http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si t6Cj D Ì k ČETRTEK, 19.MAREC 2009 / ŠTEVILKA 800, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 800 1984-2009 25 GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GUD MILANIČ DUŠAN S JP. um'.diptinigradb. gsm 041 633 987 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 ® srnobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC D 'r'd JL_________ji Ljudje in mandrač Čeprav so me upokojili me niso čisto umirili. Upokojenci me že lovijo, ljudje s problemi me morijo, na Rdečem križu vsi skrbijo, dohtarji pa mi grozijo. Ampak jaz se še ne dam in pripravljam nov seznam same teme za Mandrača, čeprav me tam nihče ne plača. Ta pesem pa je tu zato, ker je Mandrač številka 800. Pišem anonimno, delujem destruktivno Zadnje čase so se anonimke razmnožile kot gobe po dežju in težko se je otresti vtisa, da gre za organizirano prikazovanje nepravilnosti, zlorab in skorumpiranosti lokalne oblasti. In čeprav je kakšna zelo atraktivna, se urednik ne sme spozabiti. Novinarstvo namreč ni prodajanje krompirja na tržnici. (Mef) Prepoznavna je strategija socialno politične in pravne destabilizacije Slovenije, po načelu čim slabše je, čim slabše so razmere, tem lažje bomo osvojili oblast. In to ne na volitvah, ki so demokratična forma prehoda oz. osvajanja oblasti, ampak z anonimkami, s civilnimi iniciativami, s parastrukturami, z manipulacijo z ljudmi, z nacionalno nestrpnostjo, s ksenofobijo, tudi z zametki fašizma. Ustanavljajo se antikorupcijske lige, namesto da bi se poskrbelo v parlamentu in v vladi in v strankah, da se v funkcijo postavi organe pregona, ki bi mo- rali razkrivati nezakonita in družbeno nesprejemljiva dejanja. Milan Kučan - O sredstvih, ki jih demokracija ne pozna: diskvalifikacija in potem likvidacija, tudi fizična (23. februar 1994) Če ga nebi bilo več, bi se zdaj obračal, ker pa je še vedno tukaj in še vedno vpliven bomo rekli, da ne more verjeti, kaj se je pripetilo tej naši deželi in temu našemu novinarstvu. Polpismeni ljudje po nareku pišejo anonimke, ki jih novinarji prejmejo, popravijo slovnične napake in objavijo kot polresnico, saj je po novem polresnice dovoljena in se šteje kot resnica in “nikom ništa”. Tudi v uredništvo Mandrača prejmemo večino anonimk, ki zadnje čase polnijo različne lokalne in celo nadlokalne medije. In čeprav nas včasih ima, da bi katero objavili, ker bi gotovo pritegnili bralce, tega ne naredimo. In tudi ne bomo, ker je za nami 799 številk tednika, ki noče biti zgolj destruktiven ampak želi dobro tej Izoli. V večini primerov pisce anonimk namreč poznamo in res niso vredni medijske podpore. tel- Niti IPA8 ne more do živega vili na Tomažičevi 1, ki je zaščitena kot kulturni spomenik in tako izvzeta iz območja načrtovanja novega turistično apartmajskega kompleksa. Še sreča, saj takih ne delajo več. IV/l 0X0 IX/1AXX 05/ 64042 53 • Industrijska 11 • Izola @ BANKA KOPER Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba komunala izda - isola PONEDEUEK-PETEK: 8.00 - 17.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882 (24 UR) tel: 041/ 650 375 Pogrebna služb SLEPI IN GLUHI Poročilo, ki se ga izogibata stara in nova občinska oblast Iz poslovnika NO Občine Izola: Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskem svetu in županu o svojih ugotovitvah in opažanjih ter danih priporočilih za odpravo nepravilnosti ali izboljšanje poslovanja. Od zadnjega poročanja je v Izoli minilo že vsaj 20 mesecev. Magister Mitja Podgornik je upokojenec. Torej ima dovolj časa, bi rekli zlobneži, sam pa pravi, da mu ga tudi zdaj zmanjkuje. In, ko smo ga želeli povprašati o nastajanju izolske turistične strategije je pogovor nanesel na čisto drugo temo, ki ga očitno obremenjuje že nekaj časa. Namreč, potem ko je z enostransko prekinitvijo pogodbe s strani nekdanje županje Brede Pečan ostalo nedokončano njegovo delo pri pripravi turistične strategije, se velikokrat obregne tudi ob svojega nekdanjega sodelavca, Alojza Pečana. Tokrat ga je zmotilo Pečanovo pismo, ki je bilo pravzaprav reakcija na urednikovo razmišljanje, da se mora vsak človek enkrat pač umakniti "s scene”. In tudi Mitja Podgornik je takoj imel pripravljen odgovor. - Alojz Pečan pravi, da je bil ves čas kar je delal v TGZ g.i.z. nadzorovan s strani občinskega Nadzornega odbora. Po njihovi prijavi davčni inšpekciji za revizijo delovanja s posebnim poudarkom na preverjanju upravičenosti potnih nalogov, jih je davčna inšpekcija pregledala in v svojem zapisniku ugotovila, da niti v enem primeru ni prišlo do oškodovanja javnih sredstev...” In kaj je v tem primeru “polresnica”? Pisec odgovora skuša namreč s tem, da oceno svojega vodenja TGZ in turističnega društva osredotoči le na potne naloge in z njimi povezane ugotovitve davčne inšpekcije, pozornost bralca preusmeriti iz celote (smotrnost porabe proračunskih sredstev in poročilo Nadzornega odbora nad delovanjem TGZ) na njen marginalni del (potni nalogi in davčna inšpekcija, ki se spušča le v pravilnost izpolnjevanja potnih nalogov, nikakor pa ne v smotrnost in koristnost potovanj). Pisec se torej s preprostim trikom izogne omenjanju ugotovitev Nadzornega odbora in tako ta del resnice ostaja skrit. - Seveda nas je zanimalo, kateri del “resnice” je ostal skrit. - Več kot očitno skuša Alojz Pečan prepričati bralce (volilce), kako je bilo v času njegovega vodenja TGZ pod okriljem županje Brede Pečan odlično in neoporečno, sedaj, pod novim vodstvom in županom pa gre vse narobe in po zlu. O tem smo v medijih leta 2006 lahko med drugim prebrali: Poročilo Nadzornega odbora, obravnavano v letu 2006, n.pr. med drugim navaja: “Turistična taksa se zbira na “fiktivnem” računu Zavoda za turizem.” Poročilo ugotavlja, da se proračunska sredstva brez razpisov usmerjajo na račun podjetja TGZ Izola g.i.z. (op.a.: ki ima, tudi danes, svoj “fiktivni” sedež na naslovu Veliki trg 11 v Izoli) in se preko zelo realne proračunske postavke imenovane “transferji neprofitnim organizacijam” prelije več desetin milijonov (stotisoče Eur) tolarjev iz proračuna na račun TGZ... Poročilo Nadzornega odbora, ki opozarja na spornost vsega tega dogajanja, bivši direktor TGZ Alojz Pečan preprosto opredeli kot “zavajajoče”, bivša županja Breda Pečan pa predlog, da naj posamezne sporne primere pregleda še računsko sodišče, zavrne z utemeljitvijo, da bi na vrsto prišli šele čez 15 let (Primorske novice, 24.julij 2006, str.7 - Luknjičavo delovanje). Županji je pri tem stopil ob stran podžupan in predsednik Sveta za turizem Branko Simonovič, ki občinske svetnike skuša prepričati, da Nadzorni odbor nima pravice opravljati nadzora nad porabo občinskih sredstev v TGZ Izola. Alojz Pečan svetnikom še zagotovi, da niti tolar ni bil nesmotrno porabljen, zavrne vse sporne ugotovitve, potni nalogi naj bi bili le “evidenčni”, predstavitve projektov svetnikom naj ne bi bila običajna praksa... In potem vse tiho je bilo. - Torej trdite, da je bilo prelivanje sredstev iz občinskega proračuna nezakonito? - Občinski svet in Nadzorni odbor nista nikdar analizirala in ugotavljala smotrnosti porabe stotine tisočev Eur, ki so se prelili iz občinskega proračuna na TGZ. Pač pa je to bilo izvedeno v sklopu analiz stanja pri projektih Phare/Interreg, izvedenih v obdobju 2002-2006. Analiz torej, ki so bile namenjene tudi procesu strateškega planiranja razvoja in organiziranosti turizma v Izoli. Vse to je bilo predmet nadzora Nadzornega odbora, ki je občinski svet seznanil s svojimi ugotovitvami. Ob obravnavi poročil Nadzornega odbora je bilo Bredi Pečan kot županji postavljeno vprašanje, zakaj Občinski svet ni bil z rezultati seznanjen. V medijih je bilo zaslediti odgovor Brede Pečan: “Obravnaval jo je odbor za gospodarstvo in finance, ki je ugotovil, da ne ustreza merilom odbora. Zato jo niso dali v obravnavo občinskemu svetu”, je vzroke za skrivnostnost njene vsebine pojasnila županja Breda Pečan. In odgovor Alojza Pečana na vprašanje svetnikov, zakaj rezultati projektov Phare / Interreg niso bili predstavljeni: “ to ni običajna praksa...” (Primorske novice, ponedeljek, 13.februarja 2006). - Ali je torej sploh kdo obravnaval poročilo Nadzornega odbora? - Ne in očitno, kaj zato, če se je izkazalo, da odbor za gospodarstvo in finance v resnici teh gradiv nikdar ni ne prejel in ne obravnaval in da je predstavitev rezultatov EU projektov ne le običajna praksa, temveč celo pogodbena obveznost. In na kaj kažejo analize iz zgoraj omenjenih projektov za obdobje 2002 - 2004? Naj mi Alojz Pečan ne zameri, ker se poslužim njegovega stavka (Mandrač, 12. feb. 2009 v članku z njegovim podpisom ) : ... KOLIKO DENARJA JE BILO NEGOSPODARNO ZMETANEGA SKOZI OKNO???... Le, da bi tu lahko stavek zaključili s tremi klicaji. Žal pa zapravljeni denar ni edini problem. Analize kažejo, da so še bolj negativne posledice za izolski turizem to, da so drage in neustrezne promocijske aktivnosti TGZ prispevale k temu, da je trend razvoja turizma bil usmerjen v smeri nizkocenovnega masovnega turizma, kar ima za Izolo lahko le negativne posledice. - Vem, da že nekaj časa prosite in zahtevate, da ta vsebina pride na dnevni red seje občinskega sveta. - O vsem tem na nobenem organu ni bilo izrečene niti besedice. Ne takrat in ne danes ! Prepovedana tema! Le volilni cirkus z vedno istimi protagonisti se ponavlja. Ve se, da so (izbrani) izolski politiki neformalno zelo dobro organizirani in delujejo po načelih tajnih društev, nekako tako, kot to opisuje znana zgodba o tajnem društvu PGC. Le, da se člani tega društva ne ukvarjajo z zbiranjem risalnih žebljičkov, kot so to počeli PGC-jevci. V veliki meri krojijo usodo razvoja Izole in z Izolo počnejo kot svinje z mehom ter pri tem predvsem sledijo lastnim interesom. Glede na svojo usposobljenost in posledice njihovega “vladanja”, bi za Izolo bilo verjetno veliko bolje, če bi se ukvarjali in se igrali le z risalnimi žebljički... ur Glede na to, da marsikateri bralec potarna, da ne razume vsega, kar je zapisano, nekaj pojasnil: TGZ Izola g.i.z. pomeni Turistično gospodarsko združenje, gospodarsko interesno združenje, ki so ga ustanovila na osnovi Zakona o gospodarskih družbah podjetja v zasebni lasti, izobraževalne institucije in občina Izola. Zavod za turizem je javni zavod, ki ga je na osnovi takrat veljavnega Zakona o pospeševanju turizma kot lokalno turistično organizacijo ustanovila občina Izola. Organ upravljanja zavoda naj bi med drugim bil tudi Svet za turizem, ki bi bil zadolžen tudi za strategijo razvoja turizma v Izoli. Občina Izola namenja sredstva v okviru ustrezne proračunske postavke (TiC - informacijski center, promocija,...), ki nato po zapletenih poteh končajo v TGZ, kjer o vsem odločata upravni odbor in direktor. Proračunska postavka jetorej Zavod za turizem, TGZ pa boste, kljub temu, da tam konča ves denar, v proračunu zaman iskali... MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. vi vvnitM' 3 Četrtek, 19.marec 2009, št. 800 ---------------------------------------------------------------Gradnje Ben, ne stri nč pero, jest štalu zeprem u deveti Tako je povedal kmet iz Rižane predtsvanikom železnice, ko so mu povedali, da bo šla železniška proga prav skozi njegovo štalo. Nekaj podobnega se zdaj dogaja z izhodom hitre ceste v Izoli. Kopači in buldožerji so že pred Stavbenikom, dogovora z občino pa še ni. Dogovoriti bi se morala seveda Stavbenik in Občina Izola, toda pogovori so se dogajali tako neorganizirano, da je bilo prvo srečanje med direktorjem Primorja in županom občine Izola menda šele pred slabim mesecem. Pa se imata o čem dogovoriti. Namreč, izhod oziroma izolski priključek hitre ceste je, vsaj po načrtih, speljan točno po dvorišču podjetja Stavbenik in dobesedno prepolovi njihov obrat, saj bi betontarna na zahodni strani ostala dobesedno odrezana. To že vsaj dve leti vedo odgovorni na Stavbeniku in odgovorni v občini Izola, vendar se do nedavnega ni zgodilo nič konkretnega. Kot je povedal direktor Stavbenika, Peter Fabiani, so že nekaj časa spraševali ali bo končno organizirano uradno srečanje med predstavniki občine in Primorja, da bi začeli postopke za eventu-elno selitev proizvodnje. “Vsi so bili sicer nenehno za pogovore. pravi sestanek pa so sklicali šele pred dobrim mesecem. Direktor Černigoj in župan Klokočovnik sta se uradno dogovarjala o tem kako rešiti problem in zdaj smo mi naročili izdelavo študije, ki bo pokazala, kolikšna poslovna škoda bo nastala s tem posegom in z morebitno selitvijo proizvodnje, ter kje sploh so možnosti za selitev te proizvodnje- Za POSLANSKI DIALOGI Poslanec Franco Juri in Občinski odbor Zares-Nova politika Izola vabita na posvet SLOVENIJA in HRVAŠKA: JE MOŽEN KOMPROMIS? V ponedeljek, 23. marca 2009, ob 18.00, Manziolijevi palači v Izoli O perečem vprašanju, ki obremenjuje že tako zapleten krizni čas, se bosta soočili dve vplivni osebnosti slovenskega in hrvaš-ko-istrskega političnega prizorišča, in sicer IVO VAJGL (predsednik odbora za zunanjo politiko v državnem zboru Republike Slovenije) in IVAN (NINO) JAKOVČIČ (predsednik (župan) Istrske županije (Hrvaška). Pogovor bo vodil poslanec Franco Juri. izdelavo te študije potrebujemo še slab mesec dni in ko bo narejena jo bomo ponudili občino kot eno od rešitev problema.” Vprašanje “iz baze” V uredništvo smo prejeli vprašanje na katerega ne znamo odgovoriti. Glasi se tako-le: Pišemo Vam v upanju, da bomo preko vašega časopisa dobili odgovor. V Uradnih objavah št. 4 je Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Izola. Zanima nas, ali so po 3. členu tega odloka, dolžni plačevati nadomestilo tudi uporabniki, ki so na kmetijskem, ne na stavbnem, zemljišču, postavili nelegalno gradnjo, in če, za kakšen tip gradnje je potrebna prijava. Kdor ve naj pove! Ciciolimpiada italijanskih vrtcev 150 otrok italijanskih vrtcev se je danes srečalo na osmih “IGRAH PRIJATELJEV”, ki jih organizira izolski italijanski vrtec. V telovadnici osnovne šole “Dante Alighieri” so se telovadci iz Kopra, Pirana in Izole zabavali na poligonih in raznih gibalnih igrah, saj ravno igra je tista, ki omogoča spoznavanje vrstnikov, pridobivanje strpnosti, tovarištva in občutek za sodelovanje. Srečanje so zaključili s pesmijo in z obljubo, da se čez leto dni spet srečajo. A.Klemenc Vse najboljše Mandračevci Nismo samo mi Mandračevci, ki javno za napovedi, časopisu. ‘ re m se Kaj v Mandratevci ste tudi lasem uga imate naročenega ali ga kupujete v kioskih. 800 jih je že bilo in ko jih bo 1000 bo fešta. Vpis v OŠ z italijanskim učnim jezikom La Scuola elementare Dante Alighieri rende noto il seguente AVVISO Le iscrizioni alla Scuola materna l’Aquilone per l’anno 2009/2010 sono aperte fino al 31 marzo 2009. I genitori interessati possono richiedere informazioni al numero 6625240 o rivolgersi in segreteria durante l’orario d’ufficio. Osnovna šola Danteja Alighierija Izola OBVESTILO Starši lahko svoje otroke za šolsko leto 2009/10 vpišete v Vrtec L’Aquilone do 31. marca 2009. Za dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu na št. 6625240 ali neposredno v tajništvu šole med uradnimi urami. Intervju Zaradi dobička moramo državi vrniti 11 tisoč Eur Tako pravi v.d. direktorica izolskega Zdravstvenega doma, Gordana Kalan Živčec, kije prevzela funkcijo potem, ko je odstopil dotedanji direktor Evgenij Komljanec. Njen prihod je sprožil precej različnih reakcij, delno tudi zato, ker je sovpadal z njenimi nastopi v funkciji predsednice Zdravniške zbornice Slovenije. Prav je, da jo spoznamo. Torek je, ura je nekaj po deseti zvečer in v ambulanti za nujne primere se pogovarjam z v.d. direktorico izolskega Zdravstvenega doma, Gordano Kalan Živčec. Za pogovor sva se dogovarjala zjutraj, ko je bila na nekem sprejemu v Ljubljani, potem je dogovor potrdila z Ministrstva za zdravje, na koncu pa sem moral še počakati, da odpravi še pozne večerne paciente v ambulanti. Videti je zelo budna, očitno ima res veliko energije, čeprav nima več dvajset let ampak je za njo kar bogata zdravniška kariera. Poleg te ima še funkcionarsko kot predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, hkrati še predava in zdaj tudi začasno vodi izolski zdravstveni dom. - Direktorsko funkcijo ste prevzeli od dolgoletnega direktorja Evgenija Komljanca. Kakšna je vaša prva ocena stanja te pomembne izolske zdravstvene ustanove? - Prva slika je bila zelo dobra in tudi predstavljena je bila tukaj zelo dobro, potem ko raziščeš tudi ostale stvari pa se začne mozaik prave podobe sestavljati. Tisto, kar me veseli na kar sem zelo ponosna je kolektiv, ki ga tvorijo visoko motivirani ljudje, ki si zelo prizadevajo, vendar pa njihovo delo ni bilo ustrezno nagrajeno, ne s pohvalami niti s finančnimi vzpodbudami. Vedno pravim, da sem imela izjemno srečo, ker sem več kot 18 let delala v zdravstvenem domu v Ilirski Bistrici, v nekem dokaj zaprtem okolju, kjer sem imela neposreden dober odnos z bolniki, ki jih zdaj kar pogrešam. - Prvi vtis je bil dober, kaj pa nadaljevanje? - Zanimivo je poslovanje zavoda, saj je moj predhodnik rad govoril o nekakšnih pozitivnih dobičkih. Glejte, javni zavod ni podjetje, ni gospodarska družba in sredstva, ki jih pridobi so namenjena tako uporabnikom kot izvajalcem. Slednjim tako, da se prepozna njihova delovna uspešnost, uporabnikom pa tako, da so zagotovljene vse tiste storitve, ki jih lahko zagotavlja javni zavod. Ustvarjanje dobička v javnem zavodu je po moji oceni škodljivo, če nič drugega zato, ker smo zaradi takšnega ravnanja letos plačali davek na dobiček, kar je velika škoda. Enajst tisoč Eurov zdravstvenega denarja bomo dali državi nazaj v proračun, čeprav bi ga z boljšimi odločitvami lahko namenili, lokalni skupnosti, ki je zdaj še nimamo. Lahko bi nagradili koga izmed več kot 80 zaposlenih, ki so to zaslužijo in občanom Izole ponudili kakšno storitev, ki bi jo vsaj delno lahko dobili prav iz tega naslova. Strokovnih kolegijev ni bilo - Izolski ZD združuje tako zasebne zdravnike s koncesijo kot tiste ki so v službi v javnem zavodu. Kakšen je položaj enih in drugih in kakšni so odnosi med njimi? - Koncesionarji so zdravniki javne zdravstvene službe in niso zasebniki, ki so na trgu. Prvi vtis, ki sem ga dobila, je zelo pozitiven. Zelo dobro sodelujejo med seboj, predvsem zato, ker so takšni ljudje in jim ni bilo težko sodelovati med seboj. Vsi smo del te javne zdravstvene mreže in moramo sodelovati med seboj, zato sem posebej vesela, da smo skupaj na zdravniških sestankih in si pomagamo med seboj. - Tega menda doslej ni bilo? - Menda tega res niso imeli, kar se mi zdi nezaslišano. Zdravniki imamo tradicijo medsebojnega komuniciranja na zdravniških sestankih, ki so namenjeni izmenjavi izkušenj in vesela sem, da je ta način dela zdaj zaživel. Imeli smo že nekaj sestankov in tako vsi spoznavamo ta naš zavod, razmišljamo o razvoju in si delimo izkušnje. To je pomembno tako za strokovno delo zdravnikov kot za čisto organizacijske odločitve. O javni zdravstveni mreži - Koliko zdravnikov dela v zdravstvenem domu in kakšno je razmerje med tistimi z zasebno prakso in tistimi v javnem zdravstvu - Od splošnih zdravnikov so to dr. Dernikovič in doktor Pešič, ki sta koncesionarja, potem so dr. Pejič, dr. Mrkajič, dr. Diraka Rehak in dr. Prelčeva ter dr. Gregorič, ki je zdaj v domu upokojencev, ki so zaposleni v javnem zavodu. Poznam seveda vse, nekatere pa sem poznala že pred tem. - Kateri od teh zdravniških praks ste vi bolj naklonjeni? - Koncesionarstvo je neposredni del javne zdravstvene mreže, zasebno zdravstvo pa je nadgradnja te javne zdravstvene mreže. Država ne more nikoli zagotoviti državljanom vseh zdravstvenih storitev, ki jih zdravstvo lahko ponudi. Težava pri nas je, da politikanti, ne politiki, uporabljajo to zmešnjavo javnosti na tak način, da diskreditirajo tudi tiste, ki so del javne zdravstvene mreže in ki prispevajo vel del svojega dela in znanja ter denarja za razvoj javne zdravstvene mreže. Zato podpiram koncesionarstvo v urejenem okolju in mislim, da je tudi čisto zasebno delo tudi potrebno. To je povsem tržna dejavnost in na področjih, kjer se da tržiti to lahko funkcionira, seveda pa na ravni splošnega družinskega zdravstva tega ni mogoče tržiti v takšni meri, saj je ta dejavnost tako potrebna, da mora država in lokalna skupnost poskrbeti zanjo. - Izola pogreša psihiatra, koga pa še pogrešate vi? - V zdravstvu je treba imeti program, potem potrebujete izvajalca in šele nato je na vrsti storitev. Tega se zavedam, tako kot vsi vemo, da v Izoli trenutno manjka še en zdravnik splošne medicine, želimo pa tudi pridobiti psihiatra vsaj za en dan na teden in morda še diabetološko ambulanto. Dogovarjamo se z območno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da bi naši diabetiki iz Izole lahko dvakrat na teden opravljali kontrole v našem zdravstvenem domu in jim ne bi bilo treba hoditi v Koper kamor hodijo zdaj. Psihiatra pa bomo nedvomno morali plačati iz lastnih sredstev in na to smo pripravljeni. Zdaj že nekaj dni potekajo pogovori z dr. Kranjcem, ki je zaposlil psihiatrinjo pretekli teden, da bi nam jo odstopil enkrat na teden, vendar samo za naše izolske bolnike, ki so vpisani pri naših, izolskih zdravnikih. - V Izoli je pereče vprašanje odvisnikov, pri vas imate tudi ambulanto kamor hodijo odvisniki po metadon. Kako deluje ta ambulanta? - Ambulanta za odvisnike deluje dobro. Doktor Lavrečičeva je tukaj zaposlena 20 odstotno imamo pa tudi zunanjega sodelavca, ki operativo spremlja program. Ona prihaja enkrat na teden in je nadzorna zdravnica za ambulanto, ki trenutno normalno deluje. - Občutek imam, da vas, kot predsednico zbornice, posebej cenijo zobozdravniki. Ali je to res in zakaj tako? - Če je to res, potem je verjetno zato, ker me poznajo osebno, drugega razloga ne poznam. Res pa je, da kot predsednica Zdravniške zbornice delujem tako, da so zdravniki in zobozdravniki znotraj zbornice integrirani, čeprav so zobozdravniki na nek način avtonomni. Mislim pa, da se vsi zavedamo, da smo del istega poklica in poslanstva ter da smo skupaj močnejši. - Po dolgih letih je Dom upokojencev dobil stalno zaposlenega zdravnika iz vaših vrst. Zakaj je trajalo tako dolgo? - To je vprašanje na katerega vam jaz ne morem odgovoriti. To je pač treba vprašati mojega predhodnika. Jaz tega ne morem komentirati. Pomembno je, da je zdravnik zdaj v Domu. Zdravnica, ki je to doslej delala je bila zares požrtvovalna, vendar za to svoje dodatno delo dejansko ni bila primerno nagrajena. Morda je res na ta račun zavod kaj profiliral, vendar tega res ne želim komentirati. \i \Yim\f 5 Četrtek, 19.marec 2009, št. 800 ------------------------------------------------------------------ Intervju 70 PODPISNIKOV O IPA 8 - Iz Doma upokojencev je pricurljal namig o pritiskih za zamenjavo lekarne kjer kupujejo zdravila. Kako imate pa vi urejeno to področje? - Seveda tudi mi kupujemo nekatere medicinske pripravke ali sanitetni material v skladu z zakonom o javnih naročilih. Zdravila, ki jih pri svojem delu tudi uporabljamo pa dejansko kupujemo v lekarnah in zdaj bom pripravila seznam teh potreb in ga ponudila domačim lekarnam, tako da bomo izbrali tisto, ki bo za nas najbolj cenovno ugodna. Veste, tudi lekarne so na trgu in če imajo boljše finančne rešitve je to za naš zavod dobro in tako priložnost je treba zagrabiti. - Nam lahko zaupate vašo plačo? - Moja plača je javna. Določena je z uredbo vlade in je v 51-tem razredu, kar je 6 razredov nižje, kot bi bila moja zdravniška plača. Z vso izobrazbo, izkušnjami in dodatnim izobraževanjem bi namreč dosegla 57-ti razred. Kot v.d. direktorja pa imam 51. razred, čeprav opravljam funkcijo poslovodnega in strokovnega vodje zavoda. Logike ni v denarju, je pa izziv v priložnosti, da se tako krasen zavod kot je izolski Zdravstveni dom postavi tudi po strokovni plati. Tu je priložnost, da svoje znanje, mentorsko delo in poučevanje ter znanje s področja zakonodaje uporabim za neko skupno javno dobro. - Izolani vas nismo sprejeli s fanfarami. Pomisleki so bili na postopek imenovanja in na račun številnih funkcij, ki jih opravljate. - Kolektiv me je sprejel zelo lepo, odprto. Z nekaterimi sem se sicer že prej poznala po tej zdravniški liniji, celo starši nekaterih tu zaposlenih so bili moji pacienti v Ilirski Bistrici tako da so me poznali tudi kot osebo. Veste, jaz zelo ločim človeka in funkcijo, zato funkcijo predsednice Zdravniške zbornice jemljem zelo resno in jo kot tako tudi izvajam. Velikokrat rečem, da pri bolniški postelji ni parlamentiranja. Tam mora biti stroka, mora biti jasno povedano, kaj je za bolnika najboljše. Delati je treba strokovno in po zdravniškem kodeksu. Če se zdravnik prepusti emocijam je to za bolnika lahko hudo nevarno. Sicer pa imam življenje, zdaj tudi s pomočjo tajnice v Zdravstvenem domu, dobro organizirano. Imam pa tudi srečo, da imam družino, ki se je dobro vpela v ta ritem. Sin ima že 21 let in poskrbi zase, mož je prav tako veliko na delu, vseeno pa se ob večerih dobimo, predvsem pa so naši vikendi, ki jih najraje preživimo kje pri morju. Tudi zato sem rada tukaj. - V Izoli imamo še eno, večjo zdravstveno ustanovo, ki bi verjetno potrebovala trdo roko ekonomista z zdravniškim znanjem. - Izolska bolnišnica potrebuje predvsem dobro samostojnost. Ta njena odvisnost od aktualne politične volje in da nima priložnosti samostojnega razvoja jo zelo zavira. Ta bolnišnica ima zelo velik potencial, tako zaradi pozicije v prostoru kot zaradi kadrov in škoda je, da tega ne more izkoristiti. - Župan Klokočovnik, ki vas je menda prepričal, da prevzamete to delo, vidi Izolo kot kraj zdraviliškega turizma. Kaj bi, po vašem mnenju, potrebovali za takšno turistično strategijo? - Zdravstveni turizem je lahko dobra priložnost. Mikroklime namreč ne moreš ustvariti ampak jo lahko samo imaš. In Izola jo ima, poleg tega pa je ravno še dovolj majhna, da se lahko dobro organizira. Slišim, da so tukaj tudi vrelci in če dodamo še zalednje v obliki bolnišnice so res dani pogoji za razvoj zdravstvenega, kongresnega, rehabilitacijskega in morda tudi športnega turizma, ki na nek način sodi sem zraven. Vse pametne regije to razvijajo in ne vem, zakaj Izola tega ne bi storila. - Menda hodite na tečaj italijanščine, ki je obvezna pri opravljanju takšne funkcije. Ali to pomeni, da nameravate ostati dlje od vedejevstva? - Italijanski jezik znam premalo, da bi ga lahko res pravilno uporabljala. Zakon sicer omogoča pridobitev tega pogoja v nekem razumnem roku in ta rok je najmanj eno leto. Ker pa mi je svet zavoda dal pogoj, da v obdobju enega leta izvedemo razpis za imenovanje direktorja Zdravstvenega doma bo takrat ta pogoj tudi izpolnjen. - Boste šli na tečaj zato da se lahko prijavite ali ne? - Ne vem. Najprej moram urediti dokumente javnega zavoda, posebej statut, ki bo usklajen z občinskim odlokom, treba je pripraviti pogoje za razpis delovnega mesta, da bomo sploh lahko zakonito izpeljali razpis za imenovanje direktorja. Žal je bilo tukaj prisotnega preveč šlamperaja. Recimo pogodba o sofinanciranju nakupa reševalnega avtomobila iz leta 2003 ni bila nikoli realizirana, zaposleni v zavodu so dobili plačano izobraževanje za poklice, ki jih ne potrebujemo, medtem ko je strokovno izobraževanje trpelo. Ne vem kako so zasedla nekatera delovna mesta, ki so v nasprotju s sistemizacijo. Veste, papirji morajo biti urejeni, ker ljudje želijo imeti pregledno delo in meter, ki je enak za vse. - Ne smemo pozabiti reševalne postaje. - Naša reševalna postaja je sodobna in dobro organizirana. Lahko pa bi bilo še bolje. Naprimer, vozniki bi se lahko izobraževali na srednji medicinski, saj novi pravilnik o nujni medicinski pomoči želi imeti reševalca voznika in reševalca pomočnika, ki imata osnovno medicinsko izobrazbo. Glede na to, da je kolektiv dokaj mlad je bilo na sestanku z njimi opaziti interes za izobraževanje, ne le iz voznika v tehnika ampak tudi s tehnika na visoko strokovno izobrazbo. Tudi to je priložnost tega zavoda in v te stvari je treba vlagati, ne pa v neko visoko izobrazbo, ki je sploh ne potrebujemo. Prav tako zelo pogrešam mentorstvo, ki ga tukaj sploh ni bilo in to je v strokovnem smislu velika pomanjkljivost. D.M. PRIPOMBE IN PREDLOGI NA OSNUTEK OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE IPA 8- TRIKOTNIK MED MO-ROVO IN TOMAŽIČEVO CESTO TER CESTO V SIMONOV ZALIV. L Ker ima Izola v zadnjih letih dovolj izkušenj z gradnjami za trg, ne želimo še enega apartmajskega naselja, podobnega že obstoječim: :Spar, Alca-traz, objekt Kisič pod Belvederjem, del obrtne cone in podobna. Do danes ni polno zaživelo niti Gradisovo naselje v Jagodju, saj ga pesti veliko pomanjkanje parkirišč. 2. Pred kratkim je potekala obravnava pozidave v okviru hotelov Simonov zaliv, ki predvideva do 400 novih ležišč, pri obstoječih 500. Bazenskih površin naj bi bilo 1000 m2. Načrt IPA 8 pa bo po oceni (120 hotelskih sob in 250 app.) pomenil cca 1000 novih ležišč, za vse to pa le en bazen do 500 m2. Ker Odlok o ureditvi Simonovega zaliva govori v 11.čl. o primerni zasedenosti kopališča in obale, v kolikor je do 2000 kopalcev, se sprašujemo, kje bodo lahko vsi ti turisti pomočili noge, saj investicij v večanje obale, kopališča, bazene....nihče ne omenja. Že danes pa vemo, koliko je v Izoli prebivalcev, koliko ostalih turistov po privatnih app. in sobah, koliko v hotelu Delfin in predvsem koliko v že zgrajenih app. ter koliko še dnevnih turistov. Investicije v bazene in zelene površine očitno niso zanimive. To se je lepo pokazalo pri Šparu, ko bomo verjetno še dolgo čakali na obljubljeno aqualan-dijo. Zato predlagamo, da je pozidava trikotnika taka, kot je predvidena v starem zazidalnem načrtu marine, pol pozidano, druga polovica zelene in vodne površine. 3. Arhitektura predvidenih objektov ima kaj malo skupnega z mediteransko. Bolj spominja na tovarniške objekte, ki ne sodijo na zemljišče tik ob morju. Višina objektov je lahko le P+2, oziroma podobna objektu »Simonček«, tudi zato, da bi bil čimbolj naraven prehod z individualne pozidave ob Morovi na pozidavo trikotnika. 4. Po vsebini so lahko na tem območju le taki objekti, ki so namenjeni opravljanju turistične dejavnosti. Gradnja app.za trg je v planskih dokumentih zapisana kot prepovedana. Predlagamo, da se na tem območju zgradijo manjši družinski hotelčki visoki P+2 (npr.: izvedba slična gostišču Sosič), ki jih investitorji oz. lastniki, izvajalci dejavnosti ne morejo uporabljati za druge namene razen za turizem. Ker je načrt zelo nedodelan tudi z vidka urejanja prometa (enosmerna Morova), saj so ulice in promet sestavni del prometa Izole, ne pa neki izsek na koščku papirja, predlagamo, da se tudi v Izoli najprej PRISTOPI K IZDELAVI OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPN), tako kot to zavezuje vse občine zakon (ZPN) in šele na osnovi tega načrta k prostorskim načrtom posameznih delov Izole. Rok za pripravo OPN je november. Šele potem, ko bi dorekli, kako naj izgleda Izola kot celota, bi urejali z načrti posamezna zazidalna območja (S.zaliv, Trikotnik, Argo, Spar-Livade,Svetilnik, Ladjedelnica, Delamaris, Mehanotehnika, pošta...in še kaj). Če za konec uporabimo misel arhitekta g. Garzarollija, ki deluje v Izoli in jo je marsikdo lahko prečital v Mandraču: ČE MESTO GRADIŠ PO KOSIH, GA NE URBANIZIRAŠ AMPAK KOLONIZIRAŠ. ZATO SPOROČAMO, DA ŽELIMO DRUGAČNO IZOLO IN DA SO VSI, KI SO ZA TO ODGOVORNI, DOLŽNI UPOŠTEVATI TUDI NAŠE ŽELJE, SAJ MI NISMO TU LE PRIJAVLJENI, TEMVEČ V IZOLI IN Z IZOLO ŽE DOLGA DESETLETJA ŽIVIMO. Sledijo podpisi 70 Izolank in Izolanov Ponovno ponujamo 20 minut brezplačnega svetovanja in nege obraza V sredo 25. marca bo z nami v Reviti svetovalka in specialistka za kozmetiko obraza. Na razpolago nam bo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami. Naročenim strankam bo strokovno pregledala kožo, svetovala najustreznejši način za njeno čiščenje, zaščito in kozmetiko ter opravila tudi mini nego obraza. Če želite svojih brezplačnih 20 minut, se čimprej oglasite pri nas ali nas pokličite in si rezervirajte termin. Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 • 15.00 V,_____________ sreda: 8.30 -15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00 Zamaščena stran Koliko škode lahko naredi liter olja v kanalizaciji Delavci izolske komunale so v petek v fekalnem kanalu in črpališču na Cankarjevem drevoredu v bližini izolske ladjedelnice odkrili večjo količino odpadnega olja ter o tem nemudoma obvestili regijski center za obveščanje. Na kraj so takoj prihiteli gasilci in delavci službe za varovanje obalnega morja (SVOM), ki so s posebnimi zamaški preprečili, da bi olje po kanalizacijskih ceveh odteklo v morje, in nemudoma začeli sanacijo. Kdo je odpadno olje zlil v jašek, policisti še ugotavljajo, za zdaj so ugotovili le to, da je to storil neznan moški. Delavci podjetja Papigai iz Ilirske Bistrice so do zdaj iz jaška prečrpali več tisoč litrov odpadnega olja, prečrpavanje in sanacija pa bosta najbrž potekala kar nekaj dni, saj bodo morali povsem očistiti in razmastiti vse naoljene cevi od ladjedelnice do čistilne naprave. Odpadno olje se je nabralo tudi v bazenu čistilne naprave. Na pri- bližno dveh kvadratnih metrih se je nabrala deset centimetrov debela plast olja. Delavci SVOM in gasilci so si s čolni ogledali tudi morje v bližini in ugotovili, da v morju ni nobenega onesnaženja. A problem ni le olje Odgovorni na izolskem Komunalnem podjetju Dorijan Kaligarič je omenil, da je bila nevar- nost, da bi olje prišlo do morja resnično velika, a da so na srečo vse skupaj rešili brez večjih ekoloških posledic. So pa tudi ugotovili, da očitno v Izoli ni ljudem čisto jasna razlika med odpadki in fekalnimi vodami. “V kanalizaciji je možno najti vse sorti, od oblek, pa do vložkov. Ljudje v školjko mečejo resnično karkoli. A vedeti moramo, da je kanalizacija narejena za vodo.” Z IZOkartico do avtodoma Danes smo pripravili prispevek o vsem, kar si lahko Izolan privošči z uradnim popustom, ki ga nudi IZO-kartica. Od pizze, pa do ortopedskih čevljev, preko sončnih očal, usnjenih torbic, okvirjev za slike, nakita in še in še. Toda tokrat je kartica prekosila samo sebe. Namreč, z njeno pomočjo lahko pridemo tudi do avtodoma! Pa čeprav le za nekaj dni. K akciji Izokartica je namreč pristopilo tudi podjetje Adriatik. To je podjetje, ki se ukvarja tudi z izposojo avtodomov. Ustanovljeno je bilo novembra v Šenčurju pri Kranju, od decembra pa imajo svojo izpostavo tudi v Izoli. Pogovorili smo se s predstavnikom podjetja v Izoli, Janijem Lesnikom. - S čim se ukvarja podjetje Adriatik? - Ukvarjamo se z izposojo avtodomov, plovil in tudi počitniških hiš, sicer bolj luksuznih. To so hiše z razgledom, ki so zelo primerne za kakšne posebne priložnosti, recimo za pogostitev kakšnih posebnih poslovnih partnerjev, ali pa tudi ob kakšnem rojstnem dnevu. - Kako pa je z izposojo avtodomov v naših krajih? - Priznati moram, da na obali izposoja avtodomov še ni tako priljubljena, kot drugod po Sloveniji, a to se bo s časom spremenilo. Naše podjetje nudi izposojo kakšnih desetih avtodomov, ki si jih stranka lahko predhodno ogleda. Je pa zanimivo, da je bilo resnično veliko povpraševanje za izposojo avtodomov okoli novega leta. Ljudje so namreč ugotovili, da se z avtodomom lahko odpravijo tudi na smučanje, parkirajo ga pa lahko tudi tik ob smučišču. - Kako pa je z ogrevanjem v takih avtodomih? - Moramo sicer biti pozorni, da nam ne bi zmanjkalo plina, toda ogrevanje je resnično dobro. Morda je lahko edina težava ravno voda, saj se lahko zgodi, da v rezervoarju zamrzne. A tudi te težave se lahko znebimo, če se z Dobro bi bilo tudi omeniti, da olje, tudi kuhinjsko, ne sodi v kanalizacijo. Marsikje je namreč opaziti, da ljudje kar v školjko, ali v lijak, odlivajo odpadno kuhinjsko olje. A zavedati se moramo, da potem to olje steče proti morju. Kanalizacija je sicer opremljena z lovilci maščob in olja, a to ni izgovor. Gostinci imajo okoli tega stroge predpise, in prav bi bilo, da bi se tudi občani takšnemu ravnanju pridružili. Olje je treba odliti v kakšno steklenico, iz te pa v posebne posode, ki jih lahko najdemo v takoimenova-nih modrih otokih. Glede nekaj kubikov olja, ki naj bi ga izčrpali tokrat iz kanalizacije pa je Dorijan Kaligarič dodal še to, da so strokovne službe, ki so to črpale, upoštevale tako olje, kot tudi fekalno vodo. Torej vsekakor količina olja ni bila tako velika, kot se je to slišalo v medijih, a vendarle. Policija še poizveduje Na izolski policijski postaji pravijo, da seveda primer raziskujejo, vendar bo zelo težko ugotoviti, kdo je olje spustil v kanalizacijo, saj je v okolici kar nekaj obratov, ki imajo opravka z motorji in olji, povsem mogoče pa je tudi, da je olje prišlo čisto od drugod, saj je težko verjetno, da bi kdo izlival olje dobesedno na lastnem dvorišču. Težko verjeti, ja, a nič ni nemogoče. Morda pa bi kakšna osveščevalna akcija lahko pripomogla, da do podobne situacije se ne bi več prišlo. Aljoša m. avtodomom ustavimo v avtokampu ali kakšnem parkirišču, ki je prav tem vozilom namenjeno. Moram pa dodati, da je dopustovanje z avtodomom nekaj povsem drugačnega. Od dopusta imamo vsekakor več. - Zdaj pa ste se tudi odločili, da boste pristopili k akciji IZOkar-tica? - Ko smo slišali za to akcijo, se nam je zdela kar dobra ideja. Radi bi postali čimbolj vidni na obali, poleg tega pa se zavedamo, da je vsaka ugodnost dobrodošla pri iskanju novih, potencialnih strank. Zato vse, ki jih takšen način preživljanja dopusta zanima, pozivamo, da nas pokličejo na telefonsko številko 031 381 488, ali pa obiščete našo spletno stran www.adriatik.si Ekološka stran Sončna energija je prihodnost. To je jasno kot beli dan. Ste morda opazili da smo že leta 2009? Verjetno ste, saj leta pač minevajo dovolj počasi, da se zavedamo vsakega, ki švigne mimo nas. A tudi to ima svoje slabosti. Recimo, težko je opaziti spremembe na obrazu osebe, ki jo imamo stalno pred očmi, tudi nas same. Le ko se zazremo v kakšno staro fotografijo se zavemo, koliko smo se v tem času spremenili. No, ta koncept velja za vse stvari, tudi za čas. Pogosto se nam niti ne sanja, da je že toliko let minilo, da smo leta 2009, in da je že skoraj 100 let odkar so Nemci prvič izgubili vojno v sodobni zgodovini. Predvsem pa, se morda zavedamo, da smo že skoraj prišli do točke, ko bomo stare klasike filmske znanstvene fantastike lahko gledali kot zgodovinske kolosale. Pa ne samo zaradi specialnih efektov, temveč tudi zaradi kronoloških razlogov. Na primer, prvi Terminator, tisti v katerem sedanji guverner Kalifornije pove vsega 12 besed, se dogaja leta 2029, Metropolis, kultni sci-fi film iz leta 1927, je umeščen v takrat hudo oddaljeno leto 2027, kultni Biade Runner, v katerem je zemlja v že zelo slabem stanju, se dogaja leta 2019, da niti ne omenimo zgodovinske Odiseje 2001, ki se je očitno že zgodila. Pred leti so torej avtorji teh celovečercev v neko oddaljeno prihodnost postavili njihove zelo črnoglede poglede na razvoj človeštva, in na stanje tega našega planeta. Mi, pa smo že skoraj tam. In zakaj vse to? Preprosto zato, ker je čas, da se tudi v lokalnem tedniku nekoliko posvetimo temi, ki je vsekakor ne bi smeli prezirati, torej ekologiji. Pa ne bomo zdaj začeli razpravljati o tem, da je prav, da se smeti mečejo v koš za smeti, da ni nuje se zapeljati z avtomobilom do 100 metrov oddaljene trgovine, ali pa da imajo za odpadno olje na izolskem smetišču primerne kontejnerje, ki so mnogo bolj primerni od jarkov na Cankarjevem nabrežju. Ne, to so stvari, ki bi jih moral poznati vsak. Mi se bomo tokrat osredotočili na proizvodnjo energije. In to na čisto neoporečen način. Kot pravijo, sonce je največji radiator v našem sončnem sistemu. Pa zakaj ne bi nanj povezali še naš bojler? Govorili bomo o soncu kot o viru energije, in kdo bi lahko bil primernejši sogovornik od Stjepana Luga-rova, ki s svojim podjetjem Instalacije Lugarov že vrsto let postavlja sisteme za lovljenje sončnih žarkov na obalne strehe. - Nam lahko na hitro ponudite nekaj informacij okoli sončne energije in način, kako jo uporabimo? - Opažam, da je vedno več osveščanja, ljudje vedno več gledajo tudi na ekološko plat, ko se odločajo za način pridobivanja energije. Verjetno tudi zato, ker se zavedajo, da bo sedanjih klasičnih virov energije prej ali slej zmanjkalo. Poleg tega, vemo kako nafta vpliva na ozračje. Ravno zato so toplotne črpalke in sončni koletorji prihodnost. Kot tudi plin, a pri slednjemu smo pač odvisni od dobavitelja. - Sonce je torej lahko dober vir energije? - Lahko bi tudi omenil, da je resnično škoda, da nima vsaka streha na obali kakšnega sončnega kolektorja. Vendarle imamo pri nas resnično dosti sonca. Če bi hoteli praktičen primer, vam lahko dam kar svojega. Sam imam na strehi postavljena dva sončna kolektorja, povazana na 300 litrski bojler, slovensko bi bilo pravilno hranilnik sanitarne vode. Ta hranilnik pa je povezan tudi na plin. In te dni, pri 15 stopinj celzije, dobim 300 litrov tople sanitarne vode v dveh urah. Sicer je res, da je v zimskih mesecih je sonca manj, pa še tako močno ni, in je potrebno nekoliko kompenzirati s plinom, zato pa imam v ostalih mesecih vedno na razpolago kolikor hočem tople vode. To vodo pa uporabljam tudi za pralni stroj, pa za pomivalni stroj. Verjemite, vse to se zelo pozna na računih ob koncu meseca. - Pa bi se dalo ta vir energije uporabiti tudi za ogrevanje hiše? - Seveda. Dejansko, tisti, ki v tem času gradi hišo, posebej na obali, in si ni omislil talnega ogrevanja s pomočjo sončnih kolektorjev, je naredil ogromno napako. Zavedati se morate, koliko denarja lahko na ta način prihranimo, saj je sonce takorekoč brezplačno. Poleg tega, ne smemo zanemariti ekološkega vidika. Tega se ne bom nikoli naveličal ponavljati. Pa še en primer vam lahko dam. Pomislite, koliko bi prihranil kakšen ho- tel, če bi se odločili za tovrsten način gretja. Sprašujem se, kako to, da o tem sploh ne razmišljajo. - Morda pa se ljudje še nekoliko bojijo sonca kot vira energije? - To vsekakor, saj je postavitev takšnega sistema kar velika investicija. Trenutnim virom zaupajo, in nočejo poskušati nekaj novega. A bodite pozorni. Slovenijo je Evropska Unija že potegnila za ušesa, saj krepko presegamo količino dovoljenih emisij v zraku, kar bo potrebno urediti do leta 2012. In zagotavljam vam, da bo uporaba trenutnih virov energije vedno dražja, davki na uporabo teh virov pa tudi vedno višji. Zato pa bodo sončni kolektorji vedno bolj aktualni. - Koliko pa stane postavitev takšnega sistema? - Za postavitev sistema, kot ga imam sam doma, je potrebno odšteti od 5.000 do 6.000 evrov, odvisno pač od oddaljenosti hranilnika od kolektorjev. Takšen sistem pa zadostuje za štiričlansko družino. Ce ima družina potrebo po večji količini vode, pa je potrebno postaviti tri, in ne dva ko-letkorja, pa 500 litrski hranilnik vode. Ob tem pa je potrebno upoštevati še to, da je Evropska Unija namenila kar 12 milionov evrov subvencij pri postavitvi takih sistemov. Pri nas tako lahko dobimo subvencioniranih 160 evrov za vsak kolektor. Papirje za to pa izpolnim vse sam, tako da strankam olajšam še ta birokratski del. A vedeti je potrebno, da subvencioniranje ne bo večno. Ko bo kolektorjev dovolj, ga bodo preprosto namenili kakšnemu drugačnemu, še bolj alternativnemu sistemu. Ob tem pa imajo sistemi, ki jih postavljam, 25 letno garancijsko dobo. Gre vsekakor za investicijo, a ljudje se niti ne zavedajo, kako drago je segrevanje vode. Vse dokler ne preidejo na ta sistem, seveda. - Pa je sploh možno razmišljati o sistemu, s katerim bi lahko proizvajali energijo za celotno stanovanje, tudi za električne aparate? - Ja, vedno bolj postaja aktualen sistem fotolovk, a v tem primeru je govora o resnično dolgi investicijski dobi. Postavil sem zaenkrat en sistem na fotolovke. S tem sistemom si družina sama proizvaja gretje, pa tudi vso potrebno elektriko, višek le te pa prodaja naprej. Je pa cena takšnega sistema okoli 46.000 evrov. Gre za veliko investicijo, ki se izplača po kakšnih desetih letih, a marsikdo si preprosto ne more privoščiti tega denarja. Toda, kdo ve, kako bo v prihodnosti. Cene teh sistemov počasi padajo, tudi zaradi kitajskih podjetji, ki nudijo podobne sisteme za malo denarja, toda, po pravici povedano, mislim, da ta razlika v denarju ne more opravičiti razlike v kvaliteti. Izola bi lahko bila ekološko mesto Tako s tem. In gospod Lugarov ima resnično prav, ko se sprašuje, zakaj niso takšni sistemi na obali bolj popularni. Nekaj jih je sicer videti, a so še vedno kot nekakšna eksotika, pa čeprav so po svetu že več kot 20 let v uporabi. Zanimivo bi vsekakor bilo, če bi strokovne službe na Občini razmišljale tudi v to smer. Energijskih virov je namreč vedno manj, in morda ne bi bilo narobe, če bi si na Občini zamislili nekakšno dodatno subvencijo, kot je to recimo v uporabi pri prenavljanju fasade starih hiš v centru. Fasade prenavljamo zato, da bi bilo naše mesto še lepše, sončne kolektor-je pa bi lahko postavljali zato, da bi bilo naše mesto še čistejše, da niti ne govorimo o temu, da bi lahko postali vzor za ostala slovenska mesta. Na to temo bi se sicer lahko oglasili tudi odgovorni s spomeniškega varstva, toda, po pravici povedano, sončni kolektorji na strehi so mnogo bolj neopazni od klimatskih naprav, morda bi koga zmotil edino pogled z letala. Pa še v tem primeru sem skoraj prepričan, da bi tisti, ki bi bili tega pogleda deležni, prej ponosni, ali pa zadovoljni, kot pa zgraženi. Ekologije se ne bi smel sramovati nihče. Skratka, imeli smo ribe, dolgo smo jih izkoriščali, od njih smo živeli, a ti časi so minili. Imeli smo delavce, pa ideje. Tudi ti časi so minili in tovarne so zaprte. Kaj še sploh imamo? Imamo sonce. Ja, tega imamo mnogo več od katerekoli notranjske občine. Naslednji korak bi torej moral biti jasen. Dobesedno. a.m. Izolski namizni tenis ponovno uspešno Nogomet 2. SNL Nogometni klub Bonifika Izola je zdaj še manj izolski klub kot je bil v prvem delu sezone, saj bodo spomladanski del kot domačini odigrali v Sežani. Tako se na nek način končuje izolsko poglavje koprskega kluba v katerem pa vendarle igra kar nekaj izolskih igralcev oziroma igralcev, ki so pred združitvijo članskih ekip igrali v MNK Izola. Zaradi njih in zradi imena kluba objavljamo poročilo o njihovi prvi spomladanski tekmi. TRIGLAV GORENJSKA : BONIFIKA IZOLA 3:2 (1:2) Strelci: Burgar 36.’, 52.’, 79.’; Rexhaj 21.’, Pepelko 40.’ Bonifika Izola: Rupnik, Škrbina, Kocjančič, Valdevit, Peroša, Potokar, Šahinovič, Rexhaj, Bra-jič, Pavlivič, Pepelko / Trener: Bevc Stane Bonifika je v tekmo stopila s precej okrnjeno zasedbo, saj so iz različnih vzrokov manjkali Božič Boštjan, Ostojič, Lečič, Had-žimuratovič,... Podjetneje so začeli domači igralci, vendar so donedavni Izolani kmalu vzpostavili ravnotežje in v nadaljevanju zaigrali nevarneje, ter rahlo premoč kronali z vodilnim zadetkom v 21. minuti, ko je po podaji Šahinoviča Rexhaj ubežal domači obrambi in premagal Likozarja. Domače je prejeti zadetek predramil in so resneje začeli ogoržati Rupnikova vrata. V 36. minuti prišli do prostega strela, ki ga je izvajal Burgar s kakih 28. metrov. Streljal je silovito, “prebil” živi zid ter presenetil Rupnika in izenačil rezultat. Toda Triglavčani se vodstva niso veselili kaj dolgo, saj je le štiri minute kasneje po podaji Pavloviča Pepelko ponovno zbežal domači obrambi in rutinirano zadel za vodstvo 2:1. Začetek drugega polčasa je bil podoben prvemu. Bil se je boj večinoma med obema kazenskima prostoroma, z nekaj streli od daleč, ki pa niso bili nevarni. Vse do 52. minute, ko je Burgar po grobi napaki gostujoče obrambe neovirano zadel in ponovno izenačil rezultat. Izolani so spet napadali in po dobro izvedenem prostem strelu je najbolje skočil Peroša, a je žal zadel le prečko Likozarjevega gola. Ta priložnost je spet prebudila domače in rezultat take igre in ponovne napake obrambe je bil še tretji gol Burgarja, ki je s tem dosegel hat-trick. Toda ne smemo pozabiti kaj vse so naši fantje in sam klub doživljali v zimskem premoru. Prišlo je do osipa igralcev, nov trener, finančna kriza, bili so “izgnani” iz Izole, nekaj časa so bili v suspenzu, trenirali enkrat na enem igrišču, drugič na drugem, grozilo je prenehanje tekmovanja, poraz brez boja proti Olimpiji in še in še... Zato smo lahko glede na vse našteto in na trenutne razmere več kot zadovoljni s prikazanim. Večina naših fantov je na tej tekmi kljub vsemu pokazala veliko srčnosti in želje po zmagi ter izkazala pripadnost klubu, navkljub nekaterim posameznikom, ki trenutni kritični situaciji v klubu verjetno niso dorasli. Z zanimanjem pričakujemo prvo spomladansko “domačo” tekmo proti Aluminiju, ki se bo odigrala na stadionu v Sežani. Futsal DP mladih KIX AJDOVŠČINAdZOLA 8:5 (4:4) V nedeljo 15.03.2009 se je v Športni dvorani Police v Ajdovščini zgodil derbi v kategoriji do 21 let, kjer sta se pomerili vodilne ekipe Izole in Kixov iz Ajdovščine. Na koncu so krajšo potegnili domači igralci, ki so v pravem spektaklu uspeli spreobrniti potek srečanja ter nanizati pomembno zmago na poti proti enemu od prvih dveh mest,ki še peljeta v polfinale državnega prvenstva. Zanimiva futsal predstava, kjer sta vodilno vlogo na igrišču imela prva zvezdnika svojih moštev Trkman na domači strani, ter gostujoči kapetan Hrvatin, POGLED S STRANI piše: Žarko Kovačič vjli» 'fkll * A4 _ ■ -"ff— Rokometaši se bližajo zaključnim bojem. Ostalo je samo še eno kolo rednega dela prvenstva. Tudi tokrat so rezultati nekaterih tekem nekoliko presenetili. Koprčani so po hudi izkušnji v Trbovlju doma z lahkoto odpravili ekipo Ormoža. Veliko težje je bilo ekipi Gorenja, v Trebnjem so izvlekli samo točko in tako bo ekipa Cimosa ob koncu rednega dela prvenstva ob vsakem rezultatu prva. Pomembnejše je to, da bo ob koncu razigravanja Cimos odločilno tekmo igral doma.Zaradi reprezentančnih nastopov bo prvenstvo počivalo in klubi bodo lahko nekoliko osvežili igralce. Koper pa se pripravlja tudi na organizacijo finala pokala RZS in sigurno računa tudi na tekmovalni uspeh. Pri ženskem rokometu ni takšnih napetosti in tudi razlike med ekipami so veliko večje. Recesija je veliko bolj opazna in vrstni red ter pozicije že dolgo znane. V evropskih tekmovanjih sta tako Krim kot Olimpija že zapustila mesti, kateri vodita naprej. Olimpiji se na gostujoči. Kixi so izkoristili boljšo fizično pripravljenost, večjo uigranost, kar je bilo lepo razvidno na igrišču, kajti praktično celotna ekipa tekmuje tudi v članski kategoriji v l.sfl. Pri naših fantih ostaja grenak priokus po neverjetnem številu zgrešenih priložnosti, katere bi praktično morale biti izkoriščene. Žal jim je v ključnih trenutkih tudi sreča obrnila hrbet, ko so po vodstvu z 4 proti 2 vsega dve minuti do konca prvega polčasa, izenačujoči zadetek prejeli vsega sekundo pred koncem. Drugi del se je poznala številčna šibkost Izolskih mladincev,ki že celotno sezono tekmujejo z istim ritmom ter le šestimi igralci, kar je v tako težkih trenutkih še kako prišlo do izraza. Dobro nogometno predstavo so pokazali v prvem polčasu, medtem ko so bili v drugem povsem v podrejenem položaju, čeprav so bile številne priložnosti neizkoriščene. Dva zadetka je prispeval mladi Novak, ki nekako prihaja k sebi, po enega pa še Terzič, Hamzabegovič ter Hrvatin, ki je bil tudi trikrat glavni asistent Izolskih zadetkov. Trenutna lestvica jasno prikazuje veliko možnosti za pozitivni končni izid ter zgodovinski uspeh izolskega kluba, vendar za to bo potrebno še veliko dela in dobrih nogometnih predstav. Zanimiv pogled je tudi na lestvici najboljših strelcev, kjer je z vidnim naskokom na vrhu naš najboljši Marko Hrvatin, ki je v 11.srečanjih zbral že neverjetno število 39.ih zadetkov. tudi ob dveh doma odigranih tekmah ni uspelo prebiti v naslednje kolo. Igralke Krima pa so se verjetno nekoliko pozno zbudile in morda želele nekoliko preveč. Na Madžarskem so res izgubile z golom razlike in tako čudež odpade. Tudi to, da sta jih sodnika oškodovala ne odtehta prejšnjih napak. Izolski rokometaši so, vsaj v zadnjih kolih, kot prerojeni. Pozabljen je Maribor in ekipa hiti proti sredini lestvice. Tudi v soboto proti ekipi SVIŠ-a so odigrali zelo dobro, žal pa jih še vedno ujame kakšna »črna luknja«. Morda so ta nihanja povezana s statusom igralcev? Zato je tudi razumljivo otepanje višjih pozicij ali pa celo napredovanja. Dekleta so v Šempetru začela z zmago, vendar pa stvari še vedno ne delujejo in je »pranje » bilo odveč. Bolj skrbi sobotna tekma proti Ajdovkam, katera bo odločilna za napredovanje. Žal je šport v naši občini zašel v recesijo že veliko prej in posledice čutijo vsi klubi. Tudi afirmacija mesta preko športa je vedno bolj bleda in skoraj neopazna. Težko je ob vseh propadlih firmah, ob tem pa morajo starši plačevati za športno udejstvovanje svojih otrok. Sosedje nam sicer nekaj malega pomagajo, vendar bodo slej ali prej zaprli pipice. Tako je klubom vedno težje privabiti nove člane, brez teh pa ne bo napredka. Tudi na državnem nivoju zelo podobno, saj nas le posamezniki dostojno zastopajo, v ekipnih športih nam uspeva le nekaj povprečnosti. AMT IZOLA TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Vsi skupaj ste vabljeni na ogled prve članske polfinalne tekme za boj v 1.slovensko futsal ligo, ki bo v soboto ob 20.30 v dvorani Kraški v Izoli, nasprotnik žal trenutno še ni znan. Znan pa je derbi mlajših kategorij in sicer med Izolo in Bronxi iz Škofij, ko bo v kategoriji do 21 let pravi spektakel v nedeljo ob 15.00, prav tako v športni dvorani Kraška v Izoli. Lep ogled srečanj ! 1.polfinale Dvorana Kraška, sobota, 21. 03. 2009 ob 20:30 IZOLA: ??? U-21 Športna dvorana Kraška, nedelja, 22. 03. 2009 ob IS.uri IZOLA: BRONX Rokomet 1. B. SRL moški Istrabenz plini Izola - Sviš Pekarna Grosuplje 31:28(17:14) Istrabenz plini Izola: Gregorič Jurič, Cencič, Božič 7, Mulalič, Stepančič 1, Selišnik, Dolenc, Klobas, Čosič 9, Markovič 4, Re-dič 7, Čeligo, Gregorčič, Pahor, Lukežič Mi.. Izolanom se na domačih tekmah dogaja povsem drugačna zgodba kot jeseni, ko niso niti enkrat zmagali. Tokrat pot do četrtega zaporednega uspeha ni bila lahka. Do sredine prvega dela sta bili ekipi rezultatsko izenačeni, zatem pa so si domači priigrali pet točk naskoka in kljub napakam v napadu odšli na odmor s solidnim naskokom. Prednost so obdržali tudi ves drugi del. Več ponesrečenih napadov Izole je zatem pripomoglo, da so se gostje pred koncem približali na dva gola razlike, a so domačini z bolj zbranim nastopom v končnici prišli do novega uspeha. BV 1. B. SRL - ženske Izolske rokometašice so po daljšem odmoru nadaljevale s tekmovanjem in v 13 krogu igrale v gosteh pri Šempetrkah ter pričakovano, čeprav ne brez težav, osvojile obe točki. RK SEMPETER-VRTOJBA : ŽRK IZOLA 19 : 31 (13:14) Čulina, Benčič (3), Barič (1), Hi-ršel (10), Barišič (1), Udovič (4), Smodiš /5), Poljšak, Poropat (4), Derdaj, Tomič, Hrvatin (1), Jači-movič in Bajrektarevič (2) V soboto pa derby! V soboto, 21. marca ob 18.00 bodo članice v Izoli odigrale pomembno tekmo proti Ajdovkam. Navijači, vaša pomoč bo še kako dobrodošla. Mlajše deklice B - zahod Izolanke so tokrat doma gostile trenutno prvouvrščeno ekipo Burje in izgubile. ŽRK IZOLA : RK BURJA 20 : 25 (8: 13) ŽRK Izola: Štrancar Nika, Vončina Tanja (6), Vale Nina (3), vratarka Makič Ajla, Rončevič Ana (5), Maslo Lara (3), Peharc Lana (I) in Baruca Anamarija (2) Mladinsko kadetska liga - zahod RK ILIRSKA BISTRICA : ŽRK IZOLA 30 : 37 ŽRK Izola: Redžič, Jačimovič (II) ; Derdaj (2), Tomič (2), Udovič (3), Hrvatin (3) , Barišič, Smodiš (5), Bajrektarevič (11), Namizni tenis l.SNTL - članice ArrigonLMerkur 5:1 Članice Arrigonija so 15. krog igrale doma proti ekipi Merkurja iz Kranja. Že od samega začetka so Izolanke pokazale, da so boljša ekipa in prepričljivo povedle 4:0, nato so Kranjčanke zmegale eno tekmo in to je bilo tudi vse kar so uspele iztržiti v Izoli. Po dve tekmi sta za ekipo zmagali Kristin Fatorič in Jana Ludvik, eno pa Kristina Rahotin. Za ekipo je nastopila še Tina Ne-marnik, ki je tesno 2:3 izgubila proti najboljši igralki Kranja Vlo-ni Maloku. S to zmago si ekipa Arrigonija deli drugo mesto z Muto. Že v soboto pa Izolanke igrajo v gosteh proti Muti in se bo videlo katera ekipa je boljša. Urški Čokelj trije naslovi V nedeljo je v Arrigoniju potekalo regijsko prvenstvo za mlajše kadete in mlajše kadetinje v kategorijah posamezno, dvojice in mešane dvojice. Največ in sicer vse tri možne naslove je osvojila Urška Čokelj, ki je prepričljivo osvojila vsa finala.V posameznem delu je 3:0 premagala Maraž Saro iz vrtojbenske Iskre Avtoelektrike. Tretje mesto je osvojila Nežka Kocjančič, četrta pa je bila Katrina Sterchi. Erik Paulin je tesno 2:3 izgubil v finalu proti Kristjanu Peršolji pri mlajših kadetih. V dvojicah sta zmagala urška Čokelj in Maja Milenkovski. Drugi pa sta bili Katrina Sterchi in Nežka Kocjančič. Pri mlajših kadetih pa sta v dvojicah zmagala Paulin Erik in Grmek Matej, pred Kristjanom Peršoljo iz Vrtojbe in Andrejem Rebekom iz Gorice. V kategoriji mešanih dvojic sta bili v finalu naši dvojici. Erik Paulin in Urška Čokelj sta bila prva pred Grmek Matejem in Majo Milenkovski. Košarka Pionirji v prvo ligo Izolski pionirji so si na kvalifikacijskem košarkarskem turnirju v Novi Gorici z dvema prepričljivima zmagama zagotovili nastop v prvi slovenski košarkarki ligi. Izbranci izolskega stratega Mi-hajla Počka so se na uvodni tekmi proti ekipi Jadran Kraški Zidar iz Sežane v začetku malce lovili, nato pa vendarle uveljavili svojo premoč pod obročema in si do prvega polčasa priigrali enaindvajset točk prednosti (45:24). A lepa zaloga točk jih je malce uspavala, tako da so nasprotniki zaostanek malo znižali (66:50). Vse dvome o zmagovalcu so razrešili v začetku zadnje četrtine, ki so jo zaključili z prepričljivo zmago z rezultatom 89 :62. V svojih vrstah so imeli kar nekaj razpoloženih posameznikov, vsi igralci so stopili na parket in se tudi vpisali med strelce. Za drugo odločilno tekmo proti Novi Gorici je izolski strateg dobro pripravil ekipo na tekmeca in mu odločilni udarec zadal že v prvi četrtini. Njegovi varovanci so že v samem začetku naredili neulovljivo prednost enaindvajsetih točk (34:13) in jo do odmora nadgradili na 62:25. Nadaljevanje je bilo zgolj formalnost, priložnost so dobili vsi igralci, ki so razliko še povišali. Semafor je na koncu kazal 110:65 za Izolane. Za zelo uspešno in učinkovito igro na tej tekmi moramo pohvaliti vse igralce, z 51 točkami pa je iztopal Klemen Skočir. Čestitke celotni ekipi in trenerju za uvrstitev v 1. ligo, ki se prične konec meseca marca. Za Izolo so igrali : Mittendorfer Martin, Černač Tine, Majerič Jakob, Cerkvenik Tadej , Volk Peter, Žegarac Miroslav, Jelič Bojan, Mavrič Demian, Skočir Klemen in Kocjančič Jani. Izola : Kraški zidar Jadran 89-62 (21:11,24:13,21:26,23:12) Izola : Nova Gorica B 110-65 (34:13,28:12,22:22,26:18) OBČNI ZBOR KOŠARKARJEV Košarkarski klub Izola vabi vse člane kluba, ter ljubitelje košarke na letni občni zbor, ki bo v sredo 25. marca 2009 ob 17.00 uri v mali dvorani kulturnega doma v Izoli. Vljudno vabljeni, KK IZOLA Judo Pokal M. Sobote v judu Tekmovalci Judo kluba Izole so nastopali na Pokalu Murske Sobote in dosegli nekaj vidnih rezultatov: Dean Maslo. St. dečki, + 73 kg, 2. mesto Lea Knez, Ml. deklice, - 40 kg, 2. mesto Joel Lenoci, ML deklice, -57 kg, 3. mesto Jadranje Jure Orel potrdil formo Po letošnjih zmagah na državnem prvenstvu in Cleanport Winter Challengu, se je posadka Jureta Orla minuli teden potegovala za Sir Thomas Lipton Trophy v španski Javeji. Tekmovanje ranga 2 je Juretu Orlu (v posadki so bili še: Karlo Hmeljak, Mitja Simčič in Jaro Furlani) nudila možnost za dodaten preboj v konkurenci nekaterih tekmecev iz že omenjenega Cleanport Winter Challenga ter najboljših španskih in portugalskih posadk. V štirih jadralnih dneh, ko je osem najbolje uvrščenih po seriji vsak z vsakim nadaljevalo z direktnimi dvoboji na tri zmage, je naša posadka na težkih in dokaj neokretnih jadrnicah Tom 28 jadrala vse bolje in dvakrat z rezultatom 3-0 opravila z najboljšima Špancema Poncejem in Weillerjem, ter se tako uvrstila v veliki finale. Do njega se je moral proti Rusu Arbuzovu v četrtfinalu, in Mo-načanu Perrisu v polfinalu veliko bolj potruditi Portugalec Alvaro Marinho, sicer večkratni dobitnik kolajn iz prvenstev olimpijskega dvoseda 470. Čeprav je v finalu (tudi s pomočjo nekaj dosojenih penalov proti Orlu) povedel z 2-0, je uspelo naši posadki izenačiti in končno odločitev prenesti na peti dvoboj, v katerem je po dobljenem štartu ves čas vodila. V zadnji krmi se je v spremenljivem vetru iz obale potrugalska posadka najprej povsem približala, do cilja pa tudi prehitela Orlovo ekipo in tako slavila skupno zmago. Ne glede na poraz, pomeni osvojeno drugo mesto potrditev dobre forme in utrditev mesta v prvi petnajsterici svetovne lestvice. V malem finalu je Weiller slavil nad Perrisom in si s tem zagotovil tretje mesto. Kultura in zabava Zeleno - rdeči prepiri o fasadi nekdanje lekarne Vila Ravasini je seveda kulturni spomenik, ki ga najemniki prav zdaj obnavljajo, a ne brez težav. Najprej jih je presenetil obseg del, potem njihova vrednost, na koncu pa seje zapletlo še okrog barve fasade. Odločba Zavoda za varstvo kulturne dediščine pravi, da mora biti zelena, investitorji pa trdijo, da je bila od vedno rdeča. Vila Ravasini je bila od nekdaj lekarna in še danes za najemnika, Novo ljubljansko banko, Izolani porečejo, da je v stari lekarni. Pravzaprav je bila lekarna že pred vilo, saj so jo imeli lastniki najprej v pritličju občinske palače na Velikem trgu, kjer je bila celo mala ambulanta, potem pa so jo, v začetku 20 stoletja preselili v novozgrajeno palačo v središču mesta. Skratka, vila Ravasini je gostila lekarno polnih sto let, vse dokler se ni izolska lekarna preselila v prostore novega zdravstvenega doma, v vilo pa je prišel novi najemnik - banka. Po svoje je to tudi sreča, saj je banka verjetno eden redkih investitorjev, ki si ta trenutek lahko privošči dokaj drago prenovo fasade te, za Izolo tako pomembne in značilne stavbe. Pa tudi njih je presenetil obseg del, saj so jim štukature dobesedno razpadale pod prsti in tako jim ni preostalo nič drugega, kot da so jih naredili na novo. Odkrivanje originalne barve Nova ljubljanska banka se je restavriranja lotila res temeljito in zavleklo se jim je dlje kot so pričakovali pa tudi stalo bo nekaj več, vendar so restavratorji opravili dobro delo. V to so prepričani tudi lastniki stavbe in tisti, ki v njej delajo, vendar pa je nejevoljo vnesla barva fasade, ki jo je določil Zavod za varstvo kulturne dediščine. Po njihovem strokovnem mnenju je bila stavba najprej zelene barve z belimi obrobami in ertami in takšna naj bi bila tudi v bodoče. Zaposleni in lastniki pa so bili bolj naklonjeni rdeči barvi, ki jo je moč videti tudi na najstarejših fotografijah, seveda pa fotografij iz prvega obdobja stavbe niso imeli na razpolago. To, ki jo objavljamo, je prispeval Gojko Cukrov iz svoje zbirke, vendar je po fotografiji težko oceniti ali je bila fasada že od začetka takšna ali pa je šlo v tem primeru le za klasično vezivo, ki naj prepreči propadanje fasade. Tudi barva ert in obrob ni povsem bela ampak sivkasta, tako da se je pač treba zanesti na stroko. Ta pa, v imenu Božidarja Guština iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, trdi, da je bila temeljna barva vile zelena in bela, zato je v soglasje k obnovitvenim delom tudi zapisal, da morajo investitorji fasado pobarvati na enak način. “O tem ni nobenega dvoma” je zatrdil in povedal, da je takšna zahteva stroke, kaj si o barvi mislijo zaposleni pa ni njegov problem. “Ob koncu bodo potrebovali uporabno dovoljenje in takrat bo seveda treba dobro utemeljiti, zakaj morda ne bi spoštovali našega mnenja”. «fe- TEATRO VERDI F MUOOU (TRIKTfl VIA ROMA. M 5. SKAVILLAGE MUSIC FESTIVAL 25 / 26 Marec 2009 Gledališče Verdi - Milje Sreda 25 marca - Reggae Nite 21.30 Burnin Fyah + Re.System Sound System 23.00 CHUCK FENDER (USA-Jamaica) Četrtek 26 marca - Originai Ska Nite 21.30 Jack Rabbit Slim Selecter 22.30 WISDOM TREE (Milje - Trst) 23.30 THE SKATALITES (Jamaica) Vstopnice v predprodaji v koprskem Cir-colu. Cena: 10Eurdan/15Eur2dni na dan koncerta: 12 Eur in 18 Eur Glasbenik Dean Semolič, ki ima v lasti prvo nadstropje stavbe pa pravi, da je izbor barve subjektivno določen in da Božidar Guštin pretirava z zeleno barvo, ki jo je že določil tudi sosednji nekdanji davkariji. Vendar pa se zdi, da so se v banki odločili, da ne bodo napenjali odnosov z Zavodom, saj si predvsem želijo čimprej dokončati dela in ponuditi Izoli prenovljeno poslopje banke še pred poletjem. Pa naj bo rdeča ali celo zelena. D.M. Julius v Manzioliju V Maziolijevi palači bo 25. marca 2009 nastopil Trio lulius, ki ga sestavljajo: Bojan Glavina (klavir), Robert Stanič (klarinet) in Igor Švare (violončelo). Igrali bodo skladbe Emila Hartmanna, Nina Rote in Astorja Piazzole. Začetek delovanja tria Julijus sega v poletni čas ( julij) leta 2000. Od tu tudi njegovo ime. Koncertiral je že na domačih odrih kakor tudi v sosednji Ita-^ liji (Festival „Zarlino.. Chiogga, Projekt „Grasshopper„ Mirano -Venezia) kjer je dobil zelo ugodne kritike. Bojan Glavina - klavir Leta 1985 je diplomiral na Aka-| demiji za glasbo v Ljubljani (oddelek za orgle, prof, Hubert j Bergant). Zadnjih deset let poleg poučevanja klavirja na Glasbeni . šoli Piran intenzivno komponira. Njegov skladateljski opus obsega skupno čez sto del, za svoje skladbe pa je na raznih domačih in mednarodnih natečajih prejel že več nagrad. Trenutno je vpisan na oddelku za kompozicijo Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Marka Mihevca. Robert Stanič - klarinet Študij klarineta je začel v rojstnem Piranu (prof. Leander Pegan), diplomiral pa na Akademi-^ ji za glasbo v Ljubljani.Sodeloval ; je v orkestru Slovenske filharmo-1 nije. Jazz orkestru radia Ljubljana in v Evropskem mladinskem i orkestru. Od leta 1985 poučuje klarinet in saksofon na Glasbeni ; šoli v Piranu Igor Švare - violončelo Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in nato obiskoval številne izpopolnjevalne ; tečaje pri raznih profesorjih. Kot član godalnega kvarteta „Seba-: stjan,, je koncertiral v Hrvaški, ! Franciji, Koreji. Kot solist je več j let deloval v Orkestru slovenske opere in v Celjskem komornem j orkestru. Trenutno poučuje violončelo na Glasbeni šoli v Kopru in Umetniški gimnaziji v Kopru. vivvimv« 11 Četrtek, 19,marec 2009, št. 800 ___________________________________________________________ Kulturniški smerokazi Četrtek, 19.marec 2009 Kulturni dom Izola - ob 17.30 - Otvoritev razstave Prvič se nam bo predstavil VIRGILI J KOTERLE, član društva PRISTAN iz Kopra - Univerza za Ill.življensko obdobje. Mentorica likovne skupine je Marlene Zorjan. Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 >ZANIMIVI IZOLANI< gostja 39. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov z »Zanimivimi Izolani« bo LclFfl Krcllj,(Ir.V6t. 1116(1., naša veterinarka, ki jo v Izoli dobro poznajo živali in ljudje. Spoznajmo jo, v klepetu, tudi izven njene ambulante. Prisrčno vabljeni, Pogovor bo vodila novinarka Nataša Benčič Kulturni dom Izola - ob 18.00 VEČER PESMI IN POEZIJE Nastopili bodo: MARIJA LOZEJ, Ženski pevski zbor „SINJI GALEB” DU Izola, MARIJA GRBEC, PEVSKA SKUPINA FOLKLORNEGA DRUŠTVA VAL PIRAN, ALBINA PAVLIČ, PEVSKA SKUPINA FOLKLORNEGA DRUŠTVA MANDRAČ KOPER, MIHELIČ SONJA in Ženski pevski zbor KD Korte Organizatorji: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola /Center za kulturo, šport in prireditve Izola / Društvo upokojencev Izola / Društvo invalidov Izola / OBČINA IZOLA Kino Odeon ob 18.00 NENAVADNI PRIMER BENJAMINA BUTTONA Režija: David Fincher Ob 21.00 LJUBEZEN IN DRUGI ZLOČINI režija in scenarij: Stefan Arsenijevič Petek, 20.marec 2009 Stara italijanska šola - ob 18.00 (l.nadstropje) Literarni večer poezije iz knjige “Frammenti di pensiero” OSCARJA VENTURINIJA Palača Manzioli Izola - ob 19.00 Predavanje o diplomatskih izkušnjah v Istri, ki jo bo predstavil ambasador Pl0trO EfCOlO .A.^0 Prireditev organizira Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola, v sodelovanju z Ljudsko universo v Trstu pod pokroviteljstvom Občine Izola in Ministrstva za kulturo RS. galerija INSULA SMREKARJEVA20izola,tei.05/64i5303 Vabimo vas na otvoritev razstave JANA OMERSA KRIŽAJ * .«.JM AKVARELI ' % } -‘z ^ ki bo v četrtek, 19. marca 2009 - ' J ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli. * * -, ■ 'v m SOnČna dvorana Giordano Bruno, Izola (podstopmščemcerkveSv.Mavra) Vabimo vas na ogled razstave »SLOVENSKE EKSPRESIJE« Erike Železnik kavarna Caffè alle porte razstavlja Alici KflStcliC AlUlV svoje slikarske mozaike. Tematika, od gradov do morja. Mozaiki so izdelam iz avtohtonega istrskega kamna in marmorja. Galerija Alga / Kristanovtrgl »V zavetju svetlobe» Razstavlja SEVERINA TROŠT ŠPROGAR Kino Odeon OB 18.00 NENAVADNI PRIMER BENJAMINA BUTTONA Režija: David Fincher OB 21.00 LJUBEZEN IN DRUGI ZLOČINI režija in scenarij: Stefan Arsenijevič Sobota, 21.marec 2009 Kino Odeon OB 18.30 LJUBEZEN IN DRUGI ZLOČINI režija in scenarij: Stefan Arsenijevič OB 20.30 NENAVADNI PRIMER BENJAMINA BUTTONA Režija: David Fincher Nedelja, 22.marec 2009 Kulturni dom Izola - ob 19.00 c,,,,,....... BALKON (TERASA) V PRAGI Musical / Gostuje gledališka ODER iz Vidma (Udine-Italija ) Glasba: Mozart, Dvorak, Listz,Vivaldi, Chopin... Jutro.20.avgust 1968. Hotel na osrednjem trgu Sv. Venceslav v Pragi. Srečanje: mlajši italijanski novina, starejša, skrivnostna, šarmantna gospa... vstopnina:seur Kino Odeon OB 18.30 LJUBEZEN IN DRUGI ZLOČINI režija in scenarij: Stefan Arsenijevič OB 20.30 NENAVADNI PRIMER BENJAMINA BUTTONA Režija: David Fincher Ponedeljek, 23.marec 2009 Kulturni dom Izola - ob 17.00 ^ Območno srečanje otroških gledaliških skupin D Mentor: Lucija Beguš - Gledališko lutkovna ustvarialnica Vrtca Mavrica soorg.: Javm sklad RS za kulturne dejavnosti območna izpostava Izola / Center za kulturo, šport in prireditve Izola Kino Odeon OB 18.30 LJUBEZEN IN DRUGI ZLOČINI režija in scenarij: Stefan Arsenijevič OB 20.30 NENAVADNI PRIMER BENJAMINA BUTTONA Režija: David Fincher Torek, 24.marec 2009 Kino Odeon OB 18.30 LJUBEZEN IN DRUGI ZLOČINI režija in scenarij: Stefan Arsenijevič OB 20.30 NENAVADNI PRIMER BENJAMINA BUTTONA Režija: David Fincher Sreda, 25marec 2009 Kino Odeon OB 18. 30 LJUBEZEN IN DRUGI ZLOČINI režija in scenarij: Stefan Arsenijevič OB 20.30 SEM IZ TITOVEGA VELESA- Režija in scenarij: TeonaMitevska Četrtek, 26.marec 2009 Kino Odeon OB 18. 30 TOŠE - THE HARDEST THING Režija in scenarij: Boštjan Slatenšek OB 20.30 SEM IZ TITOVEGA VELESA - Režija in scenarij: Teona Mitevska Manziolijeva palača slikarska razstava POSUeCeTlO ZeTLSkCUTL Galerija Krajcar Razstava slik Ollllid. RUZZicra. iz Parecaga Galerija Duka Piran “Atlanti” akademskega slikarja ParÌ(Ì6 DÌ StefaiTO Banka Koper - Koper razstavatortJaka Jeraša Razstava fotografij Izole iz zraka V Ateljeju 14 (v Pittonijevi 14, pri kulturnem domu) je odprta vsak dan razen sobote in nedelje od lOh - lih in od 18h - 19h . Vabljeni na delavnico KAKO PRIDEM V TA TRENUTEK V sredo, 25.3.2009 ob 19.00 bomo ponovno preživeli prijeten večer z g. Joškom Cesarjem v čitalnici Mestne knjižnice Izola, v Ulici osvobodilne fronte 15. S teorijo in prakso nam bo posredoval svoje znanje, kako ponovno priti v sedanji trenutek. Ponovili bomo osnovne in nadaljevalne tehnike. Na srečanju bomo deležni zdravilnih učinkov terapije g. Cesarja, katere si je pridobil s tehniko treninga »kako pridem v la trenutek«. G. Cesar se že mnogo let ukvarja z mejnimi znanji in si je s pomočjo svojega znanja odpravil že marsikatero zdravstveno težavo. Na delavnici bo predstavil svoje izkušnje tudi g.Igor (Oleg) Kri-žanovskij, pisatelj, ki je bil dolga leta učitelj gospodu Cesarju. Prisrčno vabljeni vsi, ki ne želite živeti v preteklosti in se ne želite obremenjevati s prihodnostjo. Enostavno rečeno želite živeti v polni meri zdravja. Prostovoljni prispevek je zaželen le, če vam je bilo predavanje všeč. Sporočamo vam, da je prireditev OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH (Kulturni dom Izola, 26.3.2009 ob 17.00), ki je bila objavljena v mesečniku JSKD, prestavljena na 6.4.2009. Ura in lokacija ostaneta nespremenjeni. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Izola — Poletne prireditve------- Na svetu je vsega dovolj, le razdeljeno ni na pravi način Mestna knjižnica Izola in Borza znanja sta v sodelovanju s Share Slovenija v četrtek, 12. marca, v goste povabili publicista in ekonomista Roka Kralja, ki je spregovoril o Pravični delitvi dobrin, obenem pa je bila na ogled postavljena razstava fotografij iz revije Share International ‘Pravična delitev dobrin bo rešila svet’, ki si jo je mogoče ogledati do konca meseca marca.. Čeprav nekoliko poenostavljeno, lahko današnji svet razdelimo na dva dela, na svet obilja in svet pomanjkanja. Delitev ne poteka samo med državami, temveč tudi znotraj držav, tudi najbogatejših. Zakaj so prvi ljudje sploh začeli bivati v skupnostih, kakšne prednosti jim je to prinašalo? Nedvomno je bilo skupno življenje lažje in varnejše, kot samotno životarjenje v neprestanem boju, v neizprosnem naravnem okolju. Ljudje so skupaj lažje zadovoljevali svoje potrebe in to je še danes osnovni namen našega skupnega bivanja. Osnovne človeške potrebe so že od nekdaj potrebe po primerni hrani in pijači ter zaščiti telesa pred vplivi okolja, z oblačili in v primernem stanovanju. Tem osnovnim potrebam pa moramo v današnjem kompleksnem okolju v katerem bivamo, dodati še potrebe po zdravstvenem in socialnem varstvu ter izobraževanju. Zadovoljevanje vseh naštetih osnovnih človeških potreb spada danes med temeljne človekove pravice, ki so tudi zapisane v Deklaraciji človekovih pravic in svoboščin Združenih narodov. A vendarle ljudje ne stremimo zgolj k zadovoljevanju svojih osnovnih potreb, temveč tudi k življenju v blaginji. Blaginja ne pomeni samo, da ljudje brez večjih problemov lahko zadovoljujemo svoje osnovne potrebe, temveč tudi, da živimo v varnem, zdravem in svobodnem okolju, v katerem vemo, da nam bo vedno nekdo priskočil na pomoč, če bo potrebno. Blaginja je neločljivo povezana s človekovo srečnostjo, te pa si ni mogoče zamisliti brez možnosti, da zadovoljujemo svoje osnovne potrebe, kot tudi ne življenja v nevarnem ali uničenem okolju. Za zadovoljevanje potreb so potrebne različne dobrine, njihova dostopnost pa je neločljivo povezana z vprašanjem lastništva nad njimi in odgovornostjo zanje. Stari Rimljani so ločevali med tremi vrstami lastnine: res privatae (privatna lastnina), res publicae (javne stavbe, ceste in podobno) in res communes (darovi narave, ki pripadajo vsem). Prvi dve vrsti lastnine, privatno in javno, poznamo še danes, medtem ko smo na tretjo - lahko jo imenujemo skupne dobrine, skupno dobro, skupno bogastvo ali kapital človeštva (uporabljali bomo prvi izraz) - že skoraj pozabili ali pa jo do skrajnosti zanemarjamo, oziroma izkoriščamo. Skupne dobrine so predvsem tiste dobrine, ki so potrebne za zadovoljevanje človeških potreb, torej za človekov obstoj in tudi za dosego blaginje človeštva. Na eni strani izhajajo iz narave, na drugi pa iz preteklega in sedanjega človeškega razvoja, torej so skupne dobrine (vsaj) naslednje: morska in sladka voda ter vodna bogastva, obdelovalna zemlja in gozdovi, zemeljska bogastva (rudnine in drugi materiali), energetski viri, informacijska in transportna infrastruktura, znanje, kulturna in druga dediščina človeštva. Posameznik, skupina ali narod ne morejo biti absolutni lastniki planetarnega bogastva - skupnih dobrin, lahko pa so njihovi upravljalci in skrbniki (izvorni pomen besede ekonomija je ravno skrbništvo in upravljanje z dobrinami, viri, premoženjem, lastnino in drugim). Obenem pa to ne pomeni, da posameznik ne more imeti zasebne lastnine (osebni predmeti, bivališče in zemlja okoli nje, kmetije, manjša posestva in manjša podjetja), kot tudi ne pomeni, da lokalne skupnosti, podjetja ali zasebniki ne bi mogli upravljati (npr. s podelitvijo koncesij) s skupnimi dobrinami človeštva. Bistveno vlogo pri upravljanju s skupnimi dobrinami človeštva bi morale odigrati države in mednarodna skupnost kot celota (npr. v okviru organizacije OZN), kot skrbniki tega bogastva - v imenu celotnega človeštva. Resnično velik korak moramo narediti v razumevanju, da je pravična delitev skupnih dobrin človeštva edina možnost, da bomo lahko živeli v miru in blaginji ter sploh edina možnost, da človeštvo dolgoročno preživi. Vendar, kako jo izpeljati v praksi? Takšna naloga nedvomno zahteva globalno koordinacijo. Ker že imamo organizacijo, ki kljub vsem svojim današnjim pomanjkljivostim zastopa celotno človeštvo - Organizacijo združenih narodov (OZN), potem lahko znotraj nje razmišljamo o praktični uveljavitvi te resnično velikanske ter za človeštvo življenjsko pomembne naloge. Čeprav se lahko dobrine delijo tudi na drugih nivojih (regionalni, državni in lokalni), pa mora pravična delitev izhajati iz najvišjega, globalnega nivoja. Samo tako bo mogoče v razmeroma kratkem času zmanjšati današnje ekstremne razlike med ljudmi, ki so posledica izjemno nepravične porazdelitvi planetarnih dobrin, kar na svetu povzroča toliko gorja, dolgoročno pa doseči splošno blaginjo človeštva. Pravična delitev ne pomeni, da mora sleherni človek na planetu imeti enake dobrine v enakih količinah - česar se današnje privilegirane skupine najbolj bojijo - temveč, da se skupne dobrine človeštva enakomerneje in pravičneje porazdelijo med vse ljudi tega planeta. Izhajati moramo predvsem iz najpomembnejšega skupnega cilja, ki ga mora uresničiti človeštvo, namreč, da mora sleherni prebivalec planeta imeti zagotovljeno možnost zadovoljevanja svojih osnovnih potreb. Ljudje živimo v različnih geografskih, podnebnih, kulturnih okoljih, imamo različne želje, navade, tradicijo in prioritete, a vedno in povsod so naše osnovne potrebe enake. Ne potrebujemo sveta uniformiranosti in uravnilovke, temveč svet pravičnosti in enakopravnosti. Šola za starše na osnovi šoli Vojke Šmuc Komu je namenjena šola za starše? Šola za starše je namenjena staršem otrok, ki želijo IZBOLJŠATI ODNOS S SVOJIM OTROKOM IN OBENEM OBNOVITI stara in osvojiti nova znanja o tem, kako vzgajati otroka, da bo postal samostojna, odgovorna odrasla oseba. Kaj se bo na teh delavnicah dogajalo? Delavnica bo potekala v obliki krajših predavanj, iger vlog in odigravanja različnih problematik med starši in otroci, pogovora med udeleženci o primerih dobrih praks in o stiskah in negotovosti starševstva. Učili se bomo kako se pogovarjati z otrokom/mladostnikom, kako postavljati meje, kako komunicirati v družini in se pogovarjali o vplivu dobrega partner-! skega odnosa na otroke. Vsak starš se na poti svojega starševstva srečuje z različnimi dilemami, vprašanji, negotovostmi in stiskami. Na teh delavnicah boste podrobneje spoznali faze razvoja otroka, kakšno vedenje je značilno | za otroka v posameznih starostnih j obdobjih, preko tega se starši lažje pripravite na določena obdobja in delujete tako, da ohranite dober odnos z otrokom in tudi avtorite-; tom, kar je naložba v prihodnost, ko pridejo težki časi pubertete. Kateri so najpogostejši problemi v odnosu starš - otrok? i -Neustrezno postavljanje meja, j - preveč trda ali mehka vzgoja, -premalo empatije do otroka, starši ne jemljejo resno otroka v njegovih čustvih in njegovih potrebah in tudi preveč izhajajo iz svojih potreb, kaj mislijo da je za j otroka dobro, ! -pretirana skrb za starševstvo in premajhna za partnerstvo ter -slaba komunikacija med otroci in j starši. Menim da je odgovornost staršev, da se učijo o pravilni vzgoji, saj se vzgoja otrok začne z vzgojo staršev. Udeležba na delavnicah za starše pomeni pogum, da se kot starš želim učiti kako vzgajat otroke, priznanje da vsega ne vem in da verjetno vsega nikoli ne bom vedel, vendar da sem odprt za nove pristope, odprt za pogovore o dilemah starševstva, s katerimi se srečuje vsak starš. Kdo bo vodil delavnico, kako bo potekala, kje, kdaj se začne? Delavnice, katerih organizator je Terapevtski inštitu odnos, bova vodila Nada Mirnik, specialistka zakonske in družinske terapije in Bojan Klančič, učitelj. Delavnica bo potekala na Osnovni šoli Vojke Smuč v Izoli, v učilnici št. 13 in sicer šest zaporednih četrtkov med 17 in 19 uro. Začela se bo 19 marca. | Dodatne informacije o šoli za starše dobite na tel. št. 031 371 143. Nada Mirnik Ksenija Orel Stran v letih Pesem je gotovo najboljše zdravilo za vse težave V četrtek, 12. marca je v nabito polni restavraciji hotela Delfin potekal pevski večer ZAPOJMO Sl, kjer so številne skupine zapele skupaj z organizatorko pesniških in pevskih večerov, Marjetko Popovski. Razlegala se je slovenska ljudska pesem in pod njenim vodstvom so zapele pevke iz Škofij in Skednja, zapeli so najstarejši pevci Vala morja in Marinaio benda iz Doma upokojencev Izola, pa varovanci enote Mimoza in sodelovali so člani Obalnega literarnega kluba Likus. Vse je potekalo ob glasbeni spremljavi Tamburaškega orkestra iz Boljunca, ob katerih taktih je Marjetka celo zaplesala podravske in ciganske plese ter presenetila publiko s pesmijo v grščini, Kai-mos, MikisaTeodorakisa. V pozdravnem nagovoru je direktor hotela Delfin, Branko Simonovič toplo pozdravil nastopajoče ter številno množico poslušalcev. Pojasnil je, da je večer posvečen ljudski pesmi, plesu in poeziji ter predstavitvi vsakomesečnih pevskih in literarnih večerov ter dejavnosti, ki jih Marjetka kot pevka že vrsto let izvaja tako doma, kakor v zamejstvi in po svetu. Prisotna je bila tudi RTV Slovenija, ki je program posnela in Andragoški center Slovenije, ki je Marjetki Popovski namenil posebno priznanje za leto 2008. Tega bo uradno prejela 8. maja v Ljubljani, kjer bo tudi predvajan program, ki je bil posnet ta večer v Delfinu. Prireditev je z obiskom počastil in si jo ogledal tudi izolski podžupan Bojan Zadel s svojo soprogo. Med publiko, ki se je pomešala s hotelskimi gosti, je bilo veliko Izolanov, ki so ljubitelji ljudske pesmi in Marjetkini poslušalci. Prišli so pohodniki Istre in pevci iz drugih krajev, kakor tudi literarni ustvarjalci. Po predstavitvi njene pesmi Glas morja, ki jo je zapela skupaj z Vilijem Novakom, sta se podžupan in direktor hotela Delfin zahvalila vsem nastopajočim za izpeljan večer. Vse čestitke pa sta Marjetki namenila za priznanje, ki ga bo prejela s strani Andragoškega centra Slovenije. Hkrati sta ji oba zaželela še veliko pevskih nastopov, s katerimi razveseljuje poslušalce tako doma, kakor drugod, še posebno sedaj v Parizu, kamor odpotuje v mesecu maju. V juniju pa bo nastopala v Beogradu, kamor jo je povabilo slovensko kulturno društvo Sava. ur Prvo leto “Andragouniverze” Člani Andragoškega društva Morje - Univerze za tretje življenjsko obdobje so po enem letu letu delovanja 27. februarja ocenili prehojeno pot. Zbranim v Kavarni Hotela Delfin je o delu govorila predsednica društva Tatjana Kodarin, ki je ugotovila, da je bilo društvo, kljub temu, da deluje komaj eno leto, zelo aktivno. Tako so njegovi člani vključeni v kar 19 dejavnosti. Vsak mesec pa društvo organizira še ekskurzije in razna predavanja, v katera se bo vključil tudi zdravnik dr. Nikolay Grishin, ki bo na sedežu društva organiziral delavnice na temo Zdravo Življenje. V bodoče se bo društvo poskušalo vključiti v evropske projekte in razširiti svojo dejavnost na nova področja. Izolski podžupan Silvano Sau, je navzoče seznanil s sklepom občinskega sveta, da finančno in prostorsko pomaga društvu. Udeležence občnega zbora so pozdravili tudi predsednica Društva invalidov Izola Jolanda Deško in predsednika obeh izolskih Društev upokojencev Marjan Pavlič in Boris Debeljak. Kulturni del je popestril Moški pevski zbor pod vodstvom Mirjane Bonin, kateremu so se pri nekaterih pesmih pridružile tudi pevke Andragoškega društva Morje. (N.Š.) Z Vladom po vinskih poteh Društvo upokojencev Izola organizira enodnevni izlet, v petek 3. aprila 09, po vinorodni Primorski. Ogledali si bomo vipavsko, briško, sežansko in koprsko vinsko klet. Cena 32,00 Eur vključuje: prevoz, ogled, degustacije, kosilo in zavarovanje. Izlet bo vodil znani novinar kmetijskih oddaj - Vlado Ostrouška. Prijave sprejemamo v pisarni Društva ob uradnih urah. Vabimo naše člane, člane DU Jago-dje-Dobrava in Dl Izola, da se nam pridružijo. Vabimo tudi druge upokojence - vinogradnike. Vabilo na Občni zbor Društvo upokojencev Izola vabi svoje člane na Letni občni zbor, ki bo, 25. marca 2009, ob 17.00 uri, v kavarni hotela Delfin. Člane, ki se bodo udeležili občnega zbora, prosimo, da se prijavijo in dvignejo rezervacijo v ponedeljek, 23 marca 2009, med 9.00 in 12.00 uro v pisarni Društva. Predsednik DU Marjan Pavlič. Predavanja Društvo invalidov in društvo upokojencev Izola vabi svoje člane še na zadnje predavanje v mesecu marcu: 30.03.09 od 16 do IS.ure PREDSTAVITEV INKONTINEN-TNEGA PROGRAMA Mag.farm. Helena Košir (sanitetna hiša Farcom) Življenje z zobno protezo Člane Društva invalidov Izola, Člane društva upokojencev Izola in Člane društva upokojencev Jagodje-Dobrava, vljudno vabimo na dodatno predavanje iz zobozdravstva »Življenje z zobno protezo, nega in uporaba dentalnih pripomočkov« Predavatelj Gospa Ana Rustja. Predavanje bo 31.03.2009 ob 16.00 uri na sedežu Društva in- Dobro je vedeti Peticija in pismo županu Obveščamo vas, da je »Civilna iniciativa za razvoj podeželja« zaključila zbiranje podpisov proti uporabi »stare« ceste Izola - Šared - Korte za dovoz materiala na deponijo pod Šaredom pri izgradnji tunela Izola - Koper. V dogovorjenem roku smo zbrali blizu 700 podpisov krajanov, ki se ne strinjajo z vašo odločitvijo, da se kljub našem nestrinjanju uporabi stara cesta za dovoz materiala na deponijo pod Šaredom. Podpise smo zbrali v zelo kratkem času in brez velikega truda. Prepričani smo, da je volja krajanov dovolj jasno prikazana. V kolikor pa bodo pogovori z vami potekali v drugo smer, bomo nadaljevali z zbiranjem podpisov, tokrat z odločnejšimi potezami. Prepričam smo, da lahko zberemo veliko več podpisov, predvsem pa da lahko voljo krajanov in vseh, katerih življenja spravljate v nevarnost z nameravanimi prevozi po dotrajani cesti uveljavimo tudi drugače. Spoštovani gospod Zupan, od vas pričakujemo, da sprejmete naša stališča ter da v čim krajšem času skupaj z občinsko upravo in občinskim svetom pripravite sledeče sklepe: - Sklep o prepovedi vožnje materiala iz tunela Markovec na deponijo Šared po stari cesti Izola - Šared, - Sklep, da občinska uprava pripravi terminski načrt, ki bo vseboval vse nadaljnje korake glede nove slemenske ceste Jagodje - Šared (sprejem OPPN, cenitve, odkup zemljišč, projekti, itd...) ter da se o izvajanju terminskega načrta mesečno obvešča Odbor za Okolje in prostor, KS Korte ter KS Jagodje - Dobrava. Naštete naloge naj se obravnava prednostno Prepričani smo, da lahko peticijo oz. prepoved vožnje po stari cesti Izola - Korte s pridom in koristno uporabite tudi kot argument pri pogajanjih z DARS-om ter tako veliko lažje poiščete sprejemljivo, predvsem pa za Izolo varno odločitev. To seveda pomeni, da izolsko podeželje ne sme biti oškodovano zaradi dveletne nerazumne in nevarne vožnje težkih tovornjakov po edini povezovalni cesti mesta in podeželja. Občina Izola bo tako privarčevala stroške začetne ureditve nove slemenske ceste Jagodje - Šared, svojim krajanom na podeželju pa končno pokazala, da jim ni vseeno zanje in za kvaliteto njihovega življenja. V kolikor naša stališča niso dovolj za spremembo vaše, že sprejete odločitve, bomo primorani nadaljevati naše zastavljeno poslanstvo. Izkoristili bomo vsa razpoložljiva sredstva, medije, proteste, revizije gradbenega dovoljenja za deponijo Šared in nenazadnje državljanske nepokorščine. Naj spomnimo tako vas, kot tiste, ki so morda že pozabili. Deponija Šared ni obveznost Občine Izola, pač pa usluga državi, s katero privarčuje zajetna sredstva. V zameno nam lahko privošči vsaj varno življenje in traso nove slemenske ceste za podeželje. To je najmanj, kar od svoje države in občine lahko pričakujemo celo podeželski davkoplačevalci. Civilna iniciativa za razvoj podeželja Zaradi dolžine prispevka smo ga v uredništvu smiselno skrajšali ne da bi pri tem spreminjali njegovo vsebino in namen (op. ur.) Obalni policisti v grafikonih Na sedežu koprske policijske uprave je bila včeraj tiskovna konferenca na kateri so predstavili delo policistov na PU Koper v letu 2008. Podrobneje ga bomo, skupaj z izolskim poročilom, predstavili v naslednji številki, zdaj pa le nekaj grafičnih podatkov. Kje so naše razbitine Parkirišče pri Drogi Kaze,'vb dgOTjiB, za patoia itó'a kazens«: evadte a» pe/oCuo vdcp&Wav itazanste cvaaOa ICC* 2W5 m 2CH7 :o l4 u.mtti iJcjirj Itn 5 7« )«3 3471 Ì453 Mr-vn drjaij 1 777 157» 1 jU 15*1 Cflf} (-fK-vM-r -M.-nfdt i!m jrj |v i i tv 47.J 43.» *4) 4* 1 St. ttaihir flejaij, ki jr |c KMila •A3 631 icic: kjrvli ki .t jt j*-a scucila .v l,i 15.7 '5,5 15.» 1U Parkirišče Livade PreosVtsjja kazniva dejanja 4.500 3.613 3 .COO i .mo I J 768 3.620 i.rtr I 1,578 I 1.533 1.591 I 2004 2005 20C6 2007 2005 n Sl. berivih dcisnl ■ St. pnjslBrih tactnih deprj Vrste krifTwalilete VYstz krt-nf alitele 2EW ICC'.* 2X6 2X7 2CCL Celctiv 3.61» J 763 J6!C 5.471 3.45C- Www 3.49* J 6)7 J 456 3.377 3.J63 G&pcdA’lk* lift Ul «4 »4 162 Ctg4>'ici'4n« 3! 4C » V} 23* 196 « 87 *5 Parkirišče Livade Uporaba prisilnih sred&lev in opozontnega strela eco CCO 21X1 O □ sea 456 I ■ lD 300 n 200? I2DQB prtiči upcraUjera sredstva hrSiiejr Parkirišče na robu mesta Parkirišče Droga Parkirišče Stadion To novo brezplačno parkirišče smo odkrili na zelenici izolskega svetilnika. Minil je dan, minila sta dva, avtomobilov je bilo vedno več, tistih, ki so zaposleni za preprečevanje takih ravnanj pa od nikoder. Saj ne, da komurkoli želimo plačevanje kayni za prekrške, vendar ne smemo dovoliti občutka, da je pameten tisti, ki si upa. To enostavno ni res. “Parkirišče” pod Šaredom KRIMINALNE Od grosista do grosista Čudna so pota mopedova. “Sad ga imaš, sad ga nemaš” pravijo kupci, prodajalci pa nič. Tako se je zgodilo, da je Izolan na policijski postaji prijavil, da je znancu zaupal moped v hrambo, saj ni imel prostora zanj. Toda dobrosrčni gostitelj mopeda je po daljšem času ugotovil, da mu dela napoto, pa ga je enostavno prodal drugemu znancu. In ker mora vsak dober proizvod skozi več rok je kupec nič hudega sluteč prodal moped končnemu kupcu. Vse se je seveda dogajalo brez vednosti lastnika in brez slabih namenov. Ta kratko pa je potegnil zadnji kupec, ki je moral moped vrniti lastniku, zdaj pa skuša po vzvratni poti dobiti denar nazaj. Lastnik je zaradi dogajanja sicer podal kazensko ovadbo. New kids on the blok Neznani storilec je v Livadah vlomil v dve kleti in ukradel gorska kolesa višjega cenovnega razreda. Za razliko od prejšnje zgodbe, kjer so vsi akterji ves čas znani je tokrat neznank veliko, zato policisti še zbirajo obvestila in hkrati občane pozivajo, da jih (policiste) obvestijo o pojavu neznancev, ki bi se zadrževali v okolici stanovanjskih blokov. Kričanje ni poceni Operativno komunikacijski center je sprejel klic o kršitvi javnega reda in miru v zasebnem stanovanju v Izoli. Seveda so šli izolski policisti preveriti kaj se dogaja in so na kraju glasnega dogodka ugotovili, da je zakonski partner kršil določila Zakona o varstvu javnega reda in miru s tem, da se je vedel nesramno, drzno in žaljivo do partnerke. Izrečena mu je bila globa v višini 625 EUR. Slabo mu je bilo Operativno komunikacijski center je bil obveščen o delovni nesreči na gradbišču v Livadah. Policisti so ob ogledu ugotovili, da je delavcu, ki je delal na višini petih metrov postalo slabo, zato je izgubil ravnotežje in padel na tla. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili da je dobil lažje telesne poškodbe. Ostal je na zdravljenju. Pretočni boljler je gorel? Dopoldan je zagorelo v enem od poslovnih prostorov v trgovskem kompleksu na Rudi v Izoli. Na kraj so odhiteli koprski gasilci, ki so ogenj pogasili. Kot so pri ogledu ugotovili policisti je do požara prišlo zaradi napake na pretočnem bojlerju, ogenj pa se je nato razširil na skladiščni prostor. Kljub hitri intervenciji gasilcev je ogenj povzročil za približno 10.000 EUR škode. „ 15 Predzadnja —-------------------------------------------------- MALI OGLASI Neznani moški z znanim oljem V Izoli je prišlo do onesnaženja vode z odpadnim oljem. Blizu zbiralnika fekalij na Cankarjevem drevoredu je delavec komunale opazil oljni madež v kanalu. Na kraj so takoj prišli komunalci in gasilci, ki so jašek očistili, tako, da olje ni prišlo do morja. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznani moški pred dvema dnevoma nekaj odlil v jarek. Ko bodo moškega izsledili bodo ukrepali. Rdeča ga ne ustavi V Luciji se je ob 17.10 zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil 38-letni Izolan. Z osebnim avtomobilom je kljub rdeči luči na semaforju zapeljal v križišče in izsilil prednost 48-letnemu domačinu ter sprva trčil vanj, nato pa še v dva druga avtomobila. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. Preveč so zakurili V zgodnjih jutranjih urah je prišlo v kurilnici stanovanjske hiše do požara na gorilniku peči centralne kurjave. Ogenj se je razširil na peč in na predmete v bližini. Lastnik stanovanja je požar uspel pogasiti, seveda pa so intervenirali tudi gasilci. Niso bili brez vsega Izolski policisti so imeli v postopku pet tujih državljanov, ki so mejo prestopili z neveljavnimi dokumenti. Po plačilu globe v višini 1.000 EUR so štiri odstranili iz države, peti pa je bil nameščen v Center za tujce. Statistika Prejšnji teden so izolski policisti obravnavali še sedem poškodb vozil na parkiriščih, dve prometni nesreči z materialno škodo, trem osebam so zasegli prepovedane droge, dvema voznikoma pa je bil odrejen strokovni pregled zaradi suma, da vozijo pod vplivom mamil. Že par mesecev je to kolo zaklenjeno ob ograji cerkvice na tržnici.Ta ki ga je zaklenil in pustil ga očitno ne pogreša, morda pa ga pogreša kdo drug.Trenutni lastniki so izolski golobi.... a.k. Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine IŠČEMO - Mlad par brez otrok in redno zaposlitvijo išče v Izoli enosobno stanovanje do 400 Eur. tel 051 623 877 - V zameno za skromno sobo vam ponujam pomoč pri vzdrževanju hiše in vrta. tel 040 224 077 - V Izoli iščem dvosobno stanovanje velikosti do 45 m2 za daljše obdobje. Tel. 041 392 177 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli. Tel. 040 340 005 - Družina išče dvosobno stanovanje za daljše obdobje Tel. 040 224 077 Štiričlanska družina v Izoli IŠČE dvo ali dvo in pol sobno stanovanje za daljše obdobje. Kontakt na tel. št.. 040 768 714 ODDAMO - Garsonjero v izolskem bloku za eno osebo, do 15. junija. Tel. 040 614 823 (po 14. uri) - V San Simonu oddam poslovni prostor llm2. tel 031 611 568 PRODAMO - Prodamo stanovanje v bloku v Livadah, zgrajenem L 1983. Stanovanje je v 1. nadstropju bloka, veliko je 75,34 m2 in obsega: hodnik, ločene sanitarije, kuhinjo z jedilnico, 3 spalnice, klet in parkirišče pred blokom. Ogrevanje je centralno, ctv priključki urejeni, vpisano v zemljiško knjigo in bremen prosto. Stanovanje prodajamo brez posrednikov, za ceno 195.000 euro. Tel.041 247 944 Vozila in plovila - Prodam Citroen Xara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru, tel 041 653 946 - Prodam odlično ohranjen Renault Senic, letnik 1999, prevoženih 92.000 km, redno servisiran, cena 4200 eurov. Tel: 031 667 492 - Prodam strešni prtljažnik za Golf 3 in prtljažnik za Astro Caravan (vsak po 40 Eur). Tel 031 737 148 - Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316 - Nudim inštrukcije angleškega in italijanskega jezika za osnovnošolske otroke, tel. 031 418 217 - Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ali pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ali okolici Tel: 041 234 591 - Ponujam inštrukcije Matematike, Fizike, Kemije in Angleščine za osnovnošolce in srednješolce. Tutorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel: 041 345 634 - Zaposlim natakarja in več študentov za strežbo v lokalu Istra, Tel.: 041 345 605 Razno - Propdamo voziček - hojca za starejše, tel 05/ 641 3380 - Mlada družina s 4 majhnimi otroki potrebuje kavč. Če obstaja kdo, ki je kavč pripravljen odstopiti ali prodati za simbolično ceno, naj prosim pokliče na 041-275-217. Za prevoz poskrbimo sami. In se tudi že vnaprej zahvaljujemo za pomoč in dobroto. - Prodam akacijeve kole, dolžine 2,8 m Tel: 040 247 827 - Kompostiran kozji gnoj prodam . tel 040 342 200 - Imate morda na podstrešju star šivalni stroj na nožni pogon in ga ne potrebujete, mogoče kolovrat ali klopčiče volne raznih barv? tel.031 275 873 - Prodam kotel za kuhanje žganja, malo rabljen in črpalko za vino »sceumi«, cena po dogovoru Tel 041 365 556 ali 05 641 36 80 - Prodam tri kose novih, notranjih, še zapakiranih vrat z okvirji, po polovični ceni Tel 041 613 299 - PRODAM zelo malo rabljeno orodje za sobno telovadbo or-tibrek (kot sobno kolo)z merilnikom časa telovadbe in porabljenih kalorij, za ceno 50 eur. Lokacija prevzema Izola-Šared. tel. 051/251-496 - Kupim kason kiper za Iveco Evrocargo. 041 544 687 - Podarim delujoč Philips barvni televizor 70cm, star 16 let. Tel: 031 298 023. Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 NLB® Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana Na fotografiji zgoraj je mandrač Izolski mandrač, ki je dal ime drugemu izolskemu Mandraču. Ko smo ob 800 - ti številki Mandrača iskali fotografijo Mandračevcev smo ugotovili, da je nimamo. Zato objavljamo fotografijo, ki je nastala ob začetku tiskanja Mandrača v uredništvu. Na njej nas je tudi nekaj rednih delavcev in sodelavcev tednika, ki je s to številko dopolnil polnih 16 let rednega izhajanja. Za 800 Mandračev nas je . MANUR/fCCHIol M. 2 PStJDSIDMK Jfc ODGOVOUtl. * IZOLSKA MESTA STRAHOV .vrf'. • .. i '/.iìi:"-' vSui« L™!, ■ ■ 1QQ7 .... . Mladi so naše največje bogastvo c * v» ■■m SHS - V M it:-mi H' «i •]. DnyotfrMXlanÉf/ócftì 5SH :«3sr** ••«ino. «.i» l - Cicpipetm icprnlito/l SS j Lepa vest “•a j: s: E '.psi#? r intko obpliNt (•IhoAlnX -iWa. «.»"W ^ ,5sr4sj«-i= 1994 l>r;o Milki **#&*£■ : Od daleč se bolj slabo vidi, od blizu pa je megleno m tt»r«ij«i«£3 r 1 <*•< 11 '-.n, ttp '»«J io '•(Jw itrtii u.;.T..rz~r^.,n 7-;n>V'3»;.r ’™?:S m ^ l< UnnICAKopcl. NATOLCEVANJA... AK0ZNJE- ,.5KECNEŽ...rp;t MENI JE ..AMFAK.. ?rflbA7 Fl^E _ EXERTITO . 5TAN0VAN7^KA... OAVČNA... 70t)l?ČE... Pomlad je prišla v deželo Prijeten začetek tega tedna je bil kot nalašč za opravke v naravi. Sicer pa je danes in jutri pravi trenutek za obrezovanje sadnega drevja, od sobote do ponedeljka se posvetite rastlinam s koreninami, v torek in sredo cvetju, v četrtek pa listju. Kje je nastala ta fotografija je sicer jasno, kdo se je lotil dela na njivi pa ne povemo, vsaj dokler ne izpraznimo steklenice izvrstnega mareličnega žganja, ki so ga pridelali tam nekje ob njivi. Koga bi ob tem sploh zanimal krompir? Za izolo pravimo, da je turistična občina, toda sprehod po najbližji okolici in vzpon v gričevje nam pove, da je Izola tudi zelo živahna kmetijska občina. Krompirja tudi letos, očitno, ne bo zmanjkalo in tudi v vinogradu je že čutiti ustvarjalni nemir, morda tudi zato, ker v neposredni bližini teče hitra cesta, le malo dlje pa ropotajo gradbeni stroji investitorjev v obrtni coni. Delo je treba opraviti, tudi če je parcela del znanega trikotnika pri Delfinu in če ni čisto jasno, kdaj bodo tja prišli buldožerji. Toda, glede na vse zaplete je dokaj mogoče, da bo letošnja letina še pod streho.