Acrocephalus 24 (118): 97 – 102, 2003 Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v [turmovcih (SV Slovenija) Population decline and land-use changes in hunting habitat of the Red-backed Shrike Lanius collurio at [turmovci (NE Slovenia) Damijan Denac Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: damijan.denac@dopps-drustvo.si In 1997 and 2003, pairs of Red-backed Shrike Lanius collurio were censused in the [turmovci area, primarily alluvial floodplain forest that was eventually transformed into pastures and meadows with numerous trees, solitary shrubs and hedges. It is located 7 km SE of Ptuj (UTM WM73, NE Slovenia). The »area count« method, a simplified mapping method, was applied. The mapped area covered 4.4 km2. In both years, data on Red-backed Shrike’s hunting habitats were gathered, while in 2003 data on perching site types and their heights were also collected. In 1997, 89 pairs were counted (density 20.5 pairs/km2), while in 2003, 53 pairs were recorded (density 12.2 pairs/km2). Between 1992, when the first census was carried out by [tumberger et al. (1993), and 2003 the breeding pair population declined by 69%. In 2003, the highest breeding density in 1 km2 square was 23.3 pairs. Most Red-backed Shrikes hunted in meadows, 88% in 1997 and 60% in 2003. Most of those that hunted in meadows, did so in mown meadows: 72% in 1997 and 57% in 2003. The highest perching site was 10 m, the lowest 0.5 m from the ground. Average height of perching sites was 2.6 ± 1.8 m. The highest perching sites were found in overgrowing habitat. Disappearance of meadows due to intensive farming and cessation of mowing are the main causes for the Red-backed Shrike’s population decline at [turmovci. Key words: Red-backed Shrike, Lanius collurio, census, [turmovci, hunting habitats, perching sites, agricultural intensification, Slovenia Klju~ne besede: rjavi srakoper, Lanius collurio, popis, [turmovci, lovni habitat, pre`a, intenzifikacija kmetijstva, Slovenija 1. Uvod Rjavi srakoper Lanius collurio je palearkti~na vrsta. Njegov areal se razteza po vsej Evropi z izjemo Britanskega oto~ja, Skandinavije in Iberskega polotoka. Na vzhodu dose`e zahodno sibirsko ni`avje, na jugu pa Transkavkazijo z Iranom in Tur~ijo. Vrsta je prvotno naseljevala stepe in ekotone med gozdovi in travi{~i ter za~etne stadije razvoja gozda (Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). Zaradi intenzivnih ~lovekovih posegov v okolje od neolitika naprej, predvsem kr~enja gozdov, je vrsta poselila tudi sekundarno nastala odprta negozdnata obmo~ja. Je dober indikator strukturirane kulturne krajine (Pfister & Naef-Denzer 1987, Flade 1994). Gnezdi na gozdnih robovih, travnikih s {tevilnim grmovjem in `ivimi mejami ter v ekstenzivnih sadovnjakih. Ustreza mu nizka travi{~na vegetacija, saj svoj glavni plen, velike `u`elke, lovi ve~inoma na tleh (Flade 1994). V 20. stoletju je za~el rjavi srakoper postopno izginjati iz agrarnih obmo~ij zaradi posledic intenzivnega kmetijstva (komasacije, se~nje `ivih mej, uporabe sila`e namesto sena, nadome{~anja visokodebelnih sadovnjakov s planta`nimi, vnosa pesticidov). V Evropi se je med letoma 1970 in 1990 {tevil~nost gnezditvene populacije zmanj{ala za 50% (Glutz von Blotzheim & Bauer 1993, Tucker & Heath 1994). 97 D. Denac: Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem (SV Slovenija) V Sloveniji je rjavi srakoper zelo raz{irjena gnezdilka. Gnezditvena populacija je ocenjena na 20.000 – 30.000 parov (Geister 1995). Na voljo so podrobnej{i podatki o gnezditvenih gostotah iz Jovsov (Trontelj & Vogrin 1993), z Ljubljanskega barja (Trontelj 1994), Vol~e{kih travnikov pri Celju ([tumberger 1994), s sedaj `e preplavljenih mo~virnih travnikov zadr`evalnika Medvedce (Vogrin 1996) in iz Kozjanskega regijskega parka (Jan~ar & Trebu{ak 2000). Podatke o raz{irjenosti in gnezditvenih gostotah vrste na obmo~ju re~ne loke med Mariborom in Ptujem je objavil Bra~ko (1997). Leta 1992 so gnezde~e pare rjavih srakoperjev v [turmovcih popisali [tumberger et al. (1993). Spremljanja {tevil~nosti rjavih srakoperjev v dalj{em ~asovnem obdobju in podrobnej{ih avtekolo{kih raziskav vrste v Sloveniji do sedaj ni bilo. V raziskavi smo `eleli ugotoviti, ali se je {tevil~nost gnezde~ih rjavih srakoperjev na obmo~ju [turmovcev spremenila v zadnjih 11 letih, med leti 1992, 1997 in 2003. Preu~ili smo razli~ne tipe lovnih habitatov in pre` (lovnih mest) rjavega srakoperja v [turmovcih. 2. Opis raziskovanega obmo~ja in metoda 2.1. Opis raziskovanega obmo~ja [turmovci so obmo~je re~ne loke med Dravinjo in Dravo v subpanonski zoogeografski regiji Slovenije (Mr{i} 1997). Imajo naravovarstveni status krajinskega parka. [ir{e zavarovano obmo~je je veliko 125 ha. Z ju`ne strani ga omejujejo Haloze, s severne pa Ptujsko jezero. Povpre~na nadmorska vi{ina je 223 m. Podnebje je zmerno celinsko, subpanonsko (Fridl et al. 1998). Tla sestavljajo pe{~eno-prodnati nanosi obeh rek, ki sta v preteklosti to obmo~je redno poplavljali in ga spreminjali. Posebnost [turmovcev so kr~i. To so obmo~ja nekdanjega poplavnega gozda, topolovega loga, ki so po poplavah ostajala suha. Doma~ini so jih o~istili visokih steblik, mladega drevja in grmovja ter za~eli kositi travo. Jeseni so vse listje pograbili za steljo ([tumberger et al. 1993). Zaradi ~lovekovega vpliva je nastala kulturna krajina s {tevilnimi negnojenimi travniki, bogato prepredena z belimi topoli Populus alba, bresti Ulmus sp. in pasovi grmovja kot ostanki loke. Po zajezitvi Drave v Markovcih in nastanku Ptujskega jezera za potrebe hidroelektrarne Formin leta 1979 rednih poplav ni bilo ve~ ([tumberger 2000). V ostankih loke so se drevesa, odvisna od nihajo~ega vodnega re`ima, za~ela su{iti. V zadnjih desetih letih se je raba tal na obmo~ju bistveno spremenila. Do leta 1992 so v [turmovcih kosili 80 – 90% travni{kih povr{in. Kasneje so del travnikov preorali in jih 98 habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v [turmovcih spremenili v njive. Tak{en trend je bil stalnica minulega desetletja, zato danes tu prevladujejo posevki koruze, precej{en del obmo~ja pa se zara{~a (B. Trafela & P. Pribo`i~ pisno). 2.2. Metoda Popise smo opravili v obdobjih od 5. do 11.7.1997 ter od 28. do 30.6.2003 med 7. in 12. uro zjutraj. Meje raziskovanega obmo~ja so bile enake, kot so jih pri prvem popisu rjavih srakoperjev v [turmovcih leta 1992 zarisali [tumberger et al. (1993). Raziskovano obmo~je povr{ine 4,4 km2 smo razdelili na {est manj{ih obmo~ij, velikih med 0,3 in 1,3 km2 (slika 1). Vsako izmed njih smo popisali v enem dopoldnevu. Uporabili smo poenostavljeno kartirno metodo, znano tudi kot »area count« (Bibby et al. 2000). Kot kartografsko osnovo pri popisovanju smo leta 1997 uporabljali karto TTN 1:5000, leta 2003 pa digitalni ortofoto posnetek istega merila. Vsako obmo~je smo v celoti prehodili po linijah. Razdalje med linijami so na travnikih in kmetijskih povr{inah merile pribli`no 100 – 150 m, v presvetljenih gozdovih ali zara{~ajo~ih se obmo~jih pa pribli`no 30 – 50 m. Med obhodom linije smo popisovali spol in aktivnost srakoperjev, pri love~ih osebkih pa {e tip lovnega habitata ter tip in vi{ino pre`e. Srakoperja razli~nih spolov, opa`ena blizu skupaj, za katera je obstajala verjetnost, da tvorita par, smo obravnavali kot en par. Sicer smo kot par {teli posamezne odrasle osebke in speljane mladi~e. Na raziskovanem obmo~ju smo opredelili {tiri habitatne tipe: poko{eni travnik, nepoko{eni travnik, zara{~ajo~i se travnik in njiva. Kot poko{eni travnik smo obravnavali travnik, ki je bil v ~asu popisa poko{en, kot nepoko{eni travnik tisti, ki v ~asu popisa ni bil poko{en, vendar smo na podlagi vegetacije sklepali, da je bil poko{en prej{nje leto. Kot zara{~ajo~i se travnik smo opredelili tistega, ki `e ve~ let ni bil poko{en in se je zara{~al z lesno vegetacijo. Na tem tipu travnikov so v ~asu popisa med rastlinami prevladovale zlata rozga Solidago sp., rudbekija Rudbeckia sp., vrba Salix sp. in robinija Robinia pseudacacia. Vegetacija je bila tu vi{ja od 50 cm. Pre`e so bila mesta, s katerih so rjavi srakoperji lovili plen. Njihove vi{ine smo ocenjevali na 0,2 m natan~no. Za mero variabilnosti smo izra~unali standardno deviacijo (SD). Vsa opazovanja smo opravili z daljnogledi in teleskopi. 3. Rezultati [tevilo parov rjavih srakoperjev na raziskanem obmo~ju se je v letu 2003 v primerjavi z letom 1997 zmanj{alo za AcROCEPHALUS 24 (118): 97 — I02, 2OO3 1997 2003 Slika 1: Pari rjavih srakoperjev Lanius collurio v [turmovcih v letih 1997 in 2003 (kvadrat pomeni par). Podlaga: DOF5, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 2002 Figure 1: Red-backed Shrike pairs Lanius collurio at [turmovci in 1997 and 2003 (square delineating a pair). Map source: DOF5, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 2002 99 D. Denac: Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v [turmovcih (SV Slovenija) 40%, v primerjavi z letom 1992 pa za 69% (tabela 1, slika 1). Leta 2003 je bila najve~ja gnezditvena gostota glede na posamezna popisna obmo~ja v [turmovcih 23,3 para/km2, najmanj{a pa 5,9 para/km2. Tabela 1: [tevil~nost parov in gnezditvena gostota rjavega srakoperja Lanius collurio v [turmovcih v letih 1992 ([TUMBERGER et al. 1993), 1997 in 2003 Table 1: Number of pairs and breeding densities of Red-backed Shrikes Lanius collurio at [turmovci in 1992 ([TUMBERGER et al. 1993), 1997 and 2003 Leto/ Št. parov/ Gnezditvena gostota Year No. of pairs (pari/km2)/ Breeding density (pairs/km2) 1992 172 39>3 1997 89 20,5 2003 53 12,2 Najve~ srakoperjev je lovilo plen na poko{enih in nepoko{enih travnikih, 88% leta 1997 in 60% leta 2003. Upo{tevaje le srakoperje, ki so lovili v teh dveh habitatnih tipih, jih je v obeh letih najve~ lovilo na poko{enih travnikih, 72% leta 1997 in 57% leta 2003 (tabela 2). Izbor lovnih habitatov se je med letoma 1997 in 2003 statisti~no zna~ilno razlikoval (?22 = 8,18, p = 0,017). Ugotovili smo, da je 26 od 35 srakoperjev (74%) lovilo plen z zelenih dreves ali grmovja, 8 (23%) jih je lovilo s popolnoma suhih vej (su{ic), eden (3%) je imel pre`o na je~menovi njivi. Najvi{ja pre`a je bila visoka 10 m, najni`ja pa 0,5 m. Povpre~na vi{ina pre` je bila 2,6 ± 1,8 m. Z najvi{jih pre` so lovili srakoperji na zara{~ajo~ih se travnikih (slika 2). Srakoperji so z ni`jih pre` (do 4 m) lovili plen na tleh, z vi{ji pre` (nad 4 m) pa v zraku. 4. Diskusija Gnezditvena populacija rjavega srakoperja je bila leta 2003 v [turmovcih bistveno ni`ja kot v letih 1992 in 1997. Gnezditvena gostota leta 1992 je bila med najvi{jimi, ugotovljenimi v Sloveniji (tabela 3), leta 2003 pa je bila od te vrednosti manj{a za ve~ kot trikrat. V [turmovcih je bila najvi{ja gostota leta 2003 na ploskvi 1 km2 23,3 para, kar je malce manj kot najve~ja gostota (24 parov), ki jo je na enako veliki ploskvi na Ljubljanskem barju ugotovil Trontelj (1994). Zmanj{anje {tevila gnezde~ih rjavih srakoperjev v [turmovcih je br`kone posledica sprememb, ki so v kulturni krajini nastale v minulih desetih letih. Klju~na sprememba v [turmovcih je manj{a povr{ina optimalnih habitatov vrste (lovnih in gnezditvenih). V za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja so v [turmovcih prevladovali travniki oziroma steljniki, ki so jih tradicionalno kosili enkrat letno (B. Trafela & Tabela 2: Lovni habitat rjavega srakoperja Lanius collurio v [turmovcih v letih 1997 in 2003 (n – {tevilo opazovanih srakoperjev med lovom) Table 2: Hunting habitat of Red-backed Shrike Lanius collurio in [turmovci in 1997 and 2003 (n – number of observed hunting shrikes) Lovni habitat/ 1997 2003 Hunting habitat n % n % Pokošen travnik/ 26 63,4 12 34,3 Mown meadow Nepokošen travnik/ 10 24,4 9 25,7 Unmown meadow Zarašèajoèi se travnik/ 5 12,2 13 37,1 Overgrowing habitat Njiva / Field 0 0,0 1 2,9 Skupaj / Total 41 100,0 35 100,0 11 pkt(n=12) nkt(n=9) zrt(n=13) nji(n=l) Slika 2: Povpre~ne vi{ine pre` rjavega srakoperja Lanius collurio v lovnih habitatih v [turmovcih leta 2003 (pkt – poko{eni travnik, nkt – nepoko{eni travnik, zrt – zara{~ajo~i se travnik, nji – njiva, navpi~ne ~rte – SD) Figure 2: Average heights of Red-backed Shrike’s Lanius collurio perching sites in [turmovci hunting habitats in 2003 (pkt – mown meadow, nkt – unmown meadow, zrt – overgrowing habitat, nji – field, vertical bars – SD) ioc ACROCEPHALUS 24 (118): 97 — I02, 2OO3 Tabela 3: Gnezditvene gostote rjavega srakoperja Lanius collurio na razli~nih obmo~jih Slovenije (SI) in Avstrije (AT) Table 3: Red-backed Shrike Lanius collurio breeding densities in different areas of Slovenia (SI) and Austria (AT) Obmo~je/ parov/10 ha Vir/ Area pairs/10 ha Source P. Pribo`i~ pisno). V raziskavi smo ugotovili, da so travniki najpomembnej{i lovni habitat rjavega srakoperja, kar potrjujejo tudi drugi avtorji (Cramp 1994, Flade 1994). Na povr{inah z redko in nizko vegetacijo je za srakoperja plen opaznej{i in dostopnej{i kot na gosteje zara{~enih obmo~jih z vi{jo vegetacijo (Flade et al. 2003). Leta 2003 smo ugotovili ve~ji odstotek srakoperjev (37,1%) love~ih na zara{~ajo~ih se predelih, kot leta 1997 (12,2%). Domnevamo, da je to posledica spreminjanja krajine, predvsem zaradi opu{~anja tradicionalne ko{nje (zara{~anja) in pove~anja dele`a njivskih povr{in v zadnjem desetletju. Ustrezne pre`e so pomemben element v srakoperjevem habitatu (Flade 1994). Omogo~ajo mu uspe{en lov in hkrati rabijo kot mesto, kjer plen poje (Cramp 1994). Povpre~na ugotovljena vi{ina lovnih mest je bila podobna vi{inam v zahodni (2 m) in vzhodni Nem~iji (2,1 m; Cramp 1994). Sklepamo, da so na zara{~ajo~ih se travnikih osebki izbirali vi{je pre`e zaradi bolj{ega pregleda nad lete~imi `u`elkami, saj je plen na tleh te`je dostopen. Potrdili smo literaturne podatke (Cramp 1994), da srakoper izbira vi{ja lovna mesta, ~e lovi v zraku. Navpi~ne strukture – omejki, gozdni robovi in grmovje – so v habitatu rjavega srakoperja klju~na mesta za gnezdenje (Flade et al. 2003), in posledi~no je razporeditveni vzorec srakoperjev v arealu odvisen od tak{nih strukturnih elementov (Semrad 2002). V [turmovcih je izginjanje grmovja na travnikih in omejkov posledica intenzivnega kmetijstva in v ve~ini primerov ni osamljen dejavnik, ki bi mu lahko pripisali krivdo za zmanj{anje {tevila gnezde~ih srakoperjev. Indikatorske vrste nam ponazarjajo dogodke v celotnem ekosistemu, njegovo stanje in trende ter so ob~utljive za vrsto negativnih dejavnikov, ki ogro`ajo lokalno biodiverziteto (Kry{tufek 1999). Rjavi srakoper je indikatorska vrsta ekstenzivne kulturne krajine (Flade 1994). Populacijski upad v [turmovcih izkazuje tudi splo{no siroma{enje biodiverzitete tega obmo~ja. V [turmovcih je zakonsko dovoljeno le krajevno obi~ajno gospodarjenje, tako da se ohrani estetska podoba krajine (Uradni vestnik ob~in Ormo` in Ptuj 1979). Tukaj{nja intenzifikacija kmetijstva, ki negativno vpliva na {tevil~nost rjavega srakoperja in celotno biodiverziteto [turmovcev, je dokaz, da so predpisani varstveni ukrepi za to obmo~je v resnici ostali le na papirju. Zahvala: Zahvaljujem se Marku Bunderli, Luki Koro{cu, Tadeju Pipanu, Petri Radoli~, Jakobu Smoletu, Ale{u Toma`i~u in Mitji Vraneti~u, ki so v okviru ornitolo{kih raziskovalnih taborov DOPPS – BirdLife Slovenia sodelovali pri popisovanju. Za podatke o rabi tal v [turmovcih se zahvaljujem Petru Pribo`i~u in Bernardi Trafela iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. 5. Povzetek Na obmo~ju [turmovcev (UTM WM73, SV Slovenija) smo v letih 1997 in 2003 opravili popis parov rjavih srakoperjev Lanius collurio. Meje raziskovanega obmo~ja so bile enake kot v delu [tumberger et al. (1993). Raziskovano obmo~je povr{ine 4,4 km2 smo popisali s poenostavljeno kartirno metodo, znano kot »area count«. Popisovali smo tudi tipe lovnih habitatov srakoperjev in tipe ter vi{ino pre` (lovnih mest). Leta 1997 smo popisali 89 parov rjavih srakoperjev (gostota 20,5 parov/km2), leta 2003 pa 53 parov (gostota 12,2 parov/km2). V primerjavi z letom 1992, ko je bil opravljen prvi popis rjavih srakoperjev v [turmovcih ([tumberger et al. 1993), je leta 2003 101 Ljubljansko barje, SI 3,6 (140 km2) Kozjanska krajina, SI (62,8 km2) [turmovci 1992, SI (4,4 km2) [turmovci 1997, SI (4,4 km2) [turmovci 2003, SI (4,4 km2) Vol~e{ki travniki, SI (0,65 km2) Medvedce, SI (1,55 km2) Jovsi, SI (4,6 km2) Münichstal, AT (4,7 km2) 2,2 3,9 2,1 1,2 0,8 o»7 0,2 1,3 Trontelj (1994) Jan~ar & Trebu{ak (2000) [tumberger et al. (1993) to delo / this work to delo / this work [tumberger (1994) Vogrin (1996) Trontelj & Vogrin (1993) Semrad (2002) D. Denac: Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem (SV Slovenija) gnezdilo 69% parov manj. Leta 2003 je bila najvi{ja gnezditvena gostota na ploskvi 1 km2 23,3 para. Najve~ srakoperjev je lovilo plen na poko{enih in nepoko{enih travnikih, 88% leta 1997 in 60% leta 2003. Med srakoperji, ki so lovili plen na travnikih, jih je najve~ lovilo na poko{enih travnikih: 72% leta 1997 in 57% leta 2003. Leta 2003 je ve~ srakoperjev (37,1%) lovilo na zara{~ajo~ih se predelih kot leta 1997 (12,2%), kar je najverjetneje posledica spreminjanja krajine, predvsem zaradi opu{~anja tradicionalne ko{nje (zara{~anja) in pove~anja dele`a njivskih povr{in v zadnjem desetletju. Srakoperji so imeli najvi{je pre`e na zara{~ajo~ih se travnikih, s povpre~no vi{ino 2,6 ± 1,8 m. Izginjanje travnikov zaradi intenzivnega kmetijstva in zara{~anja, kot posledica opu{~anja tradicionalne ko{nje, sta glavna vzroka zmanj{anja populacije rjavega srakoperja v [turmovcih. Ker je rjavi srakoper indikatorska vrsta kulturne krajine, pomeni zmanj{anje njegove populacije splo{no siroma{enje biodiverzitete v [turmovcih. 6. Literatura Bibby, J.C., Burgess, N.D., Hill, D.A. & Mustoe, S. (2000): Bird Census Techniques. – Academic Press, London. Bra~ko, F. (1997): Ornitolo{ki atlas Drave od Maribora do Ptuja (1989–1992). – Acrocephalus 18 (82): 57–97. Cramp, S., ed. (1994): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa, Vol. 1. – 9. – Oxford University Press, Oxford. Flade, M. (1994): Die Brutvogelgemeinschaften Mittel-und Norddeutschlands. – IHW–Verlag, Eching. Flade, M., Plachter, H., Henne, E. & Anders, K. (2003): Naturschutz in der Agrarlandschaft. – Ergebnisse des Schorfheide-Chorin-Projektes, Quelle & Meyer Verlag, Wiebelsheim. Fridl, J., Kladnik, D., Oro`en Adami~, M. & Perko, D., eds. (1998): Geografski atlas Slovenije: Dr`ava v prostoru in ~asu. – DZS, Ljubljana. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana. Glutz von Blotzheim, U.N. & Bauer, K.M. (1993): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 13/II, Passeriformes (4. Teil). – AULA-Verlag, Wiesbaden. Jan~ar, T. & Trebu{ak, M. (2000): Ptice Kozjanskega regijskega parka. – Acrocephalus 21 (100): 107–134. Kry{tufek, B. (1999): Osnove varstvene biologije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Mr{i}, N. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji. – Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. Pfister, H.P. & Naef-Denzer, B. (1987): Der Neuntöter und andere Heckenbrüter in der modern Agrarlandschaft. – Beih. Veröff. Naturschutz Landschaftspflege Baden–Württemberg 48: 147–157. habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v [turmovcih Semrad, J. (2002): Besidelung agrarökologisch bedeutsamer Landschaftselemente durch Goldammer und Neuntöter in Münichstal. – Egretta 45: 59–90. [tumberger, B. (1994): Popis ptic vol~e{kih travnikov (Celje) in njihovo naravovarstveno ovrednotenje. – Acrocephalus 15 (65–66): 123–134. [tumberger, B. (2000): Reka Drava. pp. 149–159 V: Polak, S. (ed.): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji, Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. – DOPPS, Monografija DOPPS {t. 1, Ljubljana. [tumberger, B., Kaligari~, M. & Geister, I. (1993): Krajinski park [turmovci. – Ob~ina Ptuj, Ptuj. Trontelj, P. (1994): Ptice kot indikator ekolo{kega pomena Ljubljanskega barja (Slovenija). – Scopolia 32: 1–61. Trontelj, P. & Vogrin, M. (1993): Ptice Jovsov in predlogi za njihovo varstvo. – Acrocephalus 14 (61): 200–209. Tucker, G.M. & Heath, M.F. (1994): Birds in Europe: their conservation status. – BirdLife International, Cambridge. Uradni vestnik ob~in Ormo` in Ptuj (1979): Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih obmo~ij in spomenikov narave v ob~ini Ptuj, 2.8.1979. Vogrin, M. (1996): Gnezdilke mo~virnih travnikov v zadr`evalniku Medvedce na Dravskem polju. – Acrocephalus 17 (75-76): 61–71. Prispelo / Arrived: 15.10.2003 Sprejeto / Accepted: 9.2.2004 102