"AVE MARIA" Izhaja vsaka drugo soboto—Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS In the interest of the Order of St. Francis. 1852 West 22nd Place CHICAGO, ILL. Naročnina $3.00 na leto.—Subscription Price $3.00 per year. Published and distributed under permit (No. 650) authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois, by order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. Entered as second-class mater Oct. 20, 1919 at the post office at Chicago, 111., under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on October 25, 1919. Steimmetz Electric Co. Elektrotehniki in stavbeniki. Napeljava žice za rasvetljavo in gonilno silo. i I 2024 Chicago Ave. CHICAGO, ILL. \ L jS-31irin IIII1IE3II lllll [| I IIC3tltlltlll IIIC3 llllllllltll ca^llf mil I IIIE3l[IIIlllll1IE3IIIIilllllltE:3IIIIliliIIIIC3llllllllllili:311IIIIIIliriC31ltIIIIIIIilE3lllllIlllillC:3ltllIlllllirc:3II e tn 1 ilt^^ Imamo stenski papir vsake vrste, kakcršnega želite. Vi potrebujete vsakovrsten stenski papir, ki ga dobite lahko pri nas. Zato S pridite pogledat The Isgo Wall Paper House, Inc. 2115-17 W. 21st St., (Chicago, 111. j ......................................iiiiicjiiiiiuiiiiicjtiHiiiiiiiicJiiiTTMiiiiicjiiiitiiMiiicJiiiiiirMtiicjttiiiiiiiiiicaMntiniiiicjiiiiMiiiiiicanMiiiiiincainiiiiiffjic^ Francis Barry Byrne ARHITEKT 104 S. Michigan ave., Chicago, 111. Telephone Randolph 3268. ŠIRITE "AVE MARIA". TELEPHONE: LAWNDALE 1100. Home Stove & Foundry Company 2600 W. 18th Place, Chicago,yil. Izdelujemo domače peči in štedilnike, kakor tudi svetlosivo lito železo. j^AšTEV. (No.) 6 MARCH 19th, 1921. LETO (VOL.) XIII.f Naročnina za celo leto s koledarjem za Ameriko $3.00. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50 Za Evropo ................ $3.50. Iz groba vstane ves častit. H. B. Veliki petek smo bili priča žalostnega, krvavega prizora. Našega Gospoda smo videli vsega razmesarjenega umirati na sramotnem lesu križa, mej razbojnikoma. Njegova ljubeča nevesta sv. Cerkev je oblekla črna, žalna oblačila, ker je na tako strašen način zgubila svojega ljubljenega in ljubečega ženina. Zvonovi so utihnili, kakor da bi jim od žalosti zastal glas celo v njih mrz-Hh, kovinastih grlih. Naše cerkve so postale tihe in mrtve kakor hiša, iz katere so pravkar odnesli ljubljenega moža in dobrega očeta v najlepših letih. Velika nedelja. Kaka sprememba! Cerkve so slek-žalna oblačila in se svatovsko oblekle. Zvonovi so s Pomlajenimi glasovi zapeli. Radostni: Vstal je, aleluja! °dmeva po svetiščih in hiti na perutih zvonov čez hrib ln plan. Po pravici! Glejte ga vstalega Zveličarja! prej ves ena sama rana, mož bolečin, zdaj pa tako nebeško veličasten. Prej navidezno plen smrti, zdaj pa zrna-gavec pekla in smrti. Položili so ga zemlji v naročje, kakor enega izmej nas, ker je sam tako hotel. Njene-m« trdemu in mrzlemu skalnatemu srcu so ga izročili. A kar Judje niso vedeli, niso hoteli vedeti, to je vedela naša mačeha z mrzlim, kamenitim srcem. Vedela je, ta ni moj, nad tem jaz nimam pravice, pri njem za me n> dela. Po nekaj urah ga je že dala nazaj, ne v troh-nol)i, ampak v svitlobi. Iz groba vstaja ves častit, obdaja ga nebeški svit, aleluja! Ali nimamo tudi mi svojih velikih petkov? O da tudi naše življenje je polno velikih petkov, ne sicer tacih, kakor je bil Kristusov, tako krvavih in strašnih, saj bi jih tudi ne prenesli, pač pa nekrvavih velikih petkov vsakovrstnega trpljenja. Kdo izmej nas bi se obotavljal podpisati, kar pravi veliki trpin starega testamenta Job: Človek od žene rojen živi le malo časa in je napolnjen z velikimi britkostmi. Prebivavci solzne doline smo, ne doline solza veselja, ampak solza žalosti in britkosti. S solznim očesom trpljenja zagleda človek svet, kraj sovjega pregnanstva, s solzami moči pot od zibelke do groba, dokler mu zadnja najgrenkejša solza ne zalije mrtvaškega očesa in morda še nikogar nima, ki bi mu jo obrisal. Ni ga človeka na svetu, ga ni bilo in ga ne bo, ki bi mu bila vsaka solza prihranjena. Eden jih potoči več, drugi manj, ni ga pa, ki bi se mu nikdar ne orosilo oko. Pri možkih so sicer solze bolj redke kot pri ženskah, zato so pa tem bolj grenke, ker se razlijejo na znotraj. Sicer je veliko veselja in smeha na svetu. A smeh ni vedno spremljevavec pravega veselja. Mnogi imajo na ustnih smeh, v srcu pa črva, ki jim še ponoči ne da miru. Njih veselje je veselje človeka, ki se ponoči skozi samotni gozd sam vrača proti domu in poje, žvižga, vriska, ker ga je — strah. Saj zato se ti kar čez glavo mečejo v vrtinec svetnega veselja, zato iščejo šumnih družb, da bi vtopili notranje gorje, zamorili črva v srcu. V samotnih urah pa zdihujejo: Preljubo veselje oj kje si doma! Da, da, tudi naše življenje ima svoje velike petke, če je že nočemo imenovati en sam veliki petek. Le hvala Bogu, da sledi tudi našim velikim petkom velika nedelja častitljivega vstajenja. Tudi mi ne bomo ostali večni plen grobov, kamor nas bodo enkrat položili. Kakor za Gospoda, ki je prvina spijočih, pride tudi za nas čas, ko bosta morala zemlja in morje nazaj dati, kar sta v teku tisočletij zagrnila v svoji mrzli in mokri naročji. Novo življenje bo priklilo iz grobov, ko nastopi večna pomlad, življenje, ki je ne bo več smrt zalezovala, ne solze zalivale. To ni samo pobožna misel, ni samo deveta dežela, ki je ni, ampak je verska resnica, tako pogosto in jasno začrtana v sv. pismu, kakor malokatera. Ena najtemelj-nejših resnic naše sv. vere je, tako, da je sv. Pavel od Boga navdihnjen pisal Korinčanom, ki so nekaj dvomili o tem: "Če pa Kristus ni vstal, je prazna naša pridiga, prazna pa tudi naša vera . . . Tako je pa Kristus vstal od mrtvih, postal je prvenec tistih, kateri so zaspali. Kakor je po človeku smrt, je tudi po človeku-Bogu člo-veku-vstajenje od mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi živeli, vsak po svojem redu: prvenec Kristus, za tem oni, ki so Kristusovi ob njegovem prihodu". I. Kor. c. 15. Blagor mu, kdor še hrani to vero živo v svojem srcu. V njej najde hladilno olje za vse, še tako globo, ke, krvave in skeleče rane, ki jih seka življenje. Poglejte poosebljenega trpina Joba. Prej zdrav in bogat, oče lepega števila dobrih sinov in hčera, zdaj oropan premo, ženja in otrok ves v nagnusnih ranah iz katerih s črepi njo strže gnoj, lastna žena ga zaničuje in mu želi smrti On pa? Boga hvali. Misel na vstajenje ga krepi, da mu ne kle ne pogum. "Vem namreč, da moj Odrešenik živi in poslednji dan bom vstal iz zemlje in zopet bom obdnn s svojo kožo in v svojem mesu bom videl svojega Boga. ]az ga bom videl in moje oči ga bodo gledale in ne drugi, to upanje je hranjeno v mojem srcu. Job 19, 27. Poglejte p!akajočo mamico na svežem grobu svojega edinca. Kot najdražji biser ga je čuvala, vse je storila, da bi ga skrila pred b-ezsrčno morivko. Zastonj je bil ves trud, zastonj njene prošnje, naj gre drugam, kjer jih imajo toliko, di se jih branijo in pusti njej edinega, na katerem visi celo njeno srce. Gluha za vse prošnje in slepa za vse solze, ga ji je iztrgala iz naročja in položila na mrtvaški oder. Kakor da bi zagrebali njeno lastno srce, se ji je zdelo, ko so ga zakopavali. A mamica je verna žena, ve, da ga je le za kratek čas dala pesterni v nare čje, da ga potem še prisrčneje sama objame. Ve, da je brazdi groba izročila čisto, zdravo pšenično zrno, iz katerega bo, ko zašije rajska pomlad, zrastel angelj-ček. To, samo to jo ob tej, le materi pojmljivi zgubi tolaži, samo to sladi in suši njene solze. Poglejte nepreskrbljene otročičke, kako pretresljivo jokajo, ko so jim spustili mamo v grob. Zašlo jim je prijetno oživlajoče pomladno solnce, qb katerega to. plih žarkih so se tako radi greli, tako lepo razvijali, kot prve pomladne cvetke. Britke skušnje in prevarč življenja so jim še neznane, vendar čutijo, da takega srca. kakor mamica, ne bo nihče več imel zanje. Zato tako ne-vtolažljivo jokajo. Le nekaj jim lajša gorje, ki jim ga je provzročila prezgodnja zguba drage mamice, njene zadnje besede:: Otročiči moji dragi, zapustiti vas moram, Bog me kliče. Kakor mene, naj tudi vas v tem trenutku, ob mojem mrtvaškem odru in na mojem grobu, tolaži zavest, ki nam jo daje sv. vera, v kateri sem vas zrejevaJa in vzgajala, da se bomo zopet videli nad zvezdami. S tem upanjem v srcu sirote lažje zapuščajo grob mamice, solze ob spominu 113 njo so jim slajše.., Za te in podobne rane^ ki jih življenje vsakemu več ali manj prej ali slej vseka, poznam samo enega rano-celnika, od mrtvih vstalega Zveličarja. Kdo, ki še hrani zaklad vere v svojem srcu, ne začuti hladilnega olja v svojih skelečih hranah, ko ga v luči te vere gleda v nebeškem sijaju prihajati iz groba, z bandercem zmage, nad smrtjo v roki. Kdo.si ne bo obrisal solznih oči, ko za-čuje njegov tolažeči glas:. Otroci moji veselite se, smrt nima svojega žela več! Glejte mene! Ste me videli veliki petek, ko nisem bil več človeku podoben, ker preveč raztepen in razmesarjen? In danes? Kje so tiste rane? Ni jih! Nobenega sledu, nobene brazgotine ne najdete od njih. Pač sem si pridržal pet najglobljih, a to niso vtč rane, to so rože, ki so pognale iz krvi moje ljubezni. Otroci moji, v moji krvi prerojeni, tudi vaš veliki petek trpljenja, dasi ne tako strašan in krvav kot moj, bo minil, kakor moj. Tudi za vas napoči velika nedelja veličastnega vstajenja, kakor za me. Tudi vi pridete za menoj tja gori, kamor bom jaz zdaj šel, da vam pripravim prebivališče. Potrpite, če morate zdaj zdihovati V mnogoterih skušnjavah in trpljenju? Če je bilo zri vne potrebno, da sem trpel in tako v svojo čast šel, je tembolj za vas. Vaša telesa niso čista ruda, niso čisto zlato, vredno zlatih nebes. Očistiti vas meram v plavžu trpljenja, da boste mogli tia, kamor nič nečistega ne pojde. Vaša in vašili dragih telesa, ki jih s sol jami polagate v grobove, so trohljiva, nečastna, slabotna, pozemska. Taka niso za nebesa, zato morajo v čistilnico groba. Kakor zrnje v naročju zemlje umrje, razpade, predno vski-li iz njega novo, lepše in bogatejše življenje, tako vaši in vaših dragih telesa. "Seje se v tr-ohnol)i, vstaja se v ner.trohljivosti, seje se pozemsko telo. vstaja pa duhovno". I. Kor. c. 15. Zares blagor tistim, ki hranijo to tolažbe polno vero v svojem srcu. Gorje pa tistim, ki so jo zapravili, ki več ne vidijo onstran groba lepšega življenja in njega poroštva, vstalega Zveličarja, ki gre z zastavo zmage nad smrtjo pred nami iz groba. Sv. Pavel pravi, od Boga navdihnjen; "Če samo v tem življenju upamo v Kri- stusa, smo vredni, da nas miljujejo vsi ljudje". I. Kor. !5- Kakega milovanja so šele vredni tisti, ki več ne verujejo, da je Kristus naše življenje tu in naše vstajenje tam. In koliko je tacih !! Mi smo upali, da bodo po vojski postali tihi kakor murni v svojih temnih luknjah. Saj še nikoli ni nihče Prišel na tako velik boben, kakor aposteljni brezverstva mej vojsko. Klicali smo jih: Kje ste vi, ki ste se prej tako širokoustili, da se brez vere lahko živi in lahko u-mira? Pojte z nami na bojna polja! Tam hočemo preskusiti vsak svoj evangelij. Stopite vi, ki vam je vstajenje bajka, k možu, mladeniču, ki daleč daleč od doma "i dragih smrtno ranjen čaka smrti. Recite mu: Kaj hočeš, kakor vsega, tako je tudi človeka enkrat konec. Kje se stegne, je pač vseeno. Ti se boš tu, tvoji domači pa tam, potem je pa življenjska komedija pri kraju. Recite mu tako, druzega po vašem evangeliju itak ne morete reči! Kajne vi veste, da bi mu s tem le poglobili in Povečali njegove rane, zato vas ni nikjer. Da vabili smo j'h» pa jih ni bilo. Niso si upali s tem evangelijem mej nje. Naš evangelij, o vstajenju in zopetnem svidenju, se ze zlepa ni pokazal v tako krasni luči, kot ravno mej vojsko. Upanje svidenja z dragimi onstran groba, je bilo za krvave žrtve na bojnih poljanah in za nekrvave v zaledju, edini hladeči balzam. Tisočem, ki so morda v zdravih dneh tudi živeli po evangeliju brez vstajenja, so se v teh krvavih dneh odprle oči. Krvavi veliki petki so jim na novo vžgali vero in upanje v veliko nedeljo. Ko je aleluja zopet začela odmevati v njih srcih so lažje umi-1 ali, udanejše sprejemali smrtna poročila. ,Zdaj so ti aposteljni evangelija brez vstajenja zopet pridno na delu. Računajo z lahkomišljenostjo in lahko-živnostjo zdravega človeka. Toda, dragi moj, ti in tvoji ste danes zdravi, jutri pa je že lahko eden ali drugi na mrtvaškem odru. Smrt se nikoli ne naveliča kositi, i.jena kosa se nikoli ne skrha. Če nočeš danes ali jutri obupan stati na grobu tega ali onega svojih dragih, če nočeš drugim glede sebe ukrasti upanja na veselo svidenje, vrzi iz svoje hiše take aposteljne, naj bodo že živi ali tiskani. Evangelij aleluje in njegovi aposteljni so tvoji usmiljeni samarijani. Oni edini imajo hladilno olje za take rane, ki ti ji bodo veliki petki tvojega življenja prej ali slej zadali, vsi drugi te bodo ranjenega komaj pogledali in šli brezbrižno in brezčutno mimo tebe. Zato le nje poslušaj, ki ti pojejo veselo pesem Iz groba vstane ves častit . . . TiiiKiigrii^griiiTriijTrira Dvakrat prvo sv. obhajilo. k.*.**.***.!.*.******* LILIJA IZ RAJA. K. Vendar svet sodi po zunanjosti. Z veliko nevoljo in objednem žalostjo, je sprejel veliki duhovnik korak ljubljene deklice, enako tudi cel zbor. Kaj, tega revnega in priletnega moža naj si izbere za svojega tovariša življenja najlepše dekle celega naroda? Seveda oni pač niso vedeli, kako veliko veselje je zavladalo r>ri tej odločitvi v nebesih in v stvarstvu. Niso vedeli, da je bil ta Jožef oni edini mož, čigar čistost, svetost in pa možato junaštvo ga je naredilo vrednega ženina one, ki bo Kraljica angelov. Tega seveda niso vedeli in zato ni čuda, da so poskusili vse, da bi Marijo odvrnili od tega sklepa, ki se jim je zdel nespameten in nesrečen korak za celo njeno življenje. A Marija je o-stala trdna v svojem sklepu, kajti odgovor Jožefov ji je bilo znamenje, da je on oni mož, katerega je božja previdnost izbrala za velike in skrivnostne namene človeškega odrešenja. — "Za me je odgovor Jožefov gotovo znamenje božje volje!" odgovorila je resno in odločno. Odločen odgovor Marijin je slednjič zmagal, da je ves zbor odje-njal in privolil v ta "čudni zakon". Zaročni obred se je takoj izvršil. Tožef je prinesel seboj zlat prstan, lastnina družine, morda še iz Davidovih časov, in ga je nataknil na prst Mariji. "Marija, hči Joahimova in Anina", je rekel, "s tem prstanom te sprejmem za svojo ženo, kakor določuje božja postava po Mojzesu". "Jožef, sin Jakobov, sin, Mata-nov", odgovorila je Marija", po tem prstanu, katerega si mi dal, sem tvoja žena pred Izraelom". Nekatere izmej tovaršic, ožjih njenih prijateljic, je pristopilo in ji prineslo darila, katere so pripravile za to priliko. Vendar na obrazih vseh se je videlo, da so bile vse silno razočarane nad izbiro prijateljice Marije. Ni bilo pravega veselja in navdušenja mej njimi, kakoršno je Silo navadno ob takih prilikah. Ven-dar jih je pa potolažil velik mir in neko čudno veselje, ki je sijalo iz obličja Marijinega, katerega si pa niso znale prav razložiti. Slednjič je pristopila tudi prerokinja Ana, ki je prinesla svoj dar. Bil je to vijoličast pas, katerega je bogato okrasila in ošila s svilo in zlatom, na katerem je bilo uvezeno: "In korenina Jesetova bo'pognala in cvetlica bo zrastla iz njenih korenin". Marija se je zveselila tega daru in jo poljubila v znamenja hvaležnosti za tako lep dar. Nekoliko dni pozneje se je vršila poročna slavnost. Tako je postala Marija, žena Jožefova, najbolj poštenega moža, kar jih je poznal ke-daj človeški rod. Poročni obredi med Jožefom in Marijo so bili končani. Tiho, brez običajnega šuma in brez običajne godbe in brez velikega spremstva prijateljev in znancev, sta zapustila tempelj in šla v mesto. Nikjer ni bila za nju pripravljena kaka slavnostna svatba s številnimi povabljenimi gosti. Sorodnikov nista imela, prijateljev pa tudi ne. Najrevnejši med revnimi mesta Jeruzalema so si za tako priliko poskrbeli vsaj malo zabavo. Jožef in Marija niti tega nista imela. Jožef je stopal poleg prekrasne svoje deviške neveste po poti, ki ju je vodila s Sionskega hriba. V eni izmed najrevnejših hišic blizu mestnih vrat je bilo Jožefovo stanovanje, kjer je do ustnem izročilu bival eno leto, ko je .delal v Jeruzalemu. Tu še le, ko sta stopila v hišico, je prvič prijel Marijo za roke in ji rekel ljubeznjivo: "Mir in veselje naj bo s teboj, Marija, v tej hiši!" Na to je umolknil in motril prazne stene in revno pohištvo stanovanja, kamor jo je pripeljal. V resnici bila je velikanska razlika med razkošnim, krasnim stanovanjem, katerega je imela Marija do sedaj v templju in sedanjim v tej revni hišici. "Revno je stanovanje moje", je slednjič nadaljeval. "Marija, ti si bila do sedaj navajena krasnejšega in bogatejšega stanovanja. Stene tvojega stanovanja v templju so bile pokrite s zlatom in srebrom. Tvoja soba je bila opremljena z vsem lepotičjem in z vsem potrebnim v obilni meri-. Boš li mogla prenesti to mojo revščino, v katero sem te pripeljal?" "Ali nismo povsodi v življenju vedno le pod božjim varstvom in vodstvom?" odgovorila je Marija in se ljubeznjivo nasmehljala Jožefu, ki jc bil v vidni zadregi. "Vse svoje bogastvo in vso svojo srečo jaz itak iščem v zvesti službi mojemu Bogu? Kaj meni bogastvo? Kaj meni srebro in zlato? Ako bi mogla, služiti Vsemogočnemu, kakor sem mu služila v templju, pa sem našla svojo srečo, po kateri mi koprni srce". Pri teh besedah se je vsedla, kajti opoldanska južna vročina jo je vidno utrudila, ko sta šla po ulicah.— Vzdignila je pajčolan, ki je do tedaj zakrival njen obraz in se ozirala po sobi in si ogledovala revno pohištvo svojega novega doma. Jožef je motril vsako njeno kretnjo. Obraz njegov je zažarel. Ni se zmotil. Plemenite poteze njegovega o-braza so kazale, da je sam s seboj zadovoljen. Res je njegov dom majhen, reven, skromen, da, siromaški. Nima nikakih okraskov, nima bogatega pohištva — vendar ta revni dom z Marijo kot gospodinjo — da, ali je kaka kraljevska palača dragoce-neje okrašena, kakor ta njegov siromaški dom? Dragocena obleka, dragocen pajčolan je ni krasil, ona sama je bila kras svojega oblačila. Jožef jo je motril in ves srečen mislil sam pri sebi: "Kdo sem jaz, da sem dobil ta dragoceni biser v svoje varstvo!" Glasno je rekel: "Marija, ko bi imel kaj več in kaj lepšega, bi ti ponudil. Toda to Je vse, kar imam in to naj bo od sedaj tvoje. Tvoje bo moje delo. Iu je tvoja soba in tu bo moja", in Pokazal je z roko dvoje vrat, ki sta vodili iz te glavne sobe hišice. "Ma-nja, Bog je naju res združil. Vendar jaz jasno vidim njegove velike namene, katere ima z nama. On "aju je združil. Toda v tem, ko je naju, združil, naju razdružuje. Naj Se zgodi njegove sveta volja! Vedi Pa, da boš našla v meni svojega vernega variha in branitelja, svojega vodnika in podpornika, svojega očeta, brata, svojega najboljšega prijatelja". "Bog je usmiljen in dober do mene, Jožef", je rekla, "da me je dal tebi in mi s tem dal tako skrbnega variha". Njen obraz je zažarel velikega veselja, tako da se je Jožef čutil presrečnega v bližini tega svetega bitja. "Kako sem vesel!" je rekel, "da tako čutiš. Vendar naj ti nekaj pojasnim, kar se mi zdi potrebno, da se pogovoriva. In primaknil je stol bližje. "Nikar ne misli, Marija, da sem se sam od sebe predrznil priti v tempelj in se potegovati za tvojo roko. Kaj takega bi mi niti v sanjah na prišlo na misel, da bi si jaz upal ponuditi tebi svoje uboštvo. Toda Vsem naročnikom, zas- j j topnikom, podpornikom \ j in sploh vsem prijateljem ! j Ave Marije j i j I prav veselo j A L E L U J O j j in ! \ j MNOGO PIRUHOV! j ko sem šel danes zjutraj v dolino, da bi si poiskal dela kot tesar pri zidavi Herodove palače, katera se prav kar zida, srečam krepkega in lepega mladeniča, v popolnoma beli obleki. Ko pride mimo mene, me nagovori in me povabi s seboj. Bil sem presenečen. Tako čudno se mi je naenkrat vse zdelo, kakor bi sanjal. In vendar sem čutil, da ne sanjam, da res hodim. Ne vem kako in zakaj, sem ga poslušal in molče sem šel za njim. Peljal me je po ulicah v tempelj, kjer sem se znašel med raznimi drugimi mladeniči, ki so se potegovali za tvojo roko. Bil sem tako presenečen, da sem komaj vedel, kaj se z mano godi. Ko sem stopil pred velikega duhovna, da bi odgovoril na vprašanje, nisem sam našel pravega odgovora, ki te je zadovoljil, temveč zdelo se mi je, kakor bi mi bil navdihnjen v onem trenutku. Tako si postala pred očmi sveta moja zakonita žena in jaz tvoj zakoniti mož. Vendar pred očmi Boga si mi pa samo preljubljena sestra. Marija, prepričan sem, da je moral biti ta mladenič v beli obleki Gospodov angelj". Ko nekoliko po-molči pravi dalje: "Kaj misliš, kaj naj storim, da bova spolnila voljo Vsemogočnega ?" "Tudi jaz tega ne vem", je odgovorila mirno Marija. "Vendar moliti hočeva in se popolnoma prepustiti Njegovi volji. Prepričana sem, da nama bo Bog še nadalje razodeval svoje svete namene in pota, katere ima z nama. Ako naju je na tako čudovit način združil, nama bo tudi pokazal, zakaj je to storil in kaj želi od naju". Pokleknila je in ž njo je pokleknil tudi Jožef in oba sta se zatopila v gorečo molitev. Nebeška svetloba je razsvetlila revno stanovanje Jo-žefovo in ona skrivnostna prikazen, katero je Elizabeta skušala popisati Cahariji, se je ponovila in napolnila Jožefa s svetim strahom in pa z velikim spoštovanjem do nje, katero je sicer dobil kot ženo, toda v resnici samo v varstvo in obrambo. Sklonil je glavo in ostal dolgo zatopljen v te misli. Slednjič je svetloba zginila in Marija je vstala in rekla: "Da, tako je, Jožef. Od zdaj je najina dolžnost samo, da v sveti ponižnosti slediva navodilom, katere bova dobivala od zgoraj. Jožef ljubiti hočeva Boga in ljubiti se mej seboj in vršiti svoja vsakdanja dela v hvaležnosti do Boga in v svetem miru". Tako je začela Marija svoje novo življenja na, Jožefovem domu. Takoj se je lotila dela v hiši, da jo je očistila in spravila v red. Skušala ie ustreči vsaki njegovi- želji. Kuhala mu je in gospodinjila v vsej ponižnosti in udanosti. Molitev iti delo, delo in molitev sta izpolnjevala dneve. (Dalje sledi.) Z MOJIH POTOV V AMERIKO. Rev. Hugo Bren. (Dalje.) Moja nova družba v vlaku je bila, en naš fant in dve bezarabski ju dinji, sami amerikanci. Fant je bil eden izmed tistih, ki so prišli po vojski domov na uro gledat. Sicer ni imel tega namena. Kakor mnogi drugi, je tudi on mislil, da se bodo v. stari, samostojni domovini najmanj mala nebesa odprla, zato je prišel domov. Ko je pa videl, da je mali pekel, jo je pobrisal nazaj, kakor sto in sto drugih. Nekateri niso mogli pričati svoje prtljage, da bi jo naložili kakor je prišla re-tour v Ameriko. Ta dragi "špas" bi si bili lahko prihranil, če bi le malo pomislili, da iz vojske še ni nobena država naravnost v nebesa prišla, najmanj pa na novo nastala, kakor je Jugoslavija. Za judinji se jaz nisem brigal, dokler me ni ena vprašala, če mi je znano, je li v Trstu kak judovski hotel. S tem vprašanjem so se mi pravzaprav šele predstavile, kot Abrahamove hčere. Nihče se tako zvesto ne drži pravila: Svoji k svojim, kot judje. Jaz jima s tem, dasi sem bil že prej dvakrat v Trstu, nisem mogel postreči. Saj bi me najbrž tudi ne bile vprašale, ko bi bile vedele, da sem katoliški duhovnik. Pač pa sem ju po poti toliko italijanskega naučil, da so vedele vprašati po izvožčeku in mu mogla dopovedati, naj ju pelje v judovski hotel. Da bi ne pozabile potrebnih vprašanj, si jih je ena napisala. Ko sem videl, da piše od zadnjega konca nazaj, sem takoj vedel, da piše hebrejsko in imel tako nov dokaz za njiju judovsko pokoljenje. Jud se ne predstavi rad kot j ud, a znamenj iz katerih to lahko spoznaš, ne skriva. Mej Verdom in Logatcem smo v daljavi kmalu zapazili italijansko trobojnico. Potem so se pokazale žične ovire in polentarski obmejni junaki za njimi. Koga izmej nas bi ne zapeklo v dušo, ko vidi sredi naše zemlje vihrati tujo zastavo, koga bi ne zbodle te žične ovire prav v srce, ko vidi, kako se je tat pod častnim imenom zmagovavca zaba-rikadiral za njimi, koga bi ne zgrabilo neko sveto ogorčenje, ko gleda, kako ti italijanski zajci ponosno hodijo po tleh prepojenih s krvjo naših junakov, v katere so se toliko časa zastonj zaletavali, dokler so ti hoteli. Če bi bili vedeli, da so italijanske in ciganske obljube isto, bi bili pač še dalje hoteli. Sicer je Logatec po mirovni pogodbi pripadel Jugoslaviji, pa to je le drobtina za ubogega Lazarja. Do Trsta je še daleč in vse to je zginilo v nenasitnem italijanskem želodcu. Gotovo je to za nas britko. Že se je zdelo, da nekdaj slovansko morje postane zopet slovansko, ali saj tudi slovansko. Že smo željno stegali roke po ključu do njega, po Trstu, kar nas roparska roka potisne daleč nazaj. Prej smo ga saj pred seboj imeli, pogled nanj nam je budil vedno novo hrepenenje, zdaj ga moramo tudi gledati le s tuje zemlje. Toda ne, kar je ukradeno to je še vedno naše, naj ima dejansko kdorkoli v rokah. Res cla-mat ad dominum, lastnina kliče lastnika. Takrat je bilo še v Logatcu italijansko pregledovanje prtljage in potnih listov. Seveda se je vse vršilo v italijanskem jeziku, kakor bi bili kje v srcu Ttalije. Tu sem imel priliko opazovati, kak revež je človek, če ne zna prav nič jezika ljudi, s katerimi ima opraviti. Z istim vlakom je šlo tudi precej Belokranjic in Hrvatic na Trst, kjer so se vkrcale za Ameriko, kadar so se. Ker niso niti približno vedele, koliko stane vožnja do Trsta, vprašati pa niso mogle, si je vsaka mislila, najbolje je, da toliko dam, da bom kaj nazaj dobila. Pa so kar po vrsti plačevale z dvajset do petdesetlirski-mi bankovci, dasi je listek stal le nekako dvanajst lir. Seveda nas je to vedno menjavanje zelo zamudilo in poslujočemu uradniku je manjši drobiž nazadnje popolnoma pošel, da je kar približno naredil. Ko bi bil pa hotel, bi jih bil lahko na debelo goljufal. Jaz sem bližnjim v vrsti pripovedoval, koliko stane do Trsta, na kar so začele iskati manjši denar. Druge doli zadaj so pa vihtele po petdesetlirske bankovce v rokah in ena čez drugo spraševale: Gospod ali bo to zadosti? Sicer kolikor je meni znano se od strani italijanskega uradništva ope-harjenja ni toliko bati, kot od strani njihovih negocijantov. Uradniki me niso nikjer ogoljufali, razni trgovci in drugi nižje uslužbenci pa že ponovno. Ko sem pred leti zadnji trenutek prihitel na kolodvor v Veroni, vzel vozni listek za Trident na Tirolskem, pograbil hitro prtljago in hotel v naglici na vlak, mi ie uradnik na okence potrkal, da imam .dve liri nazaj dobiti. V Benetkah sem pa šel z desetlirskim bankovcem kupit par umetniških razglednic. Ker sem že prej iz raznih potopisov vedel, kaki roparski ptiči so italijanski trgovci, kadar vedo, da imajo kakega tujca pred seboj, sem si, predno sem šel v prodajalno, na prej vzel, da bom vpričo dobro pre-štel drobiž, ki ga imam dobiti nazaj. (Dalje sledi.) OČE IN MATI. H. B. Komu izmej nas, ki smo tu cvetlice iz tujih tal presajene, čeravno morda že kakor domače, pri teh besedah ne plava duh v daljavo, tja kjer hišica stoji očetova, v kateri nam je tekla zibelka in nam je mamica pela pesem uspavanko. Morda je že tega dolgo, dolgo. Toda gotovi spomini ne poznajo razdalje časa, so vedno enako sveži, enako sladki. Mej njimi tudi spomini na hišico očetovo in njeno srce mamico. Prvi, najstarejši so ti spomini. Cele armade poznejših so že marši-i"alc preko njih, a jih niso poman-drale, svežejši so morda kot vsi drugi- Prepričan sem, da jih je sto i" sto, ki jim s tem govorim iz src. Mnogim bi solza stopila v oko, ko bi to brali. Ne radi bornih mojih besedi, ampak radi lastnih sladkih spominov "a čase, ki so bili, na leta, dneve, me, trenutke, vse lepe in solnčne, ki so jih preživeli v hišici očetovi, ob strani zlate mamice. Morebiti je eden ali drugi teh le še kri od krvi svojih starišev, ne pa duh od njih duha, ker je morda že zdavnaj zapravil najlepšo doto, ki so mu jo dali, dobro krščansko vzgojo. Toda to nui ne ogrenjuje spomina na n)e, saj ve, da si je sam drugače po-st'al, kakor so mu postlali stariši. ni roda se takemu še pogosteje orosi oko pri spominu nanje, s solzami kesanja jih prosi odpuščanja, ali si saj želi, da bi ga goljufiva kača nikoli ne bila speljala z jasne poti, ki so mu jo oni pokazali. So pa drugi, ki jih tudi ni malo, katerim je spomin na dom in sta-riše vsakdanji, morda celo grenak. Poraženi v boju življenja, strti, če ne morebiti celo zaprti, pač tudi o-ni mislijo nazaj in iščejo vzroka svojim porazom. In če ga najdejo pri stariših, če pridejo do upravičenega zaključka, ko bi mi bili moji stariši dali, kar je bila njih prva dolžnost, dobro vzgojo, ko bi moj oče ne bil tak in tak in moja mati ne dosti boljša, z menoj bi ne bilo prišlo tako daleč, ali jim more biti spomin na nje in na dom sladak? Ni prav če preklinjajo njih kosti in prah v grobu, ker če druzega ne, življenje so jim dali in jih telesno negovali, a umljivo je. Oče in mati ni mi vaju treba spraševati v kakem spominu, bi vidva raje živela pri svojih otrocih, sladkem ali grenkem. Dobro vem, da bi jim rada ostala v nepozabnem, hvaležnem spominu. A tudi to vem, da če hočeta vidva ta spomin neizbrisno vklesati v njih srca, ne smeta skrbeti samo, ali v prvi vrsti za njih glave, če ne še samo za želodce, ampak tudi za srca. Glava in že- lodec ne poznata hvaležnosti, saj trajne ne. S skrbjo le, ali v prvi vrsti za nju, si bosta morda zagotovila nepozaben spomin na žalni smrtni objavi, v njih srcih pa ne. Zdaj ko še ne poznajo življenja in tedaj tudi ne zahtev, ki jih boj življenja stavi na človeka, če ga hoče brez večjih porazov zmagoslavno iz_ vojevati, še ne vedo, kaj bi jim vidva morala dati, pa jitn ne dasta, zato so vama hvaležni, kar jim dasta in vama z ljubeznijo vračajo. A pride čas, ko se jim bodo oči odprle, ko se bodo znašli sredi bojnega meteža s sovražnimi silami, neobo-roženi, ali saj slabo oboroženi. Takrat bodo pomandrani zdihovali: Ata, mama, zakaj mi nista tega povedala, zakaj me nista oborožila za te boje, saj sta vendar vedela, da bodo prej ali slej izbruhnili, kakor so za vaju? Zakaj sta toliko skrbela za naše želodce in naše glave, srca sta nam pa pustila tako prazna, prazna? Viharji življenja se i-grajo z nami, kakor razburkano morje z ladjico. 'Zakaj? O, ,marsikateri oče, marsikatera mati bi se še v grobu obrnila od žalosti, ko bi videla svoje slabo vzgojene otroke, ko bi videla, kako jih viharji življenja premetavajo sem in tje, kako drug za drugim izginjajo v njega umazanih* valovih, 'če že ne samo po njih, pa gotovo po v prvi vrsti po njih krivdi. Kajti vzgojna podlaga, katero postaviti je bistvena dolžnost starišev, je bila slaba. Na slabo podlago pa naj spretnejši mojster ne more več kaj solidnega, trdnega postaviti. Prav je dejal francozki pisatelj Msg. Se-gur, da je vzgoja otroka dovršena v prvih šestih letih v materinem naročju. Poznejši vzgojitelji le to negujejo, kar sta oče in mati vsejala in vsadila v deviško njivo src svojih otro. Če to ni zdravo seme, ampak ljulika, bo pač ljulika pognala, ki je nihče ne bo mogel več popolnoma poruvati. Mnogi očetje in marsikatera mati, se premalo zavedajo očetovskega in materinskega dostojanstva in z njim združenih odgovornosti polnih dolžnosti. Oče in mati biti, ter svoje otroke spraviti na noge, ni tako težka stvar. To zna tudi žival, včasih še z večjo požrtvovavnostjo kot človek. Oče in mati biti kot človek, zlasti pa še kot kristjan, to je nekaj čisto druzegp, neprimerno vzvišle-nejšega. Za ta krščanski očetov-sko-materinski vzor, imajo mnogi stariši današnje dobe, ko je bolj človekova živaljska plat na površju, premalo smisla. Učeni protestant, pa skoro čisto katoliškega mišljenja, vseučiliški prof. Dr. Forster pravi, da je nekoč enega fanta vprašal, kaj misli postati. Fant se mu je odrezal: Oče! H temu pripominja Forster: "Morda je mislil, da je to edini poklic, za katerega ni treba delati, ne študirati, niti kakim skušnjam se podvreči. Natakne se zlat prstan, se gre na ženitvanjsko potovanje, kjer se nastane v hotelu, kupi spalni plašč in še eno fajfo zraven—tako se postane oče". Tak, kakor ob ptičjem in mačjem predpustu da, oče v človeško-krščanskem smislu sigurno ne. Isto velja o materi, kakoršna mnogokrat je in kakoršna bi morala biti. Mej krščanskim očetovsko-mate-rinskim vzorom in (mnogimi oče-tovsko-materinskimi zgledi naših dni, je tak razloček kakor med selskim "umetniškim" samoukom in pravim izučenim umetnikom. Kakor selski samouk naslika ali izreže podobo, pred katero je človeka skoro sram se odkriti, pod katero bi dotična sv. oseba, če bi spoznala, da je njo mislil vpodobiti, najraje dala napisati kakor papež Pij X. pod svojo slabo posrečeno fotografijo: Nikar se ne bojte, jaz sem! tako mnogi moderni stariši "lifrajo" človeški družbi naraščaj, za katerega mora pomno-ževati policijo in zidati ječe, ki so ji tedaj samo v breme. Jeli to Stvarnik hotel, ko je rekel : Rastite in množite se! ? Kar tiče človeka gotovo ne. Oče in mati bi morala biti po božji volji prava umetnika. Iz njunih rok bi morala človeška družba prejemati žive umotvore, ki naj bi s svojim mišljenjem in življenjem plemenih in dvigali mišljenje in življenje drugih, kakor to delajo umetniške galerije in ateljeji, ki jih človek, ki ima čut za umetnost, zapušča poln lepih, vzvišenih misli, navdušen za vse lepo in dobro. Da taka umetnika, ne navadna "anštrajharja", bi morala biti vidva oče in mati. Bog vama daje v ta namen ne trdega marmorja, niti hrastovega lesa, ampak mehak, za vse sprejemljiv vosek, iz katerega z njegovo pomočjo, ki vama je vedno na razpolago, lahko napravita ne mrtve, ampak žive svetnike. Saj če jih vidva ne bosta, jih ne bo nihče drugi. Če vaju hudič prehiti in on začne delati svoje figure iz mehkih src vajinih otrok, se bo težko dalo še kaj poštenega in njih narediti. Se-ve glavni račun bo Bog vama enkrat predložil. Otroke po božji volji vzgajati je res umetniško delo prve vrste. Pa tudi umetniško delo posebne vrste, ker zahteva združen in vzajemen trud obeh, očeta in matere. Iz rok enega samega, pa naj ima tudi najboljšo voljo, se v polni meri zaveda svoje dolžnosti in jo tudi vrši. navadno ne pride nič popolnega. Že zgoraj omenjeni učenjak svetovnega slovesa, F<>rster, ki je na vzgojnem polju danes morebitj fcmej vseli, ki se s tem vprašanjem pečajo, najbolj doma, pravi, da je popoln značaj sestavina iz moških in ženskih lastnosti. Človek z glavo brez srca je prav tako nekaj enostranskega in tedaj nepopolnega, kakor človek s srcem brez glave. Oboje mora imeti in oboje na pravem koncu. Da bo pa imel oboje in oboje sorazmerno vzgojeno, si morata pa tudi dva, mož in žena, oče in mati, podati zavezniške roke pri vzgoji otrok. Od mater morajo dobiti lepe ženske lastnosti — srce, od očeta pa dobre mož-ke lastnosti — glavo. Se razume, da od krščanskega očeta ne samo človeško ampak tudi krščansko glavo, kakor tudi od krščanske matere ne samo človeško, ampak tudi krščansko srce. Če se danes splošno toži, da nimamo več pravih možkih značajev, da živimo bolj v ženskih časih, je vzrok ta, ker se ponajveč le matere vkvar-jajo z otroci in jim tako nevede in nehote vtisnejo pečat svoje narave. V tako zvani klasični rimski in grški dobi, je bilo pa saj glede fantov ravno narobe. Bili so bolj pod vplivom in vodstvom očeta vojaka, politika, ki jih je zgodaj vzel v svojo šolo, zato tudi sami mrzli vojaški, diplomatični značaji, pri katerih srce ni imelo veliko govoriti. Eni in drugi so nezreli sadovi na drevesu življenja. Onim klasične dobe je manjkalo materinega solnca ljubezni, zato niso popolnoma dozoreli, tem naše dobe pa manjka lastnosti možke narave, ki jim jih ženska-matj pri najboljši volji ne more dati. Oba tedaj morata vzeti v roke vosek, ki ga vama je Bog izročil, da naredita iz njega, če*že ne svetnika, saj človeka, ki bo vreden svojega imena. Začeti morata pa svoje delo zgodaj, predno vama iz voska postane kamen. Ti oče mu daj možke .mišice in izrazito možko glavo, ti mati pa ljubeče, sočutno srce. To bodo potem junaki, ki se nikogar nc boje. Take bosta lahko poslala v življenja boje, iz katerih bodo enkrat zmagovito izšli, da z vama v nebesih jlra^nujfcjo večno - zmagoslavje. ^ a : = : i =i ■ ■ DENAR V STARI KRAJ! Kadar želite poslati denar v starr kraj se z zaupanjem obrnite na nas, imamo direktno zvezo z ljubljansko banko, nam je mogoče sedaj dostaviti denar v teku 14 dneh do treh tednov. ! NAJVEČ DENARJA bodo prejeli Vaši, če ga jim pošljete po našem posredovanju. O tem se boste prepričali. NOBENIH SITNOSTI za one, ki premejo denar, kajti ne bodo imeli nobenih potov, temveč bodo dobili denar naravnost na dom. NAJHITREJE IN NAJCENEJE. PO DNEVNEM KURZU. ZVEZE Z VEČ BANKAMI. Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in v stari kraj kot: pooblastila, prošnje, pobotnice kupne in druge pogodbe. V vsakem oziru se obrnite za pojasnilo na nas. "TISKARSKA DELA" Vam nikjer tako poceni in točno ne izvršijo kot pri nas. Poskusite! "NAŠA KNJIGARNA" je največja (slovenska) v Ameriki.—Imamo v zalogi veliko pripo-^ vednih in drugih podučnih knjig, veliko najrazličneših ljudskih iger inveliko zalogo molit, venikov. GLEJTE CENIK V LISTU "EDINOST" Obrnite se osebno ali pismeno na: EDINOST 1849 W. 2 2nd St Chicago, 111. ■ Zakaj plačevati preveč? TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo, ki plača več kot potrebno, meče proč denar! RADI TEGA, naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi sirom Amerike, da doli podpisana izdeljujeva vsa notarska dela med vsemi najceneje! NIHČE Vam ne bo naredil prošnje (affidavit), da dobite svoje domače iz stare domovine, ceneje, kot mi! KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nama in midva Vam boma dala brezplačna navodila. Izdeljujeva raznovrstne dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne^pogodbe, pobotnice, zaprisežene izjave in prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskujeva lastninsko pravico zemljišč tu in v starem kraju, posredujeva v tožbenih zadevali med strankami tu in v domovini, izdeljujeva prevode iz slovenskega na angleški jezik, ali obratno, tolmačiva na sodniji ali pri kompezacijskih razpravah in dajeva vsakovrstne informacije. Cene za delo nizke, informacije zastonj. POMNITE, da je naše geslo: "Točno in pošteno postreči vsakomur, po naj- • V • • • a«« nižji ceni! Pisma naslavljajte: J. Jerich & M. Zeleznikar (SLOVENSKA NOTARJA) V URADU "EDINOST" 1849 W. 22nd St. Chicago, 111. HRANITE ZA PRIHODNJOST. Blue Island Ave. and 19th St, CHICAGO, ILL, NAJVEČJA BANKA NA WEST SIDE - * LOUIS A. RUDA CO., Izdelujemo vsa pleharska in kovinas-ta dela. Pokrivamo strehe in instaliramo strešna okna. 2306-10 So. Kedzie Ave., CHICAGO, ILL. Začnite nalagati prihranke na l ^JiiiiiiiiiiHaiiiiiMiiiiiaHiiiiiniiiniiuiiiiiiiiniiHiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiii«^ KASPAR STATE BANK. i I NAZNANILO IN PRIPO" I 1 ROČILO. | 1 Našim naročnikom in do- | i brotnikom kakor tudi vsem ro- 1 = »S 1 jakom v državah Pennsylvania g | in West Virginia naznanjamo, § | da jih bo te dni obiskal Mr. | * * + * + 4* + * * + + Mi pošiljamo denar na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse pošiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825-1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. J, F. ŠTEPINA. predsednik; A. J. KRASA, tajnik. * * * * * * * + * | MICHAEL ŽELEZNIKAR. | § On je pooblaščen pobirati | | naročnino, oglase in sploh vse, | | kar je zvezi z našimi listi | | "AVE MARIA", "EDINOST" § | in "GLASNIK PRESV. SRCA | 1 JEZUSOVEGA". I § | Vsem ga toplo priporočamo | 1 in obenem prosimo, da mu gre- | | do rojaki na roke v vseh ozirih. | | UPRAVA IN UREDNIŠTVO | 1 AVE MARIJE, EDINOSTI | 1 IN GLASNIKA P. S. J. - n = SiiuuHiuiiiiiatHniBiiHuiiiiiiiiMiiniiiiiniuiitiiuiiiiiminHHiiiiiiiito Naši zastopniki. ki so pooblaščeni pobirati jiaročnino za "Ave Maria", "Glasnik Presvete-ga Srca Jezusovega", "Edinost", molitvenike in druge knjige ter vse tiskovine. OHIO. Baberton, Ohio.—Mr. Fr^nk Zupančič, Mr. Joseph Lekšan, Mr. Joe Pod-pečnik. Newburg, Ohio.—Rev. J. J. Oman, Mr. Jakob Resnik. Cleveland, Ohio.—Mr. Frank Suhadol-nik, Mr. Anton "Strniša, Mr. Joseph Meglich, Mr. Rudolph Cerkvenik, Rev. A. L. Bombach, Mrs. Ivanka Gaspari. Bedford, Ohio.—Mr. Frank Stavec. Collinwood, Ohio.—Mr. John Mesec. Notingham, Ohio.—Miss Mary Mevzek. Lorain, Ohio.—Miss Frances Bombach. PENNSYLVANIA. Ambridge, Pa.—Mrs. Jennie Svegel. Beadling, Pa.—Mr. N. Simonič. Braddock, Pa.—Mr. Joseph Lcsjak. Bridgeville, Pa.—Miss Elizabeth Pogačnik. Burdine, Pa.—Mr. John Krek. Canonsburg, Pa.—Mn Mihael Tomšič, Mr. John Pelhan, Mrs. Mary Bevc, Miss F. Mohorič. Forest City, Pa.—Mrs. Anna Grčman, Miss Mary Svete. Johnstown, Pa.—Mr. Andrew Tornec. Olyphant, Pa.—Miss Mary Zore. Pittsburgh, Pa.—Mr. J\hn Golobic, Mr. J. Bojartc, Mr. Geo. Weselich. Steeltonf Pa.—Mr. Anton Malesich. Export, Pa.—Mr. Jakob Rink. So. Bethhlehem, Pa.—Mr. J. Korpivšek. MINNESOTA. Gilbert, Minn.—Mrs. A. Preglet. Aurora, Minn.—Mrs. E. Smolich. Biwabik, Minn.—Mr. Frank Globokar. Chisholm, Minn.—Mrs. Barbara Globoč- nik, Rev. J. E. Schiffrer. Ely, Minn.—Mr. Jos. Peshel, Mr. J. Otrin. Eveleth, Minn.—Mrs. Frances Gregorich. Greaney, Minn.—Mrs. U. Babich. ' New Duluth, Minn.—Mr. M. Spehar, Rev. A. Pirnat. Rice, Minn.—Rev. John Trobec. Soudan, Minn.—Mr. John Loushin. Virginia, Minn.—Mrs. Rosie Tishel. ILLINOIS. Aurora, 111.—Mrs. M. Vesel. Chicago, 111.—Mr. Frank Koren, Mr. Andrew Glavach. Joliet, 111.—Mr. Marko Bluth, Mr. Joseph F. Muhich. La Salle, 111.—Mr. J. Strukel. North Chicago in Waukegan, 111.—Mr. Joseph Drashler, Mr. Math Ogrin, Mr. J. Kosir. Springfield, 111.—Mrs. C. Andrews. Bradley, 111.—Mr. M. Smoley. Milwaukee, Wis.—Mr. Steve Hoynik, Miss Mary Mohorko. Sheboygan, Wis.—Mr. M. Progar. Willard, Wis.—Mr. Frank Perovšek. Brooklyn, N. Y.—Mr. Jos. Skrabe. Newark, N. J.—Mrs. Johana Mevzek. Denver, Colo.—Mr. Jos. Pavlakovič. Pueblo, Colo.—Rev. P. Cyril O.. S. B„ Mrs. J. Meglen. Indianapolis, Ind.—Mr. Louis Komlanc, Mr. Frank Markič. Thomas, West Va.—Mr. John Lahajnar, Mrs. M. Bulich. Calum/et, Mich.—Mr. J] Musich, Mrs. Frances Plautz. Iron Mountain, Mich.—Mr. A. Berce. Detroit, Mich.—Mrs. A. Banks. Bridgeport, Conn.—Rev. M. J. Golob. Kansas City, Kans.—Mr. Peter Majerle. Dodson, Md.—Mr. Jernej Intihar. East Helena, Mont.—Mrs. Frances Am-bro. St. Louis, Mo.—Mr. John Mihelich. So. Omaha, Nebr.—Mrs. M. Petrasich. Valley, Wash.—Mrs. Mary Swan. Rock 'Springs, Wyo.—Miss Apolonia Mrak. * * + + + * * + + * + + J. KOSMACH, 1804 "West 22nd Street' v Chicago, Illinois. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih Barv, varnišev, železja, ključavnic in stekla. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, poklailani stenski papir. Najboljše delo, najnižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! * * * * * LAWNDALE NATIONAL BANK 3337-39 West 26th Street, CHICAGO CAPITAL AND SURPLUS $300,000.00 Under Supervision of U. S. Government and Federal Reserve Supteni. LAWNDALE STATE BANK 3205.07 West 22nd Street, CHICAGO CAPITAL AND SURPLUS $300,000.00 Under Supervision of State of Illinois. DEPARTMENTS Commercial Foreign Exchange Savings Real Estate Loans Bonds and Investments Insurance Safety Deposit Vaults Officers and Directors: Frank G. Hajicek, Joseph J. Salat, Joseph F. Polak, — Joseph Kopecky, Rudolph F. Hajicek, Frank J. Krajic, Joseph J. Janda, Frank J. Vasek, Anton Prominski Chas. B. Pavlicek, Richard. Dusil, Emil Klicka, John J. Svoboda. Combined Deposits of both Banks Ten Million Dollars. * + * * Eagle window shade works 0 IZDELUJEMO ZAGRINJALA ZA VSAKOVRSTNA OKNA. 1617-19 So.Michigan Ave. 1 \ CHICAGO, ILL. * + * * * Phone Canal 537 POKLIČITE NAS! Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode. V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem. "Kadar pokličete na telefon, rabite vedno štev. CANAL 5889". NIGH. GOETTERT POGREBNIK (CHAPEL) Se priporoča Slovencem. 2046 W. 23 rd Street, CHICAGO, ILL. ANDREW GLAVAČ 1828 West 22nd Str., CHICAGO, ILL. 'AVE MAftlA" >3IIIflllII|Il£3IIIHIIIIIfinilililtIlllir3lllllllflinC3lfHfllllIIIUI{lflIllllltC3llllfHIIII]CaillllHllllir2llllllllHIIC2IIIIlllllllIC31^ Podpirajte svojo sosednjo banko! i | I METROPOLITAN STATE BANK j i i i ■ = ki je pod državnim nadzorstvom. i - J = =s | 2201 WEST 22nd Street and Leavitt Street, g CHICAGO, ILL. | Kapital in prebitek i * $245.000.00 $2,000,000.00 Vloge znašajo nad | GENERAL BANKING. e H = = Začnite'hraniti z malim, denite $1.00 na stran. »raniiiiniiinniMiiiniiBiHniimMnuiinnniiHHmiiuiii^ ----------------------------------- JOSEPH F. STURDY, (INC.) 115 East Chicago Avenue, Chicago, Illinois. OKRAŠUJEM NOTRANJE PROSTORE. CHICAGO ASBESTOS MFG. COMP. Manufacturers of STEAM PIPE AND BOILER COVERING Mineral Wool for Insulating and Deadening Asbestos and Roofing Material, Hair Felt, Etc. Etc. Cor. w. 22nd PI. & Lincoln St., Chicago Telephone Canal 1093 1 MORAN HASTINGS MFG. CO. All Kinds of I Prepričajte se, kakšno je moje delo. Okrasil sem notranjščino cerkve sv. Edmunda, Oak Park, 111. — Cerkev Brez-. madežnega Spočetja, 1415 N. Park Avenue, Chicago, Cerkev sv. Jožefa, Rock Island, 111. I S $ I I i LIGHTING FIXTURES I 16 and 18 West Washington Street $ I J CHICAGO, ILL. ikjuif'iw im-JMi:'!«: MMmRmKmr.ymymaalKX& CENIK KNJIG. ki smo jih ravnokar prejeli iz stare domovine. <^3itiifiiiiiiic3iiiiiiiiifiicsiiiiiimtimiHiiiiiiiNC3Hmtiiiiiimtiiiiiiitiicsiiiitiiii?^ Poučne, zabavne in razne druge knjige. Amerika in Amerikanci ..........$2.50 Vojska na daljnem vzhodu, slikami 1.50 Vojska na Balkanu, s slikami...... 1.50 Vrtec, mladinska knjiga s slikami.. 1.50 Oliver Twist,- vezano .............. 3-°o Stepni Kralj Lear, povest.......... 1.00 Straža, povest ..................... 1.25 Zgodbe Napoleonskega Huzarja---- 1.25 Ivan Tavčar, povesti, vezano ...... 130 Pravila za oliko .................. 1.00 Skrivnost najdenke ............... .50 Poezije Franceta Prešerna ........ 1.00 Rodbina Polaneških, roman, vezano, 728 strani ...................... 4.00 Naša zdravila ..................... 1.00 Pran Levstik, poezije.............. 1.00 Kobzar, povest ................... 1.00 'Doktor Zober, izviren roman ...... 1.25 Sosedov sin, spisal Jos. Jurčič...... 1.00 Jos. Jurčič, Spisi, IV. zvezek...... 1.25 Nasveti za hišo in dom............ 1.25 Petelinov Janez .................. 1.25 S. Gregorčič, poezije .............. i.oo Martin Krpan, za mladino ........ 1.00 Gospodinjstvo ......•............. i-SO Trenutki oddiha, povesti...........75 Slovenski pravopis ........1.........75 Kratka zgodovina slovenskega slovstva ............................ 1.25 Kraljica mučenica, zgodovinski roman ............................ 1.50 Večeri ob Lemanu ................ 1.00 Fran Erjavec, Izbrani spisi, povesti 1.25 P' S. Finžgar, Pod svobodnim soln- cem ............................ 1.25 ®ob za mladi zob, pesmi za mladino .50 Taras Bulba, povest .............. 1.25 Angeljček, za mladino ............ 1.00 Sisto e Šesto, povest .............75 Kraljestvo čebel, mladinski spis.....75 Vojska in mir, misli scljskega modrijana ..........................75 Umni kmetovalec ..................5« Poljedelstvo ..........>.............50 Bisernice, Ivan Šašelj ............ 1.00 Na potu v večnost, nabožna knjiga.. 1.00 Vencc slovenskih povesti .......... 1.00 Z'atokopi, Spilman ................50 *z moje celice, M. Elizabeta ...... 1.00 Stoletna pratika ...................50 Naša pota, kulturna-politična predavanja ..........................50 Nebo žari, pesmi ..................50 Prihajač, povest ................... 100 1]iiniiiiiiii[]iiiiiiiiniiuuiiiiHiuiaiiiiiinniit]ittiiiiniiiuiiiiiiiiiini:»iiiiiHii« Compliments of g I SYCAMORE COFFEESTORE I EDWARDS & KEIL, J 1849 Blue Island Ave., | CHICAGO, ILL. ŠiiMiiniiniiiiiiiiiimiiiiiiiHiiHtiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniKiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiK« " " Phone Canal 1509 Complements of THE ILLINOIS BEDDING & MATTRESS CO. Manufacturers of Mattresses and Box Springs 1319-21 Blue Island Ave., Chicago, 111. Telephone Randolph 4849 v WORTHMANN & STEINBACH, Architects and Superintendents Suite 1603 Ashland Block N. E. cor Clark and Randolph Sts. CHICAGO Ecclestiastical Architecture a Specialty PETER A. MILLER Jeweler and Optometrist Diamonds, Watches, Jewelry 2128 W. 22nd St., Chicago, Illinois. Phone Canal 5838 Vi potrebujete vsakovrsten stenski papir. Pri nas ga dobite, kakoršne-ga želite. Zato pridite pogledat! THE ISGO WALL PAPER HOUSE, Inc. 2115-17 West 21st Street, CHICAGO, ILL. Pozdrav! ILLINOIS WHOLESALE DRUG k 1FG. CO. Compliments of a ' FRIEND Telephone Canal 246. W. J. RUSSELL and CO. Generalni stavbeniki. Uradni prostori: 2280 Blue Island Avenue, CHICAGO, ILL. Vsako popravilo Vam skrbno izvršimo še danes podnevi ali ponoči. Proračune in načrte Vam oskrbimo z veseljem. BRANKO LAZAREVIČ, 4. generalni Jugoslov. konzul v Chicago. Naslov: Consulate General of The S. H. S., 115 So. Dearborn Street, CHICAGO, ILL. Compliments of a FRIEND HIŠA DOBRE GLASBE THOMAS KOSATKA & CO. Prvi med glasbenimi instrumenti Columbia Grafonolas and Records 1425 West 18th St. CHICAGO, ILL. Mrtvim v spomin. t REV. A. A. PRINČIČ. Smrt zdaj p.a zdaj napravi kako Vrzel v vrsti slovenske duhovščine v Ameriki, ki je življenje ne zadela, ker manjka naraščaja in dotoka iz starega kraja. ^Zato je izguba vsa-cega res nenadomestljiva. Rajni Rev. Prinčič sicer ni mogel veliko delati v dušnem pastirstvu, ker je bil celo svoje duhovniško življenje bolan. Ko je prišel 1. 1907. kot absolvi-rani četrtošolec iz Ljubljane, kjer je bil 1892. rojen, v Ameriko in nadaljeval svoje študije, se je v semenišču prehladil, ter dobil jetiko, ki mu je počasi sesala življensko moč, dokler mu je 25. febr. ni izsesala. Zato ni mogel kazati na -kaka posebna zunanja dela in vspehe svojega duhovniškega zvanja. Toda duhovnika se ne sme ceniti samo po njegovem zunanjem delu in vspehih, ki jih je imel pri njem. Vsak duhovnik je os Eccle-siae, usta sv. Cerkve. Njegova molitev, ki jo tudi bolan lahko opravlja, saj tako bolan, kakor je bil rajni Rev. Prinčič, ni molitev navadnega kristjana, ampak je molitev sv. Cerkve, ki rosi blagoslov na verne, če je morda tudi sama na sebi slabo opravljena, ker ko duhovnik moli svoje duhovske molitve, moli pravzaprav sv. Cerkev, ki vedno dobro moli., Ko sv. Alfonz Liguori radi starosti in bolehnosti ni več mogel svoje škofije obiskovati, kar je škofova dolžnost, je prosil papeža, naj sprejme njegovo odpoved in izroči škofovsko palico mlajši moči. Papež mu je na odpisal: Ljubi sin, tvoje prošnje ne morem uslišati. Ti le lepo moli na bolniški postelji za svojo škofijo, tvoja molitev bo več pomagala, kot sto vizitacij, obiskov fa-ra. Sad molitve seveda ni vedno viden, a zato nič manj gotov, kot viden sad dela. In pokojni Rev. Prinčič je rad zalival delo svojih zdravih duhovnih tovarišev z molitvijo in nekrvavo daritvijo. Ako ie duhovnik le mašuje, pa četudi samo enkrat v življenju, ni zastonj živel. V predzadnji številki našega lista smo se spomnili njegove mamice, blage žene, ki je z njim delila trpljenje dolgotrajne bolezni, kakor je le mati zna s svojim otrokom. Odkar je sam nosil križ, ga je potrl in stri. Hitro je šel za mamico, da z njo deli veselje s katero je delil trpljenje. -j- Rev. A. A. Prinčič. t MRS. IVANA BONČA. Ta grob ni več svež. Ena pomlad je žt šla čezenj, kmalu bo šla druga. \Te vemo, kako da mej tistimi, ki so pred letom na njen sveži grob trosili cvetje, ni bilo Ave Marije, dasi je imela dosti vzroka za to. Naj za obletnico popravi zamujeno. Saj kdor krasi eno leto star grob, se kaže še bolj hvaležnega, kot tisti, ki na svežega polaga venec. Mrs. I. Bonča je bila ena najvne-tejših članic chicaške podružnice društva krščanskih žena in mater, dosmrtna naročnica in dobrotnica Ave Marije, ter naša dobra cerkvena mati. Pred vsem je bila blagopokojnica vzgled zveste in ljubeče krščanske žene, ki je živela tako, da bi jo vsaki naših žena lahko postavili za zgled. Ljubila je posebno sirote in zapuščene otroke. Dasi jo Bog ni blagoslovil z lastnimi otroci, vendar jih je imela vedno nekoliko okrog sebe in se z njimi ukvarjala, zlasti revnejših mater, ki so si morale iskati dela, da so svojim otročičkom zaslužile vsakdanjega kruha. Pa še eno Detice je zelo ljubila Mrs. Bonča in to je bilo Detice Je-zuščeka v revnem našem tabernak-lju. Da bi pokazala to svojo ljubezen do Jezusa v presvetem Resnjem Telesu, je skrbela dolgo časa brezplačno za vse cerkveno perilo. Vsaki pondeljek je prihajala po sveti maši v zakristijo in kar se ji ni zdelo posebno snažno in belo, je vse pobrala in z največjo skrbjo oprala. "Kako sem vesela", je rekla, "da smem imeti to čast, da perem sveto perilo, ki se rabi pri službi božji". Ni zamudila niti enega tedna. Kako je lepo od katoliške ženske, pa naj je to dekle ali žena, ako ima veselje do tega dela, da skrbi za snago okrog oltarja. V koliko cerkvah najdemo cerkveno perilo zamazano. Cerkev je revna in ne more plačevati dragih peril, župnik sam tudi ne more prati, tako se mora bolj po malem snažiti, samo kar je najnujnešje. Kako vzvišeno in kako plemenito je to delo za vsako žensko. O ko bi imeli več slovenskih žena in deklet po naselbinah, ki bi hotele posnemati blagopokojno Mrs. Bonča in bi enako hotele vsaki teden nekoliko uric posvetiti čiščenju cerkvenega perila! Po župnijah, kjer je živa vera v Presveti Zakrament, kjer farani vedo, zakaj jim gori pred velikim oltarjem večna lučka, najdete taka dekleta in žene, ki žrtvujejo nekoliko svojega časa, da poskrbe za nedeljo, očistijo oltar, spremene cerkvene prte, osnažijo cerkvene karpete (tepihe) omijejo posodice za vodo in vino, i. t. d. Vzvišeno delo. t Mrs. Ivana Bonča. Mrs. Bonča je bila taka blaga in plemenita slovenska žena, kateri sedaj Gospod Jezus v nebesih gotovo plačuje, kar je zanj storila v svojem življenju. "Bil sem nag, pa si me oblekla . . ." zato pojdi v veselje mojega Očeta. Enako je gotovo sprejela Mrs. Bonča tudi plačilo od Marije za svoj trud za list Ave Maria, katerega je razširjala. Gotovo ji nebeška Mati ni ostala dolžna nobenega centa, katerega je potrošila za ta list in njeno čast, nobenega koraka, ki ga je za to storila! Lahka vama bodi tuja zemlja! Po-čivajta v božjem miru! i AVE MARIJO — ZASTONJ dobiš za to leto ako dobiš pet novih naročnikov. Rev. Evstahij Berlec O. F. M. POZDRAVLJENA, CERKEV. Pozdravljena, Cerkev, ti božja nevesta, glavo ti ovija svetosti sijaj, za Križanim hodiš ljubeča in zvesta, od daleč že vabi te večnosti maj J Premagala vse boš' viharje, mra-kove, o pride, o pride tvoj veliki dan! -— Cuj, večna Beseda slovesno te zove: "Pogumna za mano! Saj boj bo končan!" Ti vneto, o Mati, oklepaš se križa, v nebesa ozira se tvoje oko . . . Stoletja minevajo—praznik se bliža, Zveličar bo dvignil mogočno roko: "Otroci le pridite blagoslovljeni, izvoljena deca Očeta-Boga! V poskušnjah življenja služili ste meni, kraljujte na veke v svetlobi neba!" ................................................. Blaženi Henrik Suzo je nekega dne žalosten sedel v svoji sobi, ker mu je bil Bog malo prej razodel, da bo moral mnogo trpeti Tedaj mu pravi božji glas: Odpri okno! Odpre in kaj vidi? Enega psa vidi, ki z gobcem srdito trga neko cunjo. Tako bodo tebe trgali ob rckljivi jeziki, mu pravi glas božji, a vdaj se in trpi tako potrpežljivo, kot ona cunja. Henrik je šel, vzel psu tisto cunjo in jo hranil kot dragoceno stvar. Kadar ga je kaj hotelo v nejevoljo spraviti, jo je vzel v roke, se spomnil božjega glasu in se pomiril. Isti enkrat štiri tedne ni imel kakega posebnega trpljenja. Radi tega ga je začelo zelo Skrbeti, kako je z njim pred Bogom. Ko je kmalu na to zvedel, da mu strežejo po življenju, ker mu podtikajo, da je neko plemkinjo v krivo vero zapeljal, eno drugo žensko pa izneveril njenemu možu s— kar je bilo seve na celem izmišljeno — je bil zopet ves srečen, češ, da ga Bog vendar še ni zapustil, ker ga tepe. ALI SI POZABIL??? da je ta mesec mesec katoliškega tiska. H koncu že gre in mi od tebe nimamo še nobenega novega naročnika. TYOJ NEDEUSKI TOYARIS. Piše Rev. Smoley. 4 V SPREMSTVU MATERE. (Sedem postnih govorov). VII. Ko jc tedaj Jezus vzel kisa, je rekel: Dopolnjeno je! In je glavo nagnil in je izročil duha. Jan. 19. 35. Najgenljivejša doba v cerkvenem letu je Veliki teden, in najgenljrvej-ši dan v tem tednu je Veliki petek. Žalostno je ta dan v cerkvi. Zvonovi so utihnili. Pred pričetkom o-bredov vržejo se duhovni pred oltarjem na svoj obraz v znamenje žalosti. Prično se potem molitve za razne stanove in vse ljudi. Odgrne se križ in poje: "Ecce lignum eru-cis! Glejte, les križa, na katerem je viselo zveličanje sveta ! Pridite, poklonimo se mu! Cerkev nas vabi ta dan k češčenju sv. križa. In v duhu nas popelje zopet na Kalvarijo, da bi še enkrat videli grozne bolečine, ki jih je Kristus trpel, da bi videli njegovo smrt — in od tod nas popelje k grobu, kamor so položili mrtvo telo Kristusovo. Celi postni čas smo šli v spremstvu Marijinem po križevi poti za Kristom, premišljevali smo, kaj je trpel Kristus, kaj je trpela Marija, kaki nauki slede iz tega za nas. — Končajmo danes to pot, pojdimo še enkrat v Marijinem spremstvu za trpečim Kristom. Stopimo še enkrat na Kalvarijo, opazujmo poslednje Kristove trenutke, opazujmo njegovo Mater, spremimo jo k grobu in ne pozabimo naukov, ki jih nam dajejo dogodki na Kalvariji. Tri ure je visel Kristus na križu. V poslednjih bolečinah je trepetalo njegovo telo. Razpete roke in noge so mu povzročale neznosne bolečine. Si je hotel olajšati bolečine na rokah, raztrgale so se rane na no- gah. Je hotel olajšati bolečine na nogah, trgale so se rane na rokah. Opažati je bilo, da se bliža smrt. Telo je počivalo, barva je pričela izginjati, truplo je bledelo. Še enkrat je dvignil Kristus kronano glavo in vzkliknil z močnim glasom : "Dopolnjeno je!" Da, dopolnjeno je bilo velikansko delo odrešenja! Dopolnjena je bila daritev, poplačan dolg človeštva! Dopolnjeno je bilo vse, kar so prerokovali preroki. In je glavo nagnil in je izdihnil duha, pravi evangelist. Prišla je smrt, konec je bilo bolečin, konec je bilo trpljenja. Kristus je prestal vse! Blede telo je viselo na križu! S krvavimi črkami je bilo tu napisano, kar e Kristus enkrat rekel o božji ljubezni: "Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da se nikdo, kdor v njega veruje, ne pogubi, ampak ima večno življenje . . . Nikdo nima večje ljubezni ko ta, ki da življenje za svoje prijatelje". Dragi moji! Slišite njegove besede? Prijatelje imenuje grešnike! Komaj je Kristus izdihnil, pričele so se dogajati grozne reči: Zemlja se je tresla, skale kalvarijske so pokale, grobi so se odpirali. V templju se je pretrgalo zagrinjalo od vrha do tal. Božje pričevanje je pro-niklo naravo in tempelj. Vojaški stotnik, stoječ pod križem in videč, kaj se godi, je slavil Boga in rekel: "Resnično, ta je bil Sin Božji". In podobno so delali vojaki. Ljudstvo pa se je trkalo na prsi in bežalo s Kalvarije. Tu jc ostala le vojaška straža, Marija z Janezom, Marijo Magdaleno in nekoliko prijatelji. Veliki duhovni so šli k Pilatu in ga prosili, da bi dal zlomiti kosti križanih, da bi tako pospešili smrt, da bi jih mogli vzeti s križa, ker drugi dan je bil sobotni dan, veliki velikonočni praznik. Mrtva trupla niso smela ostati na križu, na sobotni dan jih pa s križa tudi niso mogli sneti, ker bi po nauku farizejev one-častili Gospodov dan. Razun tega pa so se farizeji bali, da bi ljudstvo ne spremenilo svojega mišljenja in se, videč truplo Jezusovo, ne obrnilo proti njim. Trupla so hoteli imeti farizeji odstranjena. Pilat je dal dovoljenje. Vojaki so zlomili kosti razbojnikoma, ko so pa prišli do Jezusa, so videli, da je že mrtev. Vendar se je hotel eden vojakov zagotoviti, zato je s kopjem prebodel Jezusovo stran. Pritekla je iz nje kri in voda. Sedaj je nastalo vprašanje, kako bodo mrtvo truplo pokopali. Jezusovi prijatelji so se bali, da bodo vojaki grdo ravnali z mrtvim truplom, da bo skupno pokopano z razbojniki. Zgodilo se je drugače. Bogat mož iz mesta Arimateje, imenom Jožef, je šel k Pilatu in ga poprosil za Jezusovo telo. Bil je član velikega sveta judovskega in skriven Jezusov učenec. Ni soglašal s tem, kar se je godilo v zbornici. Saj po smrti je hotel zabraniti vsako onečaščenje. Pilat ni hotel sprva verjeti, da bi bil Jezus že mrtev, poklical je stotnika, ki je imel službo pri križanju, in ta je potrdil smrt. Nato je dobil Jožef truplo. Hitro je kupil dragega platna in šel na Kalvarijo, da bi pokopal truplo Gospodovo. Blizo je imel svoj vrt in v tem vrtu za sebe izsekan grob v skalo. V ta grob je hotel Jezusa položiti. Prišel je pa na Kalvarijo še drug skriven Jezusov učenec, Nikodem.— Tudi ta je bil član visokega sveta. Enkrat je prišel skrivaj po noči k Jezusu, da bi se od njega poučil. Ta je nakupil dragih mazil, da bi Kristusovo truplo mazilih. Truplo so sedaj sneli s križa. Pristavili so lestev, potegnili ven žeblje, sneli trnjevo krono. Grozne rane je bilo videti še le sedaj. Mrtvo telo položili so sedaj Mariji v naročje . . . Dosedaj smo vedno premišljevali, kaj je trpel Kristus, kaj je trpela Marija. Premišljujmo tudi danes, kaj je trpela Marija pri zadnjih dogodkih na Kalvariji. S kako bolestjo je gledala na ne-številne rane na Sinovem truplu!— Srce se je krčilo neizmerne bolesti! In v teh bolestih se je spominjala poslednjih besedi svojega Sina! V bolesti je poljubljala svojega mrtvega Sina, njene solze so močile njegov obraz. Truplo so zavili nato v dragocene tanjčice, prepojene z dišavami. Še enkrat je pogledala Marija na mrtvo obličje, še enkrat je je poljubila, potem so ga popolnoma zavili v platno. Nesli so truplo k grobu. Vsak pogreb je žalosten. Ta pogreb pa je bil nekaj nenavadnega, nesli so Sina Božjega k grobu, Sina Božjega, ki se je daroval za grehe človeštva. V preveliki bolesti je šla Marija v mrtvaškem sprevodu. Nekdaj je šla v mestu Najm tudi mati za pogrebom svojega edinega sina. Britko je jokala, in Odreše-nik je pristopil in rekel: "Ne jokaj !" In oživil ji je sina. Bo li sedaj kdo pristopil k Materi Mariji in ji rekel: "Ne jokaj?" Ne nikogar ni bilo. Prišli so k grobu. Spoštljivo so položili mrtvo truplo v grob, durr so zaprli in privalili velik kamen. Tu je počivalo sedaj v sredi cvet-'ja Jezusovo truplo, ijange^ji so je stražili. Od templjevih višin zadonel je glas trobente, oznanjajoč, da je napočil sobonti dan. Židje so namreč pričeli dan šteti s solncnim zahodom. Marija, Janez, Marija Magdalena in druge pobožne žene so se vrnile v mesto. Žalostno je bilo v Marijinem domu to noč, slišati je bilo le jok in plač. Prihajali so apostoli, drug za drugim, žalostni, sramovali so se, da so pobegnili najbolj je bilo sram Petra, ki je Krista zatajil. Tu je bila zbrana prvotna cerkev Kristusova. Ni bilo nikogar, ki bi jih bil tolažil? Da, bila je," Marija, ki je vedela, da vstane njen sin od mrtvih. Tolažila je vse, bila je že takrat življenja sladkost in upanje cerkve. Bilo je to v soboto — in v spomin na to posvetila je cerkev soboto Mariji. Sedaj preostaja še nam, da obrnemo misli k samim sebi in premislimo, kak nauk sledi za nas iz teh poslednjih dogodkov na Golgoti. Opozarjam vas na troje. V prvi vrsti na trenutek, ko je Gospod z močnim glasom zavpil: "Dopolnjeno je!", nagnil svojo glavo in izdihnil dušo. Te besede veljajo nam. Naše odrešenje je bilo dokončano. Ozrimo se še enkrat na mrtvo truplo našega Zveličarja! Kako razbito, kako zmučeno je to telo! Kako veliko daritev je doprinesel za nas! To je storil Zveličar za nas. Kaj pa smo mi storili za svoje zveličanje? S sramoto moramo priznati: Dosedaj še skoro nič!— Marsikomu je še molitev preveč, še hoja v cerkev mu je pretežka. Dragi, spominjajmo se velikanske žrtve Kristusove. Naj nam ne bo žal, ako je tudi nam treba do prinesti kako žrtev za naše zveličanje in Kristusovo cerkev. Dalje vas opozarjam na snetje Kristusovega telesa s križa. V Kelmorajnu imajo na oltarju sliko, predstavljajočo snemanje Kristusovega telesa s križa. Kakor je bila srednjeveška navada, je slikar v kotičku tudi sebe naslikal. In naslikal je sebe, ko vleče žrebelj iz Kristusove roke. Ko so ga vprašali, kako mu je prišlo to na misel, je rekel: "Koliko žebljev sem že zabil s svojimi grehi v Kristusove roke in noge: Zadnji čas je, da vsaj enega ven potegnem!" Kiko resničen odgovor! Prerok Izaija je rekel: "Ranjen je za naše grehe . . ." Koliko žebljev sm° že mi zabili v svojem življenju v Kristusovo telo! Zadnji čas je, da bi jih pričeli potegovati ven, to je, da bi grehe opustili, svoje življenje poboljšali. In tretje, na kar vas opozarjam, je: Položenje Kristusa v grob. Gospodovo telo je bilo položeno v grob in tam mirno počivalo. An-geljski zbori so grob obdajali. Misli takratne — sicer še male cerkve — so hitele k grobu. Dragi moji! Tudi po naših cerkvah je shranjeno Kristusovo Telo : v tabernakeljnu, v zakramentu sv. Rešnjega Telesa živi in biva med nami! Ni to mrtvo telo, je živo, je Božji Odrešenik z dušo in telesom in božanstvom. Sam je rekel: "To je moje Telo!" Kako velika sreča za nas, da je Kristus med nami! Sem pohitimo s svojimi mislimi, sem hodimo pogo-stoma, da bomo svojega Odrešeni-ka počastili. Poslovimo se sedaj v duhu od groba! Na nekem pokopališču je krasen grobni pomnik, in na njem vsekane besede: "Počivaj v pokoju, draga mati! Tvoj sin ti bo vedno poslušen !" Podobne misli imejmo tudi mi, ko se poslavljamo od groba Gospodovega. Zahvalimo Se Odrešeniku za njegovo ljubezen, za njegove rane in recimo v duhu: "Počivaj v p°* koju, — tvoj sin, tvoja hči ti bo vedno poslušna, do svojega poslednjega zdihljenja. Amen.^ VELIKONOČNA NEDELJA. Ne bojte se! Mar. 16, 6. Zgodaj v jutro, prvi dan po oni velikonočni soboti, ko je Kristus Gospod počival v grobu, so korakale pobožne jeruzalemske žene k grobu, da bi po takratnem običaju mrtvemu truplu izkazale poslednjo čast-da bi je mazilile z dišečimi mazil'-Ena skrb jih je trla med potjo: Kdo nam bo odvalil kamen od groba? Bil je namreč silno težak. Ko pa so prišle k grobu, so se zelo prestrašile. Kamen je bil odva-Ijen, grob odprt. Prestrašene so šle v grob, a trupla Gospodovega ni bilo več tam, zagledale pa so angelj-sko prikazen, ki jim je rekla: "Ne bojte se! Jezusa iščete, Nazarenske-ga, križanega, vstal je, ni ga tukaj!" Kaka novica! Kristus je vstal od mrtvih ! Kaj vse obsega ta novica ! Kako radost vzbuja v srcih vseh, ki so zvesti Kristu! Po celem svetu, od severa do juga, od vzhoda do za-pada, odmeva ta radost; po vseh cerkvah doni danes slavnostni spev: Aleluja, Aleluja! "Ne bojte se!", rekel je angetj prestrašenim ženam. Ta glas od groba Gospodovega doni i k nam. Tudi mi smo premnogokrat v življenju prestrašeni, britkosti nas obdajajo, bojimo se za se in za druge. Bojimo se, ko vidimo, kako preganjajo vero, bojimo se radi lastnih grehov, bojimo se radi raznih križev v našem življenju, bojimo se Pa posebno smrti. Dragi, tudi nam velja angeljev glas: "Ne bojte se!" In to naj bo predmet današnjega premišljevanja. Kristjan je prestrašen, ko vidi, kako preganjajo vero. Mi vsi vidimo, kako napadajo cerkev, kako napadajo vero, napadajo jo celo taki, ki trdijo, da so "dobri" katoličani. Nasprotniki se poslužujejo vseh sredstev. Po' mnogih državah so pregnali vero iz šol, zaprli so cerkve, iztrgali bi radi ljudstvu vero iz srca. Bo li izginila vera? Jo bo li sovražnik uničil, Premnoge navdaja strah radi tega. Stopite k grobu Gospodovemu, tam slišite angeljev glas: .'Ne bojte se!" Ustanovitelja te vere so tudi preganjali, zasramovali so ga, lovili so &