Welika škoda zaradi poplav -vainiieanaki tr« 1 PTUJ 1 Letnik XVil. Št. 43 dne 30. oktobra 1964 »Tednik« izhaja pod tem skrajšanim imenom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj m Ormož. — Izaja zavod »Tednik«, Ptuj. — Odgovorni urednik: Anton Bau-man. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 — Tel. 156 — St. tek računa: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000, za inozemstvo 2000 din Deževje v zadnjih dneh je povzročilo tudi na območju ptujske občine ogromno škodo s pop lavami celih območij v nižjih legah, s prodiranjem talne vode v spodnje hišne prostore, s plazovi in s poškodovanjem cest. Ze od sobote 24. okt. 1964 je kazalo po narasli Dravi, Dravinji, Pesnici, Polskavi in Grajeni, Rogoz-nici itd., do bodo doživljali nižinski predeli ob Dravi in ob raznih potokih katastrofo, da so nujni varnostni ukrepi in marsikje evakuiran je ljudi, živine in premičnin. Na znak gasilske sirene v soboto 24. okt. proti večeru in ponovno v nedeljo 25. okt. zjutraj ni bilo težko uganiti, da mora štab za pomoč v elementarnih nesrečah pri občinski skupščini Ptuj poslati nekam gasilce in niki... Povsod zbegani ljudje, ki niso bili gotovi, kaj jim bo pustila poplava. Dolina Dravunje je bila v nedeljo, 25. okt. zjutraj kot v strugi velike reke, po kateri se vali rumena, smrdeča voda, ki upo- movcu. Zvedeli so, da je tam v I so povedali, da so že v soboto stiski 9 hiš in družin. Drava je ; morali umakniti iz kombinato-prestopila bregove in se razlila vih hlevov (ha Pernatovem) nad T\n wcoi ntrvl \7 rt n4n«T<' nc\ —i___y: . r i .i po vsej okolici. V Zg. Pristavi pri Miklavčičevih res ni bilo mogoče drugače rešiti hčerke Nevenke kot s čolnom. Voda je bila do oken, sem od hiše pa je drla glo- , boka, iedenomrzla voda. V sobo- , to popoldne so se Miklavčičevi umaknili iz svoje hiše z živino • in nekaj stvarmi k sosedovim, Mariničevim. Hčerka Nevenka' je ostala v hiši in je pozno v noč nosila iz spodnjih prostorov na-podstrešje stvari, da bi jih rešila iz vode. Medčabno je voda nenehno naraščala in dosegla višino oken. Zjutraj zgodaj je vse kazalo, da hiša ne bo zdržala. I Nevenko so končno rešili iz bi-; še gasilci. Sama ne bi mogla čez 30 glav živine, ker se je poplava naglo bližala hlevom. Šturmov-cu sta prihiteli na pomoč dve skupini. Tod smo tudi zvedeli, da je v nevarnosti leseni most čez. Dravo na Borlu. Borlskš most v nevarnosti Cez nekaj minut smo bili na robu Stojnc, na cesti Stojnci — Bori, kjer je stalo nekaj ljudi, ki so gledali, kako je Drava drla čez asfaltirano cesto proti Mure-tiincem in je preplavila njive, travnike in nosila s seiboj vse, kar je pobrala ha svoji deroči poti. Po kolesarju, ki se je pri- deročo reko k obrežju. Dalje od Peljal po tej cesti od borlskega mostu, smo sodili, da bomo z jeepom lahko prispeli do mosta. Dalje kot do sredine vode ni šlo. Voda je hitro naraščala in vedno bolj drla čez cesto ter nosila travo, koruznico, buče in vse, kar je lahko dvignila. Šofer je bil zelo resen. Odprl je vrata jeepa in gledal naprej, pa zopet nazaj, kako bi spravil voz iz nevšečne sredine. Ni bilo govora, da bi nadaljevali pot proti mostu. Tok bi spodnesel vozilo. Morali smo nazaj. fiMnrtplipvnni® n^ > sitr^ri'* Drobničeve hiše v Zg. Pristavi 11 ni bilo mogoče po cesti z jeepom, ker je bila na cesti visoka voda. V Sp. šturmovcu ogroženih 9 hiš Kmalu smo se znašli na Po-brežju, pri Vidovičevi hiši, nad velikim jezerom Drave, ki je ogrožalo Sp. Šturmovec. Ptuj-j ski gasilci so bili že daleč od obrežja s čolnom v smeri ogroženih Na obrežju zbrani ljudje Dravinja je drla po dolini kot mogočna reka druge reševalne skupine. To se je tudi zgodilo. Na Rogozniški cesti je bila potrebna pomoč, desno izpod železniškega mostu, v Budini itd. Štab je bil celo noč pripravljen in tudi gasilci. Na spanje ni bilo časa misliti. Telefonska sporočila niso bila razveseljiva. Vrstila so se opozorila in obvestila. Nagle spremembe Od nedelje, 25. okt. zjutraj do večera in v ponedeljek, 26: okt. dopoldne se je situacija menjavala. Drava je v ponedeljek nekoliko popustila, pa tudi Dravinja in Polskava, Pesnica pa je narasla. Izvidnik na avionu, ki je nosil 25. okt. reporterja RTV Ljubljana, je imel najboljši pregled nad velikim poplavnim območjem, od Slovenskih goric čez Dravo do Slovenske Bistrice, od Maribora do Ormoža in dalie. Nad 4.000 ha v ptujski občini je bilo pod vodo in v vodi ceste, mostovi, hiše, gospodarska poslopja, sadovnjaki, njive, trav- giba pred seboj drevje in grmovje, ki nosi koruzno snop je, buče, hlode, polena, dele ograj, travo, listje, skratka vse, kar se ji ne more postaviti po robu. Tako je na Dravi, tako na Pesnici, Polskavi, Rogoznici, Grajeni, skratka v vseh strugah, kier drvi vodna gmota v nižje predele. Preplavljena dolina Dravinje Več skupin hiti v razne ogrožene kraje. Med /njimi je tudi predsednica občinske skupščine Lojzka Stropnikova. Po cesti do Zg. Pristave so velike luže, da brizga voda čez vozilo in se cedi nazaj po šipah. Izza vsake hiše ob cesti ob Dravinji se pokaže drugačna slika. Hiše južno od ceste iimsjo vodo do poslopij ali pa so že poslopja sama v vodi. Pri Zg. Pristavi srečamo Marjana Berliča in njegovo gasilsko skupino. Vračajo se iz Zg. Pristave od Miklavčevih in drvijo k Vidmu na pomoč Sp. Štur- Kot vsako leto ob dnevu mrtvih bom tudi letos ob iejii dnevu obiskali in okrasil grobnice In grobove m«: pokopališčih in povsod, kjer so kot neme priče življenja in btj|« naših rajnkih za si^bodo in srečno živlpnis, boja proti oku*?f:to'"t revolucije, boja zi mit in sožitle med narodi. Tudi letos se bomo udeležili slovesnost pred grobnicami na pokopdiščih in pri grobovih ter bomo položili nanje cvetje in prižgali svečke v nepozaben spomin. Silne poplave, ki so sledile skoraj tritedenskemu deževju na območju Slovenije, so s svojo uničevalno silo prizadele najprej našo ožjo domovino, nato pa se kakor val prenesle v sosedno republiko Hrvatsko in posebno hudo pustošile po njenem glavnem mestu Zagrebu. Tako so ti dogodki, strašni po gmotni škodi in doslej sedmih smrtnih, žrtvah, potisnili v ozadje vse drugo. Seizmološke postaje na Dunaju, v Pragi, v Budimpešti in še v drugih krajih so zabeležile v torek avečer močne potresne sunke. Dunajski potres je bil celo pete jakostne stopnje, čutili pa so ga tudi v SR Sloveniji. Seveda so potres zabeležili tudi v ljubljanski Seizmološki postaji, hodnjič. Sreča, da posledic ni čutiti ni- m kjer. morala oditi osebnost, ki je že doslej uspešno vodila tako politiko in žela po vsem svetu priznanje. Te dni pričakujemo, da bo sovjetski tisk objavil govor Su-slova na plenarnem zasedanju CK KP Sovjetske zveze, na katerem so razrešili Hruščova njegovih funkcij. V kratko uradno poročilo, da se je nekdanji premier in prvi sekretar CK odločil in prosil za razrešitev zaradi bolezni in starosti, nihče ne verjame. Ni dvoma — in to potrjujejo tudi opazovalci v Moskvi — da je bila njegova odločitev tesno povezana z napadi notranje in zunanjepolitične narave, o čemer smo pisali že zadnjič. O govoru Suslova bomo spregovorili pri- PO KATERI POTI? S ODMEVI OB MOSKOVSKIH SPREMEMBAH Laburisti so si zagotovili na skupščinskih volitvah rahlo večino. Naloga nove vlade premiera O velikih sprememboh v sov- 1 VVilsona, ki jo je že pred.stavil jetskem partijskem in vladnem ' javnosti pa je, da si z ustreznimi vodstvu smo poročali, že zadnjič, j prijemi zagotovi vsaj simpatije Seveda se teh dogodkov dotikata liberalcev. Gostje iz Srbije na obisku v Ptun Drava je nosila mimo Stojnc, Mu n:iiui, Man kar se ji ni moglo upreti vasi in dalj t vse, Zasluženo zvezno priznanje Ob letošnjem turističnem tednu, ob 10-letnici Turističnega društva Ptuj, ki je bil od 18. do 26. oktobra 1964, se je pokazalo več dobrih strani dela Turističnega društva Ptuj, predvsem pa to, da se loteva TD Ptuj vseh važnejših vprašanj skupno z občinsko skupščino in s Turistično zvezo Slovenije, da si prizadeva pridobiti čim več občanov za sodelovanje, da skrbi za turistično propagando daleč čez meje ptujske občine in to z izdajanjem prospektov, vodnikov in z založbo razglednic, z organiziranjem Izletov po domovini in v inozemstvu ter s stalnimi stiki s sosednjimi turističnimi društvi v Sloveniji in v sosednji Hrvatski. Ravno glede na vse to je prejelo društvo od Turistične zveze Jugoslavije med 23 društvi v Ju-: goslaviji kot edino društvo v ; okraju Maribor visoko priznanje j Turistične zveze Jugoslavije. Pri-j znanje TZ Jugoslavije je prejel 1 tudi neutrudljivi predsednik društva prof. Jože Maučec. Kot priznanje za dobro organizirano Makovec in Franjo Gabriel pa bronasti znački. Za navezane dobre turistične stike med občinama Ptuj in Varaždin je prejelo TD Ptuj od TD Varaždin lep album turističnih zanimivosti sosednje Hrvatske. Občinska skupščina Ptuj je denarno nagradila predsednika TD Ptuj prof. Jožeta Maučeca in odbornika Franja svetovni tisk in radioteievizija še kar naprej, posebno še, ker so nekatere kpmunistične partije, med drugim italijanska in francoska, poslale v Moskvo posebne delegacije, ki naj bi se seznanile z dejanskimi vzroki za personalne spremembe. Očitno je, da je javnost zahtevala pojasnila, saj je premier Hruščov s svojo pomirjevalno politiko in naklonjenostjo načelom miroljubne koeksistence podprl prizadevanja za mir in proti jedrskemu obračunu. Novo sovjetsko vodstvo je sicer sporočilo, da bo nadaljevalo to politiko (v to uradni krogi Zahoda tudi več ne dvomijo), vendar se mnogi sprašujejo, zakaj je potem Splošno prepričanje pred volitvami je bilj, da se konservativci, ki so dolga leta upravljali deželo, in laburisti ne razlikujejo v zunanji politiki tako, da bi bilo omembe vredno. Laburisti že zdavnaj niso več samo delavska stranka, temveč žele postati stranka za vse (kot to trde konservativci zase). To pa pomeni, da morajo predvsem graditi na zboljšanju tistega stanja, ki tire povprečnega državljana. Kaže, da bo nova vlada skušala predvsem utrditi zunanjetrgovinsko bilanco, ki je ' bila zadnje čase pasivna. Predvsem naj bi z višjimi carinami omejili uvoz. Ta ukrep si po svetu tol-(konec na 5. strani^ Opozorilo prebivalcem poplavljenih območij Predsedniki okrajev in občin iz SR Srbije na obisku v Ptuju v " Posnetek: J. Vrabl- V torek, 27. 10. 1964, so obiskali Ptuj predsedniki okrajev oziroma občin Čačak, Kraljevo, Krušcvac, Smederevo in iz drugih občin, ki so biii na 3-dnevnem obisku v Mariboru in Celju lia povabilo Okrajnega odbora SZDL Maribor in Celje ter »Večera« Maribor, v spomin na čase, ko so nemški fašisti preseljevali zavedne Slovence na ozemlje Srbije in sosedne Hrvatske in ko so jih tamkajšnji rodoljubi kljub lastnim vojnim težavam in nevarnostim prisrčno sprejeli pod svojo streho. Nad 30 predsednikov okrajnih in občinskih skupščin iz SR Srbije, predstavniki Beograda in družbenopolitičnih delavcev iz SR Srbije so sprejeli v nedeljo. 25. t.I. v Mariboru gostitelji in predsedniki občinskih skupščin iz mariborskega" in celjskega okraja. turistično delo občinske skupšči- j Gabrijela in Karla Pertekela. TD ne in društva v ptujski občini so ' Ptuj je pohvalilo in nagradilo 5 prejeli, predsednica občinske ! odbornikov z umetniškimi slika-skupščine Lojzka Stropnikova od mi, ostale pa z vezanimi vodniki. Turistične zveze Slovenije odli- Slike so prejeli Ivan Rudolf, kovanje — srebrno turistično j Franc Krivec, Kari Pertekel, Vik-značko, odbornika društva Viktor I tor Knez in podpisani, albume pa -—-i Mira Brus in prof. Marija llrbas. Vodnike najnovejše izdaje so V ponedeljek in v torek, 26. in. 27. 10., so si ogledali gostje razne gospodarske organizacije in kraje na območju mariborskega in celjskega okraja. V torek, 27. 10., sta prispeli v Ptuj' dve skupini gostov iz SR Srbije. Prva skupina se je raz-govarjala s predsednico in pod- predsednikom občinske skupščine Ptuj Lojzko Stropnikovo in Vladimirom Vrečkom ter s predsednikom občinske skupščine Ormož Matijam Ratekom o nekaterih vprašanjih s področja kmetijstva glede na agromelioracije, proizvodnjo, večanje površin v upravi socialističnih obratov, glede na skrb za ostarele kmetovalce itd. Na vprašanja je odgovarjal večinoma podpredsednik Vlado Vrečko. Po razgovorih so si gostje v spremstvu ptujskih političnih in upravnih funkcionarjev ogledali ptujski farmi in Tovarno glinice itn aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem. Gostje so si zabeležili zanimive ugotovitve iz političnega in upravnega dela v ptujski občini za primerjavo z njihovimi podobnimi pkbiemi in rešitvami. Za lažjo oriei tit :jo po občini so dobili vsi gost.1 '-»Vodnika po Ptuju in okolici«, ki ga je pravkar izdalo Turistično društvo Ptuj. Po ogledu ptujskih farm in tovarne v Kidričevem so se zadržali gostje krajši .tas v ptui skem hotelu »Petovio?.. . (Nadaljevanje na A. slianij Od jesenskega deževja narasle vode se umikajo tudi pri nas. Pomoč sovaščanov, gasilskih čet in štaba za preprečevanje elementarnih nezgod in njihovih posledic pri občinski skupščini je ublažil.) marsikatero škodo, vendar so poplavljeni posamezniki dovolj prizadeti, ržizen tesi pa it- treba z vsemi razpoložljivimi i^Urepi skrbeti, da se v kali preprečijo ni-ižnn-.ti širjenja črevesnih nalezljivih bolezni kot sn tifus iti gjiža, ki jim je lahko izvor onesnažena pitna voda. V neurejenosti stik okuženega blata s pitno vodo ali povrtnino v vrtovih ali sadjem v sadovnjakih. a kaj šele ob času poplave. C« si predstavimo, kaj vse je voda poplavila in kaj je nosila s seboj v prizadete vodnjake, je menda vsakemu jasno, da mora uporaba take vode izzvati pojav bolezni' K sreči pr>znam<» >r<>d-stva. ki k!i<<- v vodi uničujejo. Najenostavnejše J si .lajbnlj dostopni« je vročina. Ce okuženo vodo prevremo. uničimo klice,, zato pijemo v takih primerih sa- prejeli tudi vsi udeleženci slavnostne seje ob 10-ietnici društva. Ta odlikovanja in priznanja so prejeli predsednica občinske skupščine in odborniki društva, ob turističnem tednu, na slavnostni seji oziroma na občnem zboru od predstavnikov iz Ljubljane, Maribora, Varaždina, Ptuja in od predsednika društva. Vabilom so se odzvali kot predstavniki: dr. Danilo Dougan (Ljubljana), Marjan Kožuh, Potočarjeva, Ernest Zagrajšek (Maribor), Ivek Raus, Jože Fridl, Tone Žagar, Feliks Bagar (Ptuj), Josip Djuras in inž. Ivan Zukina (Varaždin). Ob tej priložnosti so vsi skupaj naši občini imamo iz leta v ioto m o prekuhano vodo. Tudi za pra- posamezne primere teh obolenj «n sicer v različnih orcUclih. Povzročitelji teh bolezni so različne dobro znane in preučene vrste klic, ki se naselijo v človekovem črevesju ter v določenih primerih izzovejo bolj ali manj težko obliko obolenja, v nekaterih primerih pa ne povzročajo nobene škode svojemu gostitelju pač pa drugim ljudem iz njegove okolice. Bolniki in ti drugi ljudje, ki jih imenujemo bacilono-sci, izločajo namreč klice z blatom. Nadaljnja usoda teh klic in ogroženost okolice je odvisna od prilik in navad, ki vladajo v podčrtali važnost skupnega dela prizadetem okolju. Urejene sani- društva in vseh važnih političnih in upravnih faktorjev, gospodarskih organizacij, zavodov in usta- nov, kai );-: najvaž" (Konec na 2. strani) TD Ptuj prizivi "-liia pole" ' tarne prilike, stranišča in grez- nje živil, ki jih uživamo surova, kot jt- na primer solata, uporabljamo prekuhano vodo. Drugo sredstvo je klftriranje vodnjakov. Prisotnost klora v dovoljni količini, ubija klice, (Preveč klora pa je tudi našemu zdravju škodljivo.) Higieniki zdravstvenega doma so žc pristopili h klo-riranju studencev, čim je voda splahnela, vendar bo potrebno za trajen uspeh, onesnažene studence izčrpati in očistiti. Prenehati mora tudi okuževanje prek visoko narasle podtalne vode. Vemo. da visoka podtalnica nosi še dalje časa skozi razmočeno zemljo v studence onesnaženo vodo. V takih primerih je potreb- nice so pi i nas na poplavnih pre-- no ponovno kloriran je in če to delih izjemno redke, prav tako pa ni izvedl jivo brižno prekuhava- kot (udi oskrba z neoporečno r»irej. skupno zahtevale mnogo več delovne sile, kot je te bilo v povprečju letošnjega leta, je kazalo na 13 °/o povečanje delovne pile. To pa je pomenilo, da je praktičen efekt prehoda na 42-uirni tednik zahteva po višji delovni sili. To pa je tudi povsem razumljivo! saj zboljšanja organizacije dela siploh ni bilo, čeprav je prav to zelo važen element za zvišanje storilnosti. Take sheme razumljivo ni biilo moč sprejet; in se je zato ponovno pristopilo k izdelavi nove, ki je pred kratkim tudi bila sprejeta v svetih proizvajalcev delovnih enot in nato potrjena v delavskem svetu. Poudarek je na tem, ker je iz vsega bilo moč opaziti, da težnja po nega"mnen*ja, da je potrebno na povečanju števila delovne silo dllevm red konferenc postaviti osebnih dohodkih, ki pa jih ni moč povečati z več nestrokovne delovne sile, ampak le z znižanjem iste ter z boljšo organizacijo dela, kar se pa lahko doseže le s tem, če je delavec na svojem delovnem, mestu zraven praktičnega znanja, seznanjen tudi s tehnološkim procesom proizvodnje. Dosedanja praksa je tudi v TGA pokazala prav te slabosti; ko se je razpravljalo o novih organizacijskih shemah nekateri nikakor niso mogli in ie vedno ne morejo razumeti, zakaj je v današnjih pogojih nujno potrebno zmanjševati delovno silo in po drugi strani širiti strokovno izobraževanja. Uspeh bo doseglo podjetje, ki bo v svojih prizadevanjih za prehod na skrajšani delovni čas in za dvig produktivnosti imelo sposobne strokovne kadre. Zato je sprejem organizacijskih shem povsod tesno povezan s strokovno izobrazbo delavcev. — OC Delavska univerza Ptuj bo imela v izobraževalnih centrih SZDL v prihodnjem tednu naslednja predavanja: 3. novembra 1964 ob 18.30 — Lovrenc: Kdaj moram k zobozdravniku (dr. Vinko Brenčič); Stoperce: Kako naj se naš otrok uči (Stane Stanič) i Videm: Vzgojni smotri naše družbe (Karel Sepec). 4. novembra 196<1 ob 18.30 — Polenšak: Kdaj moram k zobozdravniku? (dr. Vinko Brenčič) Stoperce: Značilnosti telesnega in duševnega razvoja mladega človeka v puberteti (Rudolf Čeh); Videm: Od spočetja do rojstva otroka (dr. Ljuba Neudauer). 5. novembra 1964 ob 18.30 — Dornava: Kdaj moram k, zobozdravniku? (dr. Vinko Brenčič) Stoperce: Zakaj zaide mladina na kriva pota? (Viktor Knez); Videm: Sodobna regulacija roj stev (dr. Ljuba Neudauer). 6. novembra 1964 ob 18.30 — Maišperk: Vzgojni smotri naše družbe (Karel Sepec); Hajdina: Problemi pri pridobivanju viso-karodnih pšenic (ing. Egon Zoreč); Marjtgvci: Kdaj moram k zobozdravniku? (dr. Vinko Brenčič). Z VIII. plenuma ObSS Ptuj Na konferencah sindikalnih podružnic naj razpravljajo o človeku in njegovih problemih Značilno za VIII. plenum Občinskega sindikalnega sveta konferenc in določili ključ za Ptuj, ki je zasedal 23. oktobra 1.1., je, da je začrtal osnovne število delegatov, ki jih» bodo smernice za volilne delpvne konference sindikalnih podružnic volile podružnice, in »a nadaljnje utrjevanje vlo-ge Občinskega sindikalnega j občinski sindikalni svet pa sveta kot tribune neposrednih proizvajalcev v komuni. Ige bo skupna s članstvom !o- Glavna razprava, v kateri so nm občni zbori občinskih odl>o-1 „PriPržlv ia IX- občI» zbor sodelovali člani plenuma in tajnik Okrajnega sindikalnega sveta Maribor Ivo KAMNIK, je bila osredotočena na aktualne probleme, katerim naj bi konference sindikalnih podružnic posvetile glavno pozornost. Na plenumu prisotni so bili enot nia opcni zuon uueuiBM" ihh«>- : vt."f.......r ,., , , rov strokovnih sindikatov, na Občinskega sindikalnega sveta, jfaterih bodo razpravljali o naj- istočasno pa pomagal občinskim boli perečih problemih in po-j odborom P" izvajanju konte-javili na področju posameznih ' renc v podružnicah. Na plenu-dejavnosti, izvolili nove občin- mu je bila posebno poudarjena ske odbore sindikata in deleg«- odgovornost članstva te za IX. občni zbor Občinske- drovamju za novi plenum Uh^ ga sindikalnega sveta Ptuj, ki ><> nove občinske odbore, bo v prvi polovici leta 1965. avf<™ -------- i;dnevni red Konterenc izhaja predvsem » prenizke | edvsem tiste prob)eme, strokovne izobrazbe, ki bi jo pac r_ ---- __ .. i„.„,- naj nadomestila več ljudi, kar pa res ne bi bilo dobro. Prav zaradi tega je potrebno, da si bolj podrobno ogledamo namen strokovnega izobraževanja. J Po vojni je na področju izobraževanja vsekakor težnja, da ee za gospodarstvo in skupnost izobrazi čim večje število strokovnjakov. Ta težnja pa je še ....... s ka terimi smo se v letošnjem letu srečavali v delovnih organizacijah. Glavna razprava naj bi bila o človeku, o njegovem razpoloženju, položaju in pogojih, v katerih proizvaja in upravlja. Konference bi pravzaprav morale dati analizo vseh notranjih odnosov in gibanj, analizo aktivnosti in vloge posameznika, ki jo ima v sistemu samouprav- KOVn^aittUV. A a IK7A1.JC* l'« J . Ki ji, Illia v ^ISlUUlli numu«^.«^ posebej opazna v zadnjih letih ]janja. Posebno skrbno bi naj t . -- ___J.iw> ft C"-, m r> \t TVrn- 1 ' 1 ______f„.nn nnll /~vl A H o| r. n C 1 _ in je ne zasledimo samo v programih prosvetnih organov, temveč tudi v družbenih planih in dolgoročnih programih federacija kot republike, okrajev, občin in gospodarskih organizacij. Prav gotovo perspektivni programi razvoja našega gospodarstva posvečajo izobraževanju bil na konferencah obdelan si stem delitve osebnih dohodkov po delu in kako se v praksi realizira statut delovne organizacije, ki so ga marsikje že skrili Ered delavci. Posebno pozornost o na konferencah potrebno posvetiti nagrajevanju v strokovnih službah, kar pa je problem, Btva posvetaju (4J/UH."-.—Illa siu/.unn, rmi pa j,. p.v... kadrov vso možno pažnjo. Taka j,i ga bilo treba čimprej po-ekrt) naše družbene skupnosti za staviti na dnevni red delavskih izobraževanje je razumljiva ia svetov, saj je to edini možen ___......ida eo- Vnlj, ,,rf*rliti rlplitev oseb- več' iWlO'gav; vsji vemo, da gospodarstvo stare Jugoslavije ni n » i/ i\/ y j j —--• način, kako urediti delitev' oseb nih dohodkov po delu. V šol-. bilo samo materialno odvisno od stvu bodo posebno skrbno ana-i___• i i ~ trtici np- i • •__i: ««-1 „ « i: molorialni rt nI rv- U11U pi^ivu * - • -- ------ tujega kapitala, temveč tudi ne dovpljpo razvito v odnosu na naravna bogastva in splošne potencialne možnosti. Zato tudi pri nas ni bil dovolj razvit sistem strokovnega izobraževanja kadrov za gospodarstvo in so bile zelo redke šole, ki bi dajale industriji in gospodarstvu potreben strokovni kader. V prvih povojnih letih, se posebej pa okoli leta 1950, ko je bila končana gradnja mnogih velikih industrijskih objektov, Občinski odbori sindikata bi -•-«**,.'" , — ... „ naj prevzeli odgovornost za po- i™1'/'™« »»jMl nncla"d litične in organizacijske priprti-1 sindikata, ki. bodo znali povsod ve na volilne konference sincli- j pravilno prasniti^ razpoloženje kalnih podružnic, katerim mo-1 c anov sindikata, V nove obč n-rajo nuditi čim več pomoči. Od- ske odbore in . v novi. plennm Članstvo naj na konferencah izvoli iz svojih vrst družbeno- bori bodo izdelali podrobnejše smernice za vsebinske priprave -ObSS pa naj članstvo h svojih (Nadaljevani^ na ® strani. Posebno obvestilo Obveščamo prebivalce občine Ptuj, da bo v času od 5. do 12. novembra 1964 popis žrtev vojne 1941—1945. Popisan bo vsak državljan, ki je od 6. aprila 1041 do 15. maja 1945 kot žrtev fašističnega nasilja ali vojna žrtev — bil interniran, zaprt, izgnan. odpeljan na prisilno delo ali v ujetništvo, ne glede na to, če je bil ubit, ce je padel, umrl, bil pogrešan ali je preživel nasilje; — padel kot pripadnik jugoslovanske vojske od 6. aprila do t. — pade* lio" 'pripadnik NOV ali POJ aH zavezniških vojnih formacij do 15. maja 1945, ali umrl do 15. maja 1946 «a posledicami ran. poškodb ali bo lezni, ki jih je dobil med vojsko: — umrl kot civilna oseba pri bombardiranju od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945; _ . „ — ubit kot civilna oseba zarftdl direktnega nasilja sovražnikov in njegovih sodelavcev od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945. Od preživelih vojnih žrtev, ki so v času popisa žive, bo vzeta osebna izjava, za padle, ubite, umrle in pogrešane vojne žrtve pa iizirali sedanji materialni polo- osebna izjava, za padle, ubite, »mrle in pogreš« žni šol in sistem nagrajevanja bodo dali potrebne podatke člani gospodinjstva. « .i ii \t __Ji..., IToi* co »a pnn vninn Žrtev lanKO flODO lntoi posredne Sajalce! V kakor strSnih kadrov še posebno pa se bo na konferencah govo-SSTSrt obrati so zahtevali ?ilo o tem. kako se "resničuje-vedno ve?kvalificiranih kadrov, jo sklepi, priporočila in smerni-nwe oblike izobraževanja in j ee V. kongresa Zveze sindikatov vedno več ustanov za izobrazbo j Jugoslavije. potrebnih kadrov. V našem go- v zaključkih, ki so bili spre-snodsirstvu dela še danes mnogo };eti na plenumu, je rečeno, naj nekvalificiranih in polkvalificl- i,0d0 v novembru in v decem-ranih delavcev. Potrebe po kva- i „br 1.1. v vseh sindikalnih po-lificiran°m in visokokvaiificira- | družnicah volilne delovne kon-nem kadra pa rastejo iz dneva v ference, na katerih naj članstvo o cian poireDnc puuaiRc ciuu Ker se za eno vojno žrtev lahko dobe Informacije od več oseb in bi tiko lahko prišlo do večkratnega popisovanja bodo podatki zbrani prvenstveno od vseh, ki jih štejemo z» poklicane, da dajo poatke, in to po naslednjem vrstnem redni — zakonski tovariž, — oče, — mati, — najstarejši otrok, — najstarejši brat ali sestra, če žrtev nima nikogar od članov ožje družine, bodo vzeti podatki od drugih sorodnikov, in to po stopnji sorodstva: na primer; če ima več stricev ali tet, da podatke najstarejši. KIU.CA ~ ------ —— I Ce pa žrtev nima niti bližnjih niti daljnih sorodnikov, daje po- vplivi in ukrepi delujejo na ne- datke: • .-----1—™:»i»o v Vnlcor _ prijatelj, sosed aH drnga oseba, ki lahko daje pojasnila o padli — umrli osebi. prosvetnih delavcev. V storitvenih dejavnostih bo predvsem poudarek na preučevanju položaja obrtnih in drugih podjetij, oz. položaja delavcev v obrti ipd. Osnovno, kar bo značilno za volilne delovne konference sindikalnih podružnic, je, da bodo razpravljale o problemih, s katerimi se dnevno srečuje človek in o tem, kako razni utrni K" - ----- dam ker ge gospodarstvo razvija modernizira in uvaja vedno boCj dognana in zahtevna teh-nicna in druga sredstva. Ker redne šole niso mogle dati potrebnega števila kadrov je Zvezni izvršni svet že pred leti sprejel vrsto ukrepov za boljše pogoje pri izobraževanju zaposlenih delavcev. Tako je podjetjem ostalo mnogo finančnih ;rei uredi. Odobreno je tudi popravilo strehe na stari zgradbi počitniškega doma v Crikvenici, vendar bodo potrebna sredstva odobrili pozneje. Po razpravi o avtomobilom, so po prvih znakih sodeč zelo kvalitetne. Koristni-k plača obrok s kruhom 85 din, razliko do polne cene pa plača podjetje v breme sklada osebnih dohodkov. V začetku so sicer bile majhne težave z razdeljevanjem malice po oddelkih, vendar je upanje, da bodo slej ko prej od-klonjgpe. Čini kolektiva, ki so se prijavili za topli obrok (katerih je večina) so zelo zadovoljni in prepričani, da se bodo kmalu vključili tudi tisti, ki so dosedaj še oklevali. \ Prodajo odpadnega materiala Okrog TGA leži še vse polno starega odpadnega materijala, ki dela napoto in kvari izgled tovarne. Zato je delavski svet na eni izmed zadnjih sej sklenil, da se ta do praznovanja 10. obletnice obratovanja spravi in proda. Upravni odbor je dobil nalogo, formirati strokovno komisijo, ki naj materija! pregleda in oddvoji tisto kar je v tovarni še moč uporabljati. vse ostalo pa da se na lavni licitaciji proda. Tod bo lahko do-bila precej raznega materijala stanovanjska skupnost v Kidričevem, pa tudi člani kolektiva-. O. C. "ITI T1T CZ TI Vf S Ji JEiZt 1 ft Tragedija dveh družin Prejšnji ponedeljek sta doživeli dve družini iz Varaždina težko tragedijo. Starši dvomesečnega M. G. so odhajali vsak dan na delo, medtem ko je dojenčka čuval štiriletni J. H. iz soseščine. Tega dne sta otroka, kot vsak dan v predpoldanskih urah, spala, dojenček v košari, fantek pa v postelji. Okrog enajstih sta še spala, kakor je ugotovila mati M. G., ki je v tem času pogledala V stanovanje. Kmalu potem pa so opazili fantka na dvorišču, bil je nekoliko okrvavljen. Mati M. G. se je začudila, kako je prišel iz stanovanja, ki ga je ona vendar zaklenila. Kmalu nato pa je bilo ugotovljeno, da je fantek, potem, ko se je prebudil, z velikim nožem povzročil dojenčku deset globokih ran. Mati ga je našla na j tleh, mrtvega. Fantek je z nekim predmetom razbil steklo na kuhinjskih vratih ter tako prišel na Drobne iz občine Ptuj (Var. vijesti, dne 22. okt. 1.1.) f3zJ&ntaČe Uspelo medobčinsko srečanje v Ptuju V soboto, 17. oktobra 1964, je bilo v Ptuju medobčinsko srečanje 180 članov sindikalnih organi zacij občinskih oprav občin Ptuj, Varaždin in Čakovee. Sklicatelj in organizator srečanja je bila tokrat sindikalna podružnica kol ektiv»% občinske uprave Ptuj, ki je bil prej na enakem srečanju v Cakovcu. Na srečanje je bil povabljen tudi Ormož, vendar se ga ni udeležil. Srečanje je imelo trojni namen skupščine in njihove uprave čim Cakovčani I. mesto, ostali dve in sicer z razgovori o delu pred- bolj skrajšati administrativni po- mesti, pa Ptujčani in Varaždinci. sednikov, tajnikov in načelnikov, stopek v zadevah občanov, da do- Ta zajetna tekmovanja se bodo Krajevni praznik v Lenartu Letošnji krajevni praznik so v Lenartu proslavili z otvoritvijo turistične postojanke »Črni les« in z začetkom obratovanja avtomatske telefonske centrale. Glavno praznovanje je bilo v soboto 10 in v nedeljo 11. oktobra, ko je bila slavnostna seja KS Lenart, polaganje vencev na grobove borcev, otvoritev turistične postojanke in v obratovanje je bila dana nova avtomatska telefonska centrala. (Dom .novice 22. okt. 1.1.) Kaj bo s pridelki Zadnje veliko deževje je zelo onemogočilo spravilo še zadnjih poljskih pridelkov, kot so ajda, korenje, pesa, tu in tam pa je še videti koruzo in drugo. Ljudje se sicer trudijo, da bi kolikor toliko le spravili, verjetno pa ne bo mogoče več orati za setev in bo najbrž ostalo precej zemlje ne-posejane. Verjetno ni zasejana niti polovica predvidene površine. Vsekakor pa je težava tudi zaradi pomanjkanja stelje. Če bo deževju sledil sneg, ne bo moč grabiti listja za steljo, ne bo gnoja, živina pa bo morala biti na praznih tleh. Primanjkuje tudi kuriva. Premoga mnogi niso dobili in ni upanja, da bi ga. Tako je jesen letos prinesla marsikatere preglavice. J. B. Deževje zadržuje regulacijo Zadnje deževje je precej onemogočilo nadaljnjo regulacijo Pesnice in ostalih pritokov. Voda v Pesnici je zelo visoka, prav tako pa je je tudi mnogo na terenu, kjer delajo bagerji in buldožerji, ki se pogrezajo v blato. Zaradi tega se bodo dela nekoliko zavlekla in jih bo tudi težko dohiteti do določenega roka. B. J. Zaradi malomarnosti cestarja odplavljeno cestišče V sredo, 21. oktobra, je ves dan deževalo. Nekaj po dvanajsti uri smo v vasi Strejaci ob- Pesnici opazovali iti cestanja skozi vas precej hitrih korakov. Na ramah je imel motiko Kolikor smo videli, se niti malo ni zmenil za vodo, ki je iz stranskega obcestnega jarka tekla na cesto in dalje po njej. Pozneje sem videl, kako je iz cestnega jarka voda tekla na dvorišča in po cesti. Skratka, cestar, ki je dolžan vzdrževati cesto na tem odseku, se za to sploh ni zmenil. Najbrž se mu je ob 12.30 zelo mudilo domov. Obcestni jarki so bili domala naplavljeni od peska in blata, voda pa je najedala cestišče in izdolbla pot nad komaj na novo napravljenim mostom pred vasjo ter ga izpodkopala, da ni varen za promet, saj je graha globoka več kot meter in preti nevarnost, da se bo cestišče začelo rušiti do sredine. Mnenja sem, da je potrebno malomarnega cestarja poklicati na odgovornost, ker bi lahko preprečil škodo, ki je nastala. Je tudi vprašanje, kdo vodi evidenco o delu krajevnih cestarjev, da vsega tega ne"vidi. -ak- V Gaberniku odplavljeno cestišče Na cesti III. reda Gabernik — Vitomarci je tik pred Gaberniš-kim gasilskim domom in mostom odplavilo dobršen del cestišča, da je cesta popolnoma neuporabna. Tako so se pojavile velike težave za prebivalce vznožja Slovenskih goric vse do Vito-marc in še naprej, ki so po tej cesti imeli zvezo z Ptujem. Težave bo imela predvsem reševalna služba, ker ne bodo mogli s svojimi vozili čez hribe. Ker je odplavljeno cestišče na mestu, kjer teče zasilni iztok melioracijskega potoka in je tok vode močan, bo bržkone minilo precej časa, preden bodo cestišče spet uredili in cesto usposobili za promet. Voda je napravila pre-cei škode tudi na celotnem področju Juršinec, predvsem na cestah in poljih, poškodovanih pa ie tudi nekaj poslopij. B J. Pisma uredništvu vseh treh skupščin z raznimi tekmovanji in z ogledom zanimivosti Ptuja kolektive tako zbližati, da bo prihajalo do pogostejših srečanj v dosedanjem obsegu in do takega zbližanja ter izmenjav izkušenj kot mora biti med dobrimi sosedi. Na razgovorih se je izkazalo, da si prizadevajo vse tri občinske Novi člani odbora za medsebojno sodelovanje Osmi plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj je na svojem zasedanju 23. oktobra t. 1. preučil naloge Odbora za medobčinsko sodelovanje in ugotovil, da sedanji petčlanski odbor ne zmore obsežnosti nalog, ki so se vidno povečale z vključitvijo novih delovnih področij v medobčinsko sodelovanje in v zvezi z nalogami, ki so pred občino Ptuj glede na IV. teden bratstva in prijateljstva, ki bo leta 1965 v občini Ptuj. Sedanji odbor šteje pet članov: Stane STANIČ, predsednik Sveta za kulturo Skupščine občine Ptuj; profesor Jože MAUČEC, predsednik Sveta za turizem Skupščine občine Ptuj; Meta FELDIN, direktor Delavske univerze Ptuj; Albin PlSEK, tajnik Občinske zveze za telesno kulturo, in Feliks BAGAR, tajnik Občinskega sindikalnega sveta Ptuj kot predsednik odbora. Navedeni člani so istočasno člani medobčinskega odbora v Cakovcu. Navedeni sedanji petčlanski odbor je osmi plenum razširil z 22 novimi člani, da bo štel odbor v bodoče 27 članov. Na osnovi predlogov, ki so jih predložili forumi družbenopolitičnih organizacij in društev, so bili v odbor imenovani: Franc REBERNAK, predsednik Občinskega odbora SZDL; Albina PODREBERŠEK, član sekretariata Občinskega komiteja ZMS; Kari 2MAUC, predsednik Mestnega odbora ZB NOV; Vida ROJC, Mestni muzei Ptuj; Angelca 21-BERJVA. predsednica- Občinska zveze društev prijateljev mladine; Janez SITAR, sekretar Občinske zveze gasilskih organizacij; Jože VRABL, novinar Tednika; Janko GRDISA, predsednik foto-kluba; Karel LEVANIC, član Tovarniškega odbora sindikata Kidričevo; Franc HRIBERNIK. predsednik »Svobode« Ptuj; Alfred PF.LC, predsednik »Svobode« Majšperk; profesor Albin LUGARlC, predsednik likovne sekcije »Svobode«; Martin SLANA, član upravnega odbora Avto-moto društva Ptuj; Ferdo KOLEDNIK, tajnik Filate-lističnega društva, in Dušan KORENJAK, direktor letovišča »Grad Bori«. V odbor pa bodo svoje člane še imenovali: Skupščina občine Ptuj, Občinski komite ZKS, Občinska zveza za telesno kulturo, delavska sveta Kmetijskega kombinata in »Haloškega bisera« Ptuj, Aeroklub Ptuj in JLA. Naloge odbora za medobčinsko bijo čimprej rešitve, pa tudi to, da še lahko vsi skupaj mnogo storijo, da bi se čim bolj uveljavilo delo odbornikov občinskih skupščin ter uredilo delo krajevnih uprav. V tekmovanju je dosegla vsaka skupina nekaj uspeh->v. V šahu so se izkazali Cakovčani, v kegljanju Ptujčani, v streljanju in strojepisju Ptujčani, v namiznem tenisu in odbojki Cakovčani: V skupnem plasmanu so dosegli nadaljevala. Prihodnje tekmovanje bo v Varaždiftu 1965. leta Tudi ob tem srečanju se je videlo, da je bila zelo koristna začetna izpodbuda za medobčinska sreča,nja po pripravljenem programu. Pokazalo se je tndi, da iščej-) vse tri občine najkrajšo pot do najvišjih možnih ciljer skupnega dela, medsebojnega spoznavanja in vzdrževanja stalnih prisrčnih stikov v tem delu naše domovine. VJ. Z VIII. Dlenuma ObSS Ptui (Nadaljevanje z 2. strani) vrst predlaga ljudi, ki bodo s sodelovanje so: neprekinjeno raz- j čutom odgovornosti izvrševali vijanje sodelovanja med sosedni- j zaupane naloge, razumeli raz- nirn^ljudmT;' takojšnje priprave°na i 'V""-"* IV. teden bratstva in prijatelj- T?. Jn. »Pra vi ja vca, se znali pn-stva. ki bo verjetno od 23. apriia Bližati njegovim problemov in " ' ........— • jih uspešno reševati. Danilu Mastenu izrečeno priznanje Na lastno prošnjo je bil do 15. maja 1965 v občini Ptuj v počastitev mednarodnega delavskega praznika 1. maja in 20-let-nice osvoboditve. Odbor bo na svoji seji, ki bo sklicana v začetku novembra, izvolil predsedstvo odbora ter pod- Drago Čater - novi podpredsednik ObSS Ptuj Za novega podpredsednika Občinskega sindikalnega sveta Ptuj morejo več dalje, tretji to, četrti ono, vsi pa z željo, da bi jim mojster čimprej popravil vozilo. Ta . dan je neprestano deževalo. Franc je bil izvoljen Drago ČATER Zgeč je bil doma, hodil je okrog iz delovnega kolektiva Perut- blatnih vozil in strank z mokrimi nina Ptuj. Je predsednik šindi- plašči ali oblačili ter zvijal, varil, kalne podružnice Perutnina in zategoval vijake in drugo Ura je predsednik komisije za gospo- bila že nekaj minut čez dvanajsto, r?k!cVD cle,itev dohodka pri mož pa je imel še vedno oljnate ObSS Ptuj. Kot dolgoletni druž- in umazane roke ter prav tak suk- Cesta, ki ni cesta ' gasilcev tudi od drugod ni bilo, kar je razumljivo, če upošteva- Cenjeno uredništvo! mo, da je naša vas odmaknjena 17. .m. je v ranih večernih od ceste nekaj sto metrov in da urah vznemiril nenadoma bliž- ie dobrih 100 metrov te ceste njo in daljnjo okolico požar na neprehodne, ker je nikdo ne po- gospodarskem poslopju Franca pravi. To cesto mora vzdrževati Marina v Strjancih št. 2. Mladi- krajevna skupnost Tomaž, ki pa ma vaščanoma, ki sta bila prva Se izgovarja, da jo njeni prebi- na kraju nesreče, se je posrečilo valci le malo uporabljajo, rešiti izpod goreče strehe vso ži- Tako je naša vas Strjanci odre- vino. Gasilcev ni bilo od niko- zana od sveta. Glede na dejstvo, der, zato so se vaščini lotili bra- da nesreča ne počiva kakor je niti stanovanjski del zgradbe in bil primer ob navedenem požaru, koruzmk. Gasilcev pa še vedno lahko pa pride do potrebe, ko bo m bilo, kako pa bi tudi prišli, ko nujno prepeljati bolnika v bol- pa je_ Občinska gasilska zveza nišnico, pa se to ne bo moglo Ormož pred kratkim likvidirala zgoditi, vaščani Strjanc zahteva- bliznjo gasilsko društvo Brato- mo, da odgovorni činitelji po- necice, njihov zasilni nedograje- skrbijo za to, da se cesta, ki nas m dom pa prodala KZ »Kombi- povezuje s svetom, usposobi za natu Jeruzalem« v Ormožu. Toda promet. n. c. Jubilej daleč znanega mojstra Se v nedeljo se je gnetlo nekaj na in s slamo krita,- teče sedaj strank okrog mojstra Franca Zge. f novi melioracijski potok Brnica ča v njegovi skromni delavnici, j si je Franc s svojo družino posta-Nekateri so prišli s pokvarjenimi \ vil nov domek, prav tako skro-kolesi, drugi^z mopedi, češ da ne men, vendar prijeten in gostolju-m ...x j-,*- x-*-" ben. Rojen je bil 25. oktobra 1899 v Strejacih ob Pesnici. V šolo je hodil na Polenšak in bil vzoren učenec. Ker ni bilo možnosti; da bi šel v šole, niti. da bi se šel predsednika in sekretarja. Odbor VIII. plenumu Občinskega sin- berio-politični delavec si je pri- njič. Nič se mu ni mudilo k obe- bo v novembru izdelal predlog dikalnega sveta Ptuj razrešen programa IV. tedna bratstva in ' ' " ' prijateljstva in predlog programa o medobčinskem sodelovaniu v letu 1965 ter bo oba predloga dal v razpravo forumom družbenopolitičnih organizacij in Skupščini občine Ptuj. dobil bogate delovne izkušnje, dolžnosti in funkcije predsed- k' mu bodo na novi dolžnosti nika Občinskega sindikalnega podpredsednika ObSS zelo v učit poklica, se je začel samostojno ukvarjati s tehn;ko Največja sveta Ptuj Danilo MASTEN, ki korist. odhaja na izredni študij. Ob tej priložnosti je bila izrečena do- i Program radia Ptuj 1. 11. 1964 10.30 — 10.45 Kratka domača poročila. 10.45 — 11.00 Obvestila in reklame. 11.00 — 11.15 Razgovor s predsedniki krajevnih od- Novi člani plenuma Na plenumu so za nove člane sedanjemu predsedniku zahvala kooptirali pet tovarišev in priznanje za plodno delo. Tovariš Danilo bo tudi v na- du Glavno, da bodo stranke zadovoljne lahko šle svojo pot Med njimi sem bil tudi jaz, ki pa sem mu pred odhodom stisnil roko ter ; mu na njegovo presenečenje čestital k 65-letnici! Da. Franc Zgeč, mojster in dobrotnik, ki ga dalje ostal član predsedstva in plenuma ObSS. inž. Dragan Bosnič-novi predsednik ObSS Ptuj Za novega predsednika Občinskega sindikalnega sveta Ptuj je bil na VIII. plenumu izvoljen inženir Dragan BOSNIČ iz delovnega kolektiva Kmetijski borov SZDL. 11 15 - 11.25 Parti- I kombinat Ptu j, ki ie bil doslej zanski koledar. 11.25 — 11.35 O ■' podpredsednik sveta, le dolgo-regulaciji Polskave. 11.35 - 11.43 letni aktivni družbeno-politični ic«-«i.w. odda]a. U.43 - 11.55 delavec, ki fe oprali vrsto pomembnih funkcij v centralnem in v republiškem odboru Kmetijska oddaja. 11.43 Tribuna poslušalcev. 11.55 — 12.00 Obvestila. 12.00 — 12.30 Ob dnevu mrtvih. 3. 11. 1964 15.15 — 15.25 Kratka domača poročila. 15.25 — 15.45 Šport in glasba iz diskoteke. 15.45 — 16.00 Reklame in obvestila. 8.00 1^15 -ročila. oddaja 5. 11. 1964 9.00 Mladinska oddaja. 15.25 Kratka domača po- sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev Jugoslavije in Slovenije. Sedaj je član predsedstva Republiškega odbora sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev Slovenije. Njegove bogate delovne Dr. Ante MILETA, zdravnik pozna mlado in staro daleč na-v Zdravstvenem domu Ptuj; ; okrog, je praznoval minulo nede-Tomislav BENKOVIC, kroja- 'jo, 25 oktobra 65. rojstni dan. ški delavec v . tovarni perila Njegova borna rojstna hišica ne Delta Ptuj; Stanko LEPEJ, grafični delavec v Ptujski tiskarni in Franc KEKEC kadrovik v Tovarni avtoopreme Ptuj. Za nova člana predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Ptuj sta bila izvoljena: Jože SEGULA iz Tovarne glinice in aluminija Kidričevo in Drago ČATER iz Perutnine Ptuj. Ob kadrovskih spremembah v plenumu Občinskega sindikalnega sveta Ptuj je VIII. plennm razrešil dolžnosti pet članov, od tega dva zaradi neaktivnosti in tri na lastno prošnjo zaradi preobremenjenosti. Razrešena sta bila tudi dva člana predsedstva, eden zaradi neaktivnosti, drugi pa zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu. Z navedenimi kadrovskimi spremembami se je plenum ObSS kadrovsko okrepil, da bo lahko v bodoče pre- stoji več Komaj par korakov od mesta, kjer je stala nekdaj, lese- reklame. izkušnje v delu sindikalne organizacije in njegova predanost I interesom delovnega človeka i učeval obstoječe probleme in ne-15.25 — 15.50 Mladinska jamčijo, da bo uspešno oprav- gativne pojave ter oblikoval 15.50 — 16.00 Obvestila in jljal zaupane naloge in dolžno-, enotno politiko sindikatov ptiri- Isti. ske komune. FB Pionirska tribuna Odšle so drobne ptičice Spet je tu mrzla jesen. Megle se podijo okrog kakor hudourniki. Mraz in slana sta uničila prelepe rožice, da so odvrgle ^voje nežne cvetove. Tudi ptice selivke so zapustile svojo domovino in odhitele čez širni svet, v tople južne kraje. Jesenski podjesek je zadnji cvet naših travnikov, ki nas spominja na cvetoče poletje. Vse rožice in ptičice so nas zapustile in zdaj že prihaja počasi stara tetka zima. Bombek Slavica Osnovna šola Dornava 5 b razred i-rane Zgeč opora pri tem so mu bile strokovne, domače in tuje knjige. Na njegovem domu so se začela kopičiti kolesa, motorji in drugo, kar je Franc začel popravljati. V mnogočem je izvrstno uspel. Franc je bil vedno napreden človek. Med vojno je sodeloval z OF, največ je koristil s tem, da je našim borcem popravljal orožje in drugo. Nemška policija ga je izsledila in je bil zaprt, vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. K n-jegovemu jubileju mu iskreno čestitajo njegovi družinski člani, prav tako pa vsi njegovi prijatelji in znanci ter mu kličejo še na mnoga letal B. J. Predsednica občinske skupščine je sprejela delegacijo pionirjev Mm tlešRc: Slovenske sorice V okviru praznovanja tedna otroka je priredila predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikova sprejem za pionirje. Kljub slabemu vremenu se je , v ponedeljek, 26. okt., ob 9. uri zbralo 32 pionirjev v haloški kle- j ti v hotelu PETOVIA. Pionirje je pozdravila tov. predsednica, pionirji pa so se ji zahvalili za povabilo s šopki nageljnov. Po zakuski se je razvil živahen razgovor med pionirji in tovarišico Lojzko Stropnikovo. Pripovedo- krožek OZN. Po radiu Ptuj bi želeli več šolskih oddaj, po televiziji pa bi radi gledali več domačih filmov za otroke. Ivan Bo-rina iz Trnovske vasi je povedal, da njihove pionirje zanima šport, orodna telovadba. Anica Merlak iz Dornave je pripovedovala, kako zelo se zanimajo pionirji za recitacljski. dramski krožek in da bi želeli še več Nastopati. Milica Rudolf iz Cirkovc bi želela kaj več zvedeti o zgodovini Ptuja in je predlagala, Pionirji s predsednico občinske skupščine Ptuj, Lojzko Stropnikovo ob koncu razgovorov Posnetek: J. Vrabl vali so o delu in življenju na šoli, v pionirskem odredu in o delovnih načrtih, ki so jih sprejeli na letošnjih pionirskih konferencah. Prvi se je oglasil Silvan Ur-bančič iz Osojnikove šole v Ptuju in povedal, da so letos pionirji dobili novo šolo, ki jo bodo skrbno čuvali, uredili nasade in igrišče. Delo krožkov in^odreda bo temeljilo na letošnjih jugoslovanskih pionirskih igrah, ki so posvečene 20. obletnici osvoboditve domovine. 29. novembra bodo razpisali natečaj za literarno, glasbeno ln likovno delo. Dopisovali si bodo s pionirji ostalih krajev Jugoslavije, ob zaključku šolskega leta pa bodo Izdali odredno glasilo »NAGELJ«. Pionirka Jelka Kolarič iz Kidričevega je povedala, da so tudi v Kidričevem dobili novo šolo. Imeli bodo tudi prostore za razne krožke in ostale pionirske dejavnosti. Pionirje iz Kidričevega zanima kemijski krožek, tehnični krožek, radi pa bi tudi da bi bilo zaželjeno več s tega področja slišati po radiu Ptuj. Pionirji bodo zbirali tudi življenjepise borcev NOB in izpopolnili šolsko kroniko, uredili igrišče in izdali odredno glasilo. Božena Horvat iz Spolen j akove šole je pripomnila, da so pionirji izvedli že več delovnih akcij, izdali bodo odredno glasilo, obiskali so regulacijo Pesnice, zanima jih baletni krožek, naštu-dirali pa bodo tudi nekaj narodnih plesov. Pionirja 2ivana Vrabla pa zanima filmski krožek. Pionirji iz te šole si bodo dopisovali s pionirji iz Makedonije. Ivan Zurak iz Cirkulan je povedai, da imajo vsako leto različne delovne akcije. S pridobljenim denarjem pa pripravijo sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Pionirji so še predlagali, da bi v radijske oddaje uvrstili tudi pripovedovanja borcev o spominih iz narodnoosvobodilnega boja, iz taborišča itd. Želeli bi, da bi njihove šole, pionirske konfe- rence obiskalo več predstavnikov družbenih organizacij in občinske skupščine. Po razgovoru so si ogledali pe-rutninarsko farmo na Bregu. Predstavniki obrata so jim prikazali celoten proces vzreje piščancev, kar jih je še posebno zanimalo. O vsem, kar so videli, bodo pripovedovali ostalim pionirjem na šolah. Cas je prehitro potekel in že se je bilo treba posloviti. Tovarišica predsednica je po njih poslala pozdrave vsem ostalim pionirjem v naši občini, njihovim vzgojiteljem in učiteljem in jim zaželela veliko delovnih uspehov, predvsem pa jim je naročila, da se morajo dobro učiti, da bodo lahko kos številnim nalogam v novi socialistični družbi. Pionirji so jo povabili ftj v svoje šole in se ji še enkrat 'M zahvalili za povabilo in sprejem. '' Z. A. ¥ f i s i i* r I Minulo sredo bi praznoval pisatelj Ksaver Meško svoj devetdeseti rojstni dan. Pa je devet mesecev poprej priromal do svoje zadnje življenjske postaje. Tako nam je namesto prisrčnih Čestitk ostal le spomin na njegovo trdo, pa zato dragoceno življenje, ki ga je iz naših krajev, kjer je preživel svoja otroška in mlade-niška leta, popeljala na Koroško, ki ji je posvetil svoja zrela, moška leta tn od koder je moral bežati, ko se je v prevratnih dneh po prvi svetovni vojni odločala njena usoda, se nato vrnil in živel skromno in tiho življenje na svojih Selah nad Slovenjim Gradcem, razen v letih okupacije, ki jih je preživel kot izgnanec. Ostal nam je spomin na skromnega, a notranje bogatega, plemenitega človeka, na neupogljivega, zavednega narodnjaka. Predvsem pa nam je ostal spomin na njegovo obsežno, vsebinsko tehtno Ih umetniško dostojno delo. V njem so preneka-tere strani posvečene pokrajini (in njenim ljudem), iz katere je izšel in tu preživel svoja otroška in dijaška leta. Posebej se je večkrat spomnil tudi Ptuja, kjer se je šolal na gimnaziji (nižji). Te se je spomnil s posebno hvalnico ob njeni 60-letnici, poklonil pa ji je tudi kot prvi važnejši postaji na svoji življenjski poti ob njeni, 90-letnici, s posebnim posvetilom IV. zvezek svojega Iz- branega dela, ki obsega Me- škove avtobiografske in spominske spise. Med njimi so nekatere najtehtnejše in najlepše strani njegovega opusa. V naslednjih vrsticah po-natiskujemo nekaj izbranih odlomkov iz spisa »Slovenske gorice«, ki se berejo kakor pesem, kakor- slavospev pokrajini, ki ga je rodila. In kakor se je on za 90-letnico spomnil šole, ki ga je oblikovala v mladih letih, je prav, da se ga tudi mi spomnimo ob njegovi 90-letnici, ki mu je ni bilo usojeno praznovati, da ^za nekaj tistih trenutkov ponovno prisluhnemo njegovi pesniško izneseni besedi o rodni pokrajini. »K «fw >1> T C | •K 1 I i a Delavska univerza Ptuj Za poljudne šole, ki delujejo v ckviru Delavske univerze Ptuj, je vsako leto veliko zanimanja. Prvi dve taki šoli začenjata v novem izobraževalnem obdobju z delom že 3. novembra. To sta Sola za starše I. stopnje v Vidmu ln Sola za starše II. stopnje v Stopercah. Za poljudne šole pa so se odločili še izobraževalni centri: Majšperk, Desternik, Hajdina, Grajena, Naraplje, Muretinci. Velo-vlak, Cirkulane, Leskovec, Trnovska vas, Dornava in Gorišnica. Hajdina bo imela Solo za starše I. stopnje in Šolo za življenje I. stopnje. Poljudne šole so vskla-dile svoj program s potrebami in željami naših občanov, po željah pa se dodaja okvirnemu programu še predavanja, ki so prilagojena posebnim potrebam nekega .izobraževalnega centra. Da zadovoljimo povpraševanju naših ob-lianov in s tem morda pritegnemo še več poslušalcev v poljudne šole, navajamo programe teh šol, Šola za starše I. stopnje ima naslednje teme: Vzgojni smotri naše družbe, Od spočetja do rojstva otroka. Sodobna regulacija rojstev. Telesni in duševni razvoj predšolskega otroka, Igre in igrače predšolskega otroka, Zdravstveni problemi šolskega otroka. Otrok ln učenje, Vzgoja otroka, s katerim imamo težave, Najpogostejše vzgojne napake staršev. Skriti sovzgojevalcl mladine Sola za starše II. stopnje pa ima naslednje teme: Družinska vzgoja šolarja (Moj šolar). Kako vplivajo starši na oblikovanje značaja mladega človeka, Spolna vzgoja mladine kot del celotne vzgoje, Spolna pouči-tev mladega človeka, Značilnosti telesnega in duševnega razvoja mladega človeka v puberteti, Zdrav duh v zdravem telesu. Zakaj jaide mladina na kriva pota?. Zdravstveno predavanje z različnih področij, na primer Slabovidnost otrok in očala i. si. Sola za življenje I. stopnje, ki je namenjena mladini, ima naslednje teme: Zorenje mladega človeka -r- I. in II. del, Odnosi med spoloma, Telesna in duševna zrelost za zakonsko zvezo in izbira zakonskega tovariša, Družina v socialistični družbi, Zdrava nosečnost in porod, Bolezni in nega dojenčka, Te-lesnii in duševni razvoj otroka v zgodnjem otroštvu. Sola za življenje II. stopnja pa ima naslednje teme: Kako se oblikuje človekov značaj, Oblikovanje življenjskega in svetovnega nazora, Mladoletnik v družini, kolektivu in družbi. Skrb mladega človeka za lastno telesno in duševno zdravje, Srčna kultura in lepo vedenje, Pogoji za srečno družinsko življenje. Ob zaključku vsake poljudne Sole je še posvetovanje predavateljev s poslušalci. Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj — tista moja domovina tam doli, naše Slovenske gorice. Dežela polna naravnih lepot, ne sicer divjih ne s svojo veličastnostjo namreč kakor visoke gore, ne, preprostih, idiličnih skoraj. A je prav zaradi tega s tem mehkejšo poezijo ožarjena in tem prisrč-nej6 govori s srcem. In polna nadzemskih, drugosvetnih skrivnosti, polna čarovnij, prepolna vere V čarodejstvo in v vse mogoče nadsvetne moči. Dežela, gozdovih, v tistih tihih dolinah s kakim mlinom ob potoku. Popoten človek, ki hpdi tam z odprtimi očmi in s čutečim, razmi-šljajočim srcem in gleda vse to poezijo, kako ne bi postal pesnik? Delavec, obrtnik, čevljar, krojač, tkalec ali mizar ali za kar te je že ustvari! Gospod Bog, ki delaš tam mnogo samoten in opazuješ ob delu skozi okno to čudovito deželo^in predeš na tihem misli o nji in njenih skrivnostih. kako ti ne bila duša pol- polna petja, a tudi za človeška na odsevov te lepote, polna od-srca in človekovo življenje do- j mevov globokih skrivnosti ta-volj bogata joka; polna dela in | mošnje čudovite narave? potu, a tudi polna otroške tn otročje lahkomiselnosti in objestne razposajenosti, polna živ- In koliko skrivnosti, sladkih ljenjske nepretehtanosti in ne- skrivnosti, čudovite poezije je izravnanosti. tam v želji? V vinogradih. Tako spomladi, kadar kopljejo. Dolga vrsta kopačev dela v trudu in potu od jutra do večera. In vendar se vsepovsod odbila glasen smeh, kipeča pesem, vroči vriski se nesejo od vrha do vrha. In šele v jeseni! Kadar grozdje dozoreva, kadar klopotcl klopo-tajo, da si krdela škorcev, požrešno hlepečih po sladkih jagodah, ne upajo sesti na trte, ampak plašno v ozračju plehe-tajo. Kadar ob trgatvi zastavni možje nosijo težke brente v kleti gori ob sepih. odločno se upirajoč na debele palice, v katere zarezavajo črte, znamenja, koliko brent so že zanesli na pod, v velike hrastove stiskalnice. In zdaj šele je v pesmi trgavcev flconec ns S. strani) Čudovita dežela: griči ln doline kakor pesem v daktilih in anapestih! Po hribih bele zidanice, krotke golobice, ki so med zelenje sedle, da bi se od dolgega poleta odpočile. Vitki topoli na sepih vinogradov — »palme« jim pravi ljudstvo — hrepene lz pesmi goric kakor vriskajoči akordi proti nebu. Vmes ubožne vi-ničarlje, siromašne ln trpljenja polne in prepolne, ponižni, čudovito vztrajni klicarji, da je tudi ta ostanek raja zdaj v solzni dolini. Dežela polna poezije, polna čarov. Koliko poezije v zemlji sami, v tistih, po gričih položenih vinogradih v tistih sanjavih PARTIZANSKI KOLEDAR 39 našega okoliša Oktobrski dogodki Okupator požiga domove Dne 6. oktobra 1944 je okupator A tfsui !2j§BAjqo>(susAois ea leSzod Halozah v krajih Meje, Budiščak in Zlogoje 19 domov, v katerih so se oglašali partizani. Zjutraj okoli devete ure so nemški vojaki obkolili hiše, ki so jih. nameravali zažgati. Strehe so bile krite s slamo, zato so najprej vžgali strehe, nato pa so v hišah naložili pohištvo v največjo sobo na kup, ga polili s petrolejem in zažgali. Iz hlevov so odpeljali živino, predno so tudi tam podtaknili ogenj. Družine so surovo nagnali v mrzli deževni dan. Nekateri si niso utegnili niti obuti visokih čevljev. K materam so se stiskali prestrašeni otroci in se jokaje poslavljali od gorečih domov, ki so jih zapuščali pred zimo. Brezdomci so našli zavetje v sosednjih vaseh, kjer so kmetje vzeli k sebi po enega ali dva člana iz družine pogorelcev. V hudem pomanjkanju so preživeli nato vojne dni; po osvoboditvi pa so si s trudom na novo postavili domove. Okupator je oktobra 1944 zažgal tudi dve domačiji v Lancovi vasi pri Vidmu, Mihe Vogrinca ur Maksa Vaupotiča. 8 TV postaj spet na delu Kurirji 8 TV postaje, ki so preživeli ob koncu septembra 1944 strašno bitko med Dežnim in Zg. Pristavo v Halozah in jih okupator tedaj ni zajel, so že prve dni Oktobra znova začeli z delom. Prvič so se sestali 1. oktobra na Rodnem vrhu, Boris, Bogomir, Branko, Hinko ln Jošt, ter si določili kurirske poti. Izdajalko pa so kmalu prijeli tn jo že oktobra 1944 kaznovali s smrtjo. Za novega komandirja so najprej imenovali Zupančiča, ki ga je po bitki prve dni oktobra pripeljal v Haloze komandant tretjega sektorja, Švigelj. Toda že nekaj ur po imenovanju za komandirja, se je Župančič ponesrečil z ročno granato. Hudo ranjenega so prenesli v partizansko bolnišnico, Lutra pa so imenovali na njegovo mesto. Kurirji so z delom pridno nadaljevali. Premagovati so morali veliko težav Nemške hajke in zasede so vsak dan orežale nad njihovimi življenji. Naihujša ie bila pot čez Dravo, ki io ie vodil kurir Martin HamTŠok doriia v Bukovcih. Kurirji so se zadrževali pri družinah na Vildonu, pri Bol-fenku. v Apačah, Vareji, Štur-movcu in drugod. Od 4. TV postaje na Boču do Drave in včasih še dalje je šla njihova pot, po dvakrat, trikrat na teden. Prenašali so pošto, sprejemali aktiviste in včasih vojaške novince. Oktobra so 8 TV postajo Halozah okrepili z novimi kurirji. Z Boča je prišel na postajo Jože Kodrič-Jurček, doma v Makolah, :z Dolene pa Alojz Jus-Rudi, iz Frama Zlatko Kodrič in z Boča še Srečko. Tudi kurirji s postaje TV 8-a,e prevozniki prek Drave, so se pripojili k matični postaji TV 8. To so bili Martin Hamer-šak-Mirko z Bukovec, Peter iz Makol in Milan Mislovič-Slavček iz Lancove vasi. Slavček in Srečko sta padla februarja 1945 na Dednem vrhu. Ranjeni kurirji Mirko, Metod in Srdan, so se oktobra 1944 zdravili pri kmetih v Zupečji vasi in V Pleterjih, najhuje ranjeni Srdan pa na Ptujski gori, nato pa v Majšperku, v hiši, prav blizu orožniške postaje. Tedaj je ponoči prinašala hrano aktivistka OF Štefka Cobelj-Zora, zaposlena v trgovini v Majšperku. Le enkrat je ranjenega Srdana obiskal zdravnik Korošec s Ptujske gore in dal navodila za zdravljenje njegovega ranjenega desnega kolka, desne roke, zapestja in pod-laktja. Najhuje je bil prizadet kolk s poškodovanimi kostmi. Zato je bil Srdan negiben. Skoro teden dni po bitki je zaradi izgube krvi obležal na pol zavesten. Iz ptujske bolnišnice so mu prinesli mazila, s katerimi ie mazal svoje rane. Metod je dobil strel v levo stegno, Mirko pa skozi mišico desne roke in obstrelek desne lopatice. Oba sta okrevala že čez nekaj tednov tn se vrnila na postajo. Ambulanta za kurirje Oktobra 1944 je Janko Horvat-Marjan iz Strelec, sanitetni referent V. relejne linije III sektorja vodil urejevanje bolniške ambulante v kleti železniške čuvajnice v Moškanjcih. pri Obranu. Marjan je nato ambulanto tudi oskrboval in kurirje zdravil z zdravili, ki mu jih je dala sestra Flora v ptujski bolnicic. Tam je dobil tudi navodila za zdravljenje. Ambulanta ie bila opremljena z dobrimi ležišči in založena s povoji in je imela tudi najnujnejši kirurgični pribor. Več o tej ambulanti bi nam lahko napisal Marjan, o ranjencih, ki so se tu zdravili, odkod so dobivali ranjenci hrano, o pomoči Obranovih, ki so dali v svojem domu prostor za ranjene partizane. Tako bi dobili pravo sliko o vlogi, ki jo je odigrala partizanska ambulanta v Moškanjcih. * Lackov odred napada v ptujskem okraju V noči na 16. oktober 1944 je 12 borcev Lackovega odreda napadlo nemško orožniško postajo v Star-šah na Dravskem polju, na kateri je bilo osem orožnikov. Minerci so se priplazili skozi žične ovire do vrat in jih minirali, nato so z jurišem vdrli v stavbo in razorožili orožnike. Borci so zaplenili dve brzostrelki, 21 pušk, mnogo drugega orožja in municije, uniforme, odeje, tri pisalne stroje, in dve motorni kolesi. Z bogatim plenom so se vrnili v svoje postojanke, zadovoljni, da so s pridobitvami tega napada povečali svojo udarno moč. V noči na 21. oktober 1944 je četa Lackovega odreda napadla orožniško postajo v Cirkovcih, a le v toliko, da je med tem lahko izpraznila nemško trgovino. Ko sose borci vračali, so porušili še 300 m železniške proge Ptuj—Pra-gersko. Zavezniški padalci 1 Dne 18. oktobra so se iz sestreljenega letala spustili s padali na zgornjem Dravskem polju zavezniški piloti, ki so pristali blizu vurberškega gradu. Zaradi Izdaje so jih Nemci ujeli in enega novembra blizu gradu ustrelili, druge pa odpeljali. Razni drobni oktobrski dogodki leta 1944 Vest o osvoboditvi Beograda, glavnega jugoslovanskega ' mesta, ki se je hitro razširilo po okraju, je zelo dvipnllo bojno razpoloženje v vrstah Osvobodilne fronte. O tem, da je osvobojen že velik del naše domovine, in o nalogah, ki čakajo nas ob umiku nemških vojaških enot. so govorili voditelji OF na mitingih, ki so jih prirejali oktobra 1944 po vsem okraju. Tako so kurirji 8 TV postaie priredili miting v hiši Blaža Vido-viča v Apačah. Nemci so drugi d'an zato odpeljali moške vaščane na apaške izgone h križnem znamenju tn jim tam grozili z ml-traljezom, da jih bodo pobili, če bodo še enkrat odšli na partizanski miting. V. Zabovcih so partizani terenci pomagali borcem Zagorske brigade jemati po hišah vermansko obleko. Pobrali so tudi 36 nem-, ških zastav. Neke noči pa je 13 j partizanov pognalo okoli 11. ure ponoči v beg 26 vermanov: O tem dogodku je napisal poročilo Peter Cvetko. Smrt izdajalca. Na prigovarjanje izdajalca Jožeta Stranjška je okupator zažgal domačije na slovensko hrvaški meji, zato, in za svoje ovadbe zavednih Slovencev je prejel oktobra 1944 smrtno kazen. Na Pohorje pri Cirkulanah je pripeljal h kmetu Vldoviču Miha Arbajter, čjan OF iz Paradiža, angleškega pilota. Kmet Vidovič ga je spremljal v Zagorsko brigado. V Slapah so pri Alojzu Sircu ustanovili oktobra 1944 kurirsko postaio^oziroma javko. Med Makolam! in Nadolami se je od 23. do 25. oktobra zadrževal bataljon Sercerjeve brigade. Nemci so se najprej odločili približati partizanom in prispeli do Mohorja v Nadolah, naprej pa se niso upali. Med potjo so ubili berača Jura Buka iz Nadol. V cerkvi sv. Mohorja so našli skladišče vojaških potrebščin, ki jih je tja spravil Zetalski Jože. Zato so odvedli s seboj mežnarja. V Stopercah so partizani na koncu oktobra zažgali šolo. ker so se na šoli pripravljali za sprejem nemških vojakov, odkoder bi haj-kali za partizani. Blizu Kupčinjskega vrha v Halozah sta odskočila z gorečega letala dva zavezniška padalca. Terene! OF so jih odpeljali na postajo VDV k Jožetu Topolovcu ta jih nato spremljali na Hrvaško. V Sveči v Halozah so napravilli blizu hiše Jožeta Lampreta borci mobilizacijske postaje Nemcem zasedo. Ogenj so naperili na štiri nemške orožnike, ki so prišli mimo. Padel je vodja patrulje, eden Izmed orožnikov je bil ranjen. S takimi zasedami so partizani čistili teren. Nemški orožniki se niso več upali ponoči okoli pa-trulirat.1. Tudi most pr! Sveč! na cest! Ptuj-Rogatec so partizani oktobra 1944 požgali ta napravili Nemcem ovire iz podrtega drevja. V Zetalah so Nemci uredili zračno opazovalnico, ki so jo vodili trije vojaki letalske službe. Da bi zavarovali nemške posadke pred partizani so hoteli okoli KoJ čic, Srajne ta Naraoelj z veliko vermansko hajko uničiti partizane. Hiše in ves okoliš je opazovalo okoli SO vermanov in okoli pet policistov, V Zupečji vasi so Nemci na veliko iskali že v prvih dneh oktobra ranjene kurirje po bitkah v Dežnem in Zg. Pristavi. Ranjenci so bili tedaj pri Peršuhovi. k niej pa se k sreči Nemci niso napotili. Pri Majšperku sta Jože Lam-berger in Jože Emeršič požgala oktobra nekaj telefonskih drogov, da Nemci na hajki niso imeli zveze s svojimi postojankami. V Dornavi so oktobra 1944 ustanovili odbor OF pri Jakobu Pe-teršiču s predsednikom Zgečom Martinom. Pri Peteršiču so skopali pod senikom partizanski bunker, kjer so do konca vojne razmnoževali na pisalnem stroju letake. Stroj so zaplenili na občini v Juršinclh. Oktobrske žrtve za svobodo Ze med opisanimi oktobrskimi dogodki smo omenjali žrtve za svobodo v tem mesecu, vendar ne vseh, zato še ta dodatek! V Kragujevcu so Nemci in ne-dičevci 21. oktobra 1944 zagrešili nezaslišan pokol, eden največjih v Jugoslaviji v drugi svetovni vojni. Ustrelili so kar 7000 meščanov Kragujevca. Iz gimnazije so odpeljali na morišče cele razrede s profesorji vred. Med temi žrtvami sta bili tudi dve iz ptujske-' ga okraja, Alojz Novak, uradnik iz Ormoža, star 41 let in Janez Velkavrh, podporočnik in Tivta, doma iz Ptuja, 3tar 23 let. V Šoštanju je okupator ustrelil 10. oktobra 1941 med desetimi talci dve žrtvi iz našega okoliša, študenta agronomije, Miha Anže-la iz Zabjaka in dijaka Alojza Zormana iz Sakušaka v Slovenskih goricah. V Mariboru je okupator ustrelil 4. oktobra 1942 med 143 talci 36 iz našega okoliša. To so bili Milena Berce, učiteljica iz Središča, Janez, Miha in Viktor Crnoga iz Makol, Ciril Lepej iz Stopnega pri Makolah, Franc Simonič, kmet iz Zg. Velovlaka, Lovrenc Cnš, kmet lz Gerlinec, Ivan FrankoviS, ključavničar iz Ptuja. Franc Fras, kmet iz Trnovskega vrha, Ivan Kokol, kmet lz Gerlinec, Ivan Cuš, kmet iz Zg Velolvlaka, Ivan Horvat, kmet Iz Nove vasi, Anton Horvat, kmet iz Gomilic, Jože Fras, kovač iz Placarjn. Marija Fras, njegova žena. Genovefa Fras, kmetica lz Trnovske vasi, Ludvik Svržn.jak, kmet s Klcarja, Vinko Jurančič. kmet Iz Drbetinc, Franc Kostanjevec, kmet z Gibi-ne. Ivan Pukšič, poljski delavec, s Kicarja. Jože Kocbek, kmečki sin iz Andreinnpc. Frano Horvat, kmečki sin i7 Gomilic. Franc Po-lanec, kmet in Vinko Polanec, kmečki sta lz Drstelje, Marija Cuš lz Zg. Velovlaka, Terezija Simonič iz Zg. Velovlaka, obe kmetici, Otilija Pravdfč, kmetica iz Drbetinec, sestra Vinka Juranči-ča, Anton Jančič, poljski delavec iz Makol. Franc Sober, mizar iz Dežnega, Franc KaučevlS, delavec iz Ptuja. Štefan Znidar, kmet z Ložine, Adolf Murko, krojaški pomočnik iz Ptuja, Stanko Breneič, elektromonter iz Nove vasi ter Herman Stožer, učitelj lz PJuja. Leta 1942 so oktobra umrli v taboriščih gospodinja Hrenlč Antonija iz Ptuja, v Oswieci.mu, duhovnik Franc Grobler, od leta 1933 župnik v Cirkulanah, v Jasenov-cu in v Aschwitzu je umrl 3 oktobra 1942 Kari Veselko iz Središča, po poklicu mizarski pomočnik. Leta 1943 je bil od 12. oktobra pogrešan Stanko Stropnik, dijak iz Ptuja, Izseljen s starši na Hrvaško. Leta 1944 je oktobra padel na kurirski poti na Pohorje Mirko Drevenšek, kmečki sin s Pobrežja pri Vidmu. Nemci so ga prijeli v Sp. Pleterjih 27. oktobra 1944 ta ga takoj ustrelili. Pri Zavrču so prijeli Nemci v zasedi Jožeta Pungračiča, trgovskega pomočnika, ki je vneto delal za OF v završkem okolišu. Po strašnih mukah so ga ob koncu oktobra 1944 ustrelili. Nepojasnjena je še smrt mlade partizanke Ljudmile Stucl iz Ormoža, kt so jo našli mrtvo na sen:ku v Sobe-tincih 3 oktobra 1944 Kmeta Antona Zlahtiča iz Drave, kt je doma hranil pištolo ta strelivo, so Nemci ustrelili na domačem pragu. 9. oktobra 1944. Izven meja domačega okoliša so padli oktobra 1944: Bezjak Anton, sin malega kmeta Iz Nove vasi nri Markovcih v bojih za Beosrad. Brec Viljem z Mej v ZIdanškovi hrigadi. Jože Herkovu. kmet s Turškega vrha pri Cirkulanah. na Dolenjskem kot bore<* 18 dlvi/He. Franc Klajdarič iz Brezovca pri Cirkulanah v Trebnjem med bojem z belogardisti; Anton Kokol, kmet z Vareje pri Trebnjem. Franc Segala, poljski delavec, zaposlen pred vojno ori minoritih v Ptuju, je bil v boju ranjen in je umrl v partizanski bolnišnici na Dolenjskem. Kakor je razvidno Iz oktobrskega partizanskega koledarja Je padlo oktobra iz ptujskega okraja 49 talcev. 11 borcev in je umrlo v taboriščih oet žrtev Koliko žalosti Je napolnilo srca svojcev, prijateljev, znancev in vseh domoljubov za dragocenimi žrtvami za svobod (Dalje prihodnjič) R. V. spomini borcev Krvavi sledovi V prejšnjih številkah Tednika smo čitali o neenakem boju kurirjev TV 8 s postaje pod vodstvom Stanka Petroviča-Ivana z okupacijskimi enotami na območju ptujskega okraja. Tokrat pa želim prikazati boj ?a življenje ranjencev partizanov, ki so bili ranjeni v opisanem spopadu. Dravinja je izprala rane borcev, odpor partizanov pa je pojemal, ker jim je začelo primanjkovati streliva. Zato pa se je začenjal hud boj za rešitev ranjenih kurirjev. Bogomir in Iztok sta preplavala Dravinjo, za njima se je prebijal ranjeni Metod, Branko pa je reševal iz vode ranjenega Mirka. Boris je skušal kriti umik in je pomagal potegniti iz vode ranjenega Srdana. Položaj je bil silno kritičen, bilo je treba ščititi ranjence, jih voditi prek čistine in odbijati napadajoče švabe, čeprav je pri-, manjkovalo streliva. Na ranjena Cirila in Ivana ni bilo več možno misliti, ker su ju Nemci že »preplavili«, Policija je uporabljala dum-dumke, ki so povzročale strašne rane. V divje zagrizenih spopadih iz oči v oči smo se končno izvlekli iz ognja ter ugotovili položaj, Kam pa sedaj? Ni bilo časa za razpravo, samo hitro tja, k:er je varneje, v neposredna bližino nemške postojanke! Za obvezovanje ranjencev ni bilo časa, kajti hiteti je bilo treba, da nas ne bi ponovno obkolili in dokler so bile rane še sveže. Pot nas je vodila s Pristave skozi gozdove in prek polja in Pol-skave v gozdove pri Strnišču. Ranjenega Metoda je vodil Iztok, Mirka je podpiral Boris, Branko in Bogomir sta nosila Srdana. Po večurnem tavanju so borci le prišli pod okrilje gozdov na Dravskem polju. Ranjenci so ' močno krvavali da končno nismo vedeli, kdo je ranjen in kdo samo krvav od tovariševe krvi. Premočeni smo tod ranjence delno obvezali z mokrimi ovoji, vse drugo je padlo sovražniku v roke. Do tod so ostajali za nami krvavi sledovi. Prva pomoč Prva pomoč ranjencem je prišla šele proti večeru, čeprav smo jo težko pričakovali. Terenee z vasi na Dravskem polju je pripeljal na kolesu nekaj steklenic vina, žganja in kruha. Obvez je pripeljal le toliko, da je res bilo za prvo silo. Ranjenci so s težavo krotili hude bolečine, Vsi trije so postali nepokretni. V nočnih urah smo jih odnesli v vas jm prvič izprali rane z razkužil-nimi sredstvi. Dobili smo tudi toplo hrano, kar pa so ranjenci odklonili. Zahtevali so samo pijačo, Srdan se je le od časa do Časa prebujal iz nezavesti. Ranjence smo prepustili te-rencem v oskrbo, zdravi kurirji pa smo se morali vrniti na svoje dolžnosti. Dnevi so bili mračni ob spominu na padle tovariše, ob skrbi za ranjence in ob skrbeh za vzpostavitev novih zvez. Življenje na tehtnici Prvi dnevi »o bili za ranjence zelo dolgi in polni negotovosti. Metod je hitro okreval, čeprav je še zelo težko hodil. Mirko Je po nekaj dneh tudi postal pokreten, čeprav je imel še grde rane. Bali smo se, da bo prišlo do zastrupitve, ker nI bilo zdravil. Srdan je bil. v zelo kritičnem stanju, bil je nepokreten in je imel velike, odprte rane, Nujno je potreboval zdravniško pomoč. Te-renci so sicer organizirali zdravnika s Ptujske gore. ki pa ni ničesar ukrenil. Prišel je pogledat ranjence ter z razdalje treh metrov dejal, da »bo že boljše«. Zor*t so ostali prepuščeni sami sebi. Zasledovanje Nemci so vedeli, da se skrivajo ranjenci s spopada ob Dra-vinji na Dravskem polju. Ranjence so medtem prenašali iz skrivališča v skrivališče. Nikjer niso ostali več kot tri dni. To prestavljanje je povzročate mnogo bolečin. Srdana je neke noči Joco odvlekel čez polja in ga skril v velikem seniku nekega nemškega simpatizerja. Tod je ostal več l^ot deset dni prepuščen sam sebi, kajti nemške hajke »o bile stalno na terenu, Hranil se je s kruhom in maslom, bil je brez vede, na toplo hrano pa sploh nI bilo misliti. Iz svojega skrivališča na strehi je večkrat opazoval skozi streho, kako se po dvorišču sprehajajo nemške patrulje, ki so prišle h gospodarju po informacije. Lastnik ni niti najmanj slutil, kdo se skriva pod njegovo streho. V Srdanove rane pa so se naselili črvi. Edino zdravilo. ki ga je imel. je bil nekakšen balzam in ihtiol. Imel je tudi nekaj ovojev, ki so bili vsak dan večkrat mokri od ran, pa nikdar oprani. Raae se niso celile. Čeprav je bilo v njegovem življenju več življenj, je v njem že ugašalo. Metod pa je medtem že toliko okreval, da ga je prišel ohiskat. Prinesel je nekaj grozdja. Preden se je prebil do njega, je moral z mesom podkupiti gospodarjevega psa, Ko je videl Srdapovo stanje, je ukrenil, da so ga prenesli drugam. Novo življenje Viharne jesenske noči so prenesli Srdana s polja v Majšperk. Pot je bila naporna zaradi blata, teme, dežja. Pomagalo je več mladink in mladincev, ki so pod Zorinim vodstvom prevzeli odgovornost za ranjenca. Najprej so ga nastanili v utici pri hiši ob cesti Majšperk — Makole. V hiši ni nikdo stanoval, le podnevi je šivala v njej šivilja s svojimi pomočnicami. Oskrbeli sq za Srdana dobro hrano in je hitro okreval. Za zajtrk je skrbela šivilja, kosilo in večerjo pa je dobival iz kuhinja žandermerijske postaje Majšperk, kar je omogočila kuharica — zavedna Slovenka. Za zdravljenje je poskrbela Zora. Nekega jesenskega jutra se je nemška patrulja ustavila pod utico ter napravila zasedo. Bili Nadaljevanja (Nadaljevanje s 1 Stranj Gostje iz Srbije na obisku v Ptuju Druga skupina gostov iz občin Kragujevac, Titovo Vžice, Obrenovac, Arandjelovac, Cu-prija, Svetazarevo, Paračin, Qornji Milanovac, Trstenik, Vr-njačka banja, Mladenovac, Po-žarevac, Pažega; Priboj na Li-mu, §abac, Valjevo, Smederev-ska Palanka in Velika plana, je prišla na ptujski grad in si ogledala zgodovinske zanimivosti Ptuja, potem pa se je zadržala krajši čas s ptujskimi funkcionarji v grajski restavraciji. V razgovorih s ptujskimi funkcionarji so gostje iz Srbije izrazili zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom, obenem pa so zagotovili, da bodo v podjetjih v svojih občinah dali spodhudo gospodarskim organizacijam in društvom za konkretne medsebojne stike in sodelovanje z mesti v Sloveniji, Tudi mlajši vod naj občuti globoko vez. ki je po-vvovala narode Jugoslavije v zgodovinskih bojih in težavah in ki je ohranila vsem dragoceno svobodo Jn neodvisnost ter bratsko sožitje v jugoslovanski socialistični skupnosti, VJ (Nadaljevanje s 4. stranj) Ksaver Meško: Slovenske gorice pravo veselje, zdaj šele v vrisku fantov v nebo kipeča razposajenost, zdaj šele v petju deklet res srečen, najsrečnejši odmev. Saj so srca zdaj oproščena skrbi: »Ne pride morda toča in nam vinograde do kosti oklesti?« In ponoči, ko prešajo in mošt v debelih eurkih v velike kadi teče, tedaj je vse pričakovanje izpolnjeno, dopolnjena vsa sreča naših ljudi v Slovenskih goricah! Poezije je v tistih krajih tam doli kakor dela, kakor truda, kakor potu! Več ko vzdihov, več ko solz. Žalosten je tudi kdaj naš slovenjegoriški človek. Ko poroma gor k vinogradu, odklene z velikim ključem klet, Vzame s klina kozarec, odškrne pipo — kar težko jo je zaobrniti, kakor da bi bila sama zaužila preobilico močne pijače — si natočl vina, sede v tistem prijetnem hladu v poltem.nl kleti kar na zaprašene gantarje in pije, pije — Bog s teboj, žalost in bridkost, še veselo pesem si bomo zapeli! — Kadar mi je od dela glava težka, težja kakor tebi kdaj po obilno zaužiti pijači, in mi je od življenja skrbi in bridkosti srce bolno, bi sedel k tebi, brat moj iz Slovenskih goric, bi prigriznil tvoj kruh, pšeničnjak ali ovse-njak, vseeno, odrezal bi kos svi-| nlne, če jo imaš s seboj v kle-1 tt, pil s teboj solze naših goric, ki žalost zatirajo, veselje budijo, in bi mi bilo laže. A sem daleč, daleč.,. O domovina, domovina, kako si ml daljna, kako si mi mila in draga! Oglašujte v Tedniku so si — Nemci in Srdan — vsaksebi le dva metra. Bila je velika možnost izdaje in Srdan je ča-kil le še na trenutek spopada. Bombi, ki ju je imel, sta bili že pripravljeni in odyarovani. Vendar do spopada ni prišlo, ker patrulji ni bilo do stikanja, ali pa ni slutila sovražnika v neposredni bližini. Zora je tudi zvedela, da zasledujejo ranjenca ter da so mu »baje« že na sledi. Okrog poldneva je stvar bila že kritična. Zora se je posvetovala s šiviljo, ki je nato odposlala z nekim izgovorom svoje pomočnice, ranjenca pa sta spravili V stanovanje. Preoblekli sta ga v dekle s pisano ruto na glavi ter ga napotili z vrčem za vodo v roki iz hiše. Najtežje je bilo zaradi tega, ker še ni bi! sposoben za hojo. Z nepopisnimi bolečinami ga je vodila pot po glavni cesti mimo postojanke policistov in nato še nekaj metrov v gozd nad vasjo. Zadnje korake je prehodil v hudih bolečinah, ker so se mu rane na nogi ponovno odprle. Sele po polnoči je Zora šla iskat ranjenca, ga našla in odnesla v novo postojanko. Tik pred svitom sta prispela k Jožetu na Ptujski gori, ki ga je vzel pod krov. Jože o zadevi ni bil pravočasno seznanjen in v njegovi družini je nastal sum, da jfe ranjenec nemška past. Jožetova družina je bila v skrbeh, vendar je kon#io prevladala materinska čut do Človeka, ki je potreben pomoči. Izkazala se je kot narodno zavedna in je vedno stavila na kocko svoje življenje in imetje. Po nekaj tednih res materinske skrbi je Srdan toliko okreval, da je neke noči lahko odšel s svojimi tovariši iz TV 8s postaje ter ostal v njihovi sredini. Med tovariši Med tem časom je postal Boris komandir postaje TV 8s. Metod in Mirko sta se že pred dnevi vrnila na postajo in opravljala svoje kurirske dolžnosti Njuno zdravljenje ni bilo tako komplicirano, ker sta bila lažje ranjena. Na poti smo večkrat počivali, preden smo v dopoldanskem času končno prispeli na Bolfenk v postojanko. Tod je že padel sneg in premiki so bili otežkočeni. Čakale so nas nove dolžnosti ter spopadi z zavojevalci in odpirale so se nove rane. Zarja svobode pa se je že svetlikala na vzhodu, čeprav je bila še krvava, preden je končno za-blestela v vsem svojem sijaju. KJ Na) ostane nami! Dne 24. oktobra 1964, ob pol petih zjutraj. Živilski trg. Vse spi, le mesnica, kjer prodajajo oporečno meso, je odprta in razsvetljena. V mesnici je kakih osem ljudi, ki so prišli po meso. Mesar S. seka meso in spremlja svoje delo s prav krepkimi šaljivimi besedami, ki jih navzoči še kar mirno prenašajo, dokler —. V mesnico stopi ženska, ki hodi ob tej uri v službo, in ki je slučajno zagledala luč v mesnici. Tudi ona bi rada pol kilice svinjine, saj je precej cenejša, kakor ona druga neoporečna. Pristopi k čakajočim in se hoče postaviti v vrsto. A mesar S., ki ie doslej še kolikor toliko brzdal svoj jezik, se ob pogledu na novo stranko razjezi in zavpije (prosim uredništvo, da pe črta teh besed, čeprav ne spadajo v besednjak spodobnega človeka): »Zdaj pa le udarite noter, hudičeve babe! Opolnoči že pridejo po meso.« Na te besede se je ženska obrnila in mirno odšla, i Zanima me, kako to, da je neka ptujska mesnica odprta že ob pol petih zjutraj in da se nekatere stranke, ki bi želele kupiti meso, odpravljajo z zgoraj navedenimi ali podobnimi besedami. In končno, kako bi opravičil mesar S. svoje nespodobno obnašanje? Ptuj v minulih deževnih dneh. Katerikoli dan ali ura. »Beži,« mi zakllče znanec na uličnem prehodu, »to so naši sovražnih!|< Mimo je švignil fiat 1300 in naju kljub temu, da sva se stisnila k Zidu, temeljito oškropjl, Zlasti novi, temnasivi znančev plaSč je bi) do ramen ves moker in blaten. Znanec mi je resigntrano rekel: »Vidiš, tako se nam godi. Danes sem prejel 1500 din dodatka za upokojence, ki mi ga je žena velikodušno pustila, češ. privošči si kakšna dve deci, saj nikdar nikamor ne greš. Še tebe vabim s seboj.« Sedela sva pri vinu in znanec je modroval: »Najbrž jim delam krivico, če trdimi da so motorni vozniki naši ,sovražniki', Večkrat sem doživel, da je šofer zavrl avto, če me je srečal na lužasti cesti ali pa je peljal čisto po robu, da me ni obrizgal z blatom. Takih je dosti, zato bi ne bilo prav, če bi svojo prejšnjo trditev posploševal. Pa saj veš, živimo v nekakšni atomski dobi. Televizorji, hladilniki, mehanizirane kuhinje, kopalnice in stranišča z obloženim emajlom, avto .. . Nekatere teh reči imajo za ljudi le uporabno vrednost, ki jim omogoča več prostega časa in jim zagotavlja več kulturnega izživljanja in duhovnega bogastva. A mnogim naStm someščanom služI n. pr. avto le zato, da jim povzdigne simboličen ugled in veljavo v družbi, Zdravniki, žlvinozdravnl-ki, kmetijski strokovnjaki, trgovci, ki morajo na tako imenovani teren, da, delavci, ki imajo daleč pijače? S prijateljem sva si adovoljstvo želela, nisva pa ga v tovarno, da, invalid, ki težko hodi, da, Se več bi jih lahko naštel, ki res potrebujejo motorno vozilo, Vsi ti so navadno tudi Obzirni do nas pešcev. Tega, ki naju je prej poškropil, pa najbrž ne moremo prištevati k pravim uporabnikom. Pešci smo kasta zase. Navadno dobivamo le 1500 dodatka na skromno plačo ali pokojnino. Oni oa imajo avto in se za dodatek še zmenijo ne.« Poslovila sva se. Znanec je pustil v gostilni 400 din za vino in 400 za cigarete, ki si jih je kupil za deset dni naprej. Nekatere gostilne pol enajstih zvečer. Kar naprej dežuje. S prijateljem sva prišla iz Baloz, kjer sva bila na trgatvi. Povabil sem ga na svoj dom. a prijatelj je rekel, da noče ob pozni uri nadlegovati mojih domačih. »Veš, kaj,« mi pravi, »malo se bova pokrep-čala, potem pa moram iti na vlak, ki vozi opolnoči proti Ormožu « Ali ste že kdaj uživali zadovoljstvo, ko ste prišli s neprijazne, deževne in blatne ceste v gostilno in sedli v topel kotiček, kjer vam je prijazna natakarica postregla s prigrizkom in kožar cem to za bila deležna. V prvi gostilni sva za spuščenimi ruletami sliSala razigran 'smeh Zbrana le bila večja družba, j Toda za naju so bila vrata zaklenjena. Tudi v drugi gostilni so |bili za zaprtimi vrati še gosti V ; tretji gostilni pa ni bilo več luči iin je za okni »vladala« grobna tišina. »Tu so še najbolj pošteni.« je dejal prijatelj, »ko odide zad-|nji gost, »sprejo in — konec. Se-I veda je vprašanje, kako to. da i zapirajo ptujske gostilne že pred I zaključno uro, ki je ob enaistih. j Razumem, da je služba gostinskega osebja naporna, ki komaj čaka, da se po dolgem šestnajst ali se-demnaisturnem delavniku odpočije. Toda tu smo tudi različni gostje. Alkoholiku, ki obiskuje v poznih ur gostilne kar po vrsti, bo le v korist, če bo šel pol ure prej spat, drugače je, seveda, s takimi, ki «o res potrebni okrep-čila in ki se zanašajo na določeni delovni čas gostinskih obratov.« Četrto gostilno sva našla še odprto. Pri točilni mizi sta pila dva svoje zadnje brizgance. Čeprav sva bila edina sedeča gosta, se nama je približala natakarica šele čez deset minut. Ko sva naročala. sva opazila na njenem obrazu tako naveličanost, dolgočasje in zaspanost, da se nama je še poslabšala že itak slaba volja. S temu je pripomogel še splošen vtis lokala: po mizi in po tleh cigaretni ogorki, zmečkan in popackan prt, pr! vhodu pa še popljuvan pod. Plačala sva in odšla na postajo, kjer sva, sprehajaje se po peronu, pričakala vlak. N. K. Nočni doživljaj na pesniškem območju DVE RAKETI NA MARS Na Cape Kennedyju predvidevajo v novembru Izstrelitev sedmih večjih raket, med katerimi sta tudi dve namenjeni na Mars, Ze 4. novembra bodo predvidoma Izstrelili na Mars vesoljsko ladjo brez posadke tipa mariner, druga pa ji bo sledila najbrž dva dni pozneje. Start druge rakete Je odvisen od uspešnega starta prve. V letošnjem novembru je ugodna priložnost za pričetek osem-inpolmesečnega potovanja rakete na 560 milijonov kilometrov oddaljeni Mars. Nasleinja ugodna konstelacija bo šele v decembru 1966. Mariner naj bi letel mimo Marsa v oddaljenosti 16.000 kilometrov in v pol ure poslal na Zemljo dvajset televizijskih posnetkov in znanstvenih podatkov. Izstrelitev obeh marinerjev sodi med najtežje podvige ameriškega načrta za raziskovanje vesolja. Obstaja namreč le majhna možnost, da bi vsaj eden od marinerjev uspešno opcavil svojo nalogo. Proti koncu meseca nameravajo Američani poslati na potovanje okoli Zemlje vesoljsko ladjo tipa gemini, vendar brez človeške posadke. To naj bi bil zadnji poizkus, preden bosta v začetku prihodnjega leta poletela v vesolje dva ameriška astronavta hkrati. Nedavnega deževnega večera sem na glavni cesti srečal moža, ki je radovedno otipaval petro-lejsko vetrno svetilko. Po pozdravu sem ga povprašal po svetilki. Odgovoril je, da mora preveriti, ali se še dobro drži, kakor jo je predhodno pričvrstil. Tedaj sem uvidel, da je možakar pravzaprav moj znanec Anton Janžekovič, nočni paznik pri podjetju Vodna skupnost Drava-Mura, sektor Pesnica. Možakar je korajžen, neustrašen ter zvit kot lisica. Težko bi ga kdo prelisičil, kajti s seboj ima dobrega in prav tako neustrašnega spremljevalca, ki vsak nepravi primer takoj javi svojemu gospodarju. Zaradi obsežnega terena je nadaljeval pot, jaz pa sem ga spremljal po njem, do kolen po vodrtn blatu, v škornjih seveda in vedno sva morala prej dobro preiskati teren, da ne bi kateri zdrknil v kak jarek ter se skopal. Vmes je pripovedoval, da so Turizem Turistični promet Francija • Nemčija V letu 1963 je obiskalo Francijo okrog 850.000 nemških turistov, ki so pustili v deželi — gostiteljici 58 milijonov dolarjev. V istem času je bilo v nemški zvezni republiki 561.000 Francozov, ki so izdali tam 49 milijonov dolarjev. V letošnjem letu pričakuje Francija blizu 930.000 Nemcev. Ravanel, francoski turistični komisar, je dejal ob otvoritvi Francoskega informacijskega centra v Frankfurtu, da navedene številke sicer niso nepomembne, da pa zaostajajo za milijoni nemških obiskovalcev v Italiji, Avstriji, Švici in Španiji in da bo prav naloga novega centra, posredovati potovanja željni publiki iz Nemčije seznanitev s premnogimi mikavnostmi Francije. Po besedah istega funkcionarja Francija nikakor ni najdražja dežela Evrope za inozemske turiste. Mnogi so se q tem že prepričali, večino pa ho treba o tem šele poučiti. Skrb za naravna zdravilišča v ČSSR O zdraviliščih v tej slovanski državi smo to in ono že poročali. Danes bi podčrtali veliko skrb, ki jo posveča državna uprava klimatskim in balneoterapijskim zdraviliščem. Težišče te skrbi je na prizadevanju, da se stalno izboljšuje zdravstveno stanje ljudstva. Zdravljenja so zato podrejena kompleksno, torej v načrtovanju, organizaciji in kontroli organom zdravstva. Glavn! smoter zdravljenja je v preventivi in v neposredni kuri bolezni, ki nastopajo množično. Leta 1959 je bilo 240.000 češkoslovaških občanov deležno kompletne kure, t. j. kombinacije mineralnih in blatnih kopeli s klimatskimi čini-telji in fizikalno-teravpetskimi metodam! (elektroterapija, gimnastika, iport, dieta itd ) Odprava vizumov -- dober znak za inozemski turizem V naši turistični politiki smo napravili velik korak naprej s trenutkom, ko smo se odločili za odpravo vizumov za inozemske na trasi, oziroma na cesti pri na trasi, oziroma na cesti pri zaporah ukradli neznanci že tri vetrne svetilke, precej nafte in olja pri strojih, toda na srečo, ne na njegovem terenu. Seveda lahko kradejo tod le ljudje, ki dobro poznajo razmere na delovi-šču, torej so ali iz okolice ali pa med delavci. Ni še dobro odprl vrat bagerja, ko je pes poskočil, zarenčal ter zalajal, da je odmevalo prek vode v smer neke temne gmote. Možakar je prisluhnil, utišal psa, zdajci se mu je v roki nekaj za-svetlikalo in že je pramen močne svetlobe šinil prek vodne gladine ter se ustavil na ne daleč vstran stoječem buldožerju. Sčasoma je psa umiril in tudi svetloba je izginila, ko je žaromet spravil v žep. Pri buldožerju je bilo vse v redu, prvič že, ker je bil tudi ob večji vodi in dostop do njega precej težaven. Po pregledu stroja se je napotil naprej do naslednje točke, ki ie bila kdo ve na katerem terenu, kajti nočni paznik, tako je dejal, mora biti povsod, najprej tam. kjer se ga nikdo ne nadeja. Mislil sem, da ima prav, se poslovil in šel proti domu, razmišljajoč o ljudeh, koristoljubnih in dolgoprstnežih, ki jim je več ukraden predmet, kot pa človekova čast in poštenje, ki ga človek pri takšnem delu, kot je kraja, kaj hitro lahko za vselej zapravi. Na drugi strani pa se tak dolgoprstnež niti ne zaveda ali pa mu ni mar posledic, ki lahko nastanejo na mestu, kjer je odnesel luč, ker so te samo na nevarnih mestih, da se prepreči nesreča. Zato morajo biti pač nočni pazniki bolj budni, Seved^ pa niso vsi, ker nekateri prav tako nimajo čuta odgovornosti. Nasploh pa je sedaj, v deževnem času ter ob povodnjih, čuvajska služba najbolj neprijetno opravilo in velja vsem vestnim paznikom vse priznanje in pohvala. Jože Bezjak II turiste. Zadevni sporazum velja že za 11 držav — zdaj se po časopisnih vesteh pripravlja tak spprazum tudi s Češkoslovaško kot 12. državo. Prav ob slednjem sporazumu, bi se nekoliko ustavili. Od njega si smelo obetamo veliko korist; saj so bili časi, ko so češkoslovaški turisti prihajali k nam skoraj množično, predvsem na morje, pa tudi na planine. V glavnem utegne pri tem ostati tudi v bodoče, le dotok na morje bo najbrž še porasel, kar je razumljivo, ker Cehi nimajo svojega morja, tuja morja pa so zanje manj privlačna. Turistični spominki Nekoč smo zapisali, da naj bf imel turistični spominek ne-le spominsko, ampak tudi uporabno vrednost. Od stopnje obeh lastnosti je odvisna njegova notranja, mimo tega pa še komercialna vrednost. Zato svetuje Zveza nemških potniških agencij smiselnost in preudarnost pri nakupu. Ni namreč dvomiti, da je odvisen uspeh potovanja zaradi oddiha tudi od spominkov, ki jih prizadeti prineso domov. Nekoristni in nesmiselno nabavljeni spominki lahko spomin na najlepši čas v letu pozneje neprijetno motijo, medtem ko uporabni in premišljenjo pridobljeni predmeti, ki lahko izpolnjujejo celo koristno funkcijo v gospodinjstvu ali v vsakdanjem življenju, pomagajo obdržati spomin na potovanje v najlepši luči, j-s Razvoj človekove lobanje v tisočletjih Na zahodu Ukrajine ln na jugu SZ je poljedelstvo mnogo starejše, in tam tudi ni opaziti bistvenejših sprememb v zgradbi lobanj v zadnjih nekaj tisočletjih. Proces gracilizacije lobanj je tekel sicer tudi tam, vendar se je že mnogo prej zaključil. Med mongoleidnim! plemeni vzhodne Sibirije, kjer se je prebivalstvo še naprej ukvarjalo z živinorejo, proces sploh ni stekel. Ljudj« Sredozemlja in .Prednje Azije sd' se Že v 4. in 3. tUočlatju pred našim štetjem odlikovali z gracilnej-šo lobanjo od lobanje tedanjih prebivalcev vzodne Evrope. Prehod k poljedelstvu se je tu izvršil že prej. Nedvomno pa 10 predniki »lepoglavih« sredoiemcev 8. tisočletja pred našim štetjem imeli masivnejše lobanj«/— SICER HA . .. Sicer pa je na graelltiaeljo lobanj v sredozemskem prostoru utegnilo vplivati razen prehoda k poljedelstvu še kaj drugega. V raznih podnebnih okoliščinah vplivajo lov, živtnorejstvo in poljedelstvo različno na človekove telesne znake. Lovski Plgmejci nimajo masivnejšlh lobanj od njihovih poljedelskih sosedov. V tropski Afriki Je proces arselllia-cije zajel mnoga povsem živinorejska plemena. V čeui je vzrok. za zdaj še ni jasno. Pomenil) smo se o tem in onem, nismo pa omenili niti de-setlnke sprememb človeka sodobnega tipa, in ni»mo navedli niti stotink« hipotez, s katerimi skušajo antropologi te spremembe pojasniti. Očitno pa je eno — narava je Se ohranila sposobnost, da spreminja našo zunanjo podobo. Ali bolje povedano, človek sam je ohranil sposobnost, da se spreminja. Antropologija ne le registrira dejstva in glede na njih sklepa o preteklosti človeštva. Proučuje tudi zakonitosti razvoja človeškega organizma ln zbira gradivo za napovedi o bodočnosti vrste homo sapiens. V zadnjih dveh tisočletjih je btlo teh povsem »geografskih« sprememb človeka, o katerih smo govorili, precej manj kakor v prejšnjih dveh tisočletjih. Znanstveniki se nagibajo k mnenju, da pod vplivom zunanjega okolja že več ne morejo nastajati nove človeške rase. Dandanes ljubijo ljudje diagrame. Krivulja človekovih sprememb Ima težnlo, da postaja čedalje bolj položneiša, da se konec koncev izravna v premico. To pomeni, da m> bo človek prihodnosti na zunaj razmeroma ŠPORT ATLETSKE TEKME V MARIBORU Ptujčani drugi V okviru JŠI so bile v nedeljo 18. oktobra 1964 v Mariboru na stadionu v Ljudskem vrtu in na Poljanah atletske tekme občinskih reprezentanc mariborskega okraja. Sodelovale so vse tri mariborske občine, Murska Sobota, Slovenska Bistrica, Ljutomer in Ptuj. Ptujske atlete in atletinje so zastopale osnovne šole iz Ptuja in Hajdine, gimnazije, SES. in AŠ, pripadniki TVD »Partizan« iz Ptuja, Dornave ter Markovec. Njihov plasman je zadovoljiv, saj niso posegli v borbo le za prvo mesto posameznikov, temveč tudi kot ekipe. Tako je pri mladincih osvojil prvo mesto v skoku v daljino Ptujčan Carli. V višini je bil Carli Silvo drugi. Prav tako je pri pionirkah v teku na 60 m zasedla Gotvajnova drugo mesto. Tudi vštafeti 4x100 metrov članic "in mladincev sta bili drugi. V skupni oceni- ekip so zasedli pionirji 5. mes*o • Pionirke so bile druge in SKUPŠČINA OBČINE PTUJ OBVESTILO o razstavi urbanističnega plana Občane obveščamo, da- bo odprta razstava urbanističnega plana mesta Ptuja in gradbenih okolišev še do 10. novembra 1964. ' Razstava je na magistratu v v Ptuju v II. nadstropju in je odprta od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. V torek, 3. novembra, in v petek, 6. novembra 1964, bo v popoldanskem času razlagal urbanistični načrt na razstavišču urbanistični referent občinske skupščine. Vabimo vse občane, posebno še Ptujčane, da še seznanijo z urbanističnim plaftom razvoja mesta Ptuja. " Po končani razstavi, konec novembra in v začetkui decembra, bodo razpravljali občani o urbanističnem planu na zboru volilcev, nakar bo urbanistični plan predložen občinski skupščini Ptuj v potrditev. Oddelek za gospodarstvo občinske skupščine Ptuj to le z 8 točkami zaostanka za zmagovalci. Tudi mladinci so bili drugi s še manjšo razliko 7 točk. Mladinke so bile četrte, člani pa peti. Članice so bile prav tako druge. "Z nekoliko več borbenosti bi lahko zmagale, saj so dosegle 151, točk, zmagovalke iz Maribora pa 156 točk. Ce pa upoštevamo, da so ekipo sestavljale članice »Partizana« Dornava in Markovec, je ta uspeh še toliko večji, ter plasman v teku »Ob žici« in partizanski mnogoboj v Tuzli ni bil le slučajen uspeh. V oceni vseh ekip skupaj so bili Ptujčani drugi s 657 točkami. Prvo mesto je zasedel Tabor s 787 točkami, tretjo pa Center s 553 točkami. Ce bi bila ptujska ekipa članov kompletna, bi lahko osvojila pokal, kar bi bil eden največjih uspehov ptujske atletike v zadnjih časih. Tekmovanje je potekalo v pre-i cei hladnem vremenu, kar je nekoliko vplivalo na rezultate. Organizacija je bila dobra, le na Poljanah se je tekmovanje zavleklo predvsem v skoku v višino. S tem tekmovanjem so ptujski atleti zarezali ponovno brazde v že strnjeno ledino in upamo, da bomo kmalu dočakali izredni občni zbor AK »Drave« in na njem našli ljudi, ki bi bili voljni prevzeti ustrezne funkcije za to | delo, da bi tako kraljica športov I našla svoje mesto tudi v našem mestu. OP ' M povrtnine v poslovalnici »Povrt-nine« Maribor v Ptuju (pri Magdi). Cvetača kg 150 din, ohrovt 120, paradižnik 120, paprika 160, paprika - paradajz 150, solata endi-vija 100, špinača 120, zelje sveže 40, zelje rdeče 100, redkev črna 60, ptičja hrana 300, ječmena kaša 120, česen 350, čebula II a 70, krompir 36, korenček 60, pesa rdeča 80, paprika vložena 228, kumare vložene 260, koruza 85, pšenica 88, fižol »tetovec« 230, fižol prepeličar 250, fižol enobarvni 200, fižol mešani 180, zelje kislo 100, radenska 1 liter 56 din, slatina Donat 56, olje bučno 635, olje belo 415, grozdje namizno ; JUSI kg 180 din, hruške 140, ja-; bolka II a 100, jabolka III a 90, i slive suhe 360,. jedilni kis 1 liter 1 115 din, pivo belo 120, pivo črno 120, banane kg 350 din, rozine paket 63 do 115 din, smokve odprte kg 280 din, smokve celofan 95, smokve — venci 50, paradiž-I nikove tube 90, paradižnikove ■ tube 140, radgonski biser 1. liter ' 640 din, kapeljski biser 600, vino rdeče 250, vino belo 260, vino rdeče 2 litra 650, vino belo 880, jajce 36, med kg 190, sir 940. HUMOR — Doktor, v velikih skrbeh sem. Oče mi je duševno zbolel: ima se za svetega Miklavža. K psihiatru pride majhen deček: Na novo urejena poslovalnica Jzbire" v Slovenji vasi Trgovsko podjetje »Izbira« Ptuj je odprlo v četrtek, 22. oktobra 1964 v Slovenji vasi obnovljeno poslovalnico. Z obnovo je urejena trgovina in 2 skladišči. Poslovalnica je sedaj zelo privlačna, je prebeljena, tla so iz teraca, oprema je vsa nova pa tudi razsvetljava. Skladišča so ostala v okviru starih zidov, sicer pa so sodobno urejena in primerna za priročno skladiščenje špecerijskega in drugega blaga Kot meni poslovodja Franc Mlakar, je to pridobitev za Slo-venjo vas. Potrošniki bodo imeli večjo izbiro špecerijskega blaga, galanterije in pletenin, tehničnega materiala in pohištva. Uprava »Izbire« bo skrbela, da trgovina v Slovenji vasi v ničemer ne bo zaostajala glede na kvaliteto blaga za trgovinami v mestu. / Poslovanje v novi poslovalnici je neprekinjeno in to od 7. ure zjutraj do 19 ure zvečer. Vse de- lo zmaguje 6 zaposlenih in sicer 4 pomočniki in 2 vajenca; v tem je vštet tudi poslovodja. Mesečno opravi ta poslovalnica do 8 milijonov prometa; največ kupujejo ljudje pohištvo, radio aparate, pletenine in drugo, prednjači pa špecerija. Te prodajo na mesec za vsaj 4 milijone dinarjev. S tega območja je precej zaposlenih, ki kupujejo na potrošniške kredite, pa tudi za gotovino. Na območju poslovalnice v Slovenji vasi je veliko delovišče in sicer gradbišče odtočnega kanala HC SD 1. Tu zaposleni kupujejo predvsem živila za malico in drugo, kar potrebujejo na gradbiščih za osebne potrebe. Odkar je v Slovenji vasi delovišče se je promet poslovalnice »Izbire« znatno povečal. Pričakujejo, da bo letošnji plan poslovalnice okrog 70 milijonov dinarjev dosežen. J. V. G33 ItMil BHB Neža Janžekovič, Bukovci 75,— Miroj Ljudmila Pivko, Stojnci 75 — Emila; Angela Solatnik, Pon-gerce 27 — deklico; Frančiška Žunkovič, Hajdoše 26 — Srečka; Ivana Zadravec, Gradišča 107 — Alenko; Marjana Petek, Korači-ce 49 — Janjo; Alojzija Pintarič, Libanja 2 — Marjana; Frančiška | Korpič, Cojzova pot 11 — Ne-venko; Gera Petrovič, Stojnci 114 — Marjana; Ana Kokot, Turški vrh 22 —- Marjeto; Ana Vičar, Mariborska 3 — dečka; Jožefa Bezjak, Slatina 40 — Blanko; Ana Gregorič, Predava PRODAM ROČNO MOTORNO KOSILNICO znamke »Irus« 7 KM malo rabljeno, z žetveno, napravo, prodam. C-ena po dogovoru. Hebar Jože, Rokavci 5, p; Tomaž. MOTORNO KOLO »Vespa« in . bobne jazz prodam. Znidaršiče-vo nabrežje 7, Ptuj. MOŠKI ŠIVALNI STROJ »Sin-ger« proda-m. Skorba 48, Ptuj. PRODAM KOMPLETNO CIRKU-LARKO. Kolarič Jože, Mestni vrh 113, Ptuj. PRODAM 300 LITROV IABOLČ-NIKA ali zamenjam za pujske. Urbanja Janez,. Desternik 25. PRODAM PARCELO z gradbenim dovoljenjem v Budini. Naslov v upravi. PRODAM SPALNICO iz trdega lesa. Vprašajte: Ptuj, Trubarjeva ulica 7. RADIO UKW v dobrem stanju prodam. Naslov v .upravi. ZIDAN ŠTEDILNIK, prenosni, dobro ohranjen, prodam. Ptuj, Hrvatski trg 2. , S L U 2 B E GOSPODINJSKO POMOČNICO za ves dan iščem. Soba zagotovljena. Anica Vogrinec, učiteljica, Gregorčičev dr. G/II. 9 — Sonjo; Marija Znidar, Prešernova 25 — Marjano; Ema Zadravec, Vuzmetinci 43 — Marjeto; Elizabeta Pivko; Zagajiči 23 — dečka; Marija Vrbnjak, Nova vas 19 — deklico; Majda Žižek, Rogoznica 16 — Heleno; Terezija Trstenjak, Boreči 6 — Mirka; Ljudmila Godec; Jelovec 17 — Dorotejo; Marija Roje, Dravinjski vrh 19 — Jožico; Frida Zuran, Budina 13 — Borisa; Ro-zalija Prelog, Zagajiči 30 — Martino; Štefka Štopfer, Zg. Pristava 39 — Zvonka; Jera Petrovič, Lovrenc 9 — Liljano; Elizabeta Mihajlovič, Dornava 106 — dečka; Elizabeta Veselko, Gode-marci 25 — Cilko; Ruža Kosi, Trubarjeva 5/a — Mitjo; Marija Mohorko, Popovci 16 — Marino) Kristina Drobnič, Lancova vas 20 — Ervina; Ivana Zelenik, Mar-kovci 77 — dečka; Ana Janžekovič, Jiršovci 28 — Marjana; Ljuba Boršič, Podlehnik 23' — dečka; Katarina Pučko, 'Juršinci 53 — deklico; Ana Tajhman, Vumpah 4 — deklico; Cecilija Belšak, Gerečja vas 21 — dečka. : ODDAM SOBO s posebnim vho-I dom upokojenki za pomoč v gospodinjstvu, Jadranska 51/1. PRAZNO SOBO in kuhinjo na Pobrežju oddam proti nagradi. Naslov v upravi. PRAZNO SOBO v Ptuju ali okolici iščem. Dam nagrado. Naslov v upravi. JAVNA ZAHVALA Podpisani se javno zahvaljujem zdravnikom, sestram m strežnemu osebju kirurškega oddelka ptujske bolnišnice za vso pozornost, ki so jo. posvetili mojemu zdravljenju. Ljubeč Alojz, Nova vas 88, Ptuj. RAZPIS Šolski odbor v Lovrencu na Dravskem polju razpisuje mesto KUHARICE šolske mlečne kuhinje. , Nastop takoj ali po dogovoru. Prejemki po pravilniku o delitvi osebnega i dohodka. Narodna, banka, podružnica Ptuj sprejme kurir;ta-ko Pogoj: končana osemletka. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ivan Vidovič, Slovenski trg 6, in Marija Mrkovič, Nova vas pri Markovcih 92; Franc Kuhar, Podvinci 27, in Olga Ficko, Brstje 14; ^Alojzij Hrenko, Nova vas 91, in Marija Hriberšek, Kurlgota 53; Jožef Zupanič, Lancova vas 88, in Štefanija Cizerl, Selška 19; Jožef Kukovec, Ormoška 3, in Jožefa Marčič, Zg. Hajdina 33; Ivan Kolednik, Mejna c. 11, in Ivana Murko, Selška 10; Josip Kostanjevec, Vošnjakova 1, in Štefanija Težak, Prešernova 2. Pavel Majcen, Ob Dravi 7, roj, 1878, umrl 25. 10. 1964. RAZPIS Po sklepu delavskega sveta Kmetijskega kombinata Ptuj bo v petek, 30. oktobra 1964, ob 9. oziroma 10 uri, v skladišču ob Rogozniški cesti (Sadjar) prodan NA JAVNI DRA2BI osebni avtomobil »škoda« 440, letnik 1957, (z radioparatom). Za družbeni sektor bo prodaja ob 9. uri, za zasebnike pa ob 10. uri, če ob prvi prodaji ne bo kupca. Avtomobil je na ogled v skladišču bivšega Sadjarja od 28. oktobra 1964 dalte. Kmetijski kombinat Ptuj OBVESTILO Uprava za dohodke skupščine občine Ptuj OBVEŠČA vse za-| sebne proizvajalce- vina letine 1964. ki so proizvedli vino iz | grozdja lastnega pridelka ali pa i iz kupljenega, oziroma kako | drugače pridobljenega' grozdja plemenite vinske trte, da mora-j jo prijaviti pridelek na sedežu tistega krajevnega urada, kjer ' imajo vkleteno vino. CAS PRIJAVE JE OD 2. DO 20. NOVEMBRA 1964. LETA Hkrati obveščamo tudi proizvajalce žganja, da morajo pred začetkom proizvodnje žganja prijaviti žganjekuho ne glede na to, iz kakšnih surovin ga bodo proizvajali. Prijave za žganjekuho sprejema pristojen krajevni urad. ki izda prijavljen-cu predpisan obrazec zaradi dokazila kontrolnim organom nad žganjekuho. Istočasno opozarjamo proizvajalce vina in žganja, naj bodo pri dejanju prijav ' dosledni, v kolikor se želijo izogniti morebitnih kazni, ki so predpisane v uredbi o prometnem davku. Uprava 7.a dohodke skupščine občine Ptuj TE DNI PO S^ (Nadaljevanje s 1. strani) mačijo različno. Nekateri celo menijo, da je udarec naperjen predvsem proti Franciji, od koder Angleži mnogo uvažajo, kot nekakšno maščevanje zaradi francoskega nasprotovanja v skupnem evropskem tržišču, da bi postala njegov član tudi Brita- nija. Omejitev uvoza vsekakor ni posebno simpatičen ukrep za širše prebivalstvo, vendar ga utegne še nekam sprejeti kot — maščevanje Parizu. Seved^ bo treba te ukrepe »omiliti« '»-prečnemu Britancu ur ni ukrepi na socialnem podi in področju osebnega standarUd. Ostali dogodki ODPRTA MEJA ZA SODELOVANJE V ponedeljek, pred desetimi leti, se je območje Kopra, Izole in Pirana vključilo v jugoslovansko socialistično skupnost. Petega oktobra leta 1954 so podpisali predstavniki SFRJ in Italije londonsko spomenico, ki je odprla novo obdobje v odnosih med obema državama, saj je kmalu sledil videmski sporazum o malem obmejnem prometu in tako spfemenil nekdaj tako napeto mejo v najbolj odprto mejo v Evropi. O tem govore podatki. Od podpisa videmskega sporazuma je prešlo mejo na obeh straneh kakih 30 milijonov ljudi. Taka medsebojna izmenjava je vplivala tudi na svojčas šovinistično ozračje v Trstu in okolici, da je postalo normalno. Vse močnejši je blagovni promet v okviru posebnega tržaškega in goriškega sporazuma. Okrepili so (se politični, gospodarski, kulturni in športni stiki. Ni dvoma, da se je tesno sodelovanje na lokalnem območju ustreznp odražalo , tudi v jugo-slovansko-italijanskih odnosih »na vrhu«. Tesno gospodarsko, politično, kulturno in športno sodelovanje je na izredno visoki stopnji. Še posebej pohvalna je izmenjava delegacij med posameznimi mesti in deželami, iz- menjava delegacij italijanskih levičarskih strank z ustreznimi delegacijami ZKJ in SZDLJ itd. Tudi odnosi s sosedno Avstrijo kažejo napredovanje, kar velja tudi za maloobmejni promet. Tudi tu je medsebojna izmenjava ljudi okrnila nacionalistične osti nekdanjih dni na Koroškem in utrdila obmejno sožitje. Morda manj razveseljivi so neposredni stiki na višji ravni, čeprav skušajo posebno sindikalni vrhovi in delno tudi predstavniki socialistične stranke ta vtis nekoliko omiliti. Prav v sredo je prišla iz Dunaja neugodna vest, da so se razbila avstrijsko-jugoslovanska trgovinska pogajanja. Avstrija se bistveno ni odrekla diskrimina-cijske prakse uvoza jugoslovanskega blaga glede na režim, ki ga ima sicer s 65 državami. Tako je delegacija zahtevala, naj bi se vso blago, ki ga bo Avstrija uvozila iz SFRJ, podvrglo poprejšnjim uvoznim dovoljenjem, kar pa na primer ne velja za blago iz drugih držav GATT. Avstrija 'tudi zahteva, naj bi iz režima liberalizacije izvzeli več kakor 150 izdelkov, čeprav jih druge države GATT smejo prosto uvažati. Avstrija je marca letos v Beogradu podpisala sporazum, da bo odobrila režim popolne liberalizacije za uvoz našega blaga, pa je nanj, kot vse kaže, povsem »pozabila«. Razvoj človekove lobanje v tisočletjih (Nadaljevanje s 5. strani) malo razlikoval od nas. In velja tudi zapisati, da čim bolj antropologi proučujejo razlike med ljudstvi, tem trdneje so prepričani o enotnosti človeštva. TLA POD NOGAMI 1 Včasih vplivajo na telesne znake tudi tla. Z natančno anali-, zo je mogoče najti v vsaki gru-i dici zemlje vsaj tretjino znanih kemičnih prvin. Toda v grudicah i prsti iz raznih krajev je sorazmerje prvin različno. Vemo, da pomanjkanje joda v hrani povzroča obolenje žleze ščitnice. Pomanjkanje fluora pospešuje gnitje zob. Zdravniki že dolgo uporabljajo preparate železa, mangana, magnezija, da z njimi nadomestijo pomanjkanje teh prvin v bolnikovem telesu. V hrani lahko primanjkuje tudi bora, kalija ali kalcija. Čemu? Zato, ker jih rastline — posredniki med nami in zemljo — niso mogle nabrati iz presiromašnih tal. Daljše pomanjkanje nekaterih prvin pa vpliva na razvoj nekaterih organov in njihovo zunanjo obliko. Kdo ne pozna srednjeafriških Pigmejcev? Povprečna višina odraslega Pigmejca je manj kot 150 cm. Kako si razlagajo tako nizko rast? Ena izmed hipotez išče krivca v kemičnem sestavu tal. V tropih izpirajo hudi nalivi iz prsti vrsto važnih mikroelementov. Zato je kemična sestava tamkajšnih ljudi in živali precej osiromašena. Enaki vzroki imajo enake posledice. Skoraj povsod v vlažnih tropih najdemo ob normalno visokih plemenih pritli- kavce. Tako je v Centralni Afriki, južni Indiji, Indoneziji, na Filipinih, ob Amazonki, ir» ta plemena so povsem različnega porekla. V Centralni Afrriki žive ob Pig-mejcih tudi pritlikave živali — na primer pritlikavi slon in pritlikavi povodni konj. Seveda žive tod tudi ljudje normalne rasti. Vendar smo že govorili, s kako zamotanimi problemi se srečujejo arheologi. K enim činiteljem se utegnejo pri-sprotno. Sicer pa ie tako močan vliv geokemičnega sestava tal, kakor ga najdemo v tropih, izjemen. V manj očitnih oblikah pa je ta vpliv precej bolj razširjen. V gorati severni Albaniji so i j udje, ki žive na granitni podlagi, manjši od onih, ki prebivajo na apneničastih tleh. "Pred nekaj leti je francoski zdravnik in antropolog Vassal napravil zanimivo primerjavo. Primerjal je geokemično in antropološko karto Evrope. Pripomniti moramo, da delijo antropologi ljudi po obliki lobanje na dolgoglave — dolihokefalne in okrogloglave — brahikefalne. Vassal je opazil, da je skoraj povsod, kjer je bilo med prebivalstvom mnogo brahikefalov, geološka karta kazala na površju magmatske kamenine. Takoj se je postavilo vprašanje: je to slučajna skladnost ali pa zakonitost? Brahikefalov je razen tega dandanes precej več kakor jih je bilo v preteklosti, n tem pričajo izkopavanja. Kakšno vlogo ima pri tem geokemiia? Zato se je pozanimal tudi sovjetski antropolog Georgij F. Debec. Horoskop OVEN Neugodne vesti bližnjih so vas močno prizadele. V prihodnjem mesecu bo tudi vaših težav konec. V obzirnosti do ljubljene osebe ste neizčrpni. BIK Včasih si zaželite spremembo okolja; ko bo prišla za to prilika, se boste težko odločili. Zelo ste pogumni ob . velikih nevarnostih, ob malenkostih pa se težko znajdete. Prihodnji teden razveseljiva pošta. DVOJČKA Sreda je vaš srečen dan; zato se v njej tudi za marsikaj odločite. Vsa priroda je večkrat nemirna, zato ne bodite v skrbeh samo zaradi svojega nemira. Prijatelji so vaši najboljši sorodniki. RAK Včasih ste se veselili presenečenj, sedaj pa lastnih uspehov. Ne bojte se posledic, ko Imate prav. Malo načrtov vse vam izjalovi. LEV Več zaupanja vase, pa bodo uresničene tudi vaše želje. Najbolj ste zadovoljni, ko sta okrog vas zadovoljstvo in veselje. Vaša naklonjenost je nekomu v veliko pomoč; DEVICA V odločilnem trenutku ne mislite preveč na svoje žrtve, ampak na cilj. V službi prijetna sprememba. V ljubezni ste preveč popustljivi. TEHTNICA Izogibajte se prilike za nespo-razumevanje. Minule skrbi so vas naučile mnogo koristnega. Izpolnitev dane obljube za vas ni neprijetna. ŠKORPIJON Ne dovolite, da bi malenko'sti omajale vaše notranje razpoloženje. Ni prav, da pozabljate na svojce, ki vas zelo cenijo. V ponedeljek bo nekomu lepo le, če se ga boste za praznik tudi vi spomnili. STRELEC Bolj vam koristi prilagodljivost danim možnostim kot čakanje na izpolnitev želja. Na potovanju previdnosti nikdar ni preveč. Bližnjih uspehov boste zelo veseli. KOZOROG V srčnih zadevah manjši zaplet-ljaj. Na delovnem mestu vas nekaj vznemirja. S pomočjo vplivne osebe dosežete svojo pravico. VODNAR Iz preteklosti vam koristijo le dragocene izkušnje, ne pa tudi slabi spomini. V soboto boste dobili dragoceno vest. Vaša iznajdljivost bo še dolgo vaše bogastvo. RIBI V ljubezni imate izredno srečo; nekdo vam vse verjame. Prihodnji teden se bo tudi nad vami nebo zvedrilo. S potovanja se boste zadovoljni vrnili. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od nedelje, 1. novembra, do nedelje, 8. novembra 1964. NAPOVED. Bo spremenljivo oblačno, v popoldanskih urah bo zamegljeno in mrzlo. Okrog 4. novembra bo deževalo v nižinah, snežilo pa bo v legah nad 500 metrov višine. Mlaj bo v sredo, 4. novembra ob 8. uri in 17 minut. Alojz Cestnik SEDEM TISOČ LOBANJ Debec se je začel ukvarjati z vprašanjem okroglenja glave v zadnjih tisočletjih. Na voljo je imel sedem tisoč človeških lobanj: okoli tisoč iz mlajše kamene dobe, dva tisoč iz železne, štiri tisoč srednjeveških. Razporedil jih je tudi glede na najdišča. Ko jih je primerjal, je bilo moč ugotoviti dva procesa: okrogljenje ali brahikefalizacija in tanšanje lica in m kosti lobanje. Človekova lobanja 1e postala okroglejša, manj masivna in lepša. Drugi proces imenujejo znanstveniki gracilizacijs, od besede gracija, ki je ni potrebno razlagati. V zadnjih nekaj tisočletjih so ti procesi zelo napredovali, tako da so še do nedavnega učenjaki sodili (nekateri sodijo tako še sedaj), da ne gre za spremembe lobanje, ampak za prihod ljudi z drugačnimi lobanjami iz drugih življenskih prostorov. V raznih geografskih, prostorih teče proces z različno hitrostjo, včasih tudi za tisočletje — dve zastane Pred tri tisoč leti je bila lobanja našega prednika (povprečnega) tako masivna kakršna ie zdaj prava redkost Stanjšale so se tudi kosti skeleta.