVNI OBJEKT - predvidena je sledeča namembnost: servisni prostor, sanitarije, recepcija, objekt bo maksimalnih tlorisnih gabaritov 25 x 10 m, maksimalna etažnost objekta: P. Objekt E: GOSTINSKI OBJEKT - predvidena je sledeča namembnost: prenočišča, gostišče, objekt bo Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 maksimalnih tlorisnih gabaritov 73 x 60 m, maksimalna etažnost objekta: K+P+N+2M. Vertikalni gabariti: Maksimalna višina objektov je 15 m nad koto pritličja. Kletne etaže so dovoljene, kolikor to dopuščajo terenske izmere in komunalni priključki. Kleti je lahko več. Objekti so lahko tudi samo deloma podkleteni. Dopustno je delno vkopavanje objektov zaradi karakteristike terena. (6) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom določa maksimalni faktor zazidanosti Fz=0,8 (je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov nad terenom in površino gradbene parcele) (7) Kote pritličij predvidenih objektov se prilagodijo terenu. (8) Strehe: a) Strehe objektov naj bodo oblikovane v skladu z namembnostjo objekta (dovoljene ravne strehe, enokapnice, dvokapnice). Dopustne so zazelenjene strehe. b) Na strehah stavb je dovoljena postavitev in vgradnja naprav za izkoriščanje sončne energije. Le te se na strehe postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem. (9) Zunanje ureditve in urbana oprema se izvede v enotnem načinu oblikovanja, v čim večji meri se uporabijo leseni elementi. (10) Kota izvedenih končnih izkopov za predvidene gradnje mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja več kot 2,0 m nad srednjo gladino podzemne vode. (11) Končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju so v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, kar mora biti tekstualno in grafično jasno razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev vodnega soglasja. Gradnja je izjemoma dovoljena globlje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10%. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje. 13. člen (pogoji za nezahtevne in enostavne objekte) (1) Funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali nezahtevnih in enostavnih objektov v sklopu posameznih parcel pripadajočim stavbam morajo biti usklajeni z osnovno stavbo ali pa so preprostih kubusnih oblik lahkih transparentnih konstrukcij in so posledica funkcije objekta. (2) Dopustna je postavitev ograj, škarp in opornih zidov na oziroma ob meji parcele, namenjene gradnji, kolikor zasaditev oziroma postavitev ne ovira poteka infrastrukturnih vodov. Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometno-varstvenimi predpisi glede zahtevanih pregledov kotov vožnje. (3) Najvišja dovoljena višina ograje je 3 m, razen v primerih posebnih varstvenih ali zaščitnih zahtev (ograditev športnih objektov in naprav). Ograja mora biti žična ali rešetkasta in ali transparentna, zgrajena iz montažnih elementov. V primeru postavitve ograje iz betonskih montažnih elementov, je potrebno takšno ograjo zazeleniti. Dopustna je tudi živa meja. (4) Tlorisni gabariti in etažnosti dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost. (5) Merila in pogoji za zgoraj navedene objekte se nanašajo tudi, kadar ne izpolnjujejo kriterijev za nezahtevne in enostavne objekte in bi zato sodili med manj zahtevne objekte. VI. Oblikovanje odprtega prostora 14. člen (zasnova in usmeritve urejanja odprtih površin in vodnih površin) (1) Površina za sončenje, sprostitev in počitek je pretežno ravna. Talni pokrov je trata ali kamnito nasutje, predviden je tudi otok in možnost ureditve lesenih pomolov. (2) Dno naravnega kopališča do globine 1,8m mora biti brez kotanj in prepletanja rastlinja. Če je voda ob obali globlja od 0,3 m, mora biti vstop opremljen s stopnicami. Vstopi morajo biti na vsakih 25m obale kopališča, na obeh straneh stopnic morajo imeti prijemališča za roke. Mesta, kjer je skakanje v vodo dovoljeno, morajo biti posebej označena. Kjer voda ni globlja od 1,8m morajo biti postavljeni znaki za prepoved skakanja v vodo. Na vodnih površinah ni predvidena uporaba plovil na motorni pogon. (3) Na območju objekta E (gostinski objekt) je dovoljena postavitev gostinskih vrtov, pergol in druge urbane opreme. (4) Območje za kampiranje se omeji z zelenimi barierami; znotraj območja za kampiranje in v bližnji okolici se uredijo nove zazelenitve, v čim večji meri se ohranjanja obstoječe drevje. (5) Odprte površine se uredijo skladno s programom posameznega objekta. 15. člen (ureditev okolice objektov-zelene površine in zasaditve) (1) Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi zmanjšanja vpliva na krajinsko sliko, kot zaradi zadrževanja in ponikanja padavinske vode. Nepozidane in neutrjene proste površine se uredijo kot zelenice oziroma se zasadijo z avtohtono vegetacijo. (2) Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov. Krošnje dreves ne smejo ovirati prometa. 16. člen (višinske regulacije terena) (1) Izvedejo se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno. (2) Dopusta je gradnja škarp za izdelavo platoja kolikor ni mogoče z zeleno brežino zagotoviti zadostne površine parcele, namenjene gradnji. 17. člen (javne površine in urbana oprema) Dopustna je postavitev urbane opreme, sodobnih enostavnih oblik. VII. Pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno in drugo infrastrukturo 18. člen (splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so: Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem, • trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur, • dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora, • dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje, • obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov, • dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. 19. člen (cestno omrežje) (1) Obravnavano območje je treba prometno navezati na javno kategorizirano cestno omrežje in zgraditi: notranje cestno omrežje, parkirne površine, površine za intervencijo, dostavo in manipulacijo. (2) Predvidena je ureditev novega dovoznega priključka na javno pot JP 76421, ki se povezuje na JP 576291 in G1 0250 Spuhlja-Ormož. (3) Vzpostavi se nova interna cesta za dvosmerni promet v smeri S-J. Dvosmerna cesta se dimenzionira kot cesta za dvosmerni avtomobilski promet. Notranji cestni promet, se lahko tudi prilagodi drugače, če bo s tem zagotovljena boljša dostopnost do predvidenih objektov. Prometni režim se ustrezno označi z vertikalno signalizacijo. (4) Takšna zasnova zahteva minimalne nove prometne ureditve in komunalno opremljanje, ki omogoča fleksibilnost postavitve stavb in velikosti stavb v območju. (5) Objekti morajo zagotoviti ustrezno število parkirnih mest na pripadajoči parceli glede na vrsto dejavnosti, namembnost objekta in potrebne površine za uvoz vozil. Za parkiranje se predvidijo odprti parkirni prostori, katerih dimenzioniranje se izvede po pridobitvi posameznih programov. Pri projektiranju se upoštevajo veljavni Tehnični normativi. Cestno omrežje se ustrezno protiprašno uredi. 20. člen (parkirne površine) (1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov se na gradbeni parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah. PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po določilih tega odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin. (2) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj. Goriva in maziva, ki odtekajo, se odstranijo na neškodljiv način. (3) Na vseh javnih parkiriščih je potrebno skladno s predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, se zagotovi 5% PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je potrebno zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe. (4) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene in obiskovalce. (5) Natančno število parkirnih mest je treba določiti skladno s podrobnim programom investitorjev in od odvisnosti ob vrste in obsega dejavnosti v projektni dokumentaciji. Če poseben predpis ne določa drugače, se v odvisnosti od namena objekta ali dejavnosti pri izračunu PM upošteva naslednje minimalno število PM: DEJAVNOST ŠTEVILO PM ZA MOTORNI PROMET 1 ŠPORTNE NAPRAVE športni objekti brez gledalcev 1 PM/250 m2 športne dvorane brez gledalcev 1 PM/50 m2 površine športne dvorane s prostori za gledalce 1 PM/50 m2 površine dvorane + 1 PM/10 gledalcev tenis igrišča 4 PM/igrišče + 1 PM/10 gledalcev kegljišča 4 PM/stezo strelišča 1 PM/tarčo 2 GOSTILNE IN PRENOČIŠČA gostilne lokalnega značaja hoteli, 1 1 PM/8 sedežev pomembnejša gostišča 1 PM/4 sedeže + 1 PM/2,5 zaposlenih penzioni, zdravilišča in druge stavbe s prenočišči PM/3 postelje + 1 PM/4 sedež v restavraciji + 1PM/2,5 zaposlenih mladinski domovi za prenočevanje 1 PM/10 postelj 3 PRODAJNI PROSTORI Trgovine in trgovske hiše z malim obiskom 1 PM/50 m2 neto prodajne površine, najmanj 2PM 4 PRIREDITVENI PROSTORI Večnamenske dvorane 1 PM/5 sedežev + 1 PM /2,5 zaposlenih (6) Parkirne vzorce prikazane v kartografskem delu je možno spreminjati in dopolnjevati skladno s potrebami, ki bodo izhajale iz podrobnega programa investitorjev. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene. 21. člen (peš in kolesarski promet) (1) Znotraj območje OPPN ni ločenih površin za peš in kolesarski promet, in poteka skupaj z ostalim prometom po notranjih cestah in dostopih. 22. člen (neoviran dostop, vstop in uporaba objektov v javni rabi) (1) Upoštevati je treba zahteve, ki določajo predpise, ki urejajo področje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi. Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 23. člen (intervencija, dostava, manipulativne površine) (1) Pot in površina za intervencijska vozila (rešilna, gasilska in policijska vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno) je zagotovljene s predvidene ceste na severnem delu območja OPPn. (2) Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir. 24. člen (vodovodno omrežje) (1) Ob ureditvenem območju OPPN (parc. št. 1316 k.o. Dornava), poteka javno vodovodno omrežje, vodovodni priključek za območje OPPN je obstoječ in sicer v zunanjem tipskem vodomernem jašku in je speljan preko vodomera DN20. (2) Razvod vodovoda znotraj območja OPPN do posameznih objektov se izvede s cevmi iz duktila, profil se določi s projektom vodovodnega sistema. (3) Na projektirano vodovodno omrežje se namestijo nadzemni hidranti za zagotovitev požarne varnosti. 25. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. (2) Padavinske odpadne vode s streh so speljane v rezervoar za deževnico, iz katerega se spelje povratni vod v objekt za ponovno uporabo za sanitarne vode, prelivne vode pa v ponikalnico. Parkirne površine se izvedejo s travnimi ploščami, ki omogočajo pronicanje padavinske vode v podtalje. Onesnažene padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč (površina za avtodome) je treba pred izpusti predhodno očistiti na standardnih lovilcih olj (SIST EN -858-2). (3) Komunalne odpadne vode se odvajajo v malo čistilno napravo z iztokom v ponikalnico. Na iztoku iz MKČN pred ponikanjem je potrebno izvesti revizijski jašek, ki bo omogočal kontrolo in vzorčenje, s tem pa tudi izvedbo pregledov MKČN. Najkasneje v 15 dneh po pričetku obratovanja MKČN je lastnik o tem dolžan obvestiti izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Ko se delovanje MKČN stabilizira, je lastnik pri pooblaščenem laboratoriju za izvajanje prvih meritev in obratovalnih monitoringov odpadnih vod dolžan naročiti prve meritve. Rezultate prvih meritev je lastnik dolžan posredovati izvajalcu javne službe. Do MKČN naj bo omogočen dostop s tovornimi vozili. (4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. 26. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Preko območja OPPN poteka nizkonapetostni elektroenergetski vod, ki služi za napajanje obstoječega objekta in se bo odstranil. (2) Na območju OPPN ni zadostnih kapacitet električne energije za napajanje predvidenih objektov, zato je potrebno predvideti nov nizkonapetostni priključek iz obstoječega N.N.elektro voda na parc. št. 1316 k.o. Dornava. Priključitev je predvidena zunaj območja OPPN. Za priključitev objektov na distribucijsko omrežje s skupno močjo cca. 50 kW, bo potrebno: • v transformatorski postaji TP Prvenci 2-Borovci (t-581 OE Ptuj) izvesti zamenjavo obstoječega transformatorja 100 kVA z transformatorjem moči 250 kVA, ter urediti zaščito, • v transformatorski postaji TP Prvenci 2-Borovci (t-581 OE Ptuj) zamenjati oz. preurediti NN omaro zaradi zagotovitve prostega nN izvoda iz TP, • zgraditi nov ustrezni nizkonapetostni priključek iz transformatorske postaje TP Prvenci 2-Borovci (t-581 OE Ptuj), do obravnavanih objektov, postaviti ustrezno priključno merilno omarico, ter namestiti ustrezne merilne naprave (traso določiti skupaj v sodelovanju z OE Ptuj), • pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za nizkonapetostni kabelski priključek, • pridobiti služnostne pogodbe za elektroenergetske vode. (3) Odvzemna mesta za posamezne objekte se izvedejo iz samostojnih prostostoječih priključno merilnih omaricah PS-PMO. Na mestih, kjer bo nizkonapetostni podzemni elektroenergetski potekal v območju utrjenih površin je vod potrebno mehansko zaščiti ter oceviti. (4) Pri nadaljnjem načrtovanju (PGD in PZI) dokumentacije je potrebno upoštevati idejno rešitev elektrifikacije obravnavanega območja ter izdane smernice Elektra Maribor d.d.. 27. člen (javna razsvetljava) (1) Na obravnavanem območju je predvidena javna razsvetljava (razsvetljava ob prometnih površinah, javnih objektih in napravah - športna igrišča). (2) Za osvetlitev območja se uporabijo sijalke s senzorjem za izklop, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). (3) Oblika, namestitev ter vrsta svetil mora biti skladna z zakonodajo, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja. (4) Reklamna in okrasna osvetlitev se ne dovoli. 28. člen (omrežje elektronskih komunikacij) Kabelsko komunikacijsko omrežje (1) Na območju OPPN ni obstoječega komunikacijskega omrežja. (2) Za potrebe načrtovanih objektov se izvede priključek komunikacijskega omrežja od najbližjega omrežja in sicer iz Prvenci 1 (medij je baker), kjer se predvidi priključek na omrežje, ki je v upravljanju Telekoma Slovenije. (3) Za navedeno ureditev je potrebno v cestnem svetu zgraditi TK kabelsko kanalizacijo po cesti vsaj PEHD cev 2xfi50mm s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m. (4) Pri projektiranju objektov je za objekte kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne Tk omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. 29. člen (plinovodno omrežje) Na območju OPPN ni plinovodnega omrežja. Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 30. člen (ogrevanje in učinkovita raba energije) (1) Predviden vir ogrevanja za objekte je toplotna črpalka sistema voda-voda ali sistema zrak-voda. Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje drugih, alternativnih in obnovljivih virov energije. (2) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda, kjer je toplotni vir podtalna voda in za posebno rabo vode (za izvajanje športnih aktivnostih na stoječih vodah) je potrebno pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu s 125. členom (vodno dovoljenje) ZV-1. Vodno dovoljenje je potrebno pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. (3) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije. 31. člen (odpadki) (1) Pri ravnanju z odpadki, nastalimi pri odstranitvi in gradnji objektov, je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem. (2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno s predpisi, ki urejajo zbiranje in predajanje odpadkov. (3) Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor. Prostor se delno ogradi (nadstrešnica, ograja se oblikuje enotno z ostalimi objekti na območju). Dovoz do ekološkega otoka je po obstoječi dovozni poti. (4) Ob športnih igriščih, kopalnih površinah-plaža, območju za kampiranje, površinah za avtodome in prikolice se namestijo koši za smeti. VIII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 32. člen (ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine) (1) V območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. Območje prostorske ureditve se ne nahaja v območju kulturne dediščine. Na območju obravnave ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala. (2) V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin krajevno pristojni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del pisno obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj deset dni pred pričetkom zemeljskih del. (3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, se lahko pristojni organ na to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. IX. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 33. člen (varovanje okolja) (1) Varstvo pred hrupom Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju in 108. členom Odloka o OPN občine Dornava, sodi obravnavano območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za zavarovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa. (2) Varstvo zraka Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpusti plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu in prepreči raznos materialov z gradbišča. Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se kot energetski vir za oskrbo s toplotnimi črpalkami sistema voda-voda, dovoljeni so tudi drugi, alternativni in obnovljivi viri energije, gradnja objektov se mora izvesti v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah. (3) Varstvo voda Padavinske odpadne vode s strešin se odvajajo v ponikalnico. Komunalne odpadne vode se odvajajo v malo čistilno napravo z iztokom v ponikalnico. Onesnažene padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč se bodo odvajale preko peskolovov in lovilcev olj. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Območje OPPn se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja, zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. (4) Varstvo plodne zemlje in tal Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena, je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja. 34. člen (ohranjanje narave) Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. X. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 35. člen (varstvo pred nesrečami) (1) Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi, smernicami in priporočili s področja protipotresne varnosti, osončenje fasad in odprtih površin, zagotavljanja neoviranega dostopa, požarnega varstva s ciljem varovanja zdravja ljudi, kvalitetnega okolja bivanja in varstva pred nesrečami. Ker parcelna mreža in lega objektov v OPPN-ju ni dokončno določena, je še posebej pomembno pri določitvi le tega upoštevati s Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 predpisi določene odmike objektov, potrebne površine za intervencijska vozila. (2) Ukrepi ogroženih območij: Območje OPPN ni poplavno ogroženo. Območje OPPN ni erozivno ali plazovito ogroženo. Pri načrtovanju objektov se upošteva pogoje geološkega poročila. Območje OPPN se v skladu z določili 124. člena OPN Občine Dornava, v primeru naravnih ali drugih nesreč nameni za zaščito in reševanje. (3) Pogoji v zvezi z obrambnimi potrebami: Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe veljavnega predpisa ni potrebno predvideti. (4) Protipotresna varnost: Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Marcalli- Cancan-Seiberg. Projektni potresni pospešek tal (g) je 0,125. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov. Na območju nasipavanja, je potrebno preveriti stabilnost in nosilnost tal. (5) Razlitje nevarnih snovi Na območju OPPN je na povoznih površinah mogoče razlitje olj. Zagotovi se prestrezanje teh snovi z lovilci olj. 36. člen (požarnovarstvene zahteve) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji. Potrebne odmike se lahko določi s pomočjo metod požarnega inženirstva. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti. 37. člen (varovanje zdravja ljudi) (1) Lega novih objektov v odnosu do ostalih stavb v neposredni okolici ne sme povzročiti prekomernega senčenja okolice. Pri organizaciji prostorov v predvidenih objektih je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja delovnih prostorov. (2) Pri urejanju območja je potrebno smiselno upoštevati veljavne predpise iz področja za zagotavljanje dostopa za funkcionalno ovirane ljudi. XI. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 38. člen Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. XII. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje 39. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z izdanimi smernicami in mnenji za načrtovanje k tem prostorskem aktu. Njihove obveznosti se nanašajo predvsem na zagotavljanje infrastrukturne opremljenosti zemljišč in na varovanje okolja, narave, vode, zdravja in kvalitete javnega prostora. (2) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge, 108m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, od osi skrajnega tira, je potrebno predhodno v skladu z navedenim zakonom in pravilniki pridobiti projektne pogoje in soglasje h projektni dokumentaciji s strani upravljalca javne železniške infrastrukture. (3) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD. XIII. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 40. člen (dopustna odstopanja) (1) Tlorisni gabariti so opredeljeni kot maksimalni, ki jih je v okviru toleranc možno manjšati. Obvezno pa je upoštevati gradbeno linijo. Znotraj gradbenih mej je možno združevanje ali razdruževanje gradbenih mas, spreminjanje lokacije, oblike, velikosti in števila stavb. Upoštevati je potrebno maksimalno etažnost stavb. Na prometnih površinah - območje mirujočega prometa je možna gradnja nadstrešnic za senčenje parkirnih mest, ki se izvajajo po enotnem načrtu. (2) Pri realizaciji podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih in oblikovalnih rešitev, lokacij ter dimenzij, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. (3) Poleg dopustnih odstopanj, navedenih v posameznih členih, so znotraj območja OPPN dopustna še naslednja odstopanja: • Vkopati je možno tudi prostore funkcionalno vezane na objekte, ki sicer odstopajo od pozidane površine objekta. Ti prostori so v parterni ureditvi pohodni in so s tem del zunanje ureditve. • dopustne so parcelacije območja (delitev in združitev parcel) za posamezne objekte ali komplekse. XIV. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta 41. člen (prenehanje veljavnosti OPPN) Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), velja na tem območju Občinski prostorski načrt Občine Dornava in sicer merila in pogoji določeni za območja površin za oddih, rekreacijo in šport oziroma se za enoto urejanja prostora v Občinskem prostorskem načrtu določijo podrobnejši izvedbeni pogoji. XV. Prehodne in končne določbe 42. člen Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora. Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 43. člen (1) OPPN je na vpogled pri pristojnih službah Občine Dornava in na Upravni enoti Ptuj, v času uradnih ur. (2) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravljajo inšpekcijske službe za posamezna področja. 44. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-007/2019 Datum: 30. 05. 2019 Občina Dornava Janko Merc, župan 688. Sklep o soglasju k ceni letnega vzdrževanja, uporabi mrliške vežice, plačila govornika in zastavonoša Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) in četrtega odstavka 34. člena Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2012), je Občinski svet Občine Dornava na svoji 5. redni seji, dne 30. 05. 2019 sprejel SKLEP O SOGLASJU K CENI LETNEGA VZDRŽEVANJA, UPORABI MRLIŠKE VEŽICE, PLAČILA GOVORNIKA IN ZASTAVONOŠA 1. Občinski svet Občine Dornava daje soglasje k ceni; Zap. Vrsta storitve Cena brez št. DDV 1. Vzdrževanje - grobnina za leto 2019 za najemnike grobov na pokopališču Dornava in Polenšak 40 evrov 2, Za najemnike grobov, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Dornava subvencionira Občina Dornava 10 evrov 3 Najemnina za uporabo mrliške vežice - občani Občine Dornava 30 evrov - 1 dan 4. Najemnina za uporabo mrliške vežice - ostali 40 evrov - 1 dan 5. Plačilo govornika ob pogrebni svečanosti 50 evrov 6. Plačilo zastavonoša ob pogrebni svečanosti 20 evrov 2. Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati Sklep o soglasju k ceni letnega vzdrževanja, uporabi mrliške vežice, plačilih govornikov in zastavonoša (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2018) 3. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka.: 354-029/2019 Datum: 30. 05. 2019 Občina Dornava Janko Merc, župan 689. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Dornava in Občino Sveti Tomaž Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 16. člena Statuta Občine Dornava, je Občinski svet Občine Dornava na svoji 5. redni seji, dne 30. 05. 2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO DORNAVA IN OBČINO SVETI TOMAŽ 1. Meja med Občino Dornava in Občino Ormož se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Sveti Tomaž in vključijo v območje Občine Dornava: • parc. št. 579/5 k.o. 378 Bratislavci. 2. Sprememba meje navedena v točki 1. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1-Spremembe občinske meje, številka 205_24-1 z dne 01.04.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. 3. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot izhaja iz obrazca 1-Spremembe občinske meje, številka 205_24-1 z dne 01.04.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-004/2019-012 Datum: 30. 05. 2019 Občina Dornava Janko Merc, župan 690. Sklep o potrditvi ocene izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Dornava v letu 2018 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17, ZORed) je Občinski svet občine Dornava na 5. redni seji dne 30. 05. 2019 sprejel naslednji SKLEP O POTRDITVI OCENE IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE DORNAVA V LETU 2018 1. Občinski svet Občine Dornava ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Dornava za leto 2018. Št. 12/22.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 2. Ta sklep začne veljati po sprejemu na seji Občinskega sveta Občine Dornava in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 223-001/2019 Datum: 30. 05. 2019 Občina Dornava Janko Merc, župan vse občine v Spodnjem Podravju na območju katerih je upravljavec Komunalno podjetje Ptuj d.d., ne potrdijo cene storitve in omrežnine gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo po Elaboratu iz 1. člena tega sklepa. Številka: 355-005/2019 Datum: 30. 5. 2019 Občina Dornava Janko Merc, župan 691. Sklep o soglasju k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Dornava Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014), je Občinski svet Občine Dornava, na svoji 5. redni seji, dne 30. 5. 2019, sprejel naslednji SKLEP O SOGLASJU K SPREMEMBI CENE STORITVE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA ZA OSKRBO S PITNO VODO V OBČINI DORNAVA 1. člen Občinski svet Občine Dornava sprejme Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo v občinah Cirkulane, Cerkvenjak, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Mestna občina Ptuj, Podlehnik, Starše, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale, z dne april 2019. 2. člen Občinski svet občine Dornava daje izvajalcu javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo soglasje k spremembi cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Dornava in sicer: • za ceno opravljenih storitev 0,7931 EUR/m3, • za ceno omrežnine 5,3808 EUR/mesec za faktor omrežnine 1: Vodomer DN Faktor Omrežnina na vodomer v EUR na mesec DN < 20 1 5,3808 20 < DN < 40 3 16,1424 40 < DN < 50 10 53,8079 50 1 1 ■ ■ 1 1 • ■ 4 drvarnica, pokrita skladišča za esna go'iva, savna, fitnes, zimski vrt Ir podobni objekti • t 2 2 4 1 t • 4 < TI ü) =; &» T3 W C (/> cd n cd i—t- cd < O ^ cd' 5 o < T3 O T3 O (/) 0) 3 cd n 2. Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: r lopa., uta. radstrešek. drvarrica, senčnica, letna kuh rja, savna, ziriski vrt, vetro ov ir podobni abjekti 3. Pomožni objekt v javni rabi grajena urbara oprenra, objekt za razsvetljavo, drog. saritarna enota, grajeno spominsko cbeležje, spomenik, kip, križ, kapelica 14 14 telefonska govorilnica, sanitarra enota, grajera oprerra v park h, javn h vrtovih ir zelen cah, grajeno igrale na otroškem igrišču, grajena oprematrim steze n vadbena eprerna objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegelov, objekt javne razsvetljave, cestni silos 12 12 12 4. Ograja sosedske ograje varovalne ograje, igriščne ograje 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 1 1 1 • protihrupre ograje 5. Podporni zid podporn zid zog-ajo 11 11 S. Mala komunalna čistilna naprava mala komunalna čistilna naprava 5 5 i 5 5 5 5 S 5 5 5 5 5 5 £ 5 5 5 7. Nepreločna greznica repretočna greznica 5 i i 5 5 S S S 5 5 i 5 5 5 i 5 5 5 3. Rezervoar za vodo rezer.'car za vodo J T3 O Q. O O" 9. Vodnjak, vodomet vodnjaki, vrtne In vodomet 10. priključen na cesto priključen na objekte ere'getske infrastrukture (elektrovod. pl novod, toplovod:, priključek na objekte za oskrbo s pitro vodo in priključen za odvajarje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja i kabel s na, teleforska omrežja) 0) 3 11. Samostojno parkirišče samostojno parkirišče 12. Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno kolesarske, gozdne in pešpot, ki niso del cestnega sveta 10 10 ■ 4 13. Pomol porrol na tekočih in stoječih celinskih vodah, s privezi >1 14, Športno ig ris še na prostem šoortne grišče na prostem, nogometno, nošarkarsko. rokometne Igrišče, kotalkallšče. odbojkarsko igrišče, teniško Igršče. in Ine hokej, ragbi ir be zbol igrišče, pcllcon za kolesa (poligon za motorje n dopuster) 4 4 * 4 I • t I IME OBJEKTA SS SSv SK CU CD CDv IG BT BC ZS ZD ZK PC PO E 0 A Ak H KI K2 G VC 15. Vodno zajetje, objekti za akumulacijo in namakanje vodno zajetje, objekti za akumulacijo In namakanje 13 13 • 15 bazen za kopanje * • t • 1 1 • l 1 grajen ribnik • i 1 okrasni bazen • l 1 bazen za gašenje požara • • i 1 grajeno zajetje na tekočI vodi, zajem pitne Iti tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik 13 13 • 15 16. Objekt za oglaševanje objekti za oglaševanje 6 6 6 6 6 6 B 6 e 6 6 5 6 6 17. Objekt za rejo živali hlev, svinjak, sta a. kobilama In podobni objekti 7 « 7 7 7 čebelnjak t ribogojnica • 15 18, Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, koruzn ak 7 • 1 • 7 7 7 9 9 9 klet, vinska klet 7 • t 7 7 7 grajeni rastlinjak * t • • 1 1 9 9 grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja In opora za trajne nasade, napajalno korito, krmišče, grajena poljska pot 7 • • • 7 7 7 1 1 • grajena gozdna prometnica 7 • • 7 7 7 1 1 • stolpni silos, silos, pokrite skladišča za lesna goriva, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, hlevski Izpust, grajeno molzlšče 7 • 1 7 7 7 8 8 19, Objekti za kmetijske proizvode In dopolnilno dejavnost (objekti, ki niso namenjeni prebivanju) sirarna, sušilnica sadja In rib, oljarna, klsarna In podobni objekti 7 • 7 7 7 zidanica, mlin • • 1 1 20. Pomožni komunalni objekti revizijski In drugI jašek, hldrant, črpališče, grajeni oljni lovllnik In lovllnlk maščob, ponlkovalnlca, prečrpovalna postaja ter merilna In regulacijska postaja, ekološki otok 21, Pomožni objekt na smučišču gradbeni Inženirski objekti: vsi objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žlčnlšklh naprav In za reševanje, razsvetljava smučišča, naprave za zasneževanje smučišča • • • 1 • 22. Pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja, vsi gradbeno inženirski objekti objekt namenjen obrambi, zaščiti In reševanju, npr. zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadlšče na prostem, vojaško strelišče • meteorološki objekt za monltorlng kakovosti zraka, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljan e seizmlčnosti * • • 1 I * 1 1 • objekt za hidrološki monltorlng površinskih voda, objekt za monltorlng podzemnih voda • t 1 i Št. 28/14.6.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1056 Legenda znakov v tabeli: '•' - dopustni posegi '1 '- dopustni posegi, s pogojem navedenim pod zaporedno številko pod tabelo Opombe: 1 samo kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta 2 samo na parcelah enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb 3 samo kot skupna ureditev za potrebe celotne nestanovanjske stavbe in večstanovanjske stavbe (s tremi in več stanovanjskimi enotami) 4 samo varovalne ograje za športne in proizvodne objekte; transparentne izvedbe, polne ograje niso dopustne, razen kot varovalna ograja na pokopališču 5 samo v primeru, ko ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ob soglasju upravljavca 6 ob predhodnem soglasju občinskega upravnega organa pristojnega za prostor skladno z izdelano strokovno podlago 7 samo na parcelah obstoječih kmetijskih gospodarstev 8 Ob pogoju: • uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost, • objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov, • pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor 9 Ob pogoju: • uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost, • staje in pomožne kmetijsko gozdarske objekte kot nezahtevne objekte (razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov) na kmetijskem zemljišču lahko gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: a. najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine ali b. najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade, • objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov, • gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (kozolec, rastlinjak, napajalno korito, krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot in gozdna prometnica) je dopustna tudi na dislociranih lokacijah, • pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor 10 kolesarske poti naj potekajo po obstoječih in na novo grajenih poljskih poteh ter ob rekonstrukcijah cest 11 dopusten v okviru agromelioracij ali ob rekonstrukcijah cest 12 dopustni ob rekonstrukcijah cest, 13 dopusten je zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralniki 14 dopustna je nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt ob rekonstrukciji ceste 15 dopustno, kadar gre za objekt za izvajanje podeljene vodne pravice, v skladu s predpisom s področja voda 694. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Skladno z določili Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na svoji 5. redni seji, ki je bila dne 06. 06. 2019 sprejel SKLEP O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE 1. člen Imenuje se Občinska volilna komisija Občine Nazarje v sestavi: 1. Marija KRIVEC, Žlaborska pot 15, Nazarje - za predsednico in Natalija LIVK MENCIGAR, Cesta na Vrhe 7, Mozirje -za namestnico predsednice, 2. Danijela Sanja BERLOŽNIK, Samostanka pot 15, Nazarje - za članico in Špela TEVŽ, Lesarska cesta 47, Nazarje - za namestnico članice, 3. Jožefa RIBEŽL, Pusto Polje 5, Nazarje - za članico in Bojana HREN, Kokarje 51, Nazarje - za namestnico članice, 4. Jurij ZAKRAJŠEK, Šmartno ob Dreti 15, Šmartno ob Dreti - za člana in Marija ŠPORIN, Rovt pod Menino 8, Šmartno ob Dreti - za namestnico člana. 2. člen Mandatna doba članov komisije traja 4 leta od dneva pričetka veljave sklepa o imenovanju. 3. člen Občinska volilna komisija ima sedež na naslovu Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. 4. člen Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0004/2018-5 Datum: 06. 06. 2019 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 695. Sklep o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Nazarje Št. 28/14.6.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1056 Na podlagi 6. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 85/2016, 67/2017 in 21/2018 - ZNOrg) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na 5. redni seji, dne 06. 06. 2019, sprejel SKLEP O USTANOVITVI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU V OBČINI NAZARJE 1. člen (ustanovitev sveta) S tem sklepom Občinski svet Občine Nazarje ustanovi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Nazarje (v nadaljevanju: svet). 2. člen (pristojnosti sveta) Svet skrbi za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni, zlasti razvija in uveljavlja ukrepe za večjo varnost, vzpodbuja razvoj humanitarnih in solidarnih odnosov med vozniki in drugimi udeleženci v cestnem prometu ter prometne kulture udeležencev v cestnem prometu. 3. člen (naloge sveta) Svet opravlja naslednje naloge: 1. ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, 2. predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, 3. koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, 4. sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti, 5. koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. 4. člen (sestava sveta) Svet je strokovno posvetovalno telo Občine Nazarje s področja varnosti cestnega prometa, ki ga sestavljajo predstavniki organov lokalne skupnosti ter drugih organov, organizacij in institucij z območja lokalne skupnosti, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu (npr. vzgojno-izobraževalnih organizacij, organizacij civilne družbe, policije, šol vožnje, upravljavcev cest in drugih). 5. člen (imenovanje sveta) Svet ima pet stalnih članov, ki jih imenuje občinski svet: 1. en predstavnik občinskega sveta, 2. en predstavnik policijske postaje, 3. en predstavnik združenja šoferjev in avtomehanikov oziroma avto moto zveze, 4. en predstavnik zavodov s področja vzgoje in izobraževanja in 5. en predstavnik upravljalcev cesta. Stalne člane imenuje občinski svet za dobo štirih (4) let in so lahko ponovno imenovani. Pri delu sveta lahko sodelujejo tudi zunanji strokovni sodelavci, ki jih na predlog predsednika sveta imenuje župan in se vključujejo v delo sveta glede na obravnavano problematiko. 6. člen (predsednik sveta) Svet izmed svojih stalnih članov na prvi seji izvoli predsednika, ki pripravlja, sklicuje in vodi seje ter skrbi za izvajanje sprejetih določitev. Prvo sejo sveta skliče župan in jo vodi do izvolitve predsednika sveta. 7. člen (način dela sveta) Svet dela na sejah. Pri delu sveta se smiselno uporabljajo določbe Poslovnika Občinskega sveta Občine Nazarje. Članom sveta pripada za udeležbo na sejah sveta nagrada v obliki sejnine, v skladu s Pravilnikom o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih organov Občine Nazarje. 8. člen (poročilo o delu in program dela) Svet je dolžan občinskemu svetu vsako leto predložiti poročilo o svojih aktivnostih v preteklem letu in pripraviti program dela za prihodnje leto. 9. člen (opravljanje strokovnih opravil) Strokovna, tehnična in administrativna opravila za svet opravlja občinska uprava občine. 10. člen (sredstva za financiranje) Sredstva za financiranje dejavnosti sveta ter za izvajanje nalog s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu v občini se zagotavljajo v proračunu občine in iz drugih virov v skladu z zakonodajo. 11. člen (rok za imenovanje sveta) Občinski svet občine imenuje svet po določilih tega sklepa v roku 60 (šestdeset) dni od njegove uveljavitve. 12. člen (pričetek veljavnosti) Ta sklep začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0004/2018-5 Datum: 06. 06. 2019 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan OBČINA RUŠE 696. Sklep o neposrednem financiranju ZPMS, Društva prijateljev mladine Ruše Na podlagi 35. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 - uradno prečiščeno besedilo in 21/18 -ZNOrg), 53. člena Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) 215. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) ter 15. člena Statuta Občine Ruše (UGSO št. 23/18) je Občinski svet Št. 28/14.6.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1056 Občine Ruše na svoji 1. izredni seji, dne 27. 5. 2019 sprejel naslednji SKLEP O NEPOSREDNEM FINANCIRANJU ZPMS, DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE RUŠE 1. Z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Društvom prijateljev mladine Ruše (v nadaljevanju: društvo), s sedežem na Falski cesti 15, Ruše, se sklene neposredna pogodba o financiranju, za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019. 2. Društvo mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Društvo mora predložiti vsebinski in finančni načrt za leto 2019 v roku treh dni po veljavnosti sklepa, ki bosta sestavni del pogodbe z občino o sofinanciranju dejavnosti, programov in projektov. V pogodbi se bodo določili tudi pogoji in način, kako se lahko ta spreminja. 2. Dejavnost se financira v obsegu stroškov dela in materialnih stroškov za izvajanje dejavnosti ustvarjalnih delavnic za predšolske otroke izvajalca Zveze prijateljev mladine Slovenije, Društva prijateljev mladine Ruše, pri čemer se odbijejo prispevki staršev. 3. Društvo je v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019 lahko sofinancirano za druge projekte in programe iz drugih javnih virov (občine, države, EU, ...). S predmetnimi pogoji je istočasno izražen javni interes Občine Ruše o neposrednem financiranju dejavnosti, programov in projektov društva v zvezi z izvedbo ustvarjalnih delavnic. 3. Društvu so za dejavnost ustvarjalnih delavnic zagotovljena proračunska sredstva za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, na proračunski postavki 18059002 Programi za mladino - 1039 Društvo prijateljev mladine Ruše - 412000 Tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam. Županja Občine Ruše z društvom podpiše pogodbo o neposrednem financiranju za leto 2019. 5. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 6030-0001/2019 Datum: 27. 5. 2019 Občina Ruše Urška Repolusk, županja OBČINA ŠKOFJA LOKA 697. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP in 80/16 13/18 - ZJF-H in 71/17, 83/18 ZIPRS1819) in 16. ter 92. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16 -uradno prečiščeno besedilo in 35/16 in 26/17) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 5. redni seji, dne 6. junija 2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2019 1. člen V 2. členu Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin 12/2019 z dne 15.3.2019) se spremeni četrti odstavek tako, da se glasi: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: 4. A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Rebalans 2019-1 Skupina/Podskupina kontov/Konto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 25.084.048,05 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 20.513.922,24 70 DAVČNI PRIHODKI 17.048.133,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 3.465.789,24 72 KAPITALSKI PRIHODKI 562.998,00 73 PREJETE DONACIJE 55.322,50 74 TRANSFERNI PRIHODKI 3.951.805,31 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 27.185.013,38 40 TEKOČI ODHODKI 7.182.831,24 41 TEKOČI TRANSFERI 7.942.167,92 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 11.022.414,22 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.037.600,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -2.100.965,33 B.RACUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 207.628,34 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 207.628,34 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 40.000,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 40.000,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 167.628,34 Št. 28/14.6.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1056 C.RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto VII. ZADOLŽEVANJE (500) 2.706.711,00 50 ZADOLŽEVANJE 2.706.711,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 1.292.138,00 55 ODPLAČILA DOLGA 1.292.138,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -518.763,99 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 1.414.573,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.- VIII.-IX.) 2.100.965,33 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. 2018 521.595,86 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Škofja Loka. 2. člen 24. člen Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin 12/2019 z dne 15.3.2019) se spremeni tako, da se glasi: V obdobju začasnega financiranja Občine Škofja Loka v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 3. člen Splošni in posebni del ter načrt razvojnih programov proračuna so kot priloge sestavni deli tega odloka in se objavijo na spletni strani Občine Škofja Loka. Deli splošnega in posebnega dela ter načrtov razvojnih programov proračuna, ki se z rebalansom proračuna ne spremenijo, ostanejo v veljavi. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4100-1/2018 Datum: 6. 6. 2019 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan OBČINA VIDEM 698. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Videm Na podlagi 32., 33. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998 -ZZLPPO, 127/2006 - ZJZP, 38/2010 - ZUKN, 57/2011-ORZGJS40), ter 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2016-UPB1, 45/2017, 10/2019) je občinski svet Občine Videm na svoji 5. seji, dne 28.05.2019, sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI VIDEM I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Videm (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe, • način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Predmet javne službe 3. člen (storitve, ki so predmet javne službe) (1) naloge javne službe, ki so obvezna storitev: • odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo • redno vzdrževanje javne kanalizacije • prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje • prevzem in odvoz blata iz malih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50PE • obdelava blata • pregledovanje in monitoring malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE Št. 28/14.6.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1056 • odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin • obveščanje uporabnikov javne službe • izdelava programa izvajanja javne službe • vodenje evidence o izvajanju javne službe • poročanje o izvajanju javne službe • priključevanje novih uporabnikov javne službe (2) Naloge javne službe, ki je posebna storitev: • Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine • Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. III. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 4. člen (območje izvajanja javne službe) Javno službo zagotavlja Občina Videm v obliki koncesionirane javne službe na celotnem območju Občine Videm v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom, odlokom o načinu izvajanja javne službe, zakonom, ki ureja varstvo okolja ter drugimi veljavnimi predpisi. 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. (2) Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna pod pogoji, ki jih določa občinski odlok o načinu izvajanja predmetne javne službe, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetih predpisov. IV. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 6. člen (pogoji) (1)Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje pogoje: • da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe, • da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe, • da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe, • da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana. (2)Koncesionar mora za podelitev koncesije, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, koncendentu predložiti program izvajanja javne službe z oceno stroškov. V. Javna pooblastila koncesionarju 7. člen (javno pooblastilo) (1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasje k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. (2)Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. (3)Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev , vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe. VI. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti, sprejetimi na podlagi javnega pooblastila. VII. Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka, na območju občine iz četrtega člena tega odloka, se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju občine. VIII. Začetek in čas trajanja koncesije 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 11. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 10 let. IX. Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz: • plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine. X. Način plačila koncesionarja 13. člen (koncesijska dajatev) (1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe. (2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. (3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev. (4) V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi. XI. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 14. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja Št. 28/14.6.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1056 koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo. (2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze, ipd.) v kataster oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. (3) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. (4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. (5) Podrobnejši način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi. XII. Prenehanje koncesijskega razmerja 15. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. 16. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z razdrtjem, • v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. (2) Razlogi in pogoji za razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 18. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju, ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 19. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. XIII. Način podelitve koncesije 20. člen (način podelitve koncesije) (1) Koncesija po tem odloku se podeli neposredno družbi Komunalno podjetje Ptuj d.d. v upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. (2) Na podlagi upravne odločbe iz prejšnjega odstavka občina s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo. XIV. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 21. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo. XV. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 22. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine. XVI. Druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe 1. Višja sila 23. člen (dolžnosti in pravice koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem. 2. Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 24. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 3. Začasen prevzem Št. 28/14.6.2019_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1056 25. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 4. Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 26. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost. 5. Zavarovanje odgovornosti za škodo 27. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. XVII. Končne določbe 28. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 19/2017). 29. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-01/2019-12 Datum: 28.05.2019 Občina Videm Branko Marinič, župan Št. 28/14.6.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1056 OBČINA CERKLJE NA Stran GORENJSKEM 678. Odlok o spremembah in dopolnitvah 959 Odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 679. Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Martina v 960 Šmartnem pri Cerkljah za kulturni spomenik lokalnega pomena 680. Odlok o spremembah in dopolnitvah 961 Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka v občini Cerklje na Gorenjskem 681. Odlok o spremembah in dopolnitvah 962 Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območja poslovnih con ob letališču 682. Odlok o spremembah in dopolnitvah 964 Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Cerklje na Gorenjskem 683. Pravilnik o dodeljevanju pomoči pri 965 prvem reševanju stanovanjskega problema v Občini Cerklje na Gorenjskem 684. Javni razpis za sofinanciranje 969 programov in projektov s področja socialnih, humanitarnih in invalidskih dejavnosti iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 685. Sklep o izvzemu zemljišč iz javnega 973 dobra 686. Dopolnitev načrta ravnanja z 973 nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 št. 2 OBČINA RUSE Stran 696. Sklep o neposrednem financiranju 1048 ZPMS, Društva prijateljev mladine Ruše OBČINA ŠKOFJA LOKA Stran 697. Odlok o spremembi Odloka o 1049 proračunu Občine Škofja Loka za leto 2019 OBČINA VIDEM Stran 698. Odlok o predmetu in pogojih za 1050 podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Videm OBČINA DORNAVA 687. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora DO11- Rekreacijsko območje Dornava 688. Sklep o soglasju k ceni letnega vzdrževanja, uporabi mrliške vežice, plačila govornika in zastavonoša 689. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Dornava in Občino Sveti Tomaž 690. Sklep o potrditvi ocene izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Dornava v letu 2018 691. Sklep o soglasju k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Dornava OBČINA HOČE - SLIVNICA 692. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja HO 03/3 v k.o. Spodnje Hoče Stran 973 982 982 982 983 Stran 983 OBČINA NAZARJE Stran 693. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu 985 Občine Nazarje 694. Sklep o imenovanju Občinske volilne 1047 komisije 695. Sklep o ustanovitvi Sveta za preventivo 1047 in vzgojo v cestnem prometu v Občini Nazarje