Katollčk cerkven list.
V L j n bij ari / Ki. kozoperska /80 6*.	MAst 49.
Tečaj 11.
Prara pot r nebesa ni r femt skrita.
Pogovori žafran nekterih skrivnih verskih zmot.
I Spisal IV llicingeri.
(Dalje.)
Vernik. I.uliko si res človek misli: Sveto pismo je hilo pisano po posehniui Kozjim navdihov anji. torej se ludi ne more razlagati hrez posebniga nebeškiga razsvetljenju; o pisanji svetili bukev so bili le nekteri sveti možje od zgorej navdihnjeni, o razlaganji si tedaj tudi ne more vsak zase posebniga razsvetljenja z nebes prederzno obetali; zadosti je. de je Jezus Kristus svoji cerkvi tako pomoč zapustil. de svete pisma razlaga brez zmote v verskih rečeh. Pa kako jc lo. pri uuih skrivnih uovovercih šc celo zciiskc drugim razlagajo svete pismu?
Duhoven. To je že posebna lasinija teh zmoteucov. V pervlh časih keršanstva so krivnverski nionianisii imeli prerokinje, tovaršiee svojiga zučeinika AIouluuu. ua kterili glas so slusali: v srednjih časih je bilo med zmotenimi brati in sestrami prost iga duhu nekaj enaciga: v novejših časih med protestanško ločino kvakarjev tudi ženstvo oznanuje svoje domišljevaiie razodenja.	veljajo po-
sebne duhovnice za ženski spol.
Vernik. Tedaj tudi lukaj ni nic noviga pod solncam.
Duhoven. Sicer se protestanti radi s tem znašajo in hvalijo, de smejo sploh brali svete pisma, iu radi ocilajo katoličanom, de je njim sveto pismo prepovedano; enake reči si doniisljujejo in se z njimi iislijo ludi ti skrivni zmo-leuci. Pa katoliškim kristjanam sveto pismo ni odvzelo ali prepovedano, nasprot se še prestavlja v vse jezike, de bi bilo vsakterinui mogoče, se po prebiranji svetili bukev bolj poterdovali v veri in svetim djanji. le lo katoliška cerkev priporoča iu zapoveduje, de naj nihče svetili pisem nc razlaga po svoji misli, temuč naj se derži nauka cerkveniga: naj zlasti neiiccni berejo raji take dele sveiiga pisma, kteri se lozje razumevajo, in so bolj pripravili v podučenje vsakleriga. zlasti st. v to priporočajo bukve nove zaveze; iu de bi kdo besed svetiga pisma kaj napačno nc razlagal v svojo pogubo, zatorej svete pisma v domačim jeziku, kiere lozje pridejo ueiiccniiu v roke. ne smejo biti na svetlo izdane brez potrebnih razlag in brez dovoiiivc višjih pastirjev.
N c ru i k. /daj jasno spoznam dobroto milosiiviga l.jubljanskiga škola \ntona Alojzja. kleri lepo skerbijo. de sc bodo svete pi-ma na novo izdale v slovenskim jeziku iu sicer z mnogimi razlagami: bukve nove zaveze -o /e izdelane. kakor jc lulo v Danici ................... ho. -i jih
napravili: doslej .sim imel le lisic iu evang«l;je. k'eri -ien-za večji potrebo zamorejo zadostiti, ko nam \-i v»-t-ki nauki razlagajo v Kozji hisi: pa nc bo od škode imeti kaj vee.
•>. Otl tjnade iimie in oii tifirarirvniu.
Duhoven. Pravo spoznanje Kozjih resnic nas uci Kozja beseda, ki se oznaiiuje v katoliški cerkvi: resnično pravičnost življenja pa nam deli Kozja gnada. ktere za-
klad je ravno luko ohranjen v -veli cerkvi. Vemo namreč: po katoliški veri. de je po grehu perviga človeka za ves clovcski rod bila zgubljena perva pravičnost in -veiosi. in dc je človeška ume po icm grehu za dobro oslanljcua. iu v hudo nugiijeiiu. Verujemo dalje, tle je pa Kristus po svojim terpl jenji iu smeri i nam vsim zadohil upravičenje. lo je odpušenje greha, posvečenje iu zveličanje. iu de to •»-pravicenje prejemamo v posvečujoči gnad i. ktero nam sveti Duh deli v svetih zakramentih. Verujemo ludi. »le nam je Kristus zadohil in pripravil še drugo, namreč djanjsko g 11 a »I o. [to kleri je slabost naše »lu-e ozdravljena, »le zamoremo skusiijuve premagali iu se greha varovati, in nam muc dodeljena dobre za večno življenje /a-luzeii|a v.eifu« dela opravljali. Pomudivu se nar pred pri po-vecujo«*« gna»li Ko/ji. ali |iri gnadi upravičenja.
Vernik. /»• se mi dozdeva p»» tej njih besedi. de uni skrivni imvoverci so v mislih «»»l gnad«* llo/je in o»l »»-pravicenja enaki protcstaniam; sUj so ze zgorej lokaj taciga dajali na znanje.
Duhoven. Kes »le. kar je naukov znanih od ieh uovovereov. v-e meri ua lo. »le -»i v nauku o«l gnade iu opraviceiija zlasti s Kalvinam snidajo. iu delama z I.uiram Od upravičenja uci katoliška cerkev, de po njem j«* greh človeku cisi«» izbrisan iu odvzel, in dc je človekova dlisa po tem v-a posvečena, lako de nad njo nic ne ostane llogu zopernigu. Sveto pismo jasio» uci »le oprav iccnje se nc godi l»* ml/unaj le po verhu. lakti tle hi greh znotraj ostal iu le pokrit in neštet bil: zakaj David pravi: ..P««kropi m« z izopam in bom ocisen. operi me iu bom ubeljeii ho.j ko sneg. Stvari v meni cisto serce. in obnovi v mojim osereji praviga duha". In >v. Pavel pisc vernikam: ..Oprani sie. posvečeni ste. opravičeni sle", t Psalm .*»<». '.». 1*2: I. K«»r. ♦i. II.). I.u ler in Kalvin pa sta terdila . »le po oprav icenji greh človeku ui odvzel, »le le ni prištevali in je pokrit s Kristusovim zasluženjem: po takim bi človek ne bil znotrej »ist iu sv et To se kaže »1»' j»- tudi misel uuih skrivnih no-vovereov: saj ko po njih misli greli p»i upravičenji ne o«l-jetnlje človeku gnade. jc znamnje v tem. »le po it|ili nauku sploh greh z gnado vred prebiva.
Vernik. To I• i bila res čudna ree! človek zunaj pravičen, znotraj grešnik, iu ta /notranji greh pred vsi^a-vedoi iui llogaiu pokrit !
Duhoven. To je sploh pri krivovercih. »1» so v svo-tih naukih sami s,-hi nasprot: pa kdor zapusti Itn- resnice, pri lijem ni uic čud u i ga. »le zajde v /umle. /a praviga kristjana pu Muli tukaj velja nauk. ki ga jc katoliška cerkev »/.rekla »nI upravičenja, iu sicer v Tridentinskim zboru. I Sej. 1». p. I.). Pa zdaj je ilrug»i vpia-au|f. kak<< ali po kak»»-ni poli »le c|n\»'k zadobi gna»lo opravic»-uta.
\'ernik. Kakor nas uci katoliška vera. pii uiajhnih otrocih ni iielia noben«' posebne priprav e za oprav iccnje, temne Ic zakramcnla svetiga kersta: pri odrascuih pa je treba pokore, lo je -poznanja in obžalovanja grcimv s po-
00509839
boljša njem življenja, po tem pa svetiga/zakramenta, ali sv. kersta, ali po sv. kerstu hv. pokore.
Duhoven. Le to vse je katoliška cerkev zaterdila v Tridentinskim zboru (Sej. 6. p. 9.), in vse se nahaja spri-čano po besedah svetiga pisma: Lepo govori Gospod sam po preroku: „Ako grešnik pokoro stori za svoje grehe, in ohrani moje zapovedi, bo živel in ne bo umeri". Besede aposteljnov pa so: „Delajte pokoro, vsak naj se da kerstiti v imenu Jezusovim-'. „Mislimo, de se človek opraviči po veri". „Kdor v Gospoda zaupa, bo ozdravljen". „Kdor ne ljubi, ostane v smerti". (Eceh. 18, 22. Dj. ap. 2, 38. Riiulj. 3, 28: 1. Jan. 3, 14.) Nasprot sta Luter in Kalvin k opra-vičenju tirjala samo vero brez vsakterih del, in sicer zlasti tisto vero, po kteri mora človek prepričali biti, de je res opravičen; kerst je pri Lutru še ohranil nekaj notrauje veljave, pri Kalvinu je ostal le vnanja navada, zakrament pokore pa sta oba odvcrgla. Tista vera pa, na ktero sta se Ia kriva učenika opirala, jc prav za prav le prederzno zaupanje iu nič boljšiga ne, zakaj desiravno se moramo ua Božjo milost terdno zanesti, vender brez posebniga Božjiga razodenja noben človek ne more gotovo vediti, de je res opravičen, kakor krivovercam nasprot uči Tridentinski zbor. (Sej. ti. p. 9.). Nekaj enaciga kakor pri unih krivovercih se nahaja tudi pri teh skrivnih novovercih; tudi pri njih velja le taka mertva vera brez del; celo terdijo, de sveti kerst ne pomaga otrokam, de bi zamogli vsi zveličani biti, ak<> majhni umerjejo; spovedi pred Božjim iiauiestiiikaui tudi terdo ne tirjajo, ter si zadosti štejejo, se samiinu Bogu spovedati.
V e r ii i k. To so pa vender čudno zmešani nauki, eisto nasproti naukam sv. katoliške cerkve. I»a sim slišal, de kdor hoče biti med te novoverce sprejet, mora nekako sktisiijo prestati.
Duhoven. Tudi metli je nekaj znano od nekake skusnje. pa ne vem, ali je vse res, kar se pripoveduje. Nar pred bi rekel, de gre lista skušnja na kaj taciga, kar se nahaja pri kvakarjih in mctodistih; uni govorijo od notranje luči. ktera de enkrat, ob dnevi obiskanja prevzame človeka po posebni v sercu občutljivi poti; pri teh pa se po njih mnenji prestop v stan opravičenja godi kakor v enim hipu po posebnih notranjih strahovih iu nepokojili, kteri človeka v sercu vsiga starejo, tako sicer, de se dostikrat tudi po vuauje čudno vije in kreti iu v omedlevice pogre-zuje. Le to je pri unih skrivnih zmotcncih posebno, de po njih misli opravičenje ne zamore dojti vsakimu človeku, temuč le popred izvoljenim, kakor je učil Kalvin; kdor bi tedaj po njih mnenji že pred odločen bil v pogubljenje, bi zastonj čakal na opravičenje.
Vernik. Zares zmeden nauk, de se Bogu usmili! Kdo bi po takim zamogel še kaj vesel iga upanja imeti?
Duhoven. Še je eno vprašanje zastran opravičenja. Katoliška eerkev uči, de človek, ki je posvečujočo gnado, ali gnado opravičenja prejel, jo zgubi z vsakim smcrtniin greham. kakor je zaterjeno v Tridentinskim zboru t Sej. (i. p. 15.). Tako govori že prerok: ..Pravični ne bo mogel o-stati \ svoji pravičnosti, kteri dan koli bo grešil". Iii apostelj daje vsim zveličaven strah, rekoč: ..Kdor meni.de stoji, naj gleda. de ne pade". (Kceh. 33, 12: 1. Kor. 10, 12. j. Luter in Kalvin pa sta krivo učila , de se gnada opravičenja ne .....re zgubiti: noben greh, je uni govoril, pravicnimu
ne škoduje, saaio naj veruje, pravični ne more grešiti; noben greh se mu ne šteje, je ta po svoje blodil. L ui skrivni zmotenci so močno enake misli; pravijo.de se gnada opravičenja ne more zgubiti.
Ve rui k. Ali si neki domišljujejo. de Bog tako posebno varuje tiste, po njih misli izvoljene? Sej vender Jezus vsim veleva: ..Cujte in molite, de v skušnjavo ne pu-dcie**. | .Mat. 21». 41.1. Ali menijo, de imajo posebne pravice. de jim je vse na prosto dano. naj počnejo, kar jim mar' Sej vender zapovedi Božje zu vse veljajo.
Duhove n. Na nekakošno stran bi se odgovor utegnil tukaj dati. Ti novoverci namreč mislijo, de Bog posebne djanjske gnade ne daja vsim ljudem, temuč le izvoljenim; ker pravijo, de človek vselej takrat greši, kadar gnade nima. V tej besedi pa sti dve zmoti, ki sti katoliški veri nasprot. Od djanjske gnade namreč uči katoliška cerkev, de jo Bog pripravlja in daje vsakterimu, le naj zanjo prosi in z njo dela; tako je nauk razlagal že sv. Avguštin, tako je pričevai Tridentinski zbor (Sej. 6. p. 11. 14. 18.). Jezus sam uči: „Oče nebeški bo dobriga Duhu dal vsim, kteri ga prosijo'*; moč prositi pa mora biti dana vsakterimu, drugač bi Gospod ne bil vsim veleval: „Prosite, in se vam bo dalo". (Luk. 11. 9 13.). Zmota je tedaj, ako so krivoverci, zlasti Kalvin in za njim Janzeni terdili, de bi Bog gnade nc dajal vsakterimu; in ravno te zmote se deržijo ti novoverci.
Vernik. Pač mora nečast Bogu biti, ko bi kdo rekel, de 011 gnade ne pripravlja in ne daje vsakterimu; sej je Bog vender dobrotljiv do vsih ljudi, iu hoče zveličanje vsih.
Duhoven. Katoliška vera zastran djauske gnade je dalje ta, dc ta gnada človeka ne mora in ne sili, de kadar greši, dela le po svoji prosti volji, ker gnade noče ali ker se gnadi ustavlja; tako je bil nauk sv. Avguština, tako glas Tridentindkiga zbora (Sej- 6- P- *!•) De se greh godi le po človeški hudobni volji, ne pa po pomanjkanji gnade, lepo Kristus naznanujc, ko Jude nagovarja: „JeruzaIem, Jeruzalem! kolikokrat sim hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja pišeta zbira pod perute, pa nisi hotel?" (Mat. 23, 37.). Le Luter in Kalvin sta krivo učila, de je človek samo kakor štor, kteriga Bog paha kamor koli, na dobro ali na hudo: in Janzeni jc imel zmoto, dc človeka gnada Božja tako sili, dc mu prosto voljo zaderžuje, in za njim hodijo uni skrivni novoverci v zmoto, ktero je papež Klemen XI. posebej obsodil.
Vernik. Tako ostaja resnična, de hudobni človek bi vselej rad sebe zagovarjal; ne na svojo hudobno voljo, temuč na Boga bi raji dolg deval, desiravno je Bog dobrotljiv, svet in pravičen.
Mz Amerike.
List gosp. L a vtižar-j a, misijonarja v Ameriki, do gosp. Janeza V o v k-a.
(Dalje.)
Zdaj bom na nektere vprašanja v tvojim pismu odgovoril. Zadcržanje ludijanav ni povsod enako; saj je tudi na Kranjskim velik razloček med vasmi in farami. Indijani pri sv. Križu so po spričevanju škofa nar boljši. V nekterih vaseh, kamor duhoven le malokdaj zamore priti, so manj podučeni iu torej bolj mlačni. Vender skorej vsi ljubijo katoliško vero in se zlo boje jo zgubiti ali od duhovnov za-pušeni biti. Veliko med njimi jih je tudi v resnici pobožnih, posebno pri sv. Križu. Kar posebno življenje duhovnu med njimi polajšujc in slajša, jc, ker ni nobene velike tatvine. nobene hude pravde, nobeniga pretepa, nobeniga nepo-koja, nobene ječe, nobene oštarije (vender pa nekteri v Makinaku kupujejo žganje), nobeniga gledališa in plesiša, nobeniga v elikiga bogatina ali odertnika in nobeniga berača, ki bi od hiše do hiše kruha prosil. Vender pa nismo v raju med zgolj svetimi. Ko bi bili Indijani sami svoji, nc pod oblastjo Amerikancov, in ko bi noben protestanšk učitelj ali pridigar ne mogel k njim priti, bi bili še boljši, kot so. Veselo je, kuko si nekteri prizadevajo zalezovanja protestantov vničiti. Pri sv. Križu so nar bolj iz tega namena družbo g. \Veikainpu povabili ondi se ustanoviti, de bi se protestanški učitelj ne vsilil. Letu 1*35 so vsi tukajšnji Indijani. to jc, v deržavi Mišigan zemljo vladi prodali. Ona jim je obljubila, jim vsako leto nekaj v denarjih »lajati, nekaj v oblačilih, v orodji iu živini, skerbeti, de bodo podučeni v vsili potrebnih vednostih. Nekoliko so tudi duhovni do-
bivali vsako leto od vlade, nc sicer kakor duhovni, ampak kakor učitelji Indijanov, iu s tem denarjem so učitelje plačevali in sebi nar potrebniši reči preskerbovali. Se 10 let bodo Indijani navadno plačilo od vlade vsako leto prejemali; veliko zemljiša imajo spet lastniga, kteriga so spet od vlade kupili. V 10 letih bo pošel denar, kar ga je vlada Indi-janarn za vso njih zemljo obljubila, in potem bodo mogli sami skerbeti, kako bodo živeli. Mislim, de jim ne bo težko, če le vlada nc bo drugim (Belim, to je Amerikaucam ali Ircam ali Neineam) privolila sc med njimi naselovati, ker ti Indijane v umetnosti iu pridnosti prekosijo. in tako morebiti nehote uboge Indijane zatirajo in odpojajo. Tedaj le Bog ve, kaj ho z Indijani in našimi misijoni potem, ko bode teh 10 let preteklo. Vlada za naprej škofam in duhovnam ne bo prav nič več Indijanskiga denarju dajala, temuč bo sama po svoji volji šole ustanovila iu učitelje plačevala, ker veliko Indijanov je godernjalo in sc pritoževalo, de duhovni nič ne store za njih prid. Vlada ojstro tirja od Indijanov in tudi ti sami hočejo, dc se morajo angleškiga jezika učiti. Učitelji so pa neizrečeno dragi, iu le malokteri hoče tukaj biti. Vender sedanji škof so djal i v veči vasi angleške u-čitclje, popred so bili samo indijanski učitelji, ki so samo v domačini jeziku učili. In to jc tudi vzrok, dc so Indijani v nekterih vaseh protestanške učitelje sprejeli, ker so rekli: Mi potrebujemo angleškiga jezika, vi duhovni nam tega nočete preskerbeti. torej vzamemo take, ki nas ga bodo učili. In tako tudi vlada pravi: 20 let vi katoliški duhovni niste učili Indijanov angleškiga, zanaprej pa uc bote več plačila prejemali, mi bomo skerbeli, dc sc bo šolski denar prav k pridu Indijanov obernil. Tako zanaprej škof, duhovni in kat. učitelji nc bodo nič od vlade dobivali, samo kar bodo Indijani sami hotli dati ali pa drugi kristjani mogli pomagati. Jest zastran sebe sim kaj zadovoljili s tem, ker nobena reč mi ni toliko sitnosti in skerbi storila, kakor učitelja in šolo preskerbeti. Ubogi škof so hili po zimi tukaj, in niso ne eniga dolarja imeli. Vlada, protestantje iu večidel Indijanov so nas grajali, de šolski denar dobimo in za Indijauc nič ne storimo. Uradnik Indijanov (agent) jim pripoveduje, koliko denarja jc šlo za šole, škof v Dctroitu je rekel, de jc veliko več za Indijane izdal (iz dnarja misijonskih družb) kakor ga jc od vlade prejel, kar je popolnama verjetno; g. Mrak jc dobival vsako leto 300 dol., in o tem jc sam živel, ludijanske učitelje plačeval, in po moči cerkve oskerbljeval; kako je bil v stanu angleške učitelje v 3 vaseh plačevati, ker en sam mora 400 dolarjev na leto plačila imeti brez hrane, ali pa 200 s hrano. Agent jim je. to je Indijanain. rekel in tudi zapisano dal, dc vsako leto pride na Indijane te okolice 8,000 dolarjev, škof so pa vender le 2.400 prejeli, od kterih zase niso vinarja obernili. Zdaj nas sicer od te strani nobeden nc bo mogel obreko-vati. tode sovražnik bo žc kmalo kaj dobil. Mene zastran živeža prav nič uc skerbi, ker mi nc bo treba za učitelja skerbeti; če jc Božja volja, de ubogi Indijani ukljuh vsim nasprotIjejem pravo vero obranijo, me bodo že preživili, saj tudi zdaj nisim od druziga živel, kakor kar so mi Indijani dajali; šolski denar je šel za učitelja in šolsko pripravo. Hujši ho pa za škofe, ker imajo toliko reči preskerbeti. Bog bo vse preskerbel. Ni tako hudo pri nas, kakor v Afriki ali v murskterih drugih misijonih. (I), si.)
Mersi r {fubffanski nunski cerkvi in ubogi zamurski oirociči.
(Oaljr.)
Marsikoga bo morebiti mikalo, kaj več okolišin in zadev tih za murskih otrok zvediti. Od njih domovine, staršev, Vsužiijcnja itd. nekoliko posnamemo, kolikor se otroci sami iz svojih žalostnih ali veselili zadev spomnijo in pripovedujejo. ako jih kdo izprašujc. Perva. Zejnch. pri sv. kerstu imenovana Ana Antonija Marija Jožefa, je more-
biti naj starši, neki med 11. in 14. letam. Ta sirota ni za-murka. ampak egipčanka, kakor sc jc še le po sv. kerstu od nje zvedilo, ko jc bila bolj na tanko po svojih zadevah vprašana. Doma je v mestu Benisuefu, dober dan po Nilu od Kaire gori. Ko jc bila Zejneb še prav prav majhna, ji je bila „Bahita" mati z enim bratcam in eno sestrico vred ugrabljena, v Kairo vlečena, in ondi mende od kristjanov odkupljena (mogoče bi bilo, de ravno od ff. Olivieri-a. kteri je večkrat mater z otroci vred rešil iz sužinjstva, in če je kaj taeiga. se bo morebiti še zvedilo). Nekteri pravijo, de mati še živi, drugi, de jc že umerla. pravi deklica. Njen oče ..lloršid", ako smo jo prav razumeli, je delal hrame za žito. in ko jc bila Zejneb že precej odrasla, jo je bil nekdaj seboj vzel, ko je bil mende ua delo šel v mesto F o m-c l-M a h m u d i j c, kjer se Aleksandrijski vodo-toč ali kanal v Nil izteka. Knkrat ko očeta ravno ui bilo v hiši, ugrabi ubogo dekclce neusmiljen turk. jo v ladijo sune in gre z njn v Alcksandrijo, jo tam prodat. Uboga deklica jc vidila z ladije svojiga očeta. ki je taiu ob vodi na skali sedel, pa iz strahu pred turkam ni smela klicati. Ti preubogi otrok! lahko si mislimo, kako ti jc moglo v tem prežalosttiim trenutku tvoje mlado scrce pokati, ako ravno tvoje čutilo ni bilo še omikano. V Aleksandru jo je bil uni ropar nekim kmetiškim ljudem izkupčeval. kteri so ob enim štacuuo imeli, in jc bila mendc Ic kake 2 mesca pri njih. dokler jc človekoljub Olivieri z denara m usmiljenih keršauskih rok iz sužnosti rešil. Gospe Cršulinaricc pa so dobro zadele, dc so med drugima dvema to deklico sprejele, ki jc zgoli pohlevnost in dobrota, iu ima vse lastnosti. biti svetnica, ako že zdaj ni. Ves čas. ko se je keršanskiga nauka za sv. kerst učila, nismo tudi le ene reči nadnjo spazili. kar bi se zamoglo greli imenovati. Ta otrok bo svojim hlagoserčuiui dobrotiiieam zanesljivo veliko blagoslova od Boga pridobil, kteriga so tudi vredne, kolikor ljubezni, dobrotnosti in poterpežljivost i. pa tudi obilnih stroškov s temi odkupljcnkumi imajo.
Druga, lladiga. po sv. kerstu pu J o lian a Frančiška Marija J o z e f a . je iz kraja M i u d ra vije. nekoliko v stran od Višnjeve reke: za očeta nič nc ve. ker jc hila še majhna, ko jc na vojski umeri. Mati ..A j a v a" jc bila šc živa, ko jc bila sirotica iz njeniga naročja iz-tergana. Dzelabi ali sužnjolovci so jo vpričo preuhogc vdove matere ugrabili, iu jo seboj vlekli. Hčerka iu mati obe ste se jokale. Ve se spomniti, de je šla skoz kraje: Gani a r g o, Z ej I a — skoz zgornji Kgipt iu skoz. več prekupčc-vavskih rok do Kaire, in jc bila ondi prodana nckiinu turku, ki jc imel šc več drugih sužnjev. Zuati je. de je bila dolgo časa v Kgiptu. ker jc bila šc majhna, ko je mogla svojo domačijo zapustiti, zdaj pa ni dosti mlajši, kakor Aua, če je morebiti celo ne preseže v starosti. Sicer pa je zamur-skiga. nagliga duha. prav dovzetna za dobre nauke, meh-kiga serca ter z solzami objokuje, ako se primeri, de jo premaga in svoje dobrotuicc kaj razžali. Bila je od konca precej bolehna iu še zdaj ni viditi prav terduiga zdravja, desiravno se jc že zlo /.boljšala.
AI J» j zija K a r o I i n a M a r i j a J o z c f a. pred ker-slani imenovana Kat ima, je nar manjši zmed treh ker-šenk iu |iiaj herže nima šc nad 8, gotovo pa nc čez <.l let. Doma je. iz mesta Arah-a v Kordofan-u nad llartumaiu. Njen oče ..S ker i" je nekiga dne bolan t mende ranjeni z vojske prišel in je umeri. Mati ..II a v a" (Eva) jc šc živela, koje moglo ubogo revše očetovski dom zapustiti. Ta dckli<»a. prava zamurka, vživn černe barve, jc bila žc \ pervih otročjih letih posebne brihtiiosti. Nekiga dur jo z manjši sestro in sestričino vred neusmiljen suzujiški ropar ugrabi i| v vrečo pobaše pa na osla z njimi, de bi jih mende ua bližnjim tergu dalje izpccal. Nameri se pa. dr je bil ludi nekak nož v žaklji. s kterim /.najdena zamurcica o lepi priliki zakclj prereže iu vsi trije otroci iz njega ali cepnejo ali izlezejo ter sc rešijo iu domu hite. ker ni bilo
še delee od doma. Tako srečna pa ni bila drujikrat, ko je s svojo sestrico ovce na polji pasla. Vojaki obe ugrabijo. ji vlečejo v Hartum ter ji prodajo, ali precej ondi, ali pozneje v Berberu mi/.nji m tergovcam. Ko pa do Kaire v takim žalostnim stanu pride, je bila tudi od svoje sestrice ločena, ki je bila drugam spečana kakor ona. Fatima je bila oddana v Kairi v hiši nekih zaoiurskih šivelj, ki so bile pa turške vere, in bilo je se več sužnjev v tisti hiši. Bila je blezo precej časa v Kgiptu. ker pravi, de je bila dosti manjši, kakor zdaj, ko je bila v Kairo prišla, .le še bolj otročja, kakor uni dve, ker mnogo mlajši; prizadeva si pa posnemati kar nad unima dobriga vidi in je tudi sama znajdena ter ima sama veliko bistroumnih misel. Drujikrat še kuj od njih posebnih bistroumkov iu dobrih lastnij.
n o p i h.
I/. Kima, 4. kozop. V cerkvi ..Maria deli' Anitna" je bila dans. v god Xj. veličanstva avstrijanskiga cesarja, slovesna sv. maša z zahvaljeno pesmijo, ktero je obhajal Msgr. Silvestri. Visoki in številni veljaki so bili pričujoči, kakor p. saksonski kraljevič, c. k. avstrijanski poročnik, gr. Collorcdo. knez llohcidohe, prečast. Spever-ski škof Nikolaj. prečast. Mogunški veliki vikari l.enning. in veliko družili tukaj prebivajočih nemških duhovnov in druzih pleinenitnikov in mestnjanov. učenih, umetnikov in rokodeleov. Imenovani Spever-ski skof so prišli v Kini 23. u. m. s 7 duhovni, med kterimi je več korarjev.— V Rimu se bo nova gotiška cerkev zidala, kar pa ne izhaja od Italijanov, ker rimskim poslopnikurjem ta zlog noče biti po volji, ki v svojih novih zidavah rajši nazaj v rimljanstvo segajo. Pred nekaj mesci se je namreč tukuj v mestu neka cerkev, svete Klare, poderla. Ta prostor jc kupilo Belgijansko sobivališe, in misli ondi gotiško sobivališno ali kolegijalno cerkev zidati. Močno pa je pred vsim drugim želeti, dc bi se dodelala v čistim gotiškim zlogu, zakaj redemtoriška cerkev, perva gotiška v Rimu. je sicer v špičastoločnim zlogu (Spilzbogcusivh od nckiga Angleža izdelana, pa sc vender marsikaj nad njo pogreša.
OgteU po Slovenskim.
Iz Liuhhane. Pretočeno sahoto je bil Ljuhljau-caiiant in zlasti Ternovski fari zopet lep kosec duhovniga veselja prihranjen. Novi zvon. kteriga smo bili že enkrat v misel vzeli, je Ternovska dulioviiija ta duu dobila. Lepši kakor vsak ženin ozali»an in ovenčan jt bil popoldne ob eni od gospoda Samasa-tu skoz mesto peljan in velika množica ljudi vsih stanov jc od \ih strani hitela, to niojstcrsko delo namiga sloveciga mojstra iu umetniku gledat. Se nar bolj pa so se množice ljudstva zgostile med Kaiinigartnerjcvo in Matev zetovo hišo. kamor jc bila prišla procesija hcloohlc-eenih deklic in domačih duhovnov z bandcrci novimii zvonu n.iproii. Tam s(> ga prečast. Gospod fajmošter pokropili in j.....honliivi psalma ..Alferte Domino itd." je bil novi čast.rlpvi -klic.>vavrc vernih kristjanov k službi Božji iu k molitvi r. veliko častjo med streljanjem iu spremljanjem o-hilmgu ljudstva v proccsii ua njegov prihodnji dom peljan. v iki» s., ga njihovi prihodnji tovarši z veselim priter-kovanooi s nun;, \eseio pozdravljali. Sr vcci je bilo veselic. ko jr - veri i nekoliki* minut po angelov im češenji «asiji|ji\o. b-pogh -t.o it« vcl;«-.i..-'..i iz lin zapel ter seje j» i |i«» me-! i raz' g-t»i. Pnciiioi oa glasbo umni so enoglasno ictdili. d - pr iv l» po pojr m s« / drugimi popolnama v hrano v jem.i. I.la^ II ima in trhla •» » stolov. Prihodnjo nedeljo bo / tavala, dr -r je po Ko/ji dobroti vse t.iku srrcuo obneslo in dr jr bil iudi varno \ -tolp priprav-Ipii. Ko pa 'ud darovanje aii o|cr za zvon in za obilne cerkvene potrebe pri vsih dohovniii opravilih.
Zt Goren.skiya, 1. kozop. V prijazni dolini pod ster-mim Kabjim zobam, kjer se Kohinska sava hitro po skalovju peni in kakor de bi bila hribov in voske poti med njimi že nejevoljna proti ravnini dere. leži lokalija Kohinska Bela na meji med Bledain in Bohinam. Komaj se je za golim kam-natnim homcam popotniku Blejski jezer skril, že se mu kaže in ga prijazno pozdravlja lepa cerkvica sv. Marjete na Beli. — Akorav no jc domača vas velika in druge hiše preveč deleč niso , če so tudi ljudje večji del razumni in korist šole dobro poznajo: vender le do nar novejši dobe šole niso imeli. Neutrudljivi sedanji duhovni pastir gospod M. Keršinanc niso mirovali, dokler šola ni bila napravljena, tod * učenik je imel prav borno stanovanje in izbico za šolo s» mogli v najem jemati. Letašnjc leto so pa Kclaui brez druzih komisij po napeljevanji verliga svojiga dušniga pastirja iz stare mežnarije novo prav lepo poslopje sozidali. Učenik ho imel tri lepe sobe. da njih veliko fajmoštrov takih nima. šola bo svitla in zadosti prostorna. Prav na nobeno reč, kar je pri hiši potrebniga, ali kar bi se kterikrat utegnilo potrebovati, se ni pozabilo. Delo bo še to jesen doveršeno. — Tudi cerkev je bila zlo zlo zanemarjena. Gospod Keršinanc so z velikim trudam napravili nove orgle, nove altarje. novo prav lepo bandero, povekšali, vredili in na novo obzidali so pokopališč, in mnogo druzih reči. nektere prav lično, so z lastno roko naredili. Ker so tudi duhovsko hišo prav lepo popravili in povekšali, smem reči. tla Bela n i veliko let nič posebniga dela za cerkev, za farovž in za šolo ne bodo imeli. Živa spričba nam je to. kaj stanovitna volja, neutrudljivo prizadevanje dušnih pastirjev in zedinjena moč ljudi zamorejo. Čast takimu gospodu, ki je ves vnet za omiko ljudstva in za lepoto Kozje hiše. čast pa tudi Kclanatn. tla so poslušali glas svojiga dobriga pastirja!
Iz Tersta. —o—. 5. kozop. so naš visokočastiti mi-lostivi škof zvolili fajmoštra pri sv. Antonu v novim mestu, bivšiga c. k. ucenika pravoverstva na c. k. gimnazii v Ter-stu, gosp. Matija Galaut-a , v veliko veselje cele fare noviga mesta, kakor tudi vsih tajistih, kteri imenovauiga gospoda poznajo. —
Popolna umetnost trojniga jezika in druge lastnosti, kakor tudi njili dosedanje 20letno neutrudljivo delo v vinogradu Gospodovim, so obilen porok, de bodo sebi od viso-kočastitiga milostiviga škofa zročene ovčice. kterih jc se čez 35.000. po tajistim polu proti večnosti vodili, kteriga nam jc naš naj viksi Pastir pokazal. Kavno tako je podeljena fara sv. Ivan-a pri Paznu v [siri gospodu Jurju .1 e-iti i č-u. kaplanu v Kastvn.
Zamurčikam
keršenim in birmanim v Ljubljani letašnjo roženkransko
nedeljo.
0 Hlasor vam! sto ropov dveh otet i:
Tam sužnje teze. ki je vas morila.
Tu dušne skrnnibe. ki jo zdaj omila.
Katoljska vam je cerkev v kopvi sveti!
lic Mi pa močni v iiiadi ••! prejeti.
\ krepi vas v birmi -vela moč mazila;
Oblast nobena vas. nobena sil*.
\k zve-ti .-te. ne more vee podreti.
Oh varujte zakladov (oljko cene.
De Bo:;. vernivšitn se iz dežele nase.
Osrečevat vam da rojake vas«*!
Tvoj dragi venec pa. Ljubljana bela!
ki -u/.njiti spiin zamureke >i otela.
Ne tu n*' tamkej ti nikdar ne zvene. Hladnik.