Tedenske novke. s™rt Magega duhcmiikal Iz Vranskega smo pre- •• j*:_ • L ™" ^e illkai 1>o kratki ^o-ezni nepričakovano izdihml ob 7. uri zvečer svojo blago dušo preč. g. župmk 1-ranc Irgl. Blagopokojni gospod župnik je bil rojen leta 1856 pri Sv. Urbanu pri Ptuju in v mainika po~ svečen leta 1879. Služboval je kot kaplan v Št. Petru pri Mariboru, v Št. Jurju ob južni železnici in pri Sy Petni pn Radgoni, odkod«r je šel za nemškega pridigarja v Celje. Nato je bil sedem let mestni vikar y Celju odkod«r je šel leta 1895. za župnika na Sladko goro; let« 1906 pa je postal župnik na Vranskem, kjer j« nmrl. Pokojnak je bil mož izredno blagega značaja in radi svoje dobrosrčnosti in prijaznosti od vseh faranov brez razlike strank spoštovan in priljubljen. Vsa fara odkritosrčno žaluje za svojim dobrim pastirjcm, kateremu naj zvesto službo povrne onkraj groba Yečiu Pastir! Pogreb bo v pondeljck, dne 2. februarja ob 10. uri dopoldne. Priporoča se duhovnim sobraiom y blag spomin in memento. R. i. p. Vsa čast našemu vrlemu obmejnemu Ijudstvu. Vsi SLS predvolitveni shodi v naših obmejnih krajih so bili Lo'borno obiskani. Naši vrli volilci so na teh shodih in se<stankih dckarzaliv da so kot skala trdno strnjeni y vrstafe SLS. Na teh shodih ni bilo ugovorov, ne prerekanj. Ak» so bili navzoči tudi nasprotniki, so sledili mimo izvajanjem inaših govoraikov in so bili ob zaključku shodov vsi z& dir. Korošca in nje-gov neizprosni boj za samostojnost Slovenije. Na vse naše obmejne lcraje bo na dan volitev dne 8. februarja gledala naša stranka s ponosoml Vrli jMarjetinčani. Od Sv. Marjete ob Pesnioi nam poročajo: Zadnjo nedeljo se je vršil pri nas dobro obiskan shod Slovenske ljudske stranke. Na shod s« je priklatil šikerjev plačanec, nek mlečnozobi fante iz šetitpeterske fare. Delal je bedaste medklice in po zaključku shoda se je podelila tudi njemu beseda. V strahu in bled kot stena je vrtel svoj klobuček v rokah in jecljal nekaj: kmet naj kmeta voli, SLS jc stranka kapita . . . Ni izrekel te besede do konca, že so zagrabile roke zavednih Marječanov in kot bi pihnil, je odplaval on in Krambergerjev Fric \z zborovalnega prostora. Marječani so trdno v vrstah SLS in si ne pustijo motiti svojifc shodov od fantkov, katere napajata: politični mutec Schicker in bivši žandar ž>uman. Sv. Marjeta ob Pesnici se l>o na dan 8. februarja izjkazala za SLS, ker Schi« ckerja in Šumana z Lipovšekora vred ne maramo! Dolg bi rad iztirjal. Od Sv. Lenarta v Slov. goricab poročajo: Naš lenarčki okraj je tako nesrečen, da ga je gospod Pucelj one-iastil s kandidatom svoje slabostojne — mutastim Schickerjem. Kako izgleda ta PuceljeY mesarski kandidat, je »Gospodar« že poročal in ni treba, da bi k že podani fotografiji tega političnega muteca še kaj dodjali. Javnosti zaupamo še samo to, da jf bil g. Scbicker svojčas tako nepreviden — ne neumen, da je Puclju posodil za »Kmetijski list« 200.000 dinarjev. Tega dolga mu Pucelj ni in mu ga tudi nc bo vrnil, ampak ga je v zahvalo za 200 tisoč izposojenib dinarjev črno na belem >nadrukal« na svojo kravjo kandidatn* lislo. G. Schicker je res tako prismojen, da verjame: izvoljen bom in kot poslanec se bom odškodoval za izposojenih 200 tisoč dinarjev. G. Pucelj je namreč Schickerju zaupal, koliko je njcmu in bivšim slabostojnim poslancem vrgla kupčija z nemško živino in je mutastemu kandidatu zagotovil, da bo on — Pucelj, zopet minister in tedaj bosta on in Schicker skupaj barantala in prodajala nemške vole in krave. Mi Lenarčani i» Marječani, ki dobro poznamo mesarja Puclja in njegovo malharsko politiko, povemo g. Schickerju že pred volitvami, da po 8. februarju ne bo nič z nemškimi voli ter kravami. ampak Schicker bo stal od mesarja Puclja za 200 tisoč dinarjev opeharjeno — tele. Strašna potomija Samostojne stramke pri> Sv. Rupertu v Slov. gor. Prejšn)o nedeljo je imela v gostilni pri Selaku shod Samostojna kmetijska stranka. Z moogčnim bobnom je prihitel med nas s svojimi slatbcslojinimi agitatorji g. SohHcer, ki je kandidat Sarmostojne stranke. Toda, o joji gmceno razočaranjel Shoda se je udeležilo samo par sa^ mostojnežev, kakor slavnoznaivi Petrič in Kocbelc, ki hočeta napraviti kšeft s temp da agitirata za Samostojna stranko s petrolejem. V svoji leberalni nadutosti ter t prekipevajočem centralističnem navdušenju pa j* edinl ploskal govornikovemu kkibasanju visokoučeni g. učitelj Jakopec. To je tisti gospod, ki trdi, da sta »Angelček« in »Vrtec« protidržavna lista. Zalostno, pa resničnol Sli so -» radovednosti na shod tudi naši, ki so ga pa takoj zapusifili, ko so videli in slišali, da govornik mlati le praeno sl»mo. Tako klavernega shoda pri nas še ni bilo, kakor ga je doživela slabostojna stranka. Naši bi bili radl sliSali gosp. Schikerja kot govomika, a žalibog mož nima nobenega govorniškega talenta. Najel si je govarnika \z Ljubljane baje, sam pa je tih in nem stal daleč tam pri vratih, kakor nekdaj skesani cestninar ter sam pri sebi govoril najbrZ tako-le: Veš, ti Ijubi Schiker, s to kandidaturo n« bo ničf Ker je bila vsaka ibeseda slabostojnih agiiatorjev brer vspeha, Je Schiker v svoji usnjati suknji žalosten pobral svoja šila in kopita ter -odšel. Najbolj pobit med vsemi p» je bil slepomiški učitelj Jakopec. Tesno inu je bilo pri srcu, kaikor bi jih bil dobil 25 z loparjem po hrbtu. Pobit p» je bil tudi zato, ker se je njegovo velikansko znanje o nv ravoslovju takc* slabo obneslo, ker žalibog mož še tega ne ve, da petelin rad brska po gnoju, puran pa ne. Zdravo! Smola saraostojnežev pri Mariji Snežni. Oh, pri na$ je bilo luštno, ko je prišla samostojna družba na shod. Gg. Sikerju in Šimanu nihče ni hotel dati prostora za zborovanje. Odslovili so ju pri našemu Celcerju, pri Miklu in pri Krišperju. Pred cerkvijo pa so jim pokazali pesti na$l krepki fanije. Smilila sta se nam rcveža. Na Tratah prl Baumotui pa 6ta obn saniostopo preroka zamanj čakala na volilce. Poslala sta agente okoli, da bosta dala za vino. Ljudje so sicer priSl^pit vinoy a so glasno. povedali Šifcerju, da tu Samostojna ne bo dotula krogljic iMi Snežio* Łani bomo letos po ogromni večini dajali volib\e krogljice tv prvo škrinjica. Dr. Pivko pri Sv. Marku. V št 19 lažnfivega »Jutra« hvali neki dopisnik na vse pretege vclikii sestanek Narod aiega bloka pri Sv. Marku niže Ptuja. V tem dopisu pa je (precej pomot, katere bomo mi, ki smo se shoda udeležili, jpopravilL Res je, da se je shoda udelelilo veliko mož in fantov, toda razven treh ali štirih demokretsklh backov so bili sami »lolerikailni petelini«, kot jih »Jutro« imenuje. Pristaši SLS niso prišli na shod s pretepaškim namenom, iker se raso učili manir pri orjuni. Dr. .Pivko je pa slieal par tako poštenih, da je spoznal, kako ga celo njegova pcijstna vas zaničuje. Ko je začel razkladati svoj demokratski evarvgelij ter napadal SLS in njenega voditelja dr. Xorošca, so ga povprašali naši možje, kako je bilo z r.je;govim jimaštvom pri Caoano. To je vplivalo na njega, kot bi ga *z mitzlo vodo polil- ter je postal popolnoma zme-šan. Nazadnje je pozabil celo na številko svoje škrinjice in iz zadrege ga je komaj rešil dr. Senčar iz Ptuja, ki je v svojem klobasanju navzoče prav miio prosil, da naj oddajo glasove za svojega rcjaka, špijona dr. Pivka, katerega dobro poznajo. No, dr. Senčar je s tem napravil Pivku slabo uslugo. Ravmo, ker ga dobro poznfimo, bo dobil Narodni blok b:>re malo krogljic. Celi sestanek se je silno klaverno završil. Glavni agvtator in kričač za Pivka ni celi -čas odprl ust, kar se je vsern čudno zdelo, njegov najmestnik pa je že v sredini celega špaisa popthal domov. Menda mu je preveč smrdelo po izdajstvul Dr. Pivko si bo pa m$rtda dctbro premislil, predno ba zopet enkrat prišel prodajati svojo iizdaialsko politično roto k Svy Marlpu niže Ptuja. Volilcem ormoškega okraja. Začudeno sem gledal, ko sem zvedel, da g. Rojs kandidira pri republikanski stranki in celo v ormoškem okraju. Kaj praviš k temu <lragi moj sovolilec, ako se spomniš, kako je gospodu Rojsu že predkratkim srce gorelo za SLS. Vprašal se bodeš, kaj neki mu je SLS žalega slorila, da ni več njen pristaš. Odgovor na to je lahek, ker ga pri zadnjih voiitvah ni postavila za kandidata, ker žalibog ni sposo•ben. Gospod Rojs je pa s tem pokazal, da mu ni dosti za blagor ormoškega kmeta, ampak za sladki sad, ki bi ga kot poslanec užival. Sklenil je torej sam pri sebi: Ker nisem mogel na črešnjo, pa bom poskusil priplezali na murvo. Dragi gospod kandidat! Jaz bi vam samo za vašo kandidaturo povedal majhno zgodbico. Ko sem bil še majhen in radoveden deček, vprašal sem enkrat enega starega berača, zakaj da nosi za svojim klobukom takozvani »korašfeder«; la mi odgovori in stvar takole pojasni: Vidiš fantek, kjer visijo na steni tanke fcreske, je znamenje, da se tam dobi pivo, ako vidiš na visoki palici šopek iz borovine ali brinja, tam je gostiina pod vejo, ako pa vidiš na moškem klobuku »korašfeder«, je to znamenje, da je dotični malo prismuknjen. Sicer pri vas to ne inore biti res, vseeno bi pa kazalo, da bi vi vsaj sedaj, ko je usodepoln čas za vas, »korašfeder« odstranili. Kedaj bode vas 8. februarja Bedjanič zahitjo, lahko potem spet vaš »zeiger« no«ite. — Volilec. Nekje na Dravskem polju se je ukradla večja kofičina perila z znamenjem M. M. Kdor bi tako perilo kupil, naj se javi pri upravništvu »Slov. Gospodarja«, da se izve za tatu. Novice iz Makol. V našo župnijo prihaja zadnji čas zelo veliko naših časopisov, posebao »Slov. Gospodarja«, katerega dobivajo posamezni po pošti. Nekateri baje goYorijo, da ti časopisii se plačajo z davki. Drugi je baje aopet rekel, da s temi časopisi se hočejo loviti vdilci. Takim širokoustnežem bodi povedano: Naše liste, n. pr. »Slov. Gospodarja«, smo Vam naročili mi in tudi plačalL Dobivali ga boste do 15. februarja t. L Plačali smo ga k volilnega sklada ali prispevkov, katere so dala naša društva in sicer posojilnica, Kmetijska zadniga, Kmetska zveza in drugi zavedni in poirtvovalni možje. Naši listi so pošteni krščanski listi in smo Vam jih zato naročili, da bi se vsaj nekoliko v polititni stvari spoznali ter Vas dne 8. t m. ne mogel nikdo preslepiti ali nafarbati s hrvatsko ali slovensko republitko ali s čim kolim druginu »Slovenski Gospodar« Vam kaže edino pravo volilno pot na volišče in da bcdete iz prepričanja •dali svoje krogljice v prvo -škrinjico Slovenski Ijuds-ki stranki, katera je edina, ki ima pravi prog--am za slovensko samostojnost, za kateio se borimo, odkar obstoji i\aša država. Mi naših listov nočemo nikomur vsiljevati. Ako se komu »Slovenski Gosr>odar« ne dopade, naj ga kratkomalo pošlje nazaj in dobii ga jbo kdo drurgu Priporočamo pa vsakemu, da si »Gospodarjao: obdrži in od 15. februarja naprej sam pla-ča. »Gospodar« ibo prinašal resnične politične vesti in borbo naših novokvoljenih poslancev, kaiero bodo oni v Beogradu nadaJjevali za avtonomijo ali samostojnost Slovenije. »GDSpo•dar« je najcenejši in najbolj razširjen sijver« ki list, kateri že 58 let priobuja slovenski narod.. Zetorej npj vs&k, kateri ga dobi sedaj brezplafrno, pošlje vsaj za četrt leto naročunino, da se mu list s 15. februarjem ne ustavu -- Volilno gibanje je prav živo. Vse se zavzema za Slovensko ljwdsko stran«ko. In tako je tudi prav. Saj ravno ona spre:me v svoje okrilje vsalocgar, četudi je republikanskerra mišlj?njn. Zadnji čas sta hodila tukaj tudi dva ?er'avova erjenta in agitirala za Narodni blok, a nista imela sreče. Popihijia stc jo s polno sa.po nazaj, odkoder sta prišla. Tvlflkol-Ceru se ne idamo ff.rbati od nikogar, me od Žerjavo, Rddiča eli Prepeluha! Zlata poroka. Iz Buč pri Podčetrtku smo prejeli: Danes, 3. svečana obhajamo v naii lepi župnij! zlato poroko daleč na okrog priljubljcnib, spoštovanih in nad vse vzglednih zakonrev: Jurija iu Matije P>ož ček. Zlala nevesta je stara 6G let, njcn zlaf. r.fv.m pa TX — Skozi celo dolgo dobo peUleselih let so vl-stla:« v podo- niače Kiadovšekovi hiši te-ie čednosti: delo, globoka vernost, natančno spolnjevanje verskih dolžnosti in medsebojna Ijubezen. Oba zakoiiska jubilarja sta vzgojiia štiri otroke, od katerih je sin JoSko izginil v ruskem ujctništvu, vsi drugi so pa preskrbljeni in so dika naše štajerske Slovenije. Najstarejši sin Franc je župnik v Kamnici pri jMariboru, hčerka Marija je žena stebra na še stranke in veleposestnika na Zidanici pri Rajhenburgu, najiniajša Pepca pa je ostala doma na domu in je srečno poročena z našim zvestim in uglednim pristašem Pajkom. Oba slavljenca sta hvala Bogu, pri trdnem zdravju in lahko po petdesetih letih skupnovzglednega zakonskega življenja z zadovoljstvom in ponosom giedata nazaj na sadove njunega dela za ustvaritev pravega in trdnega slovenskega doma, kakor je danes Kladovšekov in na sv^je otrokc, ki so tako vsi dobri, vzgkdni, obče spoštovani in preskrbljeni. Božičekova hiša je bila vedno ognjižče naše stranke za cele Buče in trdno srao prepričani, da bo to oslala tudi pod novim gospodarjem Pajkom. Kar sia in ostaneta Jurij in Marija Božiček naai Bučanom, to bomo v vsej ljubezni in spošlovanju dolcazali danes, na dan njune zlate zakonske slavnosti, na kojo se je veselila in jo željno pričakovala cela naša bučka župnija. Bog nam ohrani naša zlata slavljenca v zdravju do bisernega jubileja! Hvaležni Bučani. Poroka. lz Patmeč nam poročajo: Pri nas se je dne 26. januarja t. 1. poročil rortunat IX*ler z Moniko Krarnpačn.ik iz Lfbelič. Mlademu j>aru abilo srečal Kako so Čafugi pcdaljšali žrvljenje. Naši čitatelp se morda še spominjajo grottovitega slavonskega razbojnika Čaruge, ki je mnogo let ropal in moril po celi Slavoniji in prizadjal s svojo bando cjblastem hude skrtbi, ljudem pa veliko gorja. Naposled je padel v roke pravioe in po obširni sodni razpravi je bil Caruga s tremi svojimi kompainjoni obsojen. na smrt. Zaprli so ga v jetnišnico v Osjelm, predlcg za smrtno karzen pa je romai na pristojna višja sodišča> da ga potrdijo. Skoro pol leta je trajalo, dokler konono vrhovno sodišče ni odločilo, da se moTa Čaruga usmrtiti; dcčim so trije z njim na smrt obsojeni tovariši pomiloščeni na d^smrtno ječo. Čaruga je skušal na vsak način doseči pomilostitev tudi za sebe, toda njegovi na~i pori so ibili brezuspešni. Ker je vrhovno sodišče usmrtiiev odobrila, bi bil Caruga potam krvniškega konopca že sapustil ta svet, da ni smrtna kazen naletela na neprLčako-« vane ovire pri sainem jkrvnilcu. Rabelj Mausei iz Sarajeva, ki je bil svojčas konjederec, sedaj pa vrši v naši državi žalostno službo krvrnika, je namreč zelo natančen človek, zlasti če mu računi ne štimatjo. Za vsakega obsojenca, ka-> teremu je upihnil življenje, dobi namreč gotcvo svoto denarja. Tako je pred kratkrm obesil v Sarajevu nekega zločinca, toda sodnija mu njegovega d-ela še ni plačala, ker nima krediieu Sedajr ko je p-rišlo povelje, da mora obesiti Čarugo, pa je pri-čel s štrajkom. Iajavil je, da ne pride po-; *preje v Osjek, dckler ntu sodišče njegovega dela v Sarajevu ne izplaea, za justifikacijo Čaruge pa je zahtevaJ že v naprej 1000 dinarjev kot nekako aro. Sodišče je zopet od1govorilo, da nima kredita, rabelj }e ostal trdovraten in od tega profitira edino Čaruga, kateremu je na ta način živIjenje podaljsano na nedoločen čas, dokler mLnistrstvo praivde ne nakaže sodiščem dovolj sredstev. Irn tako je mei\i da sedanjemu režimu za njegovo slabo gospodarstvo hvaležen edinole na siprt obsojeni slavonski ropar Čaruga. Na rednem občnem zboru prostovoljnega gasilnega društva v Vojniku, dne 25. jan. je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik in poveljnik: Peter Ribič, namestnik Pero Jankovič, odborniki: Julijan Šinigoj, Frari Kovačič, Davorin Kolar in Fran jLegvart, namestniki: J. Miilleret, kot orodjar in nadzornik oprave in Rudolf Stante. Pri občnem zboru je župni odposlanec, zvezni odbornik tov. J. Vengušt iz Celja navduševal v vznesenih besedah za gasilstvo ter sporočil čestitke župnega predsedstva tov. Ribirlu za odlikovanje z zlato kolajno za 40 letno zvesto službovanje pri gasilstvu.