302
Kakoršno seme, takošen pridelek.
Kdor seme ali zrno od pšeničnega, koruznega ali družili klasov podrobno ogleduje, ta najde, da nobeno drugemu ni popolnem podobno. Zrna razlikujejo se drugo od drugega po zunanji podobi, barvi, velikosti in teži. Na primer: zrno jare pšenice je 13 do 45 miligramov težkO; ječmenovo 18 do 67. Grahovo stročje ima v sebi po več zrn. Od teh so ona na sredi najlepša, ob krajih najslabša, vsa vkup tehtajo 223—636 miligramov.
V vsakem zrnu nahaja se klic», rastlina v malem. Kar se pozneje iz klice razvije, to nahaja se v njej drobno pa nežno pripravljeno. Za prvo rast, do tiste dobe, da zamore mlada rastlina od inod živeti, jemlj e ona hrano iz klice. Ta je tedaj poglavitni del vsakega semenskega zrna. Ako torej semensko zrno, na primer: pšenicno, rž^^no in ječmenovo kaže, da je po dvakrat večje in težje od navadn^^ga, tedaj ima tudi klico primerno popolneje razvito, pa tudi hrane okolo nje nahajamo za polovico več založene. To ni brez upliva na to, kako nam cima se razvija, kajti če je zrno semensko popolno, prehajajo te popolnosti na celo rastlino. Z^ito pravijo, da so pridelki v mnogem oziru zavisni od tega, kakošno seme smo izbrali in porabili.
Izkušnje nam to potrjujejo. Odbrali so na priliko enako rodoviten kos zemljišča ter vsadili graha. Nekaj grahovih zrn bilo je debelih in krepkih, nekaj pa slokih in slabotnih. Prva so dala veliko več in lepšega pridelka, nego druga. Iz tega sledi, da seme tem bolje obrodi in tem več pridelka daje, čem lepše je bilo.
Podobne izkušnje imamo tudi za-^tran krompirja. Vendar ravno s krompirjevimi gomolji delajo izjeme. Med tem, ko za žita še dovolj dobro seme odbirajo, jemljejo za k''om{)ir slabo gomolje. Mnogo je zlasti manjših posestnikov, ki veči in lepši krompir prodajo ali po zimi porabijo, slabši pa za saditev ohranijo To pa je napačno. Le srednje veliki, pravilno razviti gomolji vsajeni dajejo največ pridelka. Na krhlje zrezani krompirji manjšajo časih prav prav občutljivo pridelek.
Angleži dosezajo radi tega toliko gospodarstvenih vspehov, ker odbirajo vselej najboljše seme. Zlasti slovi tukaj angleški kmetovalec Hailet v Brigthonu. Ta mož odbira zmiraj le najbolja semena in od novega pridelka zopet najbolja zrna orlločuje za seme. Vsled tega se mu je pšenica v klasovji podvojila, mokne snovi potrojile in obrastek poosmeril.
Hallet je razvoj žita po omenjenem naSinu dvajset let opazoval in prišel do naslednjih zaključkov ali sklepov: vsaka popolnem razvita rastlina, bodi oves, pšenica ali ječmen, kaže kiasovje, ki bolj rodi kakor vsaka druga iste vrste, če je ta slabša. Njeno seme je rodovitneje od vsakega drugega. Kdor nadaljuje najboljša zrna odbirati za seme, temu bodo vedno bolj rodila in več pridelkov dajala. Sprva zboljševanje semena hitro napreduje, zatem počasneje in naposled obstoji , ker je do skrajne popolnosti na svojem mestu dospelo. Kdor še nadaljuje izbiro semena, ta ohrani dospeto zboljšanje in podeli semenu trdno stalnost ali drugače rečeno: seme smo si priredili za novo, stalno sorto.
Praktično daje se podani nauk tako porabiti, odloči prostor na njivi, kjer zapredom sejaš samo izbrano seme, najpopolnejše zrno. Izmed novega pridelka odberi zopet najlepša zrna za seme. Tako si sami pridelamo najboljše seme doma. Sploh pa in pri vsaki reči treba se držati pravila: za seme odbiraj najboljše, kar imaš. Res je: vetrove, dež in toploto, tega kmetovalec nima na prostovoljno razpolaganje. Toda v rokah ima vselej, da najboljši pridelek odbira za seme in tako podlago da najdaljšim srečnim v>pe-hom in pridelkom.                 .^Gospodarski Glasnik^