S ped. in abb. post. II. gruppo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 20.- VIDEM, 16.-30. NOVEMBRA 1952. Leto III. — Štev. 53 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 400.— lir, 6 mesečna 200.— lir. Jaz nisem ne v uradu, ne v šoli, čeprav tu od vekov živim, ko tujka beračim okoli, le v cerkvi zavetje dobim. Peter Podreka Kazen za zločince že sedem let, to je točno odkar se je povrnila italijanska uprava v Beneško Slovenijo^ moramo pri nas prenašati trikoloristične tolpe, ki imajo v naših krajih tako žalosten sloves zaradi cele vrste nasilij in zločinov, ki so jih zagrešili in kakršnih ne pomnimo v zgodovini našega ljudstva. Take teroristične tolpe so bile organizirane takoj po osvoboditvi izpod nacijašističnega 1 jarv ma leta 1945 z edinim ciljem, da bi uničile pridobitve našega ljudstva, ki si jih je priborilo za časa narodno-osvobodilne borbe s pomočjo svojih jugoslovanskih bratov. Kdo je ustanovil te zločinske tolpe in kateri so bili njihovi glavni poborniki? Našemu ljudstvu in tudi italijanskim antifašistom, ki so skupaj z nami protestirali proti vladi, katera je dopuščala obstoj do zob oboroženih tolovajev, kateri so terorizirali vse prebivalstvo, ter bili pripravljeni še v samem začetku udušiti vsak glas, ki bi se dvignil v obrambo ali zahtevo naših pravic, našemu ljudstvu torej, so ti ljudje znani. Lahko bi navedli cole vrsto dejanj in imen, nasilij in zločinskih podvigov, za kar bi né bile dovolj vse štiri strani našega lista. Vsekakor naj ve kulturni svet, predvsem pa skupščina Združenih narodov, da živi slovenska manjšina v Italiji še vedno pod težo nasilja, ker trikoloristične tolpe, ki so se" ustanovile v Beneški Sloveniji, še niso popolnoma izginile in ni bil podvzet še noben ukrepi proti njihovim pripadnikom in več ali manj zakritim poglavarjem, čeprav obstoja zakon, ki bi moral biti za vse enak in ki predvideva strogo kazen za oborožene tolpe in za tiste, ki imajo orožje. Ljudje, ki so dolga leta kot člani ali poglavarji trlkolorističnega tolovajstva strahovali naše ljudstvo, so še vedno nekaznovani. Krivci protizakonitih nasilij, požigalci hiš zavednih Slovencev, atentatorji in morilci zavednih članov slovenske narodne manjšine, hodijo še vedno svobodni okrog, ter imajo morda celo kakšno diplomo za zasluge, ker so zagrešili te zločine proti Slovencem. Kje je vendar pravicaI Nekaj časa sèm se take oborožene tolpe ne pojavljajo več odkrito in javno, kot v prejšnjih časih. Po nekaterih vaseh so orožniki ali finančni stražniki »zaplenili« orožje, pri tem pa niso poklicali tistih, pri katerih so orožje dobili, niti pred sodišče. Toda tako postopanje ni prav nič pomirilo našega ljudstva. Pogosti obiski po naših vaseh nekega »poglavarja«, ki je znan kot bivši pripadnik zloglasne teroristične organizacije SIM iz dobe fašizma fSIM je tista organizacija, ki je umorila italijanske antifašiste Rosselli in na čelu katere je bil zloglasni general Roatta, ki je bil najprej obsojen na dosmrtno ječo, potem pa so ga oprostili in izpustili na svobodo), nas pripeljejo do prepričanja, da je trikolorizem danes še bolj nevaren kot nekdaj. Medtem ko so se oboroženi tolovaji prej javno kazali, grozili javno po gostilnah, da bodo likvidirali tega ali onega Slovenca, delujejo danes v največji tajnosti. čim naši ljudje odkrijejo kakšno "skrivališče njihovega orožja, to orožje takoj izgineti Prav gotovo bo kmalu na enak način izginilo tudi orožje, ki je skrito v nekem ptičjem lovišču, katero je bilo zgrajeno v pretekli pomladi. Videli boste, kako se bodo podvizali odnesti drugam orožje, če tega že niso storili. Upamo, da to odkritje ne bo imelo škodljivih posledic tudi za nas. Nekateri ljudje, ki so bili nekoč člani zloglasne SIM, SS-ovcev, ali črnih tolp in nazadnje trikoloristov, so zmožni vsega. Primer zločinskega uboja zavednega pripadnika slovenske narodne manjšine v Beneški Sloveniji, Andreja Juše, je dovolj jasen in prepričani smo, da so tisti zločinci že večkrat proučevali potrebo, da bi ponovili te vrste zločinska delanja tudi nasproti kakšnemu drugemu zastopniku naše narodne manjšine prav zato, ker so dobili vzpodbudo iz Tuševega primera. Ti zločinci so namreč še vedno nekaznovani in oblasti so se kaj malo pobrjgale, da bi odkrile njegove ubijalce. Naše ljudstvo tega ni pozabilo, in to bi morala vedeti tudi naša vlada, predvsem pa g. De Gasperi, ki je pred nedavnim prišel v Gorico, kjer je dopovedoval, da ...»se mora slovenska narodna manjšina v Italiji zahvaliti Bogu, da živi tostran meje.« V Beneški Sloveniji je za nekatere teh tolovajev postala že navada, da ljudi javno straši češ: npffki se, da ne boš storil takega konca, kakršnega je storil Juša.« Andreja Jušo so ubili pri belem dnevu, v neposredni bližini njegove hiše. Njegovega ubijalca so videli s prostim očesom nekateri vaščani iz Krasa, ki so stali na vratih svoje hiše, kamor so jih priklicali streli ubijalca, s katerimi je vbil Jušo in klici na pomoč tega slednjega. t M11 ! 11111 III III IIIIIIMII111 II II Mili Illuni | m 11 Preiskave cblasti, ki bi morale odkriti zločinca, če je sploh bila kakšna preiskava, nam dajo misliti o marsičem, saj tri leta po tistem groznem zločinu ni bilo izdano še nobeno uradno poročilo, ki r.aj bi pomirilo naše ljudstvo. Kako je torej končala vsa ta zadeva, ki nedvomno meče senco terorja na naše delovno tv. mirno prebivalstvo, ki je pričakovalo in še vedno pričakuje, da bo prišlo do pojasnitve teko strešnega zločina? Zahtevamo še enkiat, da oblasti povedo, kako je s to zadevo. Zahtevamo preiskavo o vseh zločinih, ki šo jih povzročile trikoloristične tolpe na škodo beneških Slovencev in zahtevamo tudi, da se trikoloriste končno razoroži, ter da pridejo njihovi člani in poglavarji pred sodišče. Nikakor ni dopustno, da bi še r.aprej ostali nekaznovani tisti, ki so zagrešili zločine, za kakršne zakon predvideva strogo kazen. Mi imamo zaupanje v našo sodno o-llast, pri kateri je brez dvoma še pravičnih sodnikov, ter zahtevamo njeno direktno intervencijo v cilju, da se napravi konec tako tragičnemu položaju, v kakršnem se nahaja Beneška Slovenija in ki meče temno senco na italijansko demokracijo, tako znotraj, kakor tudi zunaj naših državnih meja. To zahtevamo v imenu 60 tisoč Slovencev, ki so lealni italijanski državljani in imajo pravico do svojih narodnostnih svoboščin. I llllll II I11I I11111111 m i III l.l.l I I111111111111111I I l l.l i POKOPALIŠČE SLOVENSKIH MUČENIKOV V GONARSU Krivica še po smrti \m i V govoru, ki ga je imel De Gasperi v Gorici dne 4. novembra, ob štiriintride-setletnici italijanske zmage nad Avstro-Ogrsko, je izrekel besede, ki jih beneški Slovenci nismo pričakovali od predstav? nika italijanske vlade. Take besede govore samo neodgovorni ljudje. V Gorici je namreč De Gasperi rekel Slovencem, da so lahko srečni in da morajo biti zadovoljni, ker so ostali pod Italijo. Dejal je, da imajo vse manjšinske pravice, medtem ko jih Italijani onstran meje in v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja nimajo. Morda De Gasperi misli, da smo Slovenci, ki živimo že 86 let pod italijansko suverenostjo, kjer ne uživamo niti človečanskih niti narodnostnih pravic, že navajeni brez njih živeti in da jih zato tudi ne bomo zahtevali. Toda mi bomo zahtevali te naše pravice, dokler nam jih ne bodo dali. Na De Gasperijev govor moramo beneški Slovenci povedati, kakšnih pravic smo deležni pod Italijo in kakšnih so deležni prebivalci italijanske narodnosti onstran meje. V Beneški Sloveniji živi približno 60 tisoč Slovencev, a nimajo niti ene slovenske osnovne šole. Velika želja po slovenskem pouku sili starše, da pošiljajo svoje otroke v goriške slovenske šole. Italijanske oblasti pa hočejo na vse načine prepričati starše, da bi ne pošiljali tja svojih otrok. Tarčentski sodnik je pred dvema letoma poklical celo na sodnijo v Tarčent tiste starše, ki so imeli otroke v slovenskih šolah v Gorici. Grozil jim je, in jih hotel prisiliti, da bi poklicali svoje otroke zopet domov. Beneški Slovenci nimamo niti ene slovenske kulturne ustanove, prepovedano nam je govoriti v našem materinem jeziku na sodniji in v drugih javnih uradih. Naši mladini prepovedujejo celo prepevati slovenske pesmi, zatirajo naše narodne običaje, zapirajo in preganjajo zavedne Slovence in jim ovirajo vsak gospodarski in socialni razvoj. Takih pravic smo deležni Slovenci pod Italijo in zato naj bi bili zadovoljni in hvaležni Italiji in De Gasperiju, ki nam jih dajeta! Ali ravnajo na tak način z Italijani onstran meje? Ne, Italijani so tam ena? kopravni z vsemi jugoslovanskimi narodi. Imajo svoje osnovne in srednje šole, svoje kulturne ustanove in celo svoje narodno gledališče. Imajo tudi svoje čar sopise in nihče jim jih ne prepoveduje čitati kot so dogaja pri nas z Matajurjem, Primorskim dnevnikom, Sočo, Demokracijo in Katoliškim glasom. Italijanom v Jugoslaviji prav gotovo ni za-branjeno moliti v italijanskem jeziku, kot je zabranjeno našim ljudem moliti v slovenskem. Onstran meje in v coni B Tržaškega ozemlja imajo Italijani celo svoje radijske oddaje, čeprav njihovo število ne doseza števila Slovencev v Italiji. Tam oblasti ne ovirajo gospodarskega razvoja italijanskega dela prebivalstva. Tam ni oboroženih banditov, ki pretepajo in preganjajo zavedne Italijane, kot pretepajo in preganjajo triko-loristični banditi zavedne 'Slovenca v Beneški Sloveniji. Beneški Slovenci pravijo, da De Ga-speri obtožuje druge za tisto, česar je sam kriv. De Gasperi svetuje svojemu sosedu, naj pomete smeti svoje hiše, čeprav je v njej vse čisto. De Gasperi pa ima v svoji hiši smeti do kolen, pa jih ne vidi ali jih noče videti. Italijanska vlada in De Gasperi obtožujeta jugoslovansko vlado, čeprav je ta najbolje rešila narodno vprašanje tako v Jugoslaviji kot v coni B Tržaškega ozemlja, Trupla 415 Slovencev, ki so bili žrtve nosilcev tako imenovane »dvatisočletne kulture« ter so podlegli v zadnji vojni v koncentracijskem taborišču v Gonarsu pomanjkanju, so po desetih letih končno vendar dobili dostojno grobišče. Po nalogu Komisije za počastitev padlih v vojni pri obrambnem ministrstvu, so prenesli njihova trupla od tam, kjer so jih pokopali med vojno in jih zbrali v 40 skupnih grobovih na posebnem odseku gonarskega vaškega pokopališča. Dne 3. novembra t. 1. je bil v prisotnosti krajevnih oblasti tisti del pokopališča posvečen in vojaški kaplan prezidi-ja iz Palmanove, poročnik don Virgolini, je bral mašo zadušnico. Okrog grobov se je zbrala precejšnja množica domačinov in sorodnikov nekaterih žrtev, ki so prisostvovali svečanosti. Tudi vojaško poveljstvo iz Palmanove je poslalo kot sioje zastopstvo nekaj častnikov in vojakov. Med mašo je pevski zbor »Tita Marzuttini« iz Gonarsa zapel nekatere odlomke Perosi-jevega Requiema. Naslednji aan je prišla na pokopališče tudi delegacija beneških Slovencev, ki je položila na grob padlih rojakov cvetje povezano s trakom, na katerem je bil i ii'iiiiiii'iri.ii mi iiiiii i rti niii iiiiiiM miiim i im mm i i i medtem ko obstoje v Italiji nacionalno zatiranje. Beneški Slovenci so poznali do sedaj De Gasperija kot predsednika vlade in predsednika italijanske krščanske demokracije. Sedaj pa ga poznajo tudi kot človeka, ki ne govori vedno resnice, kajti besede, ki jih je govoril v Gorici o Slovencih v Italiji, so bile debela laž. Izidor Predan. napis »Beneški Slovenci svojim bratom mučenikom«. Isti dan so prišii tudi zastopniki Demokratične fronte Slovencev v Italiji in zastopniki SDZ, ki so prav tako položili cvetje na grob naših žrtev. Naj omenimo, da so imena žrtev na pločevinastih ploščicah, ki so pritrjene na križe, napisana samo v italijanskem jeziku, kar je napravilo skrajno slab vtis pri tistih Slovencih, ki so se tukaj zbrali, zlasti pa pri sorodnikih tukaj pokopanih žrtev. Svečanost, pri kateri naj bi uradno prisostvovali indi preo'stavniki jugoslovanskih oblasti bo, kolikor smo mogli izvedeti od nekaterih domačinov v Gonarsu, v najkrajšem času. Upamo, da bo do takrat italijanska vlada in v njenem imenu Komisija za počastitev padlih v vojni, nadomestila napise z italijanskimi imeni z drugimi, ki bodo nosili nepokvarjeno slovensko ime pokojnikov. Ce je že fašizem katerega žrtev so bili ti naši bratje hotel spremeniti njihova slovenska imena in jim dati italijansko obliko ni rečeno, da morajo tako postopati tudi današnje italijanske oblasti. Imena žrtev naj bodo torej napisana v njihovem jeziku, prav tako tudi kraj, kjer so bili rojeni. Dovolili smo si to opazko tudi zato, ker nek sorodnik take padle žrtve ni mogel najti groba svojega dragega, ker ni vedel, da Giovanni pomeni Ivan. Tudi ne smemo pozabiti, da imajo tisti italijanski vojaki, ki so padli po tujih državah in so tam tudi pokopani, pisana svoja imena čin in kraj rojstva na svojih grobovih v italijanskem jeziku. To. je stvar, ki jo mora upoštevati tudi Komisija za počastitev padlih v vojni. >lill|lllllMIMI|l|IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIil ll|l|l|llllllllllllllllllllli:Mll!M!liMllillll|i|l! l!M,l.liMilllll'l limili IMIH1III1111111 11111 11 l 11 111 1111111III e PRI NAS IN PO SVET V ii!!!Ui ITALIJA BO PLAČALA BELGIJI VOJNO ODŠKODNINO. Med italijansko in belgijsko vlado je bil sklenjen sporazum glede dokončnega plačila vojne odškodnine, ki jo je Italija dolžna v smislu mirovne pogodbe. Belgija je pristala na znižanje odškodnine. Nekaj odškodnine je Itlaija že plačala. Za dokončno poravnavo bo Italija plačala še 190 milijonov lir, medtem ko bo Belgija preklicala zaplembo italijanskega premoženja v belgijskih kolonijah v skupni vrednosti 4 milijarde lir. Belgija bo vrnila 250 italijanskih železniških vozov, ki jih je zadržala kot jamstvo. TRYGVE LIE ODSTOPIL. Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Trygve Lie je podal ostavko na svojo visoko funkcijo. Utemeljil je svoj odstop s prepričanjem, da bi til boljši od vseh velesil enoglasno izvoljeni generalni se-kjetar kajti proti njemu je pri zadnji izvolitvi glasovala SZ. Iilililililililii:ii|.|il!lililil.lili|ililiin liflil |.|'l.l,l.lilil:li|i|ililil:l'illlililll4ilil:iilllilllllllililimilililllilllilililiiilil!lilililililllilililllilililililililililllllililil!lilililililililili Besedam naj sledijo dejanja »Sodelovati skupaj z Združenimi narodi, to je naloga demokratične Italije, katera stalno uravnava svojo politiko po principih OZN, čeprav jo krivičen, neupravičen in sramoten sovjetski veto drži še vedno na pragu Združenih narodov.« Te besede je pretekli teden izgovoril predsednik vlade De Gasperi v rimskem parlamentu. S svoje strani povemo gospodu ministrskemu predsedniku, da se njegova vlada niti najmanj ne rama po principih OZN. Sramotno postopanje s slo- vensko narodno manjšino v Italiji, predvsem z beneškimi Slovenci je neovrgljiv dokaz, da hodi rimska vlada po stopinjah fašizma. Naše ljudstvo je brez najosnovnejših pravic in njegovi zastopniki so preganjani. Preden se proglaša za po-bornika principov OZN, bi moral g. De Gasperi predvsem poskrbeti, da bi se prenehalo z raznarodovalno politiko v našo škodo in da nam končno dajo vse tiste pravice in vse tiste demokratične svoboščine, ki so predvidene v statutu OZN in Id jih v naši deželi ne poznamo. ITALIJANSKO SODSTVO IN STO. Pravni odsek anglo-ameriške vojaške u-prave v Trstu je odločil, da italijanski sodniki ne merejo zbirati pričevanj in prič v Trstu, ker je to zanje tuje ozemlje. To so sporočili državnemu tožilcu v Milan, ker je hotel priti v Trst zbirat priče v zvezi s procesom proti italijanskim obtožencem. EISENHOWER NOVI PREDSEDNIK ZDA. Dne 4. novembra t. 1. so se vršile v ZDA predsedniške volitve, kjer je zmagal republikanski kanejidat general Dwight Eisenhower, ki je dobil 32.927.505 glasov proti kandidatu demokratske stranke Stevensonu, ki je dosegel le 26.484.529 glasov. V ameriški javnosti jo Eisenhower silne priljubljen in ga na splošno imenujejo vsi z njegovim domačim imenom »IKE«. Ta splošna priljubljenost mu je tudi pripomogla do velikega volilnega u-speha VOLILNI SPORAZUM DOSEŽEN. V Rimu so tajniki demokrščanske stranke, socialdemokratov, republikancev in liberalcev podpisali volilni sporazum za sprejem novega volilnega zakona, ki ga je vlada predložila parlamentu za odobritev. Novi volilni zakon naj bi torej predvideval 380 poslanskih sedežev za stranko ali skupino povezanih strank, ki bodo dosegle 51 odstotkov prejetih glasov. VOLITVE V GORICI. Dne 14. decem, tra se bodo vršile upravne volitve v 14 občinah goriške pokrajine, med katerimi ja tudi mesto Gorica. NOBELOVI NAGRAJENCI. Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost je dobil francoski književnik Francois Mauijiac. IZ NAŠIH VASI REZIJA RAVENCA — Dne 18. tega meseca se bo vršila seja občinskega sveta, kjer bodo obravnavali razna pereča vprašanja med katerimi bodo na dnevnem reda med drugim sledeča: pogodba z ustanovo ONAIR za vzdrževanje otroškega vrtca v Belem potoku, prošnja za državno pomoč za gradnjo osnovne šole v Ra-venci, za elektrifikacijo vasi Liščeča, imenovanje članov davčne prizivne komisije, ureditev staleža občinskega zdravnika, dodelitev prostorov ustanovi O.N.M.I. (Opera Nazionale Maternità ed Infanzia) za otroško in materinsko posvetovalnico (consultorio materno) ter ostavka svetovalca Maria Madotta. BELI POTOK — Ko so se pričele letošnje počitnice smo povedali otrokom veselo novico, da bodo popravili šolsko poslopje in da bo delo dovršeno že do jeseni. Tako bi tudi moralo biti, če bi se podjetje, ki je prevzelo delo, količkaj podvizalo, saj počitnice so bile dolge. Minul je že poldrugi mesec kar se je pričel šolski pouk, a v naši vasi so otroci še vedno brez šole, ker dela niso še končana. Mislimo, da bi bil skrajni čas, da se ta zadeva uredi, če podjetje samo ne more dokončati dela, pa naj ga preda komu drugemu, da bo do konca izvedel začeto delo. OSOJANE — Za leta 1950 je naša občinska uprava zaprosila oblasti za državni prispevek, ki ga poseben zakon določuje, za gradnjo posebnih kanalov za odtok gnojnice in drugih umazanij. Načrt za izvedbo teh kanalov je izdelal inženir Sista in celotni stroški bi znašali približno 6 milijonov lir. Dve leti je minulo od tistega časa, a do danes nismo dobili še nikakega odgovora. Ker je to dela nujno potrebno, upamo, da bo mi-rististvc za javna dela uvidelo našo veliko potrebo in nam bo dodelilo Cim preje potrebno vsoto za izvršitev omenjenega javnega dela. GORJANI Zadnje dni otuberja so naši judje pre-ložli kandidatne liste za votacjoni, ki no če biti dne 30. telega mjesca. Tu našim kumune so ble narete dvje kandidatne liste; ta parva na nosi Šternu od demokracije kristijane an njene kandidati so tezjele: Madotto Giuseppe, Ma-nis Giovanni, Manganelli Gino, Isola Sebastiana, Ermacora Eliseo, Anzilutti GORJANI (Montenars) Antonio, Cricchiutti Luigi, Ermacora Antonio, Crapiz Arturo, Cruder Giovanni, Fratte Domenico an Fratte Pietro. Lišta od indipendente na ma za kandidate tele: Isola Alfonso, Ermacora Giovanni, Lucardi Renzo, Flacereani Renato, Dusefonte Giacomo, Lucardi Carlo, Morandini Giovanni, Toniutti Ettore, Bardus Ermes an Giorgini Giovanni. U obeh lištah to nje majednega kandidata, ki o raprežentej Slovenje od vasi Breg an zatuo ne tale rječ zlo uštiča-la te naše judi, zak’ so mjeli cjelo špe-lančo, ki organizatorji kandidatnih lišt no ne boju jih von spustili. Za tuo so Erežani sklenili, ki no ne boju votali za majedno lišto an s tjem no če pokazati še njih volontat za se odcepiti od gorjanskega kumuna, ki o nejče na majedno modo priznati, ki ta vas na geografsko an ekonomsko spada pod Tersko dolino an zatuo na bi mourla biti priključena bardskemu kumunu. Se no drugo rječ ve muoremo povie-dati: tu obeh lišt to nje dne raprežen-tance proporcjonal Slovenje od Flipa- na, če ve spustimó von dnegà, ki on več darži za Lahe koj za Flipanjene an zatuo še Flipanjeni no če se zadaržati par votacjonah. SV. LENART SLOVENCEV Usi ljudje godamjajo an protestirajo pruot naši kamunski miništracjoni, zak’ se ne briga za postrojit cjesto. Cjesta ima take velike jame, kot če bi bombe padle vanjo. Usi tist ljudje, ki imajo kamjone ali vozove plačujejo visoke dauke kamunu an govemu med tjem, ki teli neč ne skarbe za uzdaržat cjeste u dobrim stanu. Tuole kaže, de oblasti so dobre samo za tjerjat denar od ras, kar pa ga je trjeba von dat, ga tarduo darže. HOSTNF — Osmega novemberja smo mjel u naši vasi noviče. Oženu se je naš vaščan Florjančič Bepič, ki je po-ročiu štulin Lidijo iz Gorenjega Tarbi-jà. Mlademu an zavednemu paru želimo puno sreče an vesejà. TAJPANA ViSKORŠA — Sedem ljet te pasalo odkar so se naši možje začeli mješati za mjeti od governa soude za napejati tu te Dolenji konac vodo, kjer no muore j o judje še donàs piti to, ki ne pred ijeti parnesla tu našo vas tifo. Nekateri naših domačih može so šli fin tu Rim an zaprosili Inteiesament nekaterih depu-tadou, med katerimi tudi onorevolja Srhiratti-ja an Ceccherini-ja. Sedem ljet so obečuvali, ki dan podne no če začeti s tjem djelom, itako, ki naši judje no njeso več mjeli majedne šperan-če. Tin Skalar, kateri e se najbuj oku-pou za tole djelo e nam povjedou pred enim mjescom, ki to če priti kej ; an rjes, pretekli tjedan so od Rima informali r.aš kamun, ki za viškorško vodo e governo dau 12 milijone lir. Ne vjemó anjelé, če te soudi no boju dani šobit, vjemó pa, ki governo e je dodeliu. Anjelé na muore ta nova miništracjon od kumuna se mješati, zak’ ljepo to bi tje-lo, ki to začni to djelo pred zimo an, ki ve imejmo na pomlad pitno vodo tu tim Dolenjem koncu, takoviš uon med zimo to če še več naših djeloucou imjeti djelo. KARNAHTA — Dne 8. tega mjesca ne umarla naša vaščanka Mabila Kajze-la, ženš Tina Kajzela. Ranca Mabila ne umarla na naglo od paralize, žalostna novica ne pretresla use naše vasi, ker Zenà ne ba še mlada, ne mjela 39 ljet an ne ba poznana pousode. Na zapušča moža an pet otruok. Fameji an posebno možu Tinu ve izrekamo našo žalost za tako veliko izgubo. PROSNID — Naši ljudi so večkrat zar prosili, ki no oblasti skarbita za narditi buj široko cjesto, ki naj bi vezala našo vas s »Ponte Vittorio« za morjet bit povezani takuo s Platiščani an z Tajpa-no a na žalost ta želja ne bo uresničena, zak’ oblast je odguorila, ki tisto cjesto se ne muore nardit zavoj tegà, ki je preveč blizu kunfina. SREDNJE Se ne brigamo za politiko, na zavoj tega, ki ne maramo ampak zavoj tega, ki kot je usjem znano par nas njemamo svobode. Svoboda je pač, ampak samo za tiste, ki uekajo na vos glas, da so »italianissimi«. Duo par nas poreče, de je Slovenj, ga tisti štiri, ki po našim ka-mune gospodarijo, kličejo an tožijo, češ de je »titino«, »komunist«, »traditore dalla patria« an takuo podobnih besjed. Neč ne vaja za tiste bit katoličan, pošten italijanski citadin, čerauno smo sinovi slovenske matere, čerauno se guori po naših hišah slovenski jezik. Ne bi nič j al, če taki, ki nas daržijo pod svojo pest, bi se predstavil oblastem u imenu samih sebe, ampak nas boli, zak pravijo, de se predstavijo u imenu liseh nas, takuo, de pred italijansko o-blast se zdi, de usi ljudje naših krajou jo takuo mislijo kot oni. Tega ne moremo prenašat an zatuo čemo, de oblasti se u glavo ložijc, de takim mi niti ne dovolimo, de se u našim imenu njim predstavijo. Naši predstavniki so tisti, ki zarjes branijo naše interese an ki njeso svojega maternega jezika prodal, tisti, ki so žartvoval za našo zemljo an ki so se boril za njeno svobodo. Zastonj blejejo razni »paeseuci« gor po naših vaseh an ram silijo njih list. Edini naš list je »Matajur«, zak je ta, samo ta, ki ima korajžo nas branit, ki je glas naše zemlje pišen u jeziku, ki nas ga je mati naučila. Sa prau zatuo nam ga branijo nekateri predstavniki, zak vjedo, de naši ljudi ga prebirajo an uzdaržujejo. Tuole naj se zapomnijo tisti, ki bi tjel zadušit slovenstvo naše zemlje. BRDO SEDLIŠKA VODA — Smo zvjedali, ki governo e dodeliu, za napejati tu Sedli-šča vodo našmu kumunu, 7 miljone an pou lir. Novica ne zlo kontente nardila naše judi ki no čakajo že 50 ljet vodo. Findo anje so muorli Sedliščenji se sar-vijati vode, ki ne tekla po potoku blizu vasi, NAŠE CJESTE — Cjeste našega kumuna so u zadnjim timpu no mar buj dobre, zak’ naš kumun e se decidou spendati kako palanko za je daržati tu reguli. Ma provincjalna cjesta, ki na vodi od Cente po naši dolini, na je simpri tu tjeh koadicjonah an to nje vidati, ki no videmski poglavarji se zanjo zav-zometa. Po njej so velike jame, ki za tega, ki o muore voziti u naše kraje o muore simpri se bati, ki o mu ne odleti kako kolo. Provincija na bi muorla gledati no mar več an se tu lavo lošti, ki te cjeste to ne more itako pustiti. TER — Preteklo nedejo smo mjeli tu naši vasi segro na kateri te paršlo dosti judi. Par nas marnò segro duakrat na ljeto: na pomlad na sv. Jožef an tu jesen na parvo nedejo novemberja, ki na bi tj eia biti segra, ki na kaže začetek zime. BRDO — Tilijo Negro, guaruijan našega kumuna an njegova ženš sta bla te dni zlo kontenta, zak’ se jim je rodiu Usi vjedo kulku škode djčlajo vode A-bcrna, Kozica an Arbeč našim njivam kadar pride močno deževje an tiste vode prestopijo brjegove. Dostikrat se godi, kadar močno pada dež, de zgubijo naši kmetje ves pardjelek, zak’ ga voda odnese. Potrjebno bi bluo, de bi se ob kraju teh vod naredu obrežni nasip, ki bi za-darževou vodo kadar naraste. Nekatjeri možje iz našega kamuna so tisto nujno potrjeno razložili večkrat kamunu an »Magistratu delle Acque«, de bi takuo stcrli odprjet oči oblastem, ki nas gover-najo. An rjes pred dvjemi ljeti so mje’.e provincialne oblasti rejo za preštudjerat tist problem an de bi se potlè zaprosilo ministerstvu za djelo za dobit pctrjebne soude, za nardit tisto djelo, ki bi zna-šu več mili.ionou lir. Na tisto sejo so blii kiičeni tud šindiki kamunou, kjer vode prestopajo bregove, med katjerirni je biu kličen tud naš šindik. Provincialne oblasti so tjele čut tud od naših predstauni-kou, kakuo an kje naj bi se začelo tisto djelo. A takuo kct smo zvjedli, se zdi, de niso šli na tisto sejo naši šindiki an de piau zavoj tega, ki so oni manjkali nje paršlo še do rešitve tistega problema. Ce je use tuo rjes, je rječ zlo težka. Naši šindiki ari u parvi varsti naš sindik, naj nam povjedo, ali so nardil kej za dobit od governa potrjebni financiament za rešit našo zemljo, ki jo odnaša voda, ali ne, zak u drugem primjeru bi bluo potrjebno, de bi se o tjem guorilo na seji našega kamunskega konsejà, ki jo buoio imjel prihodnjič. U HIŠI ZA ONEMOGLE. Med ljudmi ki so u hiši za stare u Sv. Petru smo čul zadnje cajte, de so nekatjeri, ki se lamentajo, zak tistim, ki imajo kajšno penzjon, miništracjon jim pridržuje preveč velik del penzjona an se zavoj tegà ne morejo kupit drugih potrjebnih reči, kadar grejo von na sprehod. ljep sinič, ki sa mu ložli za ime Dante. Malemu Danteju ve auguramo, ki on rasti zdrou an kor.tent. GRMEK GORENJI GRMEK — U naši vasi sta praznovala svojo 50 letnico poroke 81 ljetni Rutar Jožef an 70 ljetna Petrušin Marijana. Našim starim zakoncam želimo še pcuno ljet veselega skupnega življenja. PODBONESEC Dvje ljeti je že pasalo odkar smo začeli pisat, de je potrjeba Marsinu dat cjesto. Gor po našim žornale se nismo i.ikol naveličal razluošt kuo je huduo našim ljudem, ki muorajo ute na hrbtu nesti. An rjes, naše pisanje, našo razkrinkanje pred ljudstvom an pred svetom kakuo muoraio živjet naši ljudje, je vajalo. Marsinčenam je governo dodeliu za zgradit cjesto 45 milijonou lir. Tuo je rjes, de tistim u hiš za te stare ne manjka jesti, zak so zadost dobro o-skarbovani, a kakšna lira jim je useglih potrjebna, saj se nekatjeri starčki an invalidi želijo posedat par glažu vina usak tulk cajta s starimi znanci. Po nektjeri tud, ki bi a soudi od penzjona radi kupil dentjero, ali aparekjo za hodit ali druge take pctrjebne reči a do tega ne morejo prit, če muorajo pustit miništracjoni skoraj use. Na primer Juša Jožef, ki je več ljet u tisti hiš an ki mu manjkajo noge j«- še nimar brez vozička za se VC2lt. KLENJE’. Dne parvega tega mjesca so bli razvesejeni u hiši Korediča Vidžaca zak se jim je rodiu ljep puobič an bli so tud močno žalostni, sak jim je pru tisti dan umrla njih teta Katina, ki je z njimi živjela. GORENJI BARNAS. Nje dugo od tuod, de smo zvjedli, de tud u naši vasi se bo nardiu otroški vartec ONAiR-ja. Za tisto hišo nardit bo skarbiu governo an pravijo, de bo koštau tisti otroški vartec ckuol 20 milijonou lir. PETEJAH — Zadnje dneve so ljudje po naši an po bližnih vaseh Bijača, Kras, Lipa an Tarčet zlo u skarbeh, zak njih hiše so zlo u nagobarnosti, ker mine, ki streljajo u kamnolomih čedadske cementarne, ki so pri nas, pouzročajo veliko škodo. Streli min mečejo kamenje deleč na okuoli an zadenejo večkrat str-jehe od hiš an ljudi, ki djelajo po puo-jah an hodijo po ejestah so večkrat po-toučeni od kamenja, ki jim po glavi pade. Tudi pritisk ajarja, ki ga te mine puozročajo predstavlja veliko nagobar-nost, zak’ je že več hiš storiò popokat zidove an neslo opeku od strjehe. Oblast na tuole nje še uzela nobedne-ga koraka an zatuo uprašamo, de naj intervenirajo, zak nagobarnost je, de tud ubije kajšnega človjeka. Kakuo je razveselila tale novica naše ljudi, kakuo naši ljudje so hvaležni »Ma-tajuru«, de se je za tist problem takuo tuku. Buoh mu var, Buoh dej zdravje tistim, ki ga pišejo, so po naši vasi nekatjeri uekal. Marsinčeni boju mjel cjesto tel krat. Deb ne bluo »Matajurja«, ejest bi se ne r.ardilo po naših vaseh, sa je usjem znano, de par nas so kej začel djelat odkar se je slovenski tisk za naše probleme začeu touč. Drugač ne bi bluo pru neč. Naši liudje vjedo, de usakikrat, ki spregovorijo naši možje kajšno besjedo za zaprosit pomuoč govemu porčeju: »abbiamo bisogno di c.uestc perché <• neces--sario battere la propaganda del »Matajur«, bisogna dare perché altrimenti tutti si attaccano a „Matajur”« an takuo na-pri. An rjes, našim poglavarjem skarbi močno naš list, brez katerega bi ne mogli pru neč mjet od governa. TORJAN ZA NAPELJAVO VODE — Pred kratkim so špoiočil iz Rima, de so našemu kamunu dodelil 30 milijone lir za napeljavo vode po naših vaseh. Djelo bi muorlo bit rareto med zimskim cajtu. SOVODNJE TRCMUN — Zadnji dan otuberja so pooložli našega vaščana 80 Ijetnega Pe-tričič Ailtona, ki je elan prej umaru na cjeste, kar se je vraču damù iz djela, zavej paralize. ♦ ♦ * Pred nedaunim je Vogrič Giulio, oštjer iz naše vasi, napelju u svojo hišo vodo, ki jo je uzeu od tistega vodovoda, ki so pred 33 ljeti par nas zgradil. Za tuole nardit je Vogrič prosiu dovoljenje ljudem, ki so tud podpisal, de so zadovoljni. Samo nekateri iz zgornjega kraja vasi njeso tjel podpisat, zak se bojijo, de jim bo voda manjkala. Zatuo, takuo kot par nas pravijo, tista zadeva bo muorla prit pred naš kamunski konsej, katje-remu so dal nalogo za rešit tist spor. ČEDAD Pretekli tjedan je biu u Čedadu običajni ljetni senjén an targ. Bankarele so ble dobró založene, a kupceu je bluo zlo malo. Po stari navadi pride na dan sv. Martina dosti kmetou in Slovenjščitie na čedadski targ, de se kupijo obljeke an drugih potrjebnih reči za zimo. Ljetos pa je kriza za naše kmete, zak’ pardjel-ki so bli slabi an njeso mjel soudou an zatuo čedadski targ je biu skoraj mrteu. Medtjem, ki je šlo use blaguo, slabo u prodajo, je bluo veliko popraševanje po kostanju an so ble zatuo cene buojše kot druge dneve. Druga ljeta je bluo Kostanja na dan sv. Martina tulku u prodaji, de ga njeso niti polovico targouci kupil, čeglih je biu po nizkim kupu, lje-tos pa je bluo veliko popraševanje po njim, a kostanja na targu ga je bluo komaj 10 do 15 kuintalou. AHTEN MALINA — Naši djelouci, ki so djela-li tu Franciji so se varnila pred kratkim. Povjedali so nam, ki to, ki so bli na d j eie te bo zlo mraz an ki njeso več mogli djelati an zavoj tegà so jih tud odposlali ta hiši. EOJDA PEDROŽA — Pred kratkim, žena našega vaščana Beligoja Fiorindo, je rodila adnega ljepega sina, ki so mu ložli ime Silvio. Želimo vse sreče celi družini. NEME CERNEJA — Prihodnjo nedeljo na če biti majša tu naši vasi za te judi, ki so pred 9. 'jeti pobili par nas nacifašisti. Ve rakomandamo, ki no pridita majši dosti judi za onorati naše martirje. ZA NAPELJAVO VODE — Governo e dodeliu naši vasi 3 milijone an pou za narditi nou akuedot, ker te stari o nam daje vodo, ki na nje pitna. Illlllllllllllllllllllll ■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIMMIIIIIi POŠTA TOMAŽIN Alojz — Predno zaupate o-sebi, ki se vam je predstavila, da bo poskrbela dobro delavno pogodbo za zaposlitev v Avstraliji, se informirajte dobro o njej, kajti v današnjih dneh se dogaja v Italiji, da nekateri špekulanti obljubljajo debre zaposlitve, v resnici so pa navadni goljufi, ki izkoriščajo brezposelnost naših ljudi. Za informacije se obrnite samo na Uificio provinciale del Lavoro v Vidmu - Via Liruti. I1M i n 1111111 il 111 li i Ulili iiii.i ili il lil iiiii!i:iii!iiiiiii!i!inii:i:i!i>iiiii!i!|i II 111 m tl mi 1111111111111111111111111111II r SV. PETER SLOVENOV Štev. 53 »Al AT A J U R« Stran 3 Posestni spor med Njivo in R Cerkvica „pri Lipi 44 <111 II II il lili 11 II ■ 111111 ■ 111 i VI 11 II 11 i MII! Il >111111! 111 III 1111 lili II II 11 MII I llllll I ■ I IMI Hilli 111! (Il 111 II lllllll III! 11 ] 11 tl lin 111 [I III II I III I ìli II I Dilli llllll! III Ulil til I III lili I II IIHIII1111 MII t! I Utili II Illuni I UHI I ! Iti IIIII li II 11II Vaščani iz Njive v Reziji so bili v starih časih obtoženi, da so neupravičeno kosili travo na Planinici, ki leži na njihovem ozemlju. Tožite!ji so bili oskrbnik iz Resiutte in drugi upravniki sose- 1) Občina Resiutta ima ne samo dovolj, ampak celo preveč pašnikov za svoje črede, ter daje del svojih planin v najem Furlanom, da lahko pasejo preko 200 ovac. asmmmm ' :J ^1: p lig?< I -v- $HÉpg£ii(p|M' mmmmte m m * \ v5' v.«;..: , . „ - j?, : NJIVA V REZIJI Ske te vasi, ki so sklenili vložiti tožbo »zaradi motnje posesti« proti vaščanom iz Njive. Tako piše uvodni dokument iz tistih časov, da je trajala dolgo časa tožba med soseskami iz Njive in iz Resiutte za posest planine Planinica. V tej stari listini piše med drugim: »V četrtek dne 30. julija 1609 v Re-siutti pred mirovnim sodnikom. Za občino Resiutta se je predstavil Jakob Compassi, oskrbnik iz Resiutte z drugimi člani svoje soseske ter javil kako so šli kosit oni iz Njive na njihovo planino Planinico. Oskrbnik in drugi iz njegove soseske so zasačili na dotičnem kraju ženo nekega Antona, ki je bila hei Naohio Zuana, z njenim sinom, pod ravnico Cisti plaz. kjer sta kosila travo. Od ženske, ki so jo zasačili na tistem kraju, so zahtevali, naj jim izroči kakšno stvar v zastavo, ona pa je odgovorila: »iz ljubezni do Boga vas prosim, pustite me, ker nimam ničesar kar bi lahko dala v zastavo; imam samo tole revno obleko, pod njo pa srajco iz »me-želane«. Nikar me ne prisilite, da naj se slečem.« Takoimenovani gospodarji Planinice so potem zahtevali koso od sina in ta jim je izročil svojo obleko, kar tero si je slekel, hlače in oselnik z oslo. Kadar so ju vprašali, kdo so bili drugi, ki so na tistem kraju kosili travo, sta ženska in sin odgovorila: »samo dva sinova Kristana Kopeta sta kosila travo na tem kraju.« Možje iz Resiutte so tako zahtevali plačilo škode zaradi »motnje posesti«, stroške in obresti. Spor so potem dne 1. avgusta predložili visokemu gospodu Gasparu Fantono, opatu opatije v Možnicah, pod katero je spadala tudi Rezija in 12. maja 1612 je bil isti spor še vedno nerešen pred visokim vikarjem v Vidmu. Na tej zadnji razpravi so se vaščani iz Njive odločno potegovali za posest omenjene planine, ki se nahaja v upravni občini Rezija in v katastralni občini Njiva, ter navedli naslednje točke v oporo svoje stvari: kadar so šli skozi Njivo na Planinico vedno žalili Njivčane z žaljivkami in da Njivčani za planine, ki jih posedujejo, plačujejo opatiji v Možnicah najmanj 200 lir sira I na leto. 10) Po ustnem Izročilu so se oni iz Resiutte v preteklosti, ko je bila vojna, zatekli na hrib Planinico, da bi se tam rešili s svojimi čredami in od takrat si lastijo tudi posest planine. Pravtako, da obstoja ustno izročilo, da so bili vaščani iz Njive zatirani po onih iz Resiutte, ki so znani kot nasilni in predrzneži. Kdor je kdaj hodil po lepi Nadiški dolini, se gotovo spominja stare cerkvice v Lipi, ki se nenadoma prikaže med hišami vasi, ki nosi to ime in je oddaljena 3 km od Sv. Petra Slovenov. Lipa je majhna vas, ki nosi tako ime v spomin na to značilno drevo, v katerega senci so se zbirale v bližnjem Landarju in Mjersi znamenite banke (sveti starih ljudi iz vseh vasi Beneške Slovenije v časih, ko so imeli še svojo upravno avtonomijo ped Beneško republiko). Cerkvica v Lipi spada med najstarej-še cerkve naše dežele. Zgrajena je bila v prvi polovici XVI. stoletja; zaradi nje- iii.ii im umi i iii;iiiiiiiiiiiii!mi;|ii iiiiitiiiiiiniiiniu i n n n | m M mm mm 11 m 11111 ii i m u n 11 i,i 1111111 i i m i hiii i GENIJ O UMETNOSTI IN ZNANOSTI IM OTMCO (1452 - 1952) 2) Prebivalstvo iz Njive ima precejšnjo število ovc in koz, ki so potrebne za prehranjevanje njihovih družin in ker prebivajo v gorski in nerodovitni pokrajini nimajo dovolj planinskih pašnikov, da bi prehranili svoje živali. Prisiljeni so celo, da vzamejo zemljo v najem cd onih iz Cente. 3) Vas Resiutta je oddaljena od hriba Planinica šest milj, medtem ko je Njiva oddaljena od te planine komaj poldrugo miljo in so staje, kjer držijo vaščani svojo živino, oddaljene od planine Planinica manj kot pol milje. 4) Ozemlje Resiutte začenja pri Možnicah na kraju, ki se imenuje Stivana, oddaljenem eno miljo od ravninskega polja Resiutte in se širi v širokem polurnem v soteski Rezije, tako da zajame tudi ozemlje, ki pripada vasem Bilo in Njiva. 5) Hribi in pašniki, preko katerih je treba iti, da se pride na Planinico so vsi na ozemlju, ki pripada vasem Bilo in Njiva. 6) Planina Planinica v resnici pripada soseski in prebivalcem Njive, ker če se tam dogajajo tatvine, pretepi ali krvava dejanja, so dolžni oni iz Njive to javiti sodnemu uradu v Možnicah. 7) Kraj Stolac, katerega bi hoteli imeti oni iz Resiutte vključenega k planini Planinica, leži na drugi strani potoka Breme proti vzhodu od planine Kranjca in zato spada tisti kraj k področju te planine. 8) Križi (znaki ki označujejo mejo) napravljeni na kamnih ali na skalah na pobočju Stolaca so stari, ker so jih napravile soseske vasi Bilo in Njiva, za ločitev pašnikov. 9) Kadar gredo oni iz Resiutte na Planinico, gredo v velikem številu in oboroženi s sekirami in z drugim orožjem kakor da ne bi šli na svoje lastne pašnike. Poleg tega so oni iz Resiutte, Letos poteka 500 let odkar se je rodil veliki in znameniti genij Leonardo da Vinci. Kadar slišimo njegovo ime se spomnimo velikega slikarja, ki nam je zapustil neminljiva dela n. pr. Zadnja večerja in še do danes nedosegljiv portret žene — Mone Lise. Toda Leonardo ni bil samo mojster čopiča; njegov razum je prodiral na vsa področja, kjer se je lahko uveljavil. Leonardo da Vinci se je rodil leta 1452 kot sin revne matere v vasici Vinci v Toscani. O njegovi mladosti vemo le malo. V zrelejših letih se je učil pri znanem kiparju in slikarju Andreju Del Verrochiu. Ker je bil izredno nadarjen, je zelo hitro napredoval in se naučil vsega, kar se je v umetnosti tistega časa mogel naučiti. Ko mu je bilo 20 let, je že obvladal znanje mnogih področij znanosti in umetnosti. Po njegovi zamisli so zgradili kanal Martassena, gradil je utrdbe in druge vojaške objekte, vodovode, mostove, ladje, razne vrste orožja, podmornice, vrtalne stroje in podobno. Marsikaj je ostalo še v načrtih, ker mu je primanjkovalo mnogo drobnih in navidez nepomembnih elementov, ki jih tedaj tehnološko še niso poznali. Do časa, ko je živel Leonardo da Vin- ci, ni bilo ničesar storjenega za proučevanje letenja. Lotil se je tudi tega in lahko rečemo, da je moral začeti iz nič. Ker je na vsa vprašanja iskal odgovora v naravi in ne v mistiki, je bil vedno prepričan, da bo rešil vprašanje letenja samo tako, da bo posnemal najboljšega letalca — ptico, Vsi njegovi načrti letalnih naprav so podobni ptičjim krilom, ki jih človek premika s svojo močjo. Za rešitev uganke letenja je mnogo študiral in prišel že tedaj do presenetljivih rezultatov, ki so pozneje postali temelj zakona o aerodinamiki letalske fizike. Najzanimivejša je njegova ideja helikopterja in padala. Iz vsega tega bar je zasnoval in izsledil, vidimo, da je veliki mojster že v svojem času nakazal marsikatere osnovne elemente, ki so štiristo let pozneje služili njegovim potomcem za uresničitev velike želje vseh ljudi — letenja. Zato velja Leonardo da Vinci za utemeljitelja letalske znanosti. nih značilnosti pa jo prištevamo k gotskemu slogu, vsaj kar se tiče kora. Bila je delo takih potujočih umetnikov, kot je bil Andrej iz Škofje Loke in drugi, ki jih je naše ljudstvo poklicalo iz bližnje kranjske dežele in so bili to torej umetniki istega rodu in istega jezika kot prebivalstvo v Beneški Sloveniji, Cerkveni prezbiterij ima vse značilnosti gotskega sloga z one strani Alp: zaplet velikih reber na oboku, kot je razvidno iz fotografije, ki nosijo medaljone iz kamena, na katerih so naslikani svetniki in darovalci. Iz tistega časa je tudi leseni oltar delo Hallerja in Bartha v Kanalski dolini. Tisti pozni gotski slog ni bil brez primesi: v cerkvi v Lipi ima cerkvena ladja običajne značilnosti podeželskih cerkva, medtem ko zunanja cerkvena lopa ohranja še linije preporoda. Zunanji zid pa kaže že baročni upliv. Vendar pa gotika, preporod in barok tvorijo popolno skladnost v zgradbi te cerkvice, ki je bili pred nekaj leti obnovljena. Je to pristen izraz umetnosti in poezije našega slovenskega ljudstva, ki živi na najzapadnejšem obronku slovenskega ozemlja v direktnem stiku z latinskim svetom. Blizu cerkve so pred nekaj leti zasadili lipo, da bi kot nekdaj, s svojo senco poživljala vernike. V cerkven zvonik pa bodo prišli zvonovi, kadar bodo ‘meli vaščani iz Lipe dovolj sredstev zanje, ker so ti ki jih imajo sedaj ubiti. Vaščani hočejo zvonove, ki bodo vredni njihovega umetniškega lesenega oltarja, ki se je ohranil skozi dolga stoletja. Se ena zanimiva opazka: na zidu na južni strani cerkve je še sedaj kamnit* plošča, kjer se lahko vidi znake dleta, s katerim so zabrisali nek star napis, o katerem se zdi, da je bil pisan v slovenščini. Starejši ljudje vedo povedati, da so napravili to delo s katerim so odstranili napis, okrog leta 1870 torej kmalu potem, ko so prišli Italijani v našo deželo. lllirilllllliliHlllllllillllljliiiMlllUlllllliljl.MiljljIlUlllljlUll.llljlillfllllllUjljljllllllllllllllllljllllljIHIIjlllUrjiiiiiiii.i^jn.iu, I I111I I1 II I |i| t |:| I |,| ] ||| | 1:1 Sv. Martin in naše navade """""......................................................... I".......lili«""'«!,......................................................... LEONARDO DA VINCI (avtoportret) Kadar govorimo o naših letnih običajih ali navadah niso te v zvezi z veselicami, kajti naš človek ima preveč skrbi za reševanje svojih vsakdanjih življenjskih problemov in se zato njegovi običaji tičejo vedno le dela. Sv. Martin prinese na primer gospodarjem polno skrbi. Za sv. Martin je navada, da naši gospodarji do tega dne poskrbe, da so njive vse lepo očiščene, da je pobran ves pridelek in da je pšenica posejana. Pripravljena mora biti tudi stelja za živino, ker v naših gorskih predelih ponavadi zgodaj zapade sneg in potem ni mogoče opravljati tega dela. Drva za zimo morajo biti tudi ža lepo zložena pod »lobjo«, da bodo lahko pozimi kurili, da ne bo zeblo predic, ki bodo predle volno cb dolgih zimskih večerih. Kar je pa najvažnejše, do sv. Martina je moral vsak gospodar poskrbeti tudi za živež, da družina ne bo stradala. Pridelki so pri nas nezadostni in zato jih je treba dokupiti za preživljanje čez zimo tja do nove letine. Kdor je imel obilico sadja, kostanja ali sena, ga je prodal in si s tem nakupil potrebnega. Torej vsi dohodki in izdatki so do sv. Martina zaključeni in treba je narediti obračun in nove načrte za »nevo leto«, ki se začenja s tem dnem za vse gospodarje. Kakor vsa leta, tako se je tudi letos poka-zsla zelo slaba bilanca pri računih, kajti pridelki so bili pičli in še ti slabi. Zato so gospodarji v naših krajih prav o sv. Martinu slabe volje. Sv. Martin pa prinaša dosti veselja rašim otrokom, saj sta jim oče in mati celo leto obljubovala. da bodo dobili »Ion« za svoje marljivo delo ali ubogljivost na ta dan. V Čedadu je na dan sv. Martina »senjen«, in zato ni čuda, da je vse polne otrok iz naših vasi okrog bogato obloženih stojnic, kjer kar z očmi požirajo nedosegljive dobrote. Starši bi radi držali obljubo, ki so jo dajali vse leto otrokom, da so jim pridno pomagali pri delu, a marsikateri je ne more izpolniti in zato se mora »puobič« ali »če-čica« zadovoljiti le z leetovim konjičkom ali s pisano rutico. IVAN TRINKO: IMAil jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii l'l!lillllllllli|i|llll>|i|rli:i!|!|(llllllllllllllllllllllll|||||!l!lllllllll]|!lllll!|l|l|l|l|l|||||||||.|ill|||l|ll!|l|i|l|!|i|l|l|i|i|i|||||l|!|!|llll!|l|i|||||.|||||lll|il!|||||||||!|||||||||!|||l|||<|l|i|||l|!|||i|||||||||||||||l|l|||||||||||iai|l|l|l|!|!|||l|l|l|!|ia l| |:|l|l|||t||| Vnetje kravjega vimena l!llll|lll|l|lll|l|l|lllll|llll!ll|l|llllllllli:illl|l|lllllllll III II I II I lll!lllll!lll!llllllllllll|lllll|!|!|lirD|!|l|l|l|lllll|!|llll!llli|lllllllll|il Hllllìlll Hilli I II llllllllll GOSPODARSTVO Kup na debelo živina za zakol Po kg. Krave L. 205 do 225 Voli » 235 » 255 Jenice » 235 » 265 Teleta » 365 » 380 Ovce » 150 » 170 Koze » 90 » 110 Praseta » 260 » 280 ŽIVINA ZA REJO Po glavi Krave mlekarice L. 130000 do 180000 Jenice breje » 136000 » 180000 Praseta od 12 do 20 kg » 2400 » 1200 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA Po kg. Kokoši L. 580 do 635 Piščanci » 565 » 625 Race » 515 » 565 Purani (dindje) » 475 » 550 Zajci » 255 » 275 Jajca usako » 38 » 40 ŽITARICE Po kuintalu Ušenica L. 7300 do 7500 Sjerak » 5900 » 6100 Ušenična moka » 8150 » 9350 Sjerkova moka » 6900 » 7400 Ušenični otrobi » 4900 » 5000 SENO Po kuintalu Djetelsko seno L. 2100 do 2400 Navadno seno » 1350 » 1500 GRADBENI LES Po kubičnem m. Bukovi hlodi L. 13800 do 15100 Orjehovi hlodi » 18700 » 19700 čerješnjovi hlodi » 17500 » 18000 Smrjekovi hlodi » 13300 » 14100 Kostanjevi hlodi » 11500 » 12000 Jesenovi hlodi » 17700 » 18200 DARVA Po kuintalu Bukove darvà suhe L. 950 do 1050 Bukove darvà surove » 850 » 950 Druge mehké darvà » 650 » 700 Bukovo oglje » 2700 » 3000 SADJE AN ZELENJAVA Po kg. Jabuka L. 20 do 60 Hruške » 20 » 60 Kostanj » 20 » 35 Krompjer » 25 » 35 Grozdje » 40 » 70 SER AN MASLO Po kg. Mlekarniško maslo L. 950 do 1030 Domače maslo » 850 » 900 Ser do 2 mjesca star » 450 » 530 Ser čez 2 mjesca star » 570 » 650 Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 4? z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica ‘Beneška fjudsfia pravca :,,KlTtGt Ìli ZlOÒG j** Nekoč se je nek kmet ponoči vračal Log zagleda »štrijo«, ki je imela pred domov v Grmek skozi gozd. Ko pride v seboj razgrnjen prtiček poln cekinov. fno rožljanje z verigami in črn dim. Ni seboj vraga, ki mu kaže verige, grozeč še prijel četrti vogal, ko zagleda pred mu, da ga odnese. Kmet se tedaj tako »štrija« mu reče, da bo ta zaklad njegov, začne vezati culico, a ne ve, da je njun če hitro poveže prtiček v culico. Grmičan razgovor poslušal sam vrag. Prime za prestraši, da pozabi zavezati culico in šel tako hitro do lepega zaklada, poveže urno zbeži. Vrag je zolo vesel, ker je pri- culico in odide, »štrija« pa še danes prvi vogal prtiča, potem za drugi, a k0> se dotakne tretjega zasliši v bližini mo- joka v Logu, ker je prišel zaklad v rok® vragu in ne dobremu Grmičanu.