GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki*
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3. 1879.
No. 286. — Stv. 286.
TELEFON: CHelsea 3—3878 #
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 7, 1935. — SOBOTA, 7. DECEMBRA, 1935
Volume XLIII. — Letnik XLIIi.
LAŠKI LETALCI SO OBSTRELJEVALI MESTO DESSYE
Bombe so razdejale ameriško bolnišnico
FARLEY BRANI R00SEEVLTA
Narod mora spoznati u-spehe • New Deala. — Prejemki pošte dokaz izboljšanja položaja.
Generalni poštar James Parley je v svojem govoru pri otvoritvi dodatnega poslopja k newvoFski glavni pošti ostro za vrnil gospodarske voditelje', ki kritizirajo vladno politiko.
44 Poštni prejemki, ki so najzanesljivejši gospodarski toplomer, že skoro eno leto neprestano naraščajo. V tednu, ki je skončal z 20. novembrom, so stali vi 2 največjih poštnih uradih dežele 6 odstotkov višje, kot prejemki istega tedna lanskega leta. V fiskalnem letu, ki je bilo končano 30. junija, 1935, je pošta prejela 44 miljonov več, kot v prejšnjih 1 '2 mesecih in moremo biti prepričani, da bomo v sedanjem fiskalnem letu ravno tako, ako ne še bolj napredovali. Poštni dohodki ne kažejo izboljšanja samo v poštnih uradih, temveč so tudi dokaz za izboljšanje v vseli gospodarskih uradih.
"Vem, da imajo ljudje v splošnem kratek spomin, toda ne morem misliti, da je narod Združenih držav pozabil žalostni, obupni gospodarski položaj, ki je obstojal, ko je Franklin 1). Roosevelt nastopil svoj urad in ravno tako sem pre pričam, da more naš narod spoznati, v koliki meri so se od tedaj razmere izboljšale.
"Prekoračili smo dolino depresije in se nahajamo v jutranji zarji nove prosperitete, ki nam bo prinesla največjo varnost za življenje."
LEWIS DELUJE ZA NOVO POGODBO
WASHINGTON". D. C., 5. dec —Predsednik United Mine Workers of America John L. Lewis je na okrajni konvenciji preir.ogarjev trdega premoga rekel, da upa, da bo z lastniki rovov trdega premoga do 1. aprila, ko poteče dosedanja pogodba, sklenjena nova pogodba.
"Naš namen je pogoditi se za ugodno pogodbo, ne da bi prenehali z delom" je rekel Lewis.
Pogajanja za novo pogodbo so bodo pričela v februarju. Delegati na konvenciji sestavljajo pogoje za novo pogodbo. Med -Irugim bodo zahtevali: pet dni dele na teden, šest ur na dan in povišanje plač za 15 odstotkov. Premogarji so tudi pripravljeni z lastniki rovov pobijati tihotapstvo s premogom ako jim lastniki obljubijo, da bodo po različnih rovih izenačili delov-
ni ca s.
Lewis, ki je bil izvoljen za predsednika konvencije, je rekel, da bi premogarske družbe mogle prodati 25,000,000 ton več premoga, ako bi prisilile železniške družbe, ki prevažajo trdi^premog, da na svojih loko- inogom.
DVE LETI PO 0DPRAVUENJU PR0H1BIC1JE
Davki so zadovoljivi. — Tihotapstwo po morju prenehalo. — Bella hiša naj bi bila brez opojnih
• • v
pijač.
WASHINGTON, D. C., 6. decembra. — Včeraj je poteklo dvoje let, odkar je bila od-pravljena prohibicija. Zvezni zakladničar Morgenthau, ki je obenem načelnik zveznega urada za nadzorstvo opojnih pijač, je rekel časnikarskim po. rocevalcem, da pomeni odprava prohibicije velik uspeh, da so davki iz tega vira zadovoljivi, da se boj proti tihotapcem nadaljuje in da je tihotapstvo čez morje skoro popolnoma ponehalo.
Morgenthau je rekel, da so cene žganja v dveh letih stalno padale in dodal, da bo v dveh letih v skladiščih dovolj zaloge, da bo pokrita domača p .aba.
Ravnatelj "Repeal Associates" W. H. Stavton pravi, da je strupeno žganje izginilo in da število tihotapcev stalno pada.
Ob istem času pa je antisa-lonska liga na svoji konvenciji v St Louisu sklenila, da prične nov boj proti "hudiču alkoholu". Liga bo skušala doseči, da bo najpozneje 1. 1945 prohibicija zopet vpeljana. — Škof James Cannon je bil izvoljen za predsednika odbora, ki bo v Washington!! vplival na kongres. Konvencija je med drugim tudi sklenila pozvati predsednika Roosevclta, d a svojim gostom naj post režeta z lahkimi ameriškimi vini. Pri nekaterih priložnostih so pili tudi pivo. Toda žganja v predsednikovem gospodinjstvu ni.
Bivši prohrbicijski komisar James M. Dorau, ki je sedaj v službi izdelovalcev žganja, pravi, da bo cena žganja -stalno padala, k čemur bo največ pripomogla trgovska pogodba s Kanado.
V preteklem letu je 14 držav pristopilo v vrsto držav, ki so odpravile prohibicijo. Izmed 48 držav je sedaj 41 držav mokrih.
Zakladniški urad naznanja, da je letošnje leto do 30. nov. prejel na davkih na žganje — $119,065.824.
Poštni urad svari pred pošiljanju žganja po pošti. Ako hoče kdo svojim sorodnikom ali prijateljem za Božič poslati kako opojno pijačo, je ne sme poslati po pošti. Vsaka steklenica bo zaplenjena inin pošiljatelja mora zadeti občutna kazen.
ZRAČNI
PROMET __Z EVROPO
V kratkem se bodo pričel i poizkusni poleti čez Atlantik. — Mednarodne težkoče morajo biti odstranjene.
WASHINGTON, D. C., 6. decembra.—Družba Pan-American Airways je pripravljena s poizkusnimi poleti čez Atlantik, kakorhitro se ji posreči v Evropi dobiti dovoljenje za pristanek. V tem oziru se sedaj vrše v Washington u pogajanja med Združenimi državami, Anglijo, Irsko in Kanado.
Predno se bo pričel redni promet v Evropo, mora biti izvedenih več poizkusnih poletov, ker je treba rešiti mnogo tehničnih vprašanj. Pred vsem mora biti najdena najboljša črta in najbrže bodo ob različnih časih porabljali različne črte.
Zračna družba Pan-American	Je pred dvema tednoma pričela zračni jjromet s Filipini z aeroplanom China Clipper. Te vrste aeroplani so največji in najprimernejši za tako razdaljo. V ta promet pa bodo najbrže postavljeni še večji aeroplani in nekaj takih že grade v Bridgeport, Conn.
Generalni poštar Farley je rekel, da je Pan-American Airways edina zračna družba, ki se zanima za promet čez Atlan. tik. Farlev bo prihodnji kongres prosil, da mu dovoli po-trebili denar za redno zračno poštno zvezo z Evropo.
MATI — KOMUX1STKA
DETROIT, Mick., G. dec. — Sodnik Ferguson je ločil zakonca Rioj>elle. Varstvo nad dvema otrokoma je poveril o-četu, ker jima je mati baje dajala čitati komunistične knjige ter ju nagovarjala, naj ne spoštujeta ameriške ustave.
OROŽJE ZA MEHIŠKE UČITELJE
MEXICO, Mehika, 6. dec.— Predsednik Lazaro Cardenas je obljubil, da bo 16,000 učiteljev na deželi prejelo orožje, da se branijo proti napadalcem zaradi socijalističnega šolskega pouka.
To obljubo je dal več tisočem učiteljev, ki so z dežele prišli v glavno mesto in so zahtevali zaščito proti upornikom, ki so zadnje čase ubili že več njihovih tovarišev.
Učitelje sta pripeljali v glavno mesto dve učiteljici, katerima so uporniki porezali ušesa. V svojem govoru na učitelje Cardenas ni odgovoril na njihove zahteve, toda popoldne je delegaciji učiteljev rekel, da se bo dogovoril z vojnim de-
motivah kurijo s trdim premogom in ako bi lastniki rovov svoje palače na Long Lslandu in v New Yorku greli s trdim pre-J partmentom, da med učitelje
razdeli orožje.
HOFFMAN PRI HAUPTMANNU
Hauptmann j e gover-nerju zagotovil svojo nedolžnost. — Hauptmann Ije bil vesel gover-ner jevega obiska.
Ob priliki svoje^ obiska v New Yorku je governer države New Jersey Harold G. Hoffman sprejel newyorske časnikarske poročevalce ter jim je odgovarjal na vprašanje glede svojega obiska pri Richardu llauptmannu v njegovi smrtni celici v Trenton, N. J.
Governer se je sestal s časnikarji v sobi za goste v Advertising Club. Hoffman, prijazen mož pri 39 letih, je sedel na divanu, in je, medtem ko je kadil cigaro v dolgih potezah, odgovarjal na vprašanja.
Na vprašanje, kaj je njego vo osebno mnenje glede obeska, je governer odgovoril:
4 Sem član pomi los til nega sodišča. Iz tega razloga komaj morem govoriti o svojem mnenju glede te zadeve. Meni je le. žeče samo na tem, da bo v tem slučaju podeljena popom« pravica."
"Ali boste vi vpeljali uradno preiskavo?"
"Vse preiskave, ki se sedaj
vrše, so popolnoma neodvisne j kolikor vem, jih vodi Haupt-mannovo zagovorništvo.
"Ali vam je bil do sedaj predložen kak dokazilni materi jal
"O tem ne morem govori t i/1
Hoffman pa je povedal, da ima celo sobo pisem, v katerem ga ljudje poživljajo, da pošlje llauptmannu v smrt, kakor tu. ui, da ga oprosti. Odvisno je
oil tega, od katere strani prihajajo pisma.
Nato je pričel governer govoriti o svojem obisku pri Bruno Hauptmanuu.
44Bilo je prvi teden v oktobru," je rekel Hoffman. 4'Bil sem ravno v kaznilnici in sem ga tedaj takoj obiskal."
"Ali ste o slučaju ž njim go. vorilif "
"Ne! Toda Hauptmann je neprestano o tem govoril."
4 4 Ali je zopet zatrjeval svojo popolno nedolžnost?" "Da!"
Časnikarji so skušali governer ja pridobiti, da bi govoril o podrobnostih svojega razgovora s Hauptmannom, toda se je temu izognil. Priznal pa je, da znani detektiv Ellis Parker zadevo privatno preiskuje in da o tem od časa do časa go-vernerju poroča.
Ravnatelj kaznilnice Kimb-erling je rekel, da se je Hauptmann zelo razveselil nad governer jevim obiskom. Governer je bil pri Hanptmannu nad eno uro. Ko je governer odšel je Hauptmann Kimberlinga prosil k sebi, da se mu zahvali, da je omogočil razgovor z governer jem.
PRESELJEVANJE VEVERIC
Bdj na življenje in smrt med sivimi in rujavimi vevericami. — Na tisoče mrtvih veveric.
Naravoslovci zastonj skuša jo rešiti zagonetko velikega preseljevanja sivih veveric iz vzhodnih atlantskih držav v južnejše kraje.
Cele trume sivih veveric je v razdalji 100 milj na potu proti državi New York. Mnogo mrtvih veveric je bilo najdenih ob Gilboa vodovodu v Citskills. Med Albany in mostom čez Rip Van AVinkle so na zapadni strani Hudsona našteli 2000 mrtvih veveric. — Preplavati so tedaj morali široko reko Hudson.
Preseljevanja v tako velikem obsegu se ni bilo nikdar opaziti. Naravoslovci pa tudi ne morejo dognati pravega vzroka. Dr. Ralph C. Jackson je mnenja, da se je pričel boj za obstanek med sivimi in ru-javimi vevericami in da so v tem boju rujave mnogo bojevi-tejše od svojih sivih sester, vsled česar se morajo slednje umakniti v druge kraje.
Kot pravi dr. Jackson, so ru. jave veverice zelo krvoločne in neusmiljeno koljejo sive. Dr. Jackson si razlaga ta pojav tudi na sledeči način: skobei, kragulji in lisice uničujejo sive veverice v takem obsegu, da so se mogle rujave razmo/.i-ti v tako velikem številu, da so v veliki premoči nad sivimi. Vsled tega je nastala boj za obstanek in ker so rujave v premoči, se jim morajo sive sorodnice umakniti.
Kurator zverinjaka v New-yor.skem Bronx parku, dr. Dit-mars z dr. Jarksonom ni istega mišljenja, ker so rujave veverice manjše od sivih in so doslej vedno živele med seboj v prijateljstvu, vendar pa vzroka tega pojava ne more najti.
ZAVETIŠČE ZA PAPEŽA
DUBLIN, Trska 5. dec. — Delegat iz Corka Eoin O'Maho-nev je na konvenciji Fianna Fail stranke predlagal, da se z ozirom na položaj v Italiji zaradi sankcij ponudi papežu Pi-ju XI. na Irskem zavetišče.
"Prepričan sem," je rekel O'Mahoney, "da bo Italija zaradi sankcij uničena. Ako gre Mussolini, bo moral iti tudi papež."

SLOVENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR za leto 1936 smo poslali vsem, ki so ga naročili.
I' Naročite ga še vi. — Stane 50 centov s poštnino.
50 OSEB JE BILO USMRČENIH, NAD DVESTO PA RANJENIH; MED NJIMI DOSTI ŽENSK IN 0TRGK
ZRAČNI NAPAD
Včeraj se je pojavilo nad Dessye, kjer je glavni stan severne abesinske armade, triindvajset velikih italijanskih letal, ki so začela metati bombe na mesto.
Poleg ra2nih drugih poslopij sta uničeni tudi cesarjeva palača in ameriška bolnišnica.
53 oseb je bilo usmrčenih, nad dvesto pa ranjenih. Med mrtvimi in ranjenimi je precej žensk in otrok.
Italijanski letalci so obstreljevali še sedem drugih mest na severni in južni fronti.
Velik del mesta Dessye je v razvalinah.
BOLNIKI V NEVARNOSTI
V mestu je ameriška bolnišnica, ki jo upravljajo adventisti. Na streho sta padli dve užigalni bombi, in kmalu je bilo vse poslopje v plamenih. Zdravniki in strežniki so le s težavo rešili šestdeset ranjencev.
Na strehi je bil naslikan velik rdeč križ v opozorilo italijanskim letalcem, naj ne mečejo bomb. Izobešena je bila tudi zastava Rdečega križa.
Ranjenih je bilo pet inozemcev, med njimi neka ameriška bolničarka in neki ameriški časnikar.
CESAR PROTESTIRA
Ko je zaslišal cesar Haile Selassie ropot motorjev, je odhitel na prosto. Skočil je k protizračnemu topu in začel streljati na sovražnika.
Ko je zadnje letalo izginilo, je brzojavil svoji ženi v Addis Ababa da je ostal nepoškodovan. Brzojavil je pa tudi odločen protest Ligi narodov, češ, da so Italijani s tem napadom kršili mednarodno pravo.
VROČA BITKA
Močni abesinski oddelki so napadli italijansko fronto med Dolo in Makale. Vnela se je vroča bitka, v kateri je na obeh straneh padlo nad štiristo vojakov. Takoj po tej bitki je odredilo italijansko armadno vodstvo zračni napad, čigar svrha naj bi bila preplašiti civilno prebivalstvo.
Letalcem sta poveljevala Mussolnijeva sinova in Mussolinijev zet.
WASHINGTON NE BO PROTESTIRAL
Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da ameriški državni department ne bo protestiral proti italijanski vladi, dasi so Italijani vprizorili napad na ameriško bolnišnico v Dessye. Protestirala bo pa verska sekta adventistov.
Ameriški državni department je še predno so izbruhnile sovražnosti med Lahi in Abesinci, pozval vse ameriške državljane, naj zapuste Abesinijo.
COL. HOUSE O MUSSOLINUU
Col. Eidward M. House, svetovalec predsednika Wilsona, je napisal za londonski "Daily Mail" zanimiv članek, v katerem pravi: —
— Evropska katastrofa je neizogibna, ako ne da Evropa Mussoliniju prilike, da se izčrpa v Afriki. Za preprečen je katastrofe sta pa še dve stvari potrebni. Nemčija in Japonska morata dobiti del svetovnega bogastva in kolonije. Nemčija, Japon-» ska in Italija potrebujejo več prostora. Države, k* ga imajo preveč, namreč Anglija, Francija, Rusi* ja in Amerika se morajo sprijazniti z mislijo, da bo treba prvim trem nekaj odstopiti, če hocejq preprečiti vojno., ... ^_____t >

WZ9 9 WARVD'A"
New York, Saturday, December 7, 1935
THE LAIWBST SLOVENE DAILY IN U. 8. d.
Glas Naroda"
s
OWMfl and PublltfMd by flL0¥BOC PUBLISHING COMPANY < A OonwraUM)
L BtoeC'X Treat.
mmtrn***.
•i tt»* eorpontion and MImm ot tbore office«*:
* Manhattan,	New laik City. N. I.
"8LA8 NARODA" <V«iee W the Peeple)
"KT Except 8mdty» —d Holiday«
Za New
Zt pol leta
Za looMMTo aa oeio lato.....„ 97.00
Za pol teta...........................|U0
aa celo teto ...... ftM
..... HJO
Subscription Yearly $0.00
"9tea Naroda"
daa teeaenšl nedelj te praanlkov.
podpua In ooebnoedee ne priobCuJeJo. Deaar naj ee blagovoli
Si	Pri	kraja unCMkof, proeteo, da ee
f prejfcje blealtete naieal. do	najdemo naeloTnlka.
CHeieea t-WM
N. I.
lepi steklenici, v skladu z blestečo s e čašo — poleg sija finega prta in krasne sre-brnine.
N e recite Pivo — recite Ruppert's
ITALUA IN JUGOSLAVIJA
ftirnska 44Tribuna" objavlja seznam držav, ki izvajajo sankcije proti Italiji infci bodo imele od tega same veliko škodo.
V . . a desetem mestu navaja Jugoslavijo, o katerim pravi drugim: "Tudi Jugoslavija se je pridružila sankcijam brez pridržka, pa tudi brez prepričanja. Politika Lige narodov — ali točneje diktat Anglije —je prisili tudi Jugoslavijo k izvajanju sankcij in sicer prav v času, -ko so se začeli odnosa j i med Italijo in Jugoslavijo avtomatično in naglo raz-či&čevati.
"C'e se upošteva, da so kljub političnim težavam, ki so se pojavljale, ostali trgovinski odnošaji med obema državama neizpremenjeni, ker na njihov razvoj ni vplivalo samo ne posredno sosedstvo, marveč tudi koristno medsebojno gospodarsko izpopolnjevanje, se vidi, kako smešne so sankcije, pri katerih mora sodelovati tudi Jugoslavija.
"Sankcije silijo Jugoslavijo, da ne kupuje več italijanskega blaga, to pa seveda sili tudi Italijo, da preneha kupovati v Jugoslaviji. Jugoslavija se je morala nehote odreči svojemu najvažnejšemu izvoznemu trgu samo zaradi krivičnih sankcij, <ki lahko izzovejo najhujše gospodarske in finančne zmede in tako še povečajo gospodarsko krizo in brezposelnost.
"Kar se tiče italijansko-jugoslovanskih trgovinskih od-nošajev, je treba tudi še upoštevati, da je bila trgovinska bi lanca Jugoslavije napram Italiji aktivna za 63.7 milijona lir. j Jugoslavija bi morala s tem, da so jo prisilili k izvajanju sankcij proti Italiji, kaznovati prav za prav samo sebe. Italija bo lahko ostala tudi brez uvoza iz Jugoslavije, ker lahko vse blago, ki ga je kupovala v Jugoslaviji, kupuje drugod.
To velja zlasti za les, ki ga lahko dobi Italija, kolikor hoče v državah, ki ne sodelujejo pri sankcijah. Zato Italija tudi lahko mirne duše zapre svoje meje napram Jugoslaviji."
ZAKAJ JE BIL ODVETNIK ZAROTNIKOV ODSLOVLJEN?
MIROVNA PRIZADEVANJA
Milijoni ljudi se danes vprašujejo: •— Ali se bo Mussolini jev roparski pohod v Abesiniji .končal s poravnavo, ali se bo razvil v svetovno vojno?
Sankcije, ki so bile uveljavljene proti Italiji, dokazujejo, da zna Liga narodov izsiliti svojo voljo.
Liga pa ni ostala pri prvotnih sankcijah. Mu »solini ju je zaprctila z embargom na petrolej, kar bi mu prekrižalo račune v Afriki. Predno se pa to zgodi, sta Anglija in Francija še enkrat povabili Italijo, naj se udeleži pogajanj, čijili 8vrha je, na miren način uravnati spor. Francija, ki je bila vodno proti sankcijam, ni izgubila upanja.
V Parizu je konferiral Laval z italijanskim poslanikom Cerrotijem in ga pozval, naj Italija predloži svoje minimalne zahteve, ki niso, razen Massoliniju, nikomur znane.
Načrt, da bi prevzela Liga narodov mandat nad Abe-sinijo ter da bi mandat Italija izvajala, je bil opuščen.
Sedaj so začeli razmišljati o izmenjavi. Italija naj bi tako na severu kakor na jugu obdržala precejšen del abesin-skega ozemlja, dočim bi dobila Abesinija dostop do morja. V to svrho naj bi ji odstopila Italija del svojo province Eritreje.
Ako bo obdržala Italija precejšen kos abesinskega o-zomlja, bo dostop do morja znatno večjega pomena za evropske velesile kot pa za Abesinijo.
Francija že ima ob Abesiniji pristanišče ter edino železniško progo, ki vežo obal z abesinskem glavnim mestom.
Vprašanje je, če se bo cesar Haile Selassie zadovoljil s predlogi, ki mu jih nudita v imenu Lige narodov Francija in Anglija. Mozaik ima namreč v Ligo narodov vedno manj zaupanja.
Prihodnji dnevi bodo pokazali, če se bo posrečilo prisiliti Mussolinija, da bo zmanjšal svoje zahteve.
Zdaj ne preiskušata več svoje moči italijanska in abe-sinska armada, (pač pa Mussolini in Liga narodov.
AIX EN PRROVEXCE, Fraucij t, 19. nov. — Sodišče nadaljuje zasedanje v ozračju, ki napoveduje spopade.
Ni se še predsednik dobro vsedel n odložil čepice, ko zahteva zagovornik Desbons be-* se do in pove, da ima dopolnilne pridržke k dopoldanskemu incidentu s pismom.
N? te besede pa je predsednik razburjeno vzkliknil: Najprej boste poslu sal i sklep o vaših dopoldanskih pripombah.
Nato je nastala krajša pavza. Tajnik je prečital sklep sodišča ki odklanja dopoldanske pripombe kot neutemeljene. Predsednik je vrnil Desbonsu njegove dopolnilne pripombe, ki jih 'je vložil pismeno. Sluga mu pravi: Izvoljte jih sprejeti. Toda odvetnik odgovori: Ne! Sluga jih nato vrne tajniku.
Nato je predsednik odredil prehod k za si i če van ju Pospiši-la. Odvetnik Desbons vpade v Kesedo in vzklikne: Ne! To se ne rr.orv zgoditi vse dotlej, dokler so na vrsti odgovori.
Mod občinstvom se slišijo glasovi protesta in vzkliki. Desbons je srdit. Državni tožilec se razburjeno preseda, nato pa stopi proti Desbonsu.
Vem, kaj bi radi, manevrirati hočete in izigrati poroto.
Recite to poroti! zavpije besno Desbons in zahteva, da najprej odgovore na njegove pripombe in šele potem naj se začne zasliševanje Pospišila.
Nastalo je prerekanje med državnim tožilcem in odvetnikom. ki vzklikne:
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena 25c
8 poštnino vred.
i
Peter Zgaga
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
Ne boste dobili glav obtožencev, no vi (obrne so k državnemu tožilcu) no krvnik*
Predsednik podeli besedo državnemu tožilcu, ki izjavi, da eodišče ne more sprejeti kakš-Tiih !iad;dnjih pripomb Desbon-
ki jih ni niti videi. A sodišče jih je vendarle sprejelo! zavpije razkačeno Desbons.
Prvič v življenju izjavi državi, i tožilec, vidim odvetnika, ki se tako vede pred porotnim sodiščei i.
Prepovem vam, da bi mi dajali nasvete, odgovori Desbons, Spet je padla beseda "manevri" in državni tožilec je namignil na dopoldansko pismo, izročeno poroti, in dejal, da ga j< lahko poslal Desbons sam.
Desbons skoči pokonci: To je stvar, ki je ne prenesen. A!i naj mar še to doživim v letu 1935, v republiki ?
Državni tožilec se razburjeno preseda na stolu in zavpije: Nemogoče je to vzdržati. Zahtevam, da se Desbons črta iz odvetniškega stanu.
FiVo, to naj se imenuje pravica! zavpije Desbon«
Predsednik reče Desbonsu: Dam va mbesedo, da odgovo-v te državnemu tožilci" Desbr-tis začne govoriti: Že v drugo se branim pred tem sodiščem, ko branim druge. Z menoj se ravna tako kakor z obtožencem. Jaz tu vršim samo svojo dolžnost. 25 '.»•t *em že odvetnik, tu so pa ravna z menoj, kakor s potepuhom. Doživljati moram najgr-šo napade (slišijo so glasovi iz občinstva, o katerih se ne ve. ali pomenijo odobravanje ali protest. Tudi iz novinarskih vrst so vstali protesti.) Jaz sem «in sodnika, nadaljuje Desbons, poštenega in neodvisnega. Mo-2-1 bi bil napraviti veliko politično kariero in zaslužiti ter zapraviti veliko denarje, toda iz-bval sem si poklic, ki ne bogati človeka. Očitajo mi knjige, ki sem jih napisal, in prepričanje ki ga zastopam, toda jaz.
k: sem bil generalni tajnik stranke, ki je dala Franciji tri predsednike vlade — kaj sem, kaj imam in kje sem? Očitajo mi moje zveze, a vendar sem bil vzlic družine brez družine, sam v življenju brez svojih bližnjih okoli sebe, toda od očeta sem podedoval čut pravice.
Tedaj vstane predsednik od-wti-iske zbornice v Aixu Souli-not in izjavi:
Zaslepljen je od stvari, ki jo zagovarja. Še enkrat vas prosim, bodite pri procesu obzirni z njim. Mučno mi je priznati, -1a je prekoračil meje, toda prosim vas . . . (Predsednik si posadi čepico na glavo, to pomeni kover razprave. Porotniki vstanejo.)
Ob 14.50 se sodišče umakne i:a posvetovanje na zahtevo državnega tožilca Rolla.
Med občinstvom vlada nemir. Poslušalci komentirajo Desbon-sa. ki se med tem razgovarja s Pospišilom.
O!; 15.25 se je seja nadaljevala. Predsednik izjavi: Prestati li.i je tole razsodbo:
Ker ki job opominom s strani porotnega sodišča tekom včerajšnjega dne Desbons ni prenehal, da čedalje bolj ovira razpravo in da prekinja njen redni potek s svojimi neprimernimi napadi proti državnemu tožilcu. kakor proti porotnemu sodišču.
Ker j" pri otvoritvi tega zasedanja Desbons. med tem ko je sodišče sklepalo o zaključkih
!:i jili je I^bons na včerajšnji seji med čitanjem prekinjal, zahteval potrdilo o prejemu drugega zaključka, ga je predsednik sodišča opozoril, da mu bo dal best do, čim bo sklep preči-•an. Desbons je pa izročil delovodji drugi sklep, ki ira ni prečital. in zahteval potrditev tega prejema. Predsednik je potrdilo tega prejema vzel na znanje samo s pridržkom, in izjavil, da se bo po prečitanju sklepa pristopilo k proučitvi tega zaključka, ki ga sodišče ni vzelo na znanje. Ko pa je bil sklep preči t an. je zahteval predse«Inik od Desbonsa, naj piečita svoj sklep. Ta pa je to
0	lklonil. rekoč, da se je storila nepravilnost že v tem primeru. Predsednik je na to omenil, da j" vzel potrdilo na znanje samo s pridržkom, in da se bo o njem razpravljalo, ko bo sklep pre-čitan. Preelsednik je nato pozval delovodjo, naj prečita ta sklep. Medtem pa ie delovodja omenil, da ti sklepi niso podpisani. Nato je dal besedo državnemu tožilcu, ki je ugotovili. da >o ti sklepi reprodukcija sklepov, o katerih so je razpravljaj* in da je to obstmkcio-uistični manever. Nato jo Des-
1	en< interveniral brez dovoljenja s surovimi besedami in dojili, da mu nočejo dovoliti, da bi delal take opombe. Tekom številnih očitkov o nepristojnosti sodnikov io Desbons rekel:
Vidite, to je republikanska pravica!
Smrt pod padlo bukvijo.
PBŠECE, 23. nov. — Pri po-| !o. da zraven Jožeta stoječi tri-diranju drevja se je v četrtek je moški niso vec utegnili od-d opoldne zgodila v graščin- skočiti in so veje padajoče buk-ekem gozdu v Pišecah strašna nesreča, katere žrtev je postal kmefiki sin Varlec Jože iz Blatnega. Podžagana bukev se ni OTftUa v amer, ki so jo pripravljali delavci, ampak se je okre-t breg tako nag-
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Za
V JEQOSUTUO
$ 2.75__________________Din.	100
$ 5.15 .................. Din.	?00
$ 7.25 ....................Din.	300
$11.75 ______________ Din.	50«
$23.50 $47.00
Dfn. 1000 Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.25.................. Ur 100
$ 18.20 .................... Lir 200
$ 44.00 .................. Lir 500
$ 87.50 .................... Lir 1000
$174.00 .................. Ur 2000
$260.00 .................... Lir 3000
ve pokopale pod seboj, mu zdrobile prsni koš in zlomile hrbetnico. Ko so ga tovariši potegnili iz vejevja Je nesrečnež umiral in je nekaj trenutkov nato izdihnil.
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI
8« tsplattlo vačjih znesfcOT kot ■fforaj uvedeno. bodi* ▼ dinarjih 4tt lirah dovoljujemo Ae boljn pocoje.
IZPLAČILA T AMERIŠKIH DOLAKJIB
In tapfaMEU« $ S.— amte fUH..........$ B.71
$10.— " " ..........$10.8$
" " *.....-... 1Mb*-*
$$$■'—	"	•••■•"•■n* $81«
$40.— - - ...........$41.2$
•50.— - " ..........$$1J0
Prejentaik dobi ▼ starem kraja IzplaCttt ▼ dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1__
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Gin Naroda"
~ NEW TORE. N. t.
DESET LET
je minilo izza dno, ko je zatisnil za ta >wt oči
JANEZ DERČAR
ki ura ne bomo nikdar pozabili. — Bil je ljubeč in vdan mož svoji ženi ter skrben oče svojim otrokom. Xaš spomin nanj bo vedno talko lej> iu svetal kot je bila njegova globoka ljubezen tlo nas.
Vdova in otroci.
Ridgeirood, N. V., 7. <lee.
Za Božič...
NE MORETE BOLJ RAZVE-SELrn SVOJIH SORODNIKOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT ČE JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI DENAR NENAKAZNICE
SLOVENIC PUBLISHING Company
(Travel Bureau)
216 WEST 18th STREET : : NEW YORK
a
II I T L K H
Nmiu'iji vlada ž'- par let Adolf Hitler tvojo železno roko.
Xo, ii«- boni rek«*l, 'la je baš železna, toda zelo močna mora biti, ker preeej UHpe.sno stra-lmje šest« lese t m i1 i j oib&i nemški narod.
Nekateri mu prisojajo velike zmožnosti, drugi pa dvomi-ijo o njem.
Komunistične in -oeijalisti-čne voditelje je dal pomoriti ali pa v temnicah in koncentracijskih taboriščih čakajo svoje zadnje ure.
Zi<le je pa tako pritisnil, da so začeli prostovoljno zapušča, ti Nemčijo.
Nemški gospodarji ne smejo najemati Židov, židovskim zdravnikom je pobral licence, židovski advokati nimajo pred sodiščem besede; kratkomalo, dokler bo Hitler vladal Nemčiji, si Žid ne bo mogel v Nemčiji kruha služiti.
Kajti Hitler si prizadeva u-stvariti v Nemčiji čisto nemško pleme, ki bo brez vsake tuje primesi. Vse, kar je tujega, mora proč, le kar je nemškega, naj ostane.
Katoliška vera je tuja navlaka. Zatorej—marš iz Nemčije! Luteranstvo je bilo sicer v Nemčiji spočeto, pa se je sčasoma navzelo tujih vplivov. Zatorej stran z luteranstvom!
Krščanska božanstva naj nadomošte bogovi, ki so se jim klanjali stari Germani, kateri so spali na živalskih kožah po gozdovih in votlinah.
Vsi stari Germani so imeli in vsi pravi Nemci imajo svetle lase. Blond lase, ki sempa-tem malo na rdečkasto potegnejo.
Pravi Nemci so bloudini, pravo Nemke blondiuko. V tem grmu pa tiči zajec.
Hitler se smatra za pravega in čistokrvnega Nemca. No, saj se mora, sicer bi ne učil take vere.
V to namen je zatajil svoje slovanske prednike. (Njegov bratranec, ki ima kmetijo severno od Maribora, je Slovenec, in mu nemška irovorica precej nerodno teče.)
Stariše se da zatajiti, ni pa mogoče prikriti znamenj, ki jih je otrok po starišili podedoval.
Hitler ni blondin, pač pa i-ma črne lase, črne obrvi in črne muštaee. To dejstvo jv njegova največja ovira. Toda sedanja doba je doba iznajdljivosti in spretnih izgovorov.
Nekje v inozemstvu so jo slučajno zbrala družba ljudi iz vseh koncev sveta. Moški iu ženske.
Med njimi tudi krasna Nemka, ki so je silno navduševala za Hitlerja. Skoro vsi so ji o-porekali, ona ga je pa povzdigovala v deveta nebesa.
_ Saj ga osebno poznam,
— je zatrjevala, — lani sem ga videla v kopališču. V istem hotelu sem stanovala kakor on. Krasen človek. Oiven človek...
—	Mogoče, — ji je pritrdil sosed, kateremu niso bili Nemci nič kaj pri srcu, — mogoče, toda Hitler ni pravi Nemec.
—	Kako da n^ ? — ga je izzvala.
—	Kakšen Nemec? Saj ima vendar črne lase.
S temi besedami je spravil lepo nemško patriotko v resno zadrego. Kar sape ni mogla dobiti.
Toda ženske ni mogoče tako zlepa ugnati v kozji rog.
Ženske imajo pripravljen odgovor; ženske imajo dober spomin.
Spomnila se je lepih dni v kopališču. Spomnila se je vseh podrobnosti in je zavrnila soseda :
—	Ali, kaj na .glavi! Pod pazduho je pa bkmd. . .



"GLAS NARODA"
New York, Saturday,December 7, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. ». X
1
/

V. ARDOV:
Sorjoža je čutil odpor (lo •zdravnikov. Šestletno izkustvo ga je učilo, da ne sme o<l teh ljud» pričakovati nič dobrega. Pojavljajo se vedno tedaj, ka-^ar Serjoži ni nič kaj dobro, kadar joka in kadar ga mamica poljublja na vroče čelo, govoreč: "Vse se mi zdi, da ima£ vročino " Zdravniki imajo grdo navado, tla z mrzlimi rokami otipu vajo trebuh in pritiskajo rajno žličico človeku na jezik. Zat * si je to pot prizadeval skriti, da mu je slabo. Toda slabost, ki se ga je lotevala, in naročajoča vročica sta povzročili, da je tnkrat podlegal joku. Tal:o je skrbni mamici prišlo takoj na misel, da ga je polj ibila na čelo, nakar je bil Serpža, kakor bi trenil v postelji. Zelo slabo mu je bilo in v vratu ga je bolelo. Drugi dan je prišel zdravnik. Seveda je j čudno hitro, le sem pa tja se spet otipaval trebuh, seveda je kak gumb ui dal odpeti, vtaknil žlico v grlo iu Serjoža' "Tedaj tu pa le ne gre vse ;e seveda pri tem moral reči i gladko/' je pripominjal sočutja—a'*. Nato ga je začel zdrav-1 no start stric, nik obračati kakor slamnato I "To je eudno," je dejal Ser-lutko in hitro izrekel Serjoži | jož:» nejevoljen, "gumb je na popolnoma novo, doslej nežna-j vtra'ii, jaz sem pa spredaj."
no besedo: "Škrlatira! Skrlati- x~i -	i i -
,,, .	..	, ,	a dice se ni mogel zdrzati
ca? je za nirm vprašala mama .	, . , . ,. .
' n ,, . ... .;s:ne!ia. .Nato ie stric otipaval prestrašeno "I)a, io prikimal c? • - i i i -i \ i 1 ,	t* * •	- Ser,]ozo kakor zdravnik, toda
zdravnik. Potem ic z mamico	i i- . . ,
, . .	. „ . .. i mnogo boli nalahko in
od^ol iz sobe. — Ser.ioza je sli-
GROZEN PROFESOR
Serjoža je namršil temne o-bi vi, ki so bile šele nekak puli. 4 • < 'esn vsega ljudje ne pripovedujejo," je modro odvrnil Serjoža, "že stokrat sem odpiral usta, da so mi gledali v grlo. Še ko sem bil čistp majhen."
"Ne vem, ali ti naj verja-men."
Tu je Serjoža oprl usta in pomolil glavo pred starega strica: 14Na, tu imaš."
St'ic se je čisto nalahko dotaknil jezika, pogledal v grlo in ga polnalil: "Ti si pa res vrl dečko. Res, to znaš napraviti. Le zapri sr t usta. Ampak ljudje pripovedujejo tudi, da se ne znaš sam sleči.'*
"Kdo se ne zna sani sleči," |lo s >bo. kjer i< branil Serjoža. "Še čevlje j Ščip^ilnikom na
ji'le do val Nikolaja Vladiniirovi-ča, .aazvdnje pa ga je vprašal: "Striček, ali nisi inorda profesor
Nikolaj se je zasmejal in odgovoril "Ne dečko, jaz sem samo asistent Ko bom profesor, te bom že obvestil."
"Toda zagotovo," je zaklical Serjoža potolažen. "Tedaj ne bom hotel imeti s teboj posla. Profesorjev se bojim, biti morajo grozni ..."
Mama in Nikolaj Vladimiro-vič sta se smejala. Nikolaj in bil tako prijazen, kako star stric, ali zopern ni bil. Glavno na je, da ni bil profesor. Kmalu sta prišla v drugo bc-sedela teta s lpiiniivom na nosu. Mama in
......MKiliimiMMIlB^MSdt
POKAŽITE MLADINI
"Naše Najlepše
WT m f»
Kraje
8 7 UMETNIŠKIH FOTOGRAFIJ, ki predstavljajo lepote SLOVENIJE
Cena $ 1.—-
KNJIGARNA 'GLAS NARODA'
216 W. 18 Street New York

>:> jo
wm za vezeni." Ne da bi j Nikolaj Vladimirovič sta teti
i CT1M rtO i>A . 1___T _ . . . Y _ 1 _ _ . 1 _ ___ "	1 .
•akal p. živa starega strica se
.	I
.1" začel sam slačiti. Vsa je šlo
Š.il le d i sta se o nečem dogo-vannla. razumel pa ni l.iti be-<odo, -— ko pa sta se vrnila je zdravnik dejal:
*'Tam je seveda najboljša o-«-ki-ba. Hkrlatica prav za prav niti ni tako nevarna bolezen, prej so nevarne nje posledice. Pri tej priložnosti bo mogoče pokazati dečka profesorju Fila tikinu, on je tam najvišji načelnik
Zamišljeno in žalostno zroča je mamica objela Serjožo, in tra na vso moč stisnila k sebi. Toda doček je vprašal: "Mamica, k:1 j je to: profesor?"
"To jo tudi zdravnik, ljubček najvišji zdravnik," jc dejala mamica
iSerjoži je groza stisnua srce. Ko ;:c navaden zdravnik lahko povzroči toliko neprijetnosti, "•psa na] pričakujemo še od luijvišjorra zdravnika? V obupu se y> grenko razjokal.
Drug: dan so Serjožo zavili v vse motroče obleko in ga peljali tja, kjer ga je pričakoval grozni profesor. Za vrati, v svetli beli sobi, kjer je stala pisalna miza, stol, umivalnik in .čudna omara, je sedel neki «?tari stric. Imel je bele brke in bole lase, ki so obdajali ^olo lobanjo. Oblečen je bil v bel plašč. V sobi sta stala poleg starega strica še drugi stric in teta. Serjoži se je zazdelo, da je ravno stari stric tu najvišji gospod. Toda ta starec se je nasmihal tako prijazno in na licih se mu delale jamice sploh je b*l tako simpatičen in neškodljiv, da je Serjoža zaključil: "To še ni profesor."
"Dober dan prijatelj," ga je ljubeznivo pozdravil starec. "Kako li je na imet" "Serjoža — pa tebi T" "Mer.i je ime Nero." Vsi so se nasmihali. Serjoža pa sr je razsmejal naglas in kričal: "Ni res; Ni res! To je pasje ime. Strici in fantki imajo drugačna imena!"
"Serjoža," ga je karajoč o-TKunnila mama, stari stric pa jo jc prekinil:
"Kaj ti pa hodi na misel, da si bolar?"'
"Saj ne meni, to si je izmislil zdravnik in mama s svojo vročino."
"Aha, tako je to. Ali nekdo mi je povedal, ne vem, kdo je že bil, da nočeš pustiti, da hi li gledali v grlo."
toplimi
rokami. Potem so Serjožo spot oblekli. Naposled je dejal stari stric drugemu, ki jo stal polog njega: "Nikolaj Vladimirovič, prosim pojdite s tem dečkom mu infekcijski oddelek in uredite tam vse." Serjoža se je toplo poslovil od starega strica obljubil mu jo da ga bo pravočasno obvestil kadar bodo v vrtcu priredili zabavni večer.
Mamica jo vzela Serjožo v naročie"in odšla sta z novim stricem na hodnik. Toda tu nista ostala: marveč sta šla dalje. Serjoža, ki se je bil medtem umiril, se je začel zopet vznemirjati Previdno si je o-
"kaj naročala, nakar je slednji ii.lšel. Toda nova teta je nekako postrani gledala Serjožo, tako da j ' ta postal zopet nezaupljiv. "TVtka, ali si ti profesor V i" vprašal naposled, ko je zbral ves svoj pogum. Kakor vsi doslej so je tudi tota na-sniei.ni1:: in odkimala z glavo I ri Čem« t seje zalesketalo steklo ščipnbiika. Rokla je: "Ni-ein profesor. < V pa no boš priden ]»oveni profesorju." Serjoža jo skril svoj obraz na mamičiuih p'-sih. Mamica ga j«' božala po glavi in ga morila. "Zdravnica m* samo šali, Serjoža." Serjoža. j" bil zelo zadovoljen. Tudi novi teta ni bila profesor
Zdaj pa jo tetka dejala mamic«: "Takoj pokličem strežnico, ki ima službo, da v zame-
i	o vašeira viteza Očesova." jo dodala na glas. V sobo jo stopila nova teta strogega pogleda v be i ruti. Teta s ščipalnikom
ii	je nekaj pojasnjevala, in naročila mamici: "PoVlite s kole-ainjo Očesovo, da vas pripelje na pravi oddel«*k." Mamica ;jo šla novo teto, Serjoža pa so
(Nadaljevanje na 4. strani)
Rojak Feliks Benčič znani pekovski mojster, je bil par mesecev na oddihu v starem kraju in se je spet vrnil čil in zdrav v Broklvn. Prevzel je takoj pekarno in restavracijo na 2954 Fulton St., Brooklyn, N. Y. — Želimo mu obilo sreče!
★
V Clevelandu je preminula dobro poznana rojakinja Mary Beck, rojena Zupančič, v starosti 57 let. Doma je bila iz Kriške vasi, fara Višnja Gora na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 190*2.
DEMANT V SLEPIČU
K nekemu zdravniku v Jo-lianuesburgu je prišel te dni de-ilavec z bližnjih demantnih polj in se mil pritožil da ga silno boli v bližini želodca. Zdravnik jo srKJznal na prvi pogled, da ?rre za vnetje slopiča, ki zahteva t ikojšnjo operacijo.
Kratt k čas nato je bilo tudi /o vse pripravljeno za operacijo. A kako so se operaterji zamudili, .\o so našli v pacientovem slepiču velik krasen do-mant. Operacija jo prišla baš v zadnjem trenutku, da jo rao-yr rešila smrti. Toda večletne j'H'0. ker je bil demant pri delu izmaknil in pogoltnil, ga zdravniki niso mogli rešiti.
1936
SLOV ENSKO-AMERIK ANSK1
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV
ga danes.
Slovenic Publishing Company
216 Wert 18th Street	New York, N. Y.
ZAROČENCA
MILANSKA ZGODBS 1Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
105
Skoro ni bilo dneva, da se ne bi bil razlegel klic k orožju, češ da prihajajo <tlanchnehti,, po tej strani ali da so se "klobučki" pojavili na eni strani. Ob vsakem sporočilu je neimenova-nec razposlal ljinli na poizvedovanje in če je bilo treba, je vzel s seboj ljudi, ki jih je imel vedno za to pripravljene, in šel z njimi izven doline v tisto stran, odkoder je bila nevarnost napovedana. In bilo je to nekaj posebnega, videti krdelo ljudi, oboroženih od temena do ipe-ta in urejenih kakor bojna četa, a jjod vodstvom neoboroženega poveljnika. Največkrat pa so bili samo kurirji ali razpršeni plenitelji, ki so zbežali, še preden jih je mogel neimenova. nec presenetiti.
A ko je nekoč podil nekatere teh ljudi, da bi jih naučil ogibati'se teh krajev, mu je došlo spo-ločilo, da so napadli neko bližnjo vasico ter jo izropali. Bili so "laneknehti" iz raznih zborov, zaostali so, da bi plenili, združili se ter se nenadoma vrgli na ozemlja v bližini vojnega taborišča; izropali so prebivalce ter jim prizadejali vsakovrstne nadlege.
Neimenovanec je imel kratek ogovor na svoje ljudi ter jih povedel v ono vasico.
Dospeli so nepričakovano. Ko so lopovi, mi-
'sleči, da gredo samo na plen, videli, da so usi-pljejo nanje urejene in na boj pripravljene čc te, so se obrnili sredi plenit ve ter naglo odšli,* odkoder so bili prišli, ne da bi drug drugega čakali.
Neimenovanec jih je zasledoval lep kos poli, nato so jo s svojimi ustavil, malo počakal , ali so pojavi še kaj novega, ter se končno vrnil. Ko je šel zopet skozi rešeno vasico, je nepopisno ploskanje in blagoslavlja nje spremljalo rešilno krdelce in njegovega poveljnika.
V gradu ni med to slučajno nastalo množico po stanu, običajih, spolu in starosti različnih o-seb nastal nikdar kak pomembnejši nered. Xe-imenovanec je bil postavil na različnih mestih straže, ki so vse čuvale, da se ne zgodi kaj neprimernega, z ono skrbnostjo, kakšno jo vsakdo kazal v stvareh, o katerih mu je moral dajati račun.
Prosil je duhovne in najuglednejše može med pribežniki, naj krožijo po gradu in tudi sami nadzirajo. Tudi sam je krožil, čim češče je mo-
gel, ter se kazal povsod; a tudi v njegovi odsotnosti je že sam spomin na to, v čigavi hiši so, brzdal tiste, ki jim je bilo morda to potrebno. Sicer pa so bili to samo ljudje, iki so pobegnili in so bili torej v obče nagnjeni k miroljubnosti; mislim na dom in blago, za nekatere tudi na sorodnike in prijatelje, ki -so bili še v v nevai-nosti, od zunaj prihajajoče vesti, ki so tlačile duhove, so to razpoloženje vzdrževale in še ve dno ,večale.
Da ne bi jedli kruha zastonj, sta hoteli biti Neža in Perpetua zaposleni pri opravilih, ki jih je zahtevala tako obširna gostoljubnost, in to jima je jemalo dobršen dol dneva; ostanek sta preiklepetali z nekaterimi novimi prijateljicami ali z ubogim don Abbondijem.
Ta ni imel nič dela, vendar pa -e ni dolgočasil; istrah je bil njegov družabnik. Strah radi napada, mislim, mu je bil vendar prešel, ali če mu ga je še kaj ostalo, ga je ta gotovo manj vznemirjal ; kajti če je količkaj pomislil, je moral uvideti, kako malo osnovan bi bil.
Toda slika bližnje okolice, preplavljene na obeli straneh s sirovimi vojaki, orožje in obo-roženei, ki jih j«* vklel vedno krožiti, grad, takšen grad. misel na toliko stvari, ki so se v takih okoliščinah laliko vsak tronutok pojavile, — vse to ga jo tlačilo z nejasno, splošno, neprestano bojaznijo, ne glede na to, da ga jo razjedala misel na ubogi dom.
Ves tisti ča-, ko je bil v tem pribežališču, >,e ni nikdar oddaljil za >treljaj od njega, nikdar ni njegova no^a stopila na pobočje edini njegov sprehod ga j<* i vodil i/, gradu na pla-niŠČo ali zdaj na to, zdaj na ono stran gradu, odkoder je gledal dol po pečinah in globelih ter proučeval, je li mogoče napraviti kakšen -korak, je li kje malo steze, po kateri bi si v najhujši stiski poiskal kako skrivališče.
(Dalje prihodnjič.)
ZNAMENITI ROMANI KARU
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne Kotel biti z Mayem v "Padišakovi senci1' pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! 1
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr
Cena ........................1.50
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige, 698 rt rani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri šamarib; Med Jezldi
Cena .......................1.50
PO DIVJEM HITRDISTANC
4 knjige, 594 strani, s slikami
Vsebina:
Amadija; Beg lz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ........................1J50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Alad2ija; Koča v soteski; Mirldit; Ob Vardarjn	Cena ........................1.50
SATAN IN I&KARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina:
Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 We*t 18th Street
Izdajalec: Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena .......................3.50
V GORAH BALKANA	.«'
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanski svetnik
Cena ......................„L50
WINIiTOV	^
12 knjig, s slikami. 1753 strani S . /
Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-Či, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Bar; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
Cena _____________________3J0
Ž C T I
4 knjige, s slikami, 507 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot
Cena ----------------------.LS0
"Glas Naroda"
, New York, N. Y.



VARODl*
New York, Saturday, December 7, 1935
THE LARGEST SLOVENE GAILY IN U. V.
GREHI OČETOV
Roman v dveh zvezkih=---
Za Gl*s Naroda priredil I. H.
103
Vpadeni obraz z globoko ležečimi očmi je bil rumeno bled; samo na obraznih kosteh so gorele temno rdeče lise. Roke se nemirno pregibijelo. Neprestano se mu odpira in zapira levica, medtem ko desni kazalec tiplje po odeji.
—	Dobro, otrok moj, zelo dobro — mrmra foolnik, — samo ne prenagliti se, vedno počasi in ljubeznivo. Toda fis moraš prijeti, ker imamo g—dur.
Ko mu Nesti obnovi ledeni obkladek okoli čela,, se ji hoče braniti.
—	Toda, draga Regina! Pri vsej svoji srčni dobroti, da, si vendar malo čudna! Saj ven dar pri učenju, da, ne morem nositi klobuka! Vzemi mi vendar klobuk, je tako zelo težak. Nesti, pomagaj mi! Ne morem več--o-o-oh!
V	težkem vzdihu zamro njegove besede. Nekaj časa leži molče, toda vedno se mu premikajo ustnice. Nato pa zavzame njegov obraz izraz globoke skrbi.
—	Toda, Joža, nehaj vendar, Jo/a! Kaj ti je, da, storil nedolžni otrok ? Xe, ne, Marjeta, ne jokaj, tega ne morem gledati. Pridi, da, greva na solnee! Tam boš cvetlice — ne, ne, njega ne smeš videti — slišiš, kako šumi voda?
Vedno hitrejše so njegove besede in truplo so mu neprestano trese.
— Joža, tukaj, poglej, tukaj je še, da, prostor. Joža! Daj mi vendar svojo roko — sveti Bog — Joža, moj otrok!
Z grgrajočim krikom se dvigne bolnik iz blazin. Jasno življenje je v njegovih očeh, s katerimi se plaho ozira okoli sebe. Spoznal je oba, ki sta stala pred njim in dvigne proti njima svoje suhe roke.
—	Gospod Albert! In Nesti, moja dobra, dobra Nesti! Kje je Jozaf Povejte mi vendar, da živi! Rad bi jo videl. Kje pa so, da, moji naočniki! Nesti, daj mi vendar moje naočnike, da!
—'Njegov glas polagoma preide v mrmranje in ko pade V blazine, zopet stopi steklena otopelost v njegove oči.
—	In on — vidim oba, da, in lepa, bela obleka — g-dur, otrok, vzeti moramo fis, mesto je vendar tako lahko, s tretjim prstom — samo poglej, Regina, že prihajata. Kako me veseli, gospod Albert, da, imate prav, velik, slaven slikar. Sedaj slika podobo. To je bila moja misel, Mozart, veste, da, kako je svoj requiem — samo poglej, Regina, tukaj že prihajata! Toda nisi privezala klobuka. O, kako lepo, kak) lepo! Koliko je to moralo veljati — cr-dur, dragi otrok, g iur! In naprej, naprej, kaj vsi stojite, toliko ljudi ne smemo pustiti čakati. Prosim, prosim, da, kje se gre do orgel f Igram orgle, jaz sem oče — časti ne pustim — in tako strmo, tako strmo! Vlecite vendar! Vlecite, vlecite močnejše! Kaj pa je to — tipke — o, sedaj — kako lepo! To je njegovo najboljše, najkrasnejše, fuga iz njegove — to je nebeško veselje, vriskanje — to je zmaga, da, po boju — to je — človeška sreča.
V	nerazumljivem šepetanju se izgubi mrzlični govor. Telo mu je zlezlo z blazin, glava se mu je sklonila na ramo, roke se mu krivijo. Na njegovem obrazu počiva izraz srečnega miru. Padel je v nezavest. Tudi ne govori več.
Ko je opoldne zvonilo v cer kvenem zvoniku v solnčni zrak, je Ambrosius Barka skončal.
Zalita v solže kleči Nesti pred smrtno posteljo svojega očeta.
Riliard mu je zatisnil oči. Nato vzame vrtnico, ki je stala na oknu v sveži vodi, zlomi trnje s stebla ter vtakne cvetlico med otrpnjene prste mrliča.
Zdravnik nas zapusti.
Tiha, žalostna ura poteče.
Nato nekdo pride.
—	Koler!
Prestrašen stojim. Zdelo se mi je, da se je za leta postaral. Zmedeno mu vise lasje po bledem obrazu. Nekaj trenutkov molče obstane med vratmi, nato pa pravi::
—	Od zdravnika sem izvedel. Rad bi ga še enkrat videl.
Z nemim priklonom stopi Rihard k njemu in ga pelje v
tiho sobo. Ko vstopita, pride Nesti, skozi vrat?. Jokaje pade na stol.
Dolgo stoji Koler pred mrzlim profesorjem s sklenjenimi lokami.
Negotovih korakov pride iz sobe in obstoji pred Nesti.
—	Neznam nobene besede. Ne za vas in ne za sebe. Toda vi ste izgubili očeta. Sedaj *te sami na svetu. Dovolite tolažbo, da vam morem biti kot brtat.
Nesti močno strese glavo.
—	Ne potrebujem pomoči; znam delati.
Koler pokirna pred se:
—	Imate prav! Je tudi boljše tako. Moja roka prinaša nesrečo! — hi si zakrije obraz. Tedaj pa vidim na njegovi desnici sličen, tanek zlat prstan, kakoršnega je imela jazu. — Se eno prošnjo imam. In ne smete mi je odreči. U-moril sem jo. Njo in njega. Sedaj bom tudi smel skrbeti — za vse drugo.
Bolest mu zaduši zadnjo besedo. Ko se obrne, da bi šel, ne da bi čakal na odgovor, hiti Nesti za njim ter mu istegue roko. Koler je prime, rekoč: "Hvala vam!"
Naslednjega večera so ju odnesli k večnemu počitku, očeta in hčer v skupni grob. Koler je preskrbe! vse. K pogrebu ga ni bilo. Tudi Nesti ni bilo Moja mati jo je vzela k sebi v hišo, da ji je bila prihranjena zadnja bolečina. Šele ko se z Riliardom vrneva s pokopališča, je izvedela, da je bilo žalostno delo opravljeno.
Takoj naslednji dan se je hotela odpeljati v Berlin. Tega pa ji nismo pustili. Rihard se ji ponudi, da gre v Berlin in preskrbi vse, kakor želi Nesti. Medtem pa naj bi ostala pri moji materi, dokler se ne pomiri.
Z večernim vlakom se Rihard odpdje. Prigovarjal sem mu, da svoj odhod za nekaj dni odloži, da bi bil navzoč pri prvi obnovi svojega dela.
Rihard pa je zmajal z glavo.
—	Ne! Sam sebi služim najboljše, če služim mrtvemu, ki mi je bil drag.
(Dalje prihodnjič.).	J
Iz Slovenije.
PRED VINICARIJO GA JE USTRELIL
CELJE, 22. nov. — Pred petčlanskim senatom se je zagovarjal danes 62 letni posestnik FraTic 01 up iz Klekočovnika v kozjeskem srezu zaradi uboja. V torek 8. oktobra v mraku je Franc Olup pred svojo kletjo v prepiru udaril svojo ženo s palico. V tem je prišel Josip Žgaj-ner, ki se je ravno vrnil z dela in imel za pasom privezano kladivo. Pozval je Olupa, naj pusti ženo pri miru. Olup ga je |zavrnil, nakar je odšel Žgajner k sosedom Praliovim. Olup je Šel v klet po železne vile, stopil na prosto in zaklical Žgajnerju. naj se zdaj vrne. Zgajner se je žaro? vrnil in Olup ga je udaril 7. vilami čez ramo. Žgajner mu ;je izdrl vile iz rok in jih odno-sel k Praliovim, Češ, da jih bo izročil na orožniški postaji.
V tem je začel Olup izzivati Žgajnerja in ga klicati na ko-ražjo. Žgajner je stopil z vilam: v rokah proti Olupu. V tem pa je Olup s samokresom dvakrat ustrelil na Žgajnerja in «ra zad«'l v* vrat in «rrlo. Zgajner je po devetih minutah izdihnil.
(Vup je priznal dejanje, zago-varjal pa se je s silobranom. Obsojen je l>il na 2 leti robije in izgubo častnih pravic za dobo d veli let t^r na plačilo po v procaine v znesku 1000 Din.
• - - - POJDITE IN PREŽIVITE
BOŽIČ
v JUGOSLAVIJI
Parniki iz New Yorka:
12. decembra.
Hansa.
Europa is. decembra
Elcspresni vlak ob parniku EUROPA v Bremerhaven vam jamči udobno potovanje v Ljubljano.
Istotako točne železniške zveze iz Cher-bourga in Hamburga.
Veliki kovčegi čekirani na krovu parnikov do Ljubljane — po $6.50 od kovčega.
SHIPPING NEWS
14. decembra: Washington v Havre Lafayette v Havre Aquitania v Cherbourg Kuropa v Bremen Rex v <icuoa
US. decembra:
Oolite d i Savoia v Genoa
V A 2 N O ZA

CE SE NE MORETE PODATI NA TO VOŽNJO, NAJ VAS SORODNIKI OBIŠČEJO
DVA MRTVA V PO-TOKU
KOČEVJE, 20. nov. — Po-j sestnik Miha Špilejič iz Špiriči pri Far> se je proti večeru vračal domov in opazil, da leži v potoku Orivačkem jarku moško trup1 o. Takoj j«1 obvestil o-rržnike, ki so truplo izvlekli iz vode in v pokojnem spoznali] posestnika Bauer ja iz Ograje pri Fari. Zdravnik je pri raz-felesenjn ugotovil, da Bauer ni umrl nasilne smrti. Sorodniki 1 ga pogrešali že H dni. Ker je b:l malo slaboumen, so me-J PTUJ, 21. nov. — V nedeljo nili, da se je spet šol v gozd po- ponoči je zažarelo nebo nad Sv. tikat. Siromak pa je zašel in s Lovrencem na Dravskem polju, strmega brega padel v potok, i )kr<-g pol ene ponoči je opazil iz katerega se ni mogel rešiti. Šterbak Vincene, posestnik pri Star je "oil 85 let.	, Sv. Lovrencu, da je v plamenu
že ves zadnji del neke kolarni-ee. Pričel je buditi stanovalce
Za pooblastila vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta.
NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnjš opomine in račune smo razpo shili za Novo leto t n ker bi želeli, da nam prihranite toliko ne-potrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali pa plačajte našemu zastopnikti v Vašem k~aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, kojth. imen« so tiskana z aebelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nosi h rojakov naseljenih.
CALIFORNIA :
San Francisco. Jacob Lauhte
COLORADO:
Pueblo. Peter CuUg. A. SaftW Walsenburg, U. J. 6a?ak
HAMBURG -AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
INDIANA:
Indianapolis,
Fr. Zupaueic
57 BROADWAY — — —
NEW YORK
VELIK POŽAR PRI SV. LOVRENCU
MARIBOR, 20. nov. — V tako imenovanem Aninem potoku, ki loči nasebni Vrhdol in Hrast je nad Pekrami, so našli včeraj nrtveca, v katerem so spoznali posestnika Alojzija Puseljea iz Lohnice, ki je bil
m reševati živino. Ogenj se je širil z veliko naglico in plameni so objeli tudi gospodarsko poslopje ter stanovanjsko hišo.
Po zaslugi požrtvovalnih gasilcev iz Sv Lovrenca so stano-
zapcslen pri sekanju drv v gozdu nad Hrastjem. Domov gre-	vanisko ljjšo deloma rešili. Vso de mu je najbrž spodrsnilo in	škodo cenijo na 80.000 D, zaje strmoglavil v potok, kjer je	varovalnimi pa znaša le 62,000 nezavesten obležal in utonil.	Din.
VOJNA V ABESINIJI
Vzroi: požara je nepojasnjen. Dek i Lamberger Amalija in Katarina, ki sta snažili prostore, ki je bila ravno sobota, in šli spat šele opolnoči, dotlej nista opazili nič sumljivega. Požar je povzročil med vaščani imogo strahu, saj bi bil laliko usoden za dobršen del vasi.
HUDA NESREČA V KAMNOLOMU
SEVNICA, 19. nov. — Blizu Sevnice leži malo zašel je Orehovo, kjer je moderen kamnolom podjetja "Labor/' Toliko je naročil, da morajo delati de-lnvei tudi ob nedeljah. Gramoz razvažajo v vagonih po vsej državi.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
ze. prestrašen ie vprašal: "Tet-ka. li si gotovo profesor?"
"Neumnost, kako naj bom jaz profesor?
kako Sedi, kakor
fy
se
=podobi. Tako. Njuša," je za-Prete-do nedeljo pa se je zgo- klicala, "Že grem, že grem", sr dilp v tem kamnolomu Inula ne-1 jo oglasila iz nekega kota neka sieča. Med drugimi je bil pri | teta. ki je Serjoža doslej ni vi-
1; o panju gramoza zaposlen tudi^lt 2'1-letni samski delavec Martin
Kjerkoli .so mogli, <o Italijani zasedli in zastražili ozke prehode, skušajoč se ubraniti nevarnosti, ki jim preti od Abesineev. Na sliki vidite štiri Eritrejee (afriške domačine) na opazovališču.
Vovk iz Šmarja pri Jelšah. Padel r.iu je težak kamen na glavo, ki je priletel iz vrhnje terase. Ponesrečeni se je takoj onesvestil, izgubil ravnovesje ter padel 15 metrov globoko v prepad. Obležal je s hudimi poškodbami po glavi in telesu.
ki pa je bila takoj pri po>-tel i'. Tudi ta teta j«1 imela belo ruto. Njen obraz pa je bil hudoben. Prva teta ji je odstopila mesto pri Serjoži in ji ukazala: "Preobleči ga. Takoj ga zapi-Š«-m in j ivitn sestri u pravi tel j i-ci." Po teh besedah je odšla.
GROZEN PROFESOR
Nadaljevanj?. s 3. strani.
zopet stisnil z obrazom k mami. Kmalu so prišli v veliko sobo, kjer je stalo mnogo postelj. Teta z ruto je stopila k eni izmed post -lj, jo odgrmila in rekla: "Senile ga položimo. Poslovita so in . . " Mama je stisnila Serjožo k sobi, ga poljubila in pcšepetala, ne ga da je pogledala: "Ostani tu nekaj časa, Serjoža — takoj se vrnem — urrem samo po časopis." Preden je Serjoža utegnil zajokati, so nv.i solze zalile oči: "Mamica, kam greš?" jc zaklical na g'as. "Mamica, mama!"
"Ne kriči", je strogo dejala teta z ruti), "tu je treba poslušati.* ' Serjoži so se ustavile sol-
Nova. hudobna teta pa je pristop,la in brundala. "Preobleči ga, odnosi to, očisti ono. Tu v->i samo ukazujejo." Začela je Serj r/'\ slačiti plašček pri tem pa se je Serjoži na leva roka zataknila v rokavu. Teta jo jo brezbrižno izvlekla. Serjoža je pri tem vzdihoval: 'Kaj jo to?' era je karala teta "nisi doma. d rasi moj. Pazi." Serjoža si ni upal ugovarjati samo misli si jo- "To jo tedaj profesor. Zda i sem mu padel v roke." Pustil io. «!a mu oblekla široko belo -rajco, tiho legel in zaril obraz v blazino.
ILLINOIS:
Chicago. J. BevClC, J Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicero In Illinois) Joliet, Mary BambUh. JoBeph vat
La Salle, J. Spelicb Mascoutab. Frank Augustln North CbU-ago, Joie Zelen* KANSAS:
Glrard, Apnea Motnlk fansas City. Frank Žagar MARYLAND:
Kltzmlller. Fi. Vodoplvec Steyer. 4- feme (za Poena. W. Va. In Md.) MICHIGAN:
Detroit. Frank Stnlar » MINNESOTA: J Cbisholm. *"rank Goula I Ely. Jos. J. Peshel 1 E velet h, Louis Qoaie Gilbert. I.ouia Vessel Hibblnf, John PovSe Virginia. Frank Hrvatlcb
Montana: Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa NEBRASKA:
Omaha. P. Broderirk NEW YORK:
Gowaml*. Karl Stmlaha Little Falls, Frank Mum OHIO:
Barherton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chas. bar-linger, Jacob Reauik. John SlapV-k Girard. Anton Nngode Lorain, Louis Balant, John ie
Warren, Mrs. F Rarhai Youncstown, Anton KtkeU OREGON:
Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Claridge. Anton Je-lna Conemaugh. J. Brezovec Export. Lonis Supanflt Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensburg, Frank Novak Jobnstown, John Polanta Krayn. Ant. Tau2elj Lozerne, Frank Ballocli Manor. Frank IVmshar Midway. John Žoat Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Srhlfrer West Newton, Joaeob lovan WISCONSIN • Milwaukee. West Alils. Frank Ako* Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Looli Taoehar DiamondvlUe, Joe Rollcb
Vsak zastopnik Iz* to. katero Jo prejel, kom toplo
t potrdilo za »vo> Zastopnike. .*J»
UPRAV 4 '*GLAS NARODA"

1IBMHIII'
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUBJtAU H« VMI llth BTBBR NSW TOIK. N. T
FJllTI NAM ZA CKNS VOZNIH T J* PO V. R>-EKRVACUO KABIN, IN POJASNILA EA POTOVANJI