Naši dopisi. lz Igubljane. (Zborovanje .laveze" v Opatiji, dne 19. in 20. vel. srpana.) Že na prvi dan, 19. m. m., je došlo okoli 100 učiteljev in učiteljic iz vseb krajev slovenske domovine. V Matuljah so pričakovali največjo skupino: odbor učiteljskega društva za voloski okraj, zastopniki občine kastavske, poslanec prof. Spinčič. Imenom isterskega učiteljstva je pozdravil došlece vznešenim govorom g. Božo Dubrovič, učitelj pri Sv. Mateju; odgovoril je predsednik ^Zaveze" g. Luka Jelenec; imenom mestne občine Kastav načelnik g. Jelušič. V Voloskem je pozdravil došlece načelnik dr. Stanger, v Opatiji pa g. Car v imenu pripravljalnega odbora in društva -Zora". — V Opatiji je imel najprej sejo upravni odbor v prostorih ,Zore", ob 4. pop., pa je zborovala delegacija. — Predsednik g. Jelenec je naglašal potrebo organizacije in pozival na složno delovanje; pozdravil je vse došle delegate in naznanil izredno počaščenje, namreč da zaveza čeških učiteljskih društev je poslala zastopnika g. Zvonička. Delegatje so ga viharno pozdravili; g. Zvoniček je z oduševljenimi besedarai tolmačil pozdrav 10.000 čeških učiteljev, kar je delegacija sprejela z viharno radostjo na znanje. Gospod Božo Dubro\ič je pozdravil delegacijo imenom ,,Pedagogiškega društva*. — Zborovanje se je vršilo potem po zelo obširnem sporedu. Ko so se vzeli na znanje računi, glede jPopotnika", katere bosta objavila vsled sklepa upravnega odbora oba učiteljska lista in ko se je sprejelo poročilo tajnikovo in blagajnikovo, je poročal g. J. Dimnik: Kako pomagati podjetju ,Knjižnica za mladino?" Sprejela se je ta-le resolucija: Sloveosko učiteljstvo se zaveže nKnj. za inl." z združenimi močmi duševno in gmotno podpirati ter jo širiti rned narodom. V dosego tega so se sprejeli ti-le predlogi: 1.) Vsak šolski voditelj deluj v svoji šolski občini, oziroma pri kr. š. svetu na to, da bode vsaka šola na Slovenskem naročena na toliko istisov Knj. za ml., kolikor razredov irna dotiena šola, oziroma pri prav neugodnih razmerah vsaj na jeden istis. (Na Goriškem bodi naročnik tudi vsak c. kr. okr. š. svet za vse šole v okraju.) — 2.) V krajih, kjer so ,,Posojilnice", deluj slehrni učitelj s svojim ugledom in vplivom na to, da vsakoletni občni zbor naroči nekaj iztisov Knj. za ml. za nekatere šole v okraju. — 3.) Ker se smejo knjige iz šolarske knjižnice izposojevati tudi odraslim občanom, zato deluj vsak učitelj na to, da tudi vsak občinski zastop naroči vsako leto po par iztisov Knj. za ml. — 4.j Pri šolskih slavnostih — koncem šolskega leta ali, pri kaki drugi priliki — deluj učitelj na to, da se pridnejši otroci obdarujejo s Knj. za ml. — 5.) Učiteljstvo priporočaj Knj. za ml. pri premožnejših rodbinah v svojem okolišu. — 6) Učiteljstvo priporočaj Knj. za ml. pri premožnejših roditeljih kot božična, Miklavževa, novoletna, velikonočna (za pirube), godovna, birmanska i. dr. darila. — 7.) Učiteljstvo deluj na to, da si naroči Knj. za ml. vsako bralno društvo, čitalnice, narodne (ljudske) knjižnice, farne knjižnice i. t. d. Vsi ti predlogi bili so jednoglasno vsprejeti in glede duševne podpore se je pa vsprejel ta-le predlog: Vsako učiteljsko društvo deluj na to, da pridobi iz svoje srede vsako leto, če ne več, vsaj jednega člana, ki bi se zavezal v jednem letu spisati, oziroma prestaviti vsaj jeden snopič za Knj. za ml. in v dosego tega postavi vsako učiteljsko društvo pri vsakoletnem občnem zboru kot jedno točko dnevnega reda tudi ,Knjižnico za mladino". Ker pa učiteljstvo zbog njega nizkih plač ne more delati brezplačno, za to se zaveže g. založnik: 1.) Ako dobi 1000 naročnikov (pri manjšem številu bi moralo podjetje prenehati, ali se pa naročnina povišati), plača pisatelju 5 gld. nagrade od pole in ,Zavezi" pa odstopi 100 gld. dobička. — 2.) Pri 1200 naročnikih plača g. založnik 7 gld. pisateljske nagrade in .Zavezi" pa da 200 gld. — 3.) Pri 1500 naročnikih dobi pisatelj 10 gld. nagrade od jedne pole in nZaveza" pa 300 gld. — 4.) Ako pa dobi Knj. za ml. 2000 naročnikov, se zaveže g. založnik plačati pisatelju 10 gld. nagrade od pole in .Zavezi" pa odstopiti 700 gld. na leto. (To se da prav lahko vse doseči, če le slovensko učiteljstvo stori svojo dolžnost; upamo, da se to z novim letom tudi zgodi. Uredn.) Vsi predlogi g. Dimnika glede -Knj. za ml." se bodo ponatisnili, razposlali na kompetentna mesta in objavili koncem leta po slovenskih listih. Potem je poročal g. Radoslav Knaflič, nadučitelj v Št. Lenartu na Štajerskem ,Kako praznuj slovensko učiteljstvo 501etnico slavnega vladanja Njegovega Veličanstva, našega presvetlega cesarja Franca J o ž e f a I." Skupščina se z načinom praznovanja, kakor ga je predlagal g. poročevalec, ni strinjala, arnpak sprejeli so se predlogi g. Dimnika, ki se glase: 1.) ,Zaveza* osnuj v oslavo plodonosnega, 5 01etnega slavnega vladanja Njegovega Veličanstva, našega presvetlega cesarjaFranca Jožefal. društvo ^Samopomoč" za vse slovenske kron o v i n e. 2.) BZaveza* vspodbudi v isti namen po jedno okrajno učiteljsko društvo na Štajerskem, ozirorna na Primorskem (Istri), da osnuje za celo kronovino: ,Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" na Štajerskem, oziroina na Primorskem (Istri.) 3.) V isti namen proučuj direktorij in potem upravni odbor ,Zavezeu na podstavi poročila g. R. Knafliča ,,Narodne (Ijudske) knjižnice" ter stavi prihodnji delegaciji, oziroina glavni skupščini konkretne predloge. Na to je g. predsednik zaključil zborovanje delegacije, poprej je bil pa na predlog g. L. Jelenca imenovan častnim članom BZaveze" deželni šolski nadzornik, bl. g. A. Klodič vitez Sabladoski za zasluge, ki si jih je pridobil za časa njegovega nadzorovanja za slovensko Ijudsko šolstvo. Zvečer je bil koncert v prostorih ^Zore", po sporedu, kateri je že bil v našem listu. Koncert se je vršil v dvorani -Zore". Prostori so postali ta večer premajhni, kajti napolnjeni so bili z najodličnejšim občinstvom do zadnjega kotiča. — Učiteljsko .Geslo" je pel domači zbor s spremljanjem vojaške godbe; petje je bilo dovršeno. Posebno viharno živahnost in pohvalo je izvala zares krasna Vilharjeva .Slovenac i Hrvat". Divni »Dalmatinski šajkaš" sta pela dva gospoda z občudovano dovršenostjo; ta obširna, prekrasna skladba je izvala uprav viharno pohvalo. — Enako dovršeno je pel zbor druge pesini znanega sporeda. Dijaški tamburaški zbor je nastopil pod vodstvom učitelja glasbe in znanega skladatelja g. V. G. Broža. Mladi tarnburaši so pokazali, da hnajo izborno šolo, dobro voljo in izredno sposobnost za glasbo, kajti z izredno dovršenostjo obvladajo to naše narodno godalo. Po vsakem komadu so bi!i burno pozdravljeni. Bratje Hrvatje so pozdravili Slovence s posebno pesmijo, katero so tiskano razdelili. Zabava je trajala še pozno v noč. Vsakdo je zapustil .Zorin" dom poln zadovoljnosti v srcu in duši. Drugi dan, ob 8. zjutraj je bila svečana sv. inaža v kapeli sv. Jakoba sredi opatijskega parka. Pel. je mešan zbor, kateri je spiemljal vdjaški orkester. — Kapela je bila polna. — Cerkveni obred nas je zelo zanimal: vse, kar je duhovnik pel ¦ pred oltarjem, bilo je v milozvočni hrvaščini, n. pr. molitve pred berilom, berilo, evangelij, glorija, vera, sanktus, očenaš itd. Vsi odgovori na koiu so bili tudi hrvatski. Taka služba božja je vernikom umljiva, sega do srca in pospešuje pobožnost. Ob 10. uri je bilo glavno zborovanje v veliki .Zoiini" dvorani. Zbor je pozdravil tudi c. kr. okrajni glavar Fabiani s primernim govoroin v slov. jeziku. — Poročilo g. Jern. Ravnikarja in stavljene resolucije o .sijajnem gmotnem stanju slov. učiteljstva" je zbor soglasno sprejel. — Gosp. Jakob Dininik je priporočal, naj se poročilo objavi v vseh slovenskih listib ter dopošlje vsem slovenskim deželnim in državnini poslancetn ter udom posaineznili deželnili šolskib svetov. Sprejete so bile vse resolucije z dodatkom g. D.: vse priobčimo v jedni priliodnjib številk. Na to je govoril gosp. Fran Praprotnik, nadueitelj v Mozirju, o vzgoji značajev. Krasni in zelo obširni govor je zbudil pogosto prav živahno odobravanje. Ker obsega ta govor celo vrsto bisernih navodil, kako privesti narod do boljše prihodnosti, priobčimo ga v našem listu. V upravni bdbor so bili .izvoljeni: predsednik g. Luka Jelenec, I. namestnik g. Krist. Bogatec, II. namestnik g. Ant. Porekar; I. tajnik g. Drag. Cesnik, II. tajnik g. Ivan Šega; blagajnik g. Franc Luznar; odborniki za Knmjsko gg. Jakob Dimnik in Jernej Ravnikar; za Štajersko gg. Anton Petriček, Anton Gnus in Franc Kocbek; za Primorsko gg. Ignacij Križinan, Božo Dubrovič in Anton Berginc. Kot, zastopnik slovenskega učiteljstva k zborovanju češke učiteljske zaveze je bil izvoljen gospod R. Knaflič. S češkega je došlo 24 brzojavk in 9 pisem v obliki brzojavov (denar se je izročil nanneč -Matici školski"), s Slovenskega pa 19 brzojavk. Popoludne je bil banket, kateregi se je udeležilo do 100 oseb, med njimi tudi več poslancev in duhovnikov. Govorilo se je več navdušenih napitnic; posebno lepo sta napivala učiteljstvu gg. državna poslanca V. Spinčič in-A. Koblar. Na večer smo se razšli na razne kraje z iskreno željo, da se srečni snidemo prihodnje leto v Celju. Z Dunaja. (Učit. tečaj za deška ročna dela.) Udeležencev nas je bilo 57; zastopane so bile vse kronovine izjemši Tirolsko in Salcburško, in sicer Češko se 10, Gališko 9, Kranjsko 7 (_ Kočevarja), Bukovina ti, Dalmacija 5, Šlezija 4, Dol. Avstrijsko in Štajersko po 3, Istra, Koroško, Avstiija in Moravska po 1. Vgeh Slovencev nas je bilo 7 (5 Kranjcev in 2 Štajerca). Pouk se je pričel zjutraj 17. inal. srpana. Vsak udeleženec si je izbral 2 predmeta (med mizarstvom, iezbarstvom, kartonažo in modeliranjein), nekaj se nas uči poleg tega še strugarstva. Delali srno vsak dan po 7—8 ur; 2 uri na teden je teoretični pouk. Prvi dan nns je razun tečaj. učiteljev pozdravil odbor društva za ročna dela. Povdarjalo se je v pozdravu, da naj bodemo složni brez ozira na narodnost in na vero, a tudi tukaj se vidi nestrpnost zagrizenih Nemcev; kjer je mogoče pokažejo svojo politično barvo, zato Slovani v obče inalo občujemo z Nemci. Jako spreten in ljubeznjiv je vodja Al. Bruhns; njega vsi spoštujerno in čislamo, ter vsakdo si ga bode ohranil v prijaznem spominu. Naučili smo se mnogo stvaii prav lično izdelovati, zlasti pa dobili navodilo, da se zamoremo pozneje prav dobro izuriti v raznih strokah deš. roč. del. — Svoj prosti čas porabljamo za izlete po krasnem cesarskein mestu in njega okolici; večino dunajskih znamenitosti smo si ogledali, deloma skupno, deloina posamezno in v oddelkib. Dobro bi bilo za vsacega učitelja, da bi prišel nekaj dni na Dunaj; s tern si veliko zadobi tudi v svojo izobražbo. — Kakor vsako leto, dali smo se tudi letos fotografirati, in pred ndbodom smo imeli ^komers". Končali stno 15. vel. srpana. Vsakdo se že veseli, da zapusti mestni ropot in se vrne med svoje dornov — poleg lega so se nam tudi žepi dobro posušili, kajli življenje je precej drago. Prosili smo daljne podpore — a zainan, nimajo denarja za to.*) *) To ni nič novega; za vse drugo irnajo denar. za šole in učitelje jiin ga pa vedno primanjkuje! Res: Quem dii odere — — — Uredništvo.