LETO XIV 6 september 1988 glasilo SZDL občine logatec gaške OVIC. II Ob pomembnejših vprašanjih dolgoročnega razvoja na Logaškem ponudba, ne potreba, je v preteklih letih privabila vse več ljudi, ki pa jim nismo zagotovili tudi odgovarjajoče infrastrukture/npr vodno oskrbo, vrtce, komunalno ureditev itd Zapisano razmišljanje sloni na gradivu sprejetih smernic za pripravo družbenega plana občine Loga- Dosedanji potek planiranja in urbanističnega načrtovanja v naši občini kaže značilnosti, vse preveč pasivnega spremljanja družbenega, gospodarskega, socialnega in ne nazadnje kulturnega razvoja okoli nas. Premalo lastnih organiziranih pobud imamo in s premalo strokovno podprtimi razvojnimi zahtevami se vključujemo v širša (regijska, slovenska) razvojna prizadevanja Tri pomembne ugotovitve, ki sovpadajo z zapisanim in so nakazane v dosedaj opravljenih analizah razvojnih možnosti (prva faza priprava DP občine) kažejo, da: nam manjka jasna in celovita razvojna usmeritev občinskega gospodarstva, da smo vsa ta leta preveč zanemarili kadrovsko politiko v občini in da smo v prostor posegali premalo načrtno. Dopovedovali smo si, da smo majhni in zato ne potrebujemo dolgoročnih prostorskih zasnov. Prvo ugotovitev, ki po osebnem prepričanju nesporno drži, je lahko dokazovati z dejstvom, da nimamo odgovarjajočih, celovitih občinskih razvojnih programov, ki bi, ali bodo morali razbremeniti, ali bolje dopolniti obstoječe gospodarstvo. Žal tudi še nimamo razvojnih razmišljanj, ki bi povezovala posamezne sektorje logaškega gospodarstva, npr. kmetijstvo, turizem, gozdarstvo, trgovino, obrt itd., Tudi o povezavi obstoječih nosilcev gospodarstva, npr industrije in drugih, smo vse premalo razmišljali. Premalo tudi razmišljamo o novih programih, ki sami, še posebno v času zaostrene gospodarske krize, k nam ne bodo prihajali Razvitejši od nas nam bodo ponujali kvečjemu tiste vrste zaslužka, ki zahtevajo veliko nižje kvalificiranih in zato manj donosnih, pa tudi ekološko vprašljivih delovnih mest. Vzroke za povedano vidim tudi v premalo zahtevni kadrovski politiki občine, premajhni skrbi za boljšo kvalifikacijsko strukturo, ne naza- dnje tudi vodilnih ljudi v vseh sektorjih gospodarskega, družbenega in upravnega življenja občine Dejstvo je, da v preteklih letih nismo znali izrabiti lokacijske prednosti, ki jo imamo v legi občine (bližina večjih centrov) in zadržati večji del kvalificiranih kadrov, kaj šele pritegniti kadre od drugod. Možnosti za tovrstne premike vidim v skrbi za mlade, v pripravi temu odgovarjajoče štipendijske politike, pa tudi strožjih strokovnih kriterijih za zasedbo posameznih, še posebno vodilnih delovnih mest. Tretja trditev zadeva prostor in predolgo odloženo pripravo prostorskih strokovnih pravil in reda. To nam naj bi zagotovilo razumnejše gospodarjenje s prostorom. Spoznanje, da je nenačrtno poseganje na naše polje nesprejemljivo, čeprav je to razmeroma manj donosno kot prekmurska ravnica, bi nam po vseh dosedanjih ekološko in gospodarsko utemeljenih dopovedovanjih že moralo biti jasno. Še vedno pa so med posamezniki udomačena mnenja, da bi bilo kar primerno poseči tudi po kmetijski zemlji, saj bi hitro »zgrajeno« nekmetijsko delovno mesto preseglo vrednost kmetijske proizvodnje. Kratkoročno je to res! Vendar bi po taki gradbeni logiki kaj kmalu izrabili vse kvalitetne proizvodne površine. Tudi večkrat prisotna razmišljanja »na svoji zemlji bom počel, kar bom hotel«, ko lahko vsakdo gradi, kjer hoče in kar hoče, niso sprejmljiva. Zakonitosti pametnega obnašanja veljajo tudi za prostor. Zato bomo morali v bodoče najprej pametneje razvijati in dopolnjevati obstoječa naselja in šele kasneje, če bo potrebno, organizirano in načrtno posegati na novo, predvsem nekmetijsko zemljišče. Pri tem se odpira pomembno vprašanje nadaljnje prostorske rasti naših naselij, ki je vse preveč temeljila na »razprodaji« za poselitev primernega prostora Ta tec. Zdi se mi prav, da bi bilo z gradivom podrobneje seznanjeno čim več ljudi in, da bi se v času priprave osnutka DP občine, ki je v pripravi, s svojimi pobudami vključilo čim več sposobnih, razmišljujočih posameznikov, ki bi s povsem določenimi razmišljanji ali ustvarjalno kritiko Nadaljevanje na 2. strani Program prireditev v počastitev praznika občine Logatec in 80-letnice telesne kulture Četrtek, 8. 9. 1988 ob 20.00 uri - Kmetstvo za danes in jutri - aktualen razgovor o kmetijstvu v SR Sloveniji Petek, 9. 9. 1988 ob 18.00 uri - koncert Godbe milice pred starim vrtcem ob 19.00 uri - nastop mažoretk DMG Logatec za trgovino Mercator ob 2000 uri - Nočni tek po ulicah Logatca Sobota, 10. 9. 1988 ob 9.00 uri - občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško v Osnovni šoli »8 talcev« ob 9.00 uri - tekmovanje v namiznem tenisu za mlajše in starejše pionirje v domu TVD »Partizan« na Griču ob 10 30 uri - promenadni koncert Pihalnega orkestra Logatec pred Narodnim domom KS Naklo ob 11 00 uri - slavnostna seja Skupščine občine Logatec ob 15 00 uri - smučarski skoki za pokal Elektrotehne za mlajše pionirje na Sekirici ob 17.00 uri - kolesarsko tekmovanje na progi Loga-tec-Rovte ob 20 30 uri - Pesem na vasi - nastop pevskih zborov v KS Rovte Nedelja, 11. 9. 1988 ob 8.00 uri - odprto občinsko prvenstvo v balinanju na balinišču »Pri Krištofu« ob 9.00 uri - košarkaški turnir na Kovku v Rovtah ob 9,00 uri - šahovski hitropotezni turnir v Narodnem domu ob 9.00 uri - finale občinskega prvenstva v tenisu v Grajskem parku ob 11. uri - odkritje spominske plošče padlim borcem Dolomitskega odreda v Črnem vrhu nad Idrijo Nedelja, 18. 9. 1988 ob 10.00 uri - otvoritev učne gozdne poti v Kališah Loflatke NOVICE Ob drugem srečanju delavcev SOZD Slovenijales Prihodnost, skrita v iskrenosti Lepo sončno vreme je oblikovalo praznično podobo našega drugega srečanja delavcev SOZD. Nekaj dežnih kapelj ni zmotilo veselega vzdušja, ki se je stopnjevalo po vsakem plesnem premoru. Razblinili so se tudi oblaki skrbi, ugibanj in negodovanj vseh, ki so sodelovali z dejanji ali kritiziranjem pri pripravi srečanja. Najbrž marsikdo med nami niti ne ve, kako zahtevna je organizacija tako velike in pomembne prireditve, ki naj bi se je udeležilo 5000 ljudi. Še v veliko boljših časih so priprave dolgotrajne in zapletene, usklajevanje pa bolj mirno kot v današnjem težkem gospodarskem stanju. Toda odločili smo se vendarle skupaj, da naj nas take stvari zbližujejo in ne razdvajajo. Delavci različnih kolektivov za isto mizo. zaskrbljeni za nov, skupni delovni dan ... Nasmejani, veseli, toda tudi Kar pustimo kritizerstvo ob strani, oglejmo si raje naš lep sončen dan, 2. julij 1988 Že od ranega jutra so potekale zaključne priprave organizatorjev. Pričeli so se zbirati delavci in gostje našega srečanja Lepo vreme je še olepšalo prijetno podobo prireditvenega prostora in okolice Malce ner- voze so povzročile tehnične težave in po krajši akademski zamudi se je začel napovedani uradni program Slavnostno vzdušje je bilo ustvarjeno ob zvokih jugoslovanske in slovenske himne Napovedovalka Metka Volčič je prijetno povezovala posamezne točke programa. Med gosti je bilo veliko uglednih in znanih obrazov gospodarskega in političnega življenja Ob pomembnejših vprašanjih dolgoročnega razvoja na Logaškem opozarjali na lastno videnje logaškega razvoja. Naj zapisanemu dodam še, iz gradiv smernic za pripravo družbenega plana občine Logatec za obdobje 1986-2000 povzete ključne misli, ki naj bi jih upoštevali pri oblikovanju DP občine Logatec. Zaželjeno bi bilo, da bi o njih in drugih razmišljal čim širši krog ljudi: nadaljnji razvoj logaškega gospodarstva naj bi tudi v bodoče temeljil na razvoju obstoječih gospodarskih potencialov (obstoječi industriji). Večjo podporo naj bi dobile tudi dejavnosti, kot so turizem, promet, kmetijstvo in obrt Na področju socialnega razvoja, zavedajoč se skromnejših možnosti, se bomo zavzemali vsaj za ohranitev obstoječega stanja in za določeno dopolnitev opremljenosti posameznih oddaljenejših območij. Nadalje naj bi se zavzemali tudi za zmerno rast števila prebivalcev. Ta rast naj bi slonela v večji meri na rasti števila »domačih« prebivalcev in manj na priselitvah izven občine. Poselitveni razvoj naj bi upošteval možnosti širitve obstoječih naselij v logaški kotlinici in lokalnih centrih Pri urejanju in pridobivanju zazidljivih površin pa bo temeljno vodilo pametna raba površin znotraj obstoječih naselij, s poudarkom na prenovi obstoječih naselij in izgradnji zaokroženih, bolj zgoščenih območij. Zato bo potrebno doslednejše spoštovanje in izvajanje dogovorjenih prostorskih zasnov Ocenjena potreba po novih površinah znaša ca 70 ha Te bodo namenjene poselitvi (stanovanjski gradnji, proizvodnim površinam ...) in naj bi zagotavljale skladno rast ter uresničevanje koncepta zmerne prebivalstvene rasti na ca 10500 prebivalcev do leta 2000 P Mihevc Najprej je spregovoril direktor KLI-ja, tov. Godina Franc. Občinstvo je seznanil s težkim gospodarskim stanjem našega kolektiva, saj se že od leta 1985 spopadamo s finančnimi in drugimi težavami, ki so v glavnem posledica nesmiselne gospodarske politike Kot pretežni izvozniki smo veliko bolj izpostavljeni zaostrenim razmeram mednarodnega trga, namesto stimulacije pa vlada sprejema ukrepe, ki so nesprejemljivi za doseganje pozitivnih rezultatov. Pohvalil je naša prizadevanja za kvaliteto izvoznih in domačih artiklov, predvsem pa razvoj strojegradnje, ki se uspešno uveljavlja v mednarodni konkurenci. Tudi tov. Šter je seznanil prisotne z današnjim gospodarskim stanjem v lesni industriji, izrazil pa je tudi upanje, da bodo novi ukrepi zveznega izvršnega sveta omilili posledice preteklih napak Izrekel je priznanje KLI-ju, ki je s svojim kvalitetnim izvozom že več kot trideset let pojem zanesljivosti in v vrhu konkurence na ameriškem tržišču. Tudi razvoj strojne tehnologije je lahko temu delovnemu kolektivu v ponos, saj je v nekaj letih naredil izjemen vzpon med najuspešnejše proizvajalce opreme. Tov. Stanovnik je osvetlil nekatere pereče probleme v celotni družbi Njegov govor je prekinilo nekaj kapelj dežja, nato pa se je nadaljevalo srečanje ob prijetnem kulturnem programu. Zvoki pihalnega orkestra, pevskega zbora in recitatorjev so se prelivali v prijetni in kvalitetni umetniški harmoniji. Med programom so podelili tudi priznanja, plakete in odlikovanja. Zvoki harmonike so v rokah kmečkega dekleta, nagrajenke lanskega srečanja v Logatcu, oživili domačnost in izvirnost. Kulturni program je zaključila recitatorka s pesmijo tov. Šege - Hrepenenje. S povabilom na ponovno snidenje se je pričel neuradni del ob uvodnih zvokih ansambla Obvezna smer. Še bolj navdušeno pa so obiskovalci pozdravili prihod priljubljnega ansambla Lojzeta Slaka, ki je vročino popoldanskega sonca stopnjeval do »vrelišča« s svojimi vižami in dovtipi Plesišče je bilo vztrajno zasedeno. Vročino smo premagali z raznimi pijačami in dobrotami iz darilnega paketa ali ob ognjišču Smučarskega kluba. Cene so bile, po povpraševanju sodeč, sprejemljive, saj je bilo dela za vse preveč. Zato je tudi naš organizator športnih tekmovanj Ja nez tako pridno obračal ćevapčiće, da je lahko namesto 13 iger priredil le štiri Toda te so bile tako zanimive, da smo se nasmejali do solz Gasilci na vozičkih so bili v slalomu sijajni, čeprav so imeli majhno nesrečo Tajnice so spretno »jahale« na svojih metlah, najstarejši »direktor« pa je dokazal, da še ni za v koš. Tajnice so dobile za spomin metle, direktorji pa nekaj prask (tudi prakse). Šele proti večeru je lahko kuhar Janez priredil izredno trd dvoboj med tov. Godino in tov. Šterom. Tov. Šter se je sprva sicer upiral in izgovarjal, da ne more tekmovati s strokovno bolj usposobljenim tekmovalcem, saj sam še ni nikoli skoblal desk Toda ob burnem navijanju in z nauki delavcev -neposrednih proizvajalcev, sta spretrto in enakovredno poskobljala obe deski Komisija je razglasila neodločen rezultat. Bravo za naše direktorje, v spomin na prijeten dogodek pa skobljiča, ki sta bila menda skrhana (podobno kot naše gospodarstvo). V polmraku in med kap- »Samo tisti, ki je zdrav in sposobnejši, samo tisti se obdrži. Vašo življenjsko sposobnost ste dokazali, ko ste se obdržali v valovih. To pa je tudi optimistična podlaga za bodočnost« (iz govora tov. J. S tanovnika). /-opaske NOVICE Srečanje - priložnost za podelitev priznanj ljami dežja pa so tekmovalci izpeljali slalom v parih na rolkah za prevoz oken To tekmovanje je bilo zelo zanimivo. Zapihale so neprijetne večerne sape, zvoki ansambla pa so neizprosno utihnili. Avtobusi so odpeljali obiskovalce v domača okolja. Tako se je končal lep sončen dan s kapljami dežja, prijetno srečanje delavcev Slovenijalesa pa s skrbjo za naš novi delovni dan in skupno bodočnost. Toda taka je naša življenjska pot, polna skrbi težav in radostnih trenutkov Skrbi so neminljivo povezane z obstojem človeštva, težave pa si mnogokrat povzročamo sami, hote ali nehote. Postali smo odtujeni, zlobni, hinavski. Razpasla se je moda kritizerstva. Zaradi dejanskih potreb ali ljubega intrigantstva? Za-letavo, hladnokrvno si zadajamo težke očitke in laži. Ne najdemo ali nočemo si vzeti časa za pogovor s sodelavcem, znancem, s človekom V isti hiši hodimo in se srečujemo brez pozdrava, oholo, otopelo Kot da je delovni kolektiv rezultat posameznika, da je le-ta lahko vzvišen in sodelavec nepotreben, družbeno zlo. Če so med nami razlike zaradi Varno v šolo dela, ki ga opravljamo, plače, statusa, ne smejo biti ovira, da se ne bomo iskreno pozdravili, pogovorili. Delo nas združuje v čvrst obroč, če so med nami skupna hotenja in poštenost. Če tega nočemo, se veriga pretrga, razpusti človeška povezanost, homogenost kolektiva, SOZD-a, na koncu človeška družba. Morda so taka srečanja v teh težkih časih še bolj pomembna, saj se človeške vezi trgajo v egoizmu in odtujenosti. Najdemo si lahko čas za pogovor pri isti mizi z znanci in sodelavci iz drugih kolektivov, razmišljamo o težavah in uspehih, zaplešemo in se sproščeno nasmejemo. Te stvari so tudi najboljše zdravilo za naš obup nad sedanjostjo in prihodnostjo. Če teh trenutkov nismo znali izkoristiti, ne kritizirajmo drugih. Ne delajmo krivice prizadevnim organizatorjem, ki so bili s strani gostov nagrajeni z iskreno pohvalo in redkimi kritikami. Toda, pozabimo slabosti, zavedajmo se, da je naša prihodnost skrita v preprosti človeški lastnosti, ki se imenuje ISKRENOST! Katarina Ivančič Počitniški dnevi so minili in učenci so spet v šolskih klopeh. Razigranost in počitniško brezskrbnost so zamenjali učenje, delo in vsakdanje obveznosti. Vsako leto je v naši republiki veliko prometnih nesreč, v katerih so udeleženi šolarji V Logatcu v zadnjih nekaj letih takih nesreč ni bilo veliko, toda to ne pomeni, da na varnost otrok ni potrebno paziti. Morda ste tudi vi opazili, da so delavci ob koncu poletja na novo pobarvali talne označbe na cestah, na varnejšo pot v šolo bodo poskrbeli tudi delavci milice. Prav pa bi bilo, da bi za varnost svojih otrok poskrbeli tudi starši. Posebej pomembno je, da pokažemo varno pot v šolo našim prvošolčkom Namesto da ga pred šolo pripeljemo z avtomobilom, pojdimo z otrokom peš V Logatcu je precej nevarnih prometnih točk Otroka moramo opozoriti na nevarnosti in mu pokazati najbolj varno pot. Otrok se samostojnosti in obnašanja na cesti ne bo naučil iz avtomobila. Morda boste za pot v šolo porabili nekaj več časa, toda ta se vam bo obrestoval kasneje. Še nekaj: ko boste kupovali šolske potrebščine, ne pozabite na kresničko S svetlobnimi znaki so opremljene tudi šolske torbe Mnogo otrok se v šolo vozi s kolesom. Tudi kolo mora biti opremljeno s svetlobnimi znaki, s kolesom pa se vozijo lahko otroci, ki imajo opravljen izpit. In še nekaj Otroci se mnogih stvari naučijo od starejših. Kaj po-čnemu v prometu, vemo najbolje sami. Zato ni čudno, da so na vprašanje, ali sme pijan človek voziti, otroci v enem od razredov pripovedovali srhljive zgodbe o divjih družinskih vožnjah. Kdaj in kam po pravni nasvet Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta je na svoji seji julija letos sprejelo sklep, da člane sindikata obvesti o možnostih brezplačne pravne pomoči V skladu s sklepom vam posredujemo nekatere člene pravilnika o nuđenju pravne pomoči. Ta pravilnik ureja organizacijo, vsebino, obseg in način delovanja pravne pomoči, položaj in dolžnosti delavcev, ki nudijo pravno pomoč, ter način financiranja pravne pomoči. Pravna pomoč vključuje naslednja opravila: - dajanje pravnih nasvetov, - sestavljanje vlog v vseh pravnih postopkih (kot npr. pred samoupravnimi organi, vsemi sodišči itd.), - sestavljanje listin o pravnih poslih in razmerjih, - zastopanje in zagovor pred sodišči, državnimi organi, samoupravnimi organi organizacij združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, (4 alineja pride v poštev v primerih, ko nudijo pravno pomoč delavci, ki izpolnjujejo pogoje 20 člena zakona o pravni pomoči) Pravna pomoč se nudi delavcem, članom zveze sindikatov Slovenije, pri uveljavljanju vseh njihovih pravic, pridobljenih iz delovnega razmerja in dela pri sporih ob sklenitvi delovnega razmerja (razpis in izbira kandidatov, poskusno delo, delo za določen čas, pripravniki), sporih pri razporejanju delavcev, sporih zaradi razporeditve delovnega časa, sporih zaradi odmora, počitkov, dopustov, sporih zaradi osebnega dohodka, nadomestil osebnega dohodka in materialnih stroškov ter delitev sredstev skupne porabe, sporih zaradi izobraževanja delavcev, sporih zaradi kršitev pravic delavcev pri varstvu pri delu, sporih zaradi varstva materinstva in pravic delavcev, ki skrbijo za otroke, sporih zaradi varstva mladine in invalidnih oseb, sporih zaradi discipkinske odgovornosti delavcev, sporih zaradi odškodninske odgovornosti delavcev in sporih zaradi priznanja odškodnin zaradi nesreče pri delu, sporih zaradi prenehanja delovnega razmerja, sporih zaradi odškodnin za invalidsko dejavnost, sporih iz stanovanjskih razmerij (spori zaradi reševanja stanovanjskih pravic in obveznosti delavcev), sporih zaradi štipendij in nagrad učencev usmerjenega izobraževanja na proizvodnem delu in delovni praksi, sporih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, sporih zaradi otroškega varstva, sporih za čas brezposelnosti Pravna pomoč se nudi tudi izvršnim odborom OOZS in delavcem, ki so v delovnem razmerju pri nosilcih samostojnega osebnega dela (obrtnikih), če so ti delavci člani ZSS Če delavec, ki nudi pravno pomoč ugotovi, da delavec, ki išče pravno pomoč ni član zveze sindikatov in če gre za bistveno kršitev samoupravnih pravic mu nudi pomoč, sicer pa je ta pravna pomoč namenjena izključno članom Zveze sindikatov Slovenije. V Logatcu pravno pomoč članom sindikata v skladu z pravilnikom nudijo v odvetniški pisarni Durangič-Sotler, ki deluje na Tržaški 13 vsak četrtek od 15-17 ure, vendar je potrebno poudariti, da tu delavci dobijo le PRAVNE NASVETE Vsa ostala pravna opravila za člane sindikata nudi pravna pomoč pri Zvezi sindikatov Slovenije na Dalmatinovi 4 (poleg Metalke) v Ljubljani, v torek in četrtek od 10.-12. ure in v sredo ter petek od 17-19 ure, telefon 312-589 Občinski sindikalni svet Logatec V Logatcu je precej nevarnih prometnih točk. Poleg prehodov čez magistralno cesto je med najbolj nevarnimi Cankarjeva ulica. NOVICE 4 Do Ljubljane ni daleč Slabši samo še v Kočevju Do 1992. leta bo delavce pri obrtnikih iz naše občine v skupščini Medobčinskega sklada za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Ljubljana, Miklošičeva 26, zastopal Silvo Slabe, obrtnike pa Franjo Levačič. V novo mandatno obdobje je sklad stopil s številnimi novimi oblikami povračil za krajše ali daljše izobraževanje in izpopolnjevanje znanja ob delu ali iz dela po potrebah obrtne delavnice ali posameznika. Posebno zanimivi bodo tudi krajši tečaji, ki jih bo sklad organiziral neposredno s posameznimi šolami. Tako so npr. letos že tekli tečaji za gostinske delavce Skupščina sklada III. mandatnega obdobja, ki jo je vodil Zlatko Krum-pačnik, je sprejela poročilo o delu sklada v letih 1984 - 1987 ter poročilo o delu predsedstva, ki ga je podal Janez Bonča Ta je med drugim povedal, da je bilo v tem času obravnavanih in ugodno rešenih 436 prošenj delavcev iz 14 občin za povračilo stroškov izobraževanja po skrajšanih, srednjih, višjih in visokih programih usmerjenega izobraževanja. V vse aktivnosti sklada je bilo v štirih letih vključenih več kot deset tisoč tristo delavcev in delavk. Strokovno izobrazbo ali izpopolnjeno znanje si je pridobilo okrog 4.700 delavcev, osnovni tečaj iz varstva pri delu je opravilo 2.120, obnovitveni pa 1.067 zaposlenih pri obrtnikih. Razne druge tečaje, ki so jih organizirale obrtne zadruge ali sekcije pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije pa je opravilo na račun sklada 1.200 delavcev in delavk. Nad šest tisoč pa jih je ob različnih priložnostih spoznalo zadolžitve sklada in osnovnih organizacij sindikata ter pridobilo osnovna znanja o svojem pravnem položaju. So delavci pri obrtnikih iz naše občine v preteklih letih (iz)koristili izjemne možnosti, ki jim jih pri izobraževanju ob delu ter iz dela, ter na kulturnem področju nudi sklad? V pogovoru s tehnično sekretarko sklada Malči Macuro in sekretarjem Borutom Anzelcem smo zvedeli, da sta možnosti preteklih štirih letih izrabila 102 delavca in delavke zasebnega dela drobnega gospodarstva iz naše občine. K tem je potrebno dodati še tiste, ki so opravljali tečaje iz varstva pri delu pri obrtnih zadrugah Številka pa bo v letih 1988 - 1992 lahko znatno večja, saj so predsedstvo, komisija za izobraževanje in odbor samoupravne kontrole v zadnjih dveh letih naredili veliko na področju obveščanja in stalnega zbiranja pobud in predlogov o še priročnejših pristopih pri opravljanju nalog, ki jih ima sklad na izobraževalnem in kulturnem področju. Na skupščini so sprejeli tudi predlog o jesenski ekskurziji po Jugoslaviji ter o tem, da bodo septembra razpisali za 100 milijonov dotacij izobraževalnim organizacijam, ki usposabljajo tudi delavce za proizvodne in storitvene obrtne delavnice v 14 občinah ljubljanskega območja. Stane Jesenovec Tehnični pregledi traktorjev in enoosnih traktorskih prikolic Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Logatec obvešča lastnike traktorjev in enoosnih traktorskih prikolic, da bodo tehnični pregledi po naslednjem razporedu: LOGATEC 19. septembra 1988 NIJA AVTO v Logatcu ROVTE 20 septembra 1988 -»PRI REZKI« v Rovtah LOGATEC 21 septembra 1988 ■ AVTO v Logatcu od 8. do 17. ure pri servisu SLOVE- od 8. do 17. ure na dvorišču gostilne od 8. do 12. ure pri servisu SLOVENIJA HOTEDRŠICA 21 septembra 1988 - od 13. do 17. ure pred Kulturnim domom v Hotedršici Pri tehničnem pregledu bo navzoč predstavnik zavarovalnice, kateremu boste plačali obvezno zavarovanje. ZAMUDNIKI BODO MORALI OPRAVITI TEHNIČNI PREGLED PRI POOBLAŠČENIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH IZVEN OBČINE ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SO LOGATEC Vrtec na domu? O prostorski stiski VVZ Kurirček smo že pisali. Tudi o »odklonjenih« otrocih in težavah pri odpiranju vrtca za Narodnim domom V aktivnosti in reševanje problema so se zdaj vključili tudi stanovalci blokovskega naselja za Narodnim domom, ki, organizirani v odbor za kvaliteto življenja, skušajo pomagati pri reševanju te problematike. Konkretnih rešitev za zdaj še ni. V tej situaciji pa bo, morda bolj kot pred leti, ko je bila v Logaških novicah objavljena potreba po varstvenih družinah, imel odmev razpis, ki ga objavlja skupnost otroškega varstva v skladu s sklepom zadnje seje skupščine. Družina, ki bi sprejela otroke v varstvo, sprejme s tem tudi odgovornost za njihov razvoj. Praviloma gre v varstvenih družinah za vzgojo in varovanje otrok starih do treh let Varstvena družina mora imeti stanovanje v pritličju ali v nižjih nadstropjih. Prostor, ki je namenjen izključno otrokom mora biti primerno velik (glede na število otrok), imeti mora zagotovljeno souporabo predsobe, kuhinje, kopalnice, stranišča in balkona, vrta ali dvorišča - ustrezati mora prostorskim, higienskim in vzgojnim zahtevam. Število otrok je od 5 do 7, odvisno od tega ali varuhinja vso hrano pripravlja sama ali jo delno dobiva iz vrtca. Varuhinja pridobi lastnost delavske v združenem delu, se pravi enake pravice in dolžnosti, kot so predvidene za varuhinje v vzgojno varstvenih zavodih. Delovno razmerje se sklepa za določen čas, za dobo enega leta. To se obnavlja, dokler potreba po tovrstni obliki dela traja Varuhinja s podpisom pogodbe soglaša s pravicami in obveznostmi, navedenimi v samoupravnem splošnem aktu zavoda, ki se smiselno uporabljajo tudi za delo na domu Soglašati mora tudi z obveznostmi, ki so zaradi specifičnosti delovnega razmerja še posebej navedene v sklepu o združitvi dela Zainteresirane družine pošljite prijave ali se osebno zglasite na skupnosti otroškega varstva, Notranjska c. 14, Logatec. OGLAS Skupnosti stanovalcev Pavšičeva 24, 26, 26a in 28 iščejo KURJAČA CENTRALNEGA OGREVANJA Kandidati morajo imeti opravljen izpit za kurjača. Oglasite se na Pavšičevi 24, pri tovarišu Rančovu, kjer boste dobili podrobnejše informacije in pojasnila v zvezi z delovnim časom in plačilom. Razstava in predstavitev Ljubljanska banka, enota za drobno gospodarstvo v Ljubljani, nudi obrtnim združenjem ljubljanskega območja razstavni prostor, na katerem lahko prikažejo del proizvodne dejavnosti svojih članov V avgustu in prvi polovici septembra ga zapolnjujejo izdelki logaških obrtnikov. Od 9. do 18. septembra bo v Celju 21 mednarodni obrtni sejem Logaški obrtniki se bodo predstavili z izdelki štirih obratovalnic. Obe predstavitvi odsevata skromen interes za razširitev ponudbe Napačno bi bilo po tem sklepati, da krizni časi na obrtniška vrata ne trkajo glasno Slednje navsezadnje potrjuje tudi zmanjševanje števila obratovalnic v letošnjem letu. To pa je eden od znakov utesnjevanja manevrskega prostora in oženja razvojnih možnosti, kar velja skrbno pretehtati in v občini temu primerno tudi zastaviti sile za preusmeritev. Jago Logaške NOVICE Ob 110-letnici Gasilskega društva Dolenji Logatec Že na jubilejnem občnem zboru 6. februarja letos je bil sprejet program slovesnosti, ki naj bi se zvrstile ob priliki znamenite obletnice ustanovitve prvega gasilskega društva na Notranjskem. Priprave za tako pomembno slovesnost so potekale do proslave, ki je bila 16. in 17. julija 1988. V soboto 16 7 je bila v avli OŠ 8 talcev v Dol. Logatcu slavnostna akademija, ki so se je udeležili povabljeni predstavniki pokrovitelja TOZD VALKARTON Logatec, SO Logatec, Ob GZ Logatec, vseh gasilskih društev v občini in predstavniki vseh DO v občini ter drugi prijatelji gasilcev od blizu in daleč. Prireditev, ki jo je otvoril predsednik društva Franc Jesenovec, je povezovala tajnica društva Marinka Cempre-Turk Bila je zelo prisrčna Iz odlomkov kronike društva smo izvedeli marsikaj zanimivega. Ob tej priložnosti so podelili zvezno gasilsko odlikovanje II stopnje Gasilskemu društvu Dol. Logatec, republiško odlikovanje - gasilsko plamenico I., II. in III. stopnje sedmim članom, gasilsko odlikovanje III. stopnje, enemu članu, zlata in srebrna občinska priznanja je prejelo sedem članov Podelili so tudi 3 spominske plakete članom veteranom in spominske plakete DO in drugim sodelavcem. V nedeljo 17 7. so se v Logatcu zbrali predstavniki vseh gasilskih društev, ki delujejo v občini Logatec, prišli pa so tudi gasilski prijatelji iz Postojne, Borovnice, Cerknice, Loške doline, Idrije, Vrhnike, Zaplane, celo iz GD Celje, Šmarje pri Jelšah, Lopata in Pristava. Točno ob 16 uri je na slavnostni tribuni predsednik GZ Slovenije, prof. Božič, sprejel raport poveljnika GD Dol. Logatec in dal znak za začetek parade. Iz raporta, ki ga je podal komandant parade, tov M Cempre, smo ugotovili, da je v povorki in na zborovanju pred Narodnim domom sodelovalo: 35 članov Pihalnega orkestra Logatec, 320 uniformiranih gasilcev, 45 predstavnikov gasilskih društev, 42 gasilskih praporov, 38 gasilskih motornih vozil in ■ konjska vprega s starim vozom in prvo ročno črpalko. Zborovanje je začel predsednik GD Dol. Logatec, tov. Jesenovec, ki je zaželel dobrodošlico vsem prisotnim, slavnostni govornik pa je bil predsednik GZ Slovenije, prof B Božič, ki je pohvalil delo in uspehe GD. Program zborovanja je povezovala tov. Marinka Cempre-Turk. Na prapor GD Dol. Logatec so pripeli dva spominska trakova. Enega je pripel predstavnik pokrovitelja, tov. Jerina, drugega pa predsednik SO Logatec, tov Logar. Po končanem zborovanju je bilo ob zvokih ansambla »HENČEK« prijetno tovariško srečanje. Na veselo razpoloženje pa je vplivalo tudi lepo vreme in praznovanje je trajalo dolgo v noč. Ivan ČERNE AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/^ Da bodo stalni zobje tudi Guinnes tudi v zdravi Logatcu V tej številki nadaljujemo s članki, ki jih je pripravila dr. Polonca Keršič. Objavljamo njen prispevek, namenjen predvsem staršem predšolskih otrok, saj govori o skrbi za razvoj lepih in zdravih stalnih zob. Pred vstopom v šolo ima otrok poleg mlečnih že nekaj stalnih zob. Prvi stalni zob zraste približno v šestem letu starosti. To je šestica. Ta zraste za drugim mlečnim kočnikom še preden izpade kak mlečni zob. Kasneje izpadajo mlečni sekalci na njihova mesta pa zrastejo stalni zobje. Mlečne in stalne zobe mora otrok čistiti redno in natančno. Otroku moramo pomagati in ga kontrolirati. Navodila za pravilno čiščenje zob lahko dobite v dispanzerju za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine. Poleg nege zob, pazite tudi na otrokovo prehrano Sladko hrano in pijače dajte otroku samo pri glavnem obroku Po jedi mora otrok zobe temeljito očistiti. Za žejo naj otrok pije mleko, vodo, nesladkan čaj. V tej starosti pride pogosto do poškodb zobovja, zlasti stalnih sekalcev. Ne odlašajte, z otrokom takoj poiščite zobozdravnika. Otrok mora redno hoditi na preglede zob. Če opazite, da mu zobje nepravilno izraščajo, ga peljite na pregled k or-todontu. Obdobje menjalnega zobovja (obdobje, ko ima otrok v ustih še mlečne in že stalne zobe) traja približno od petega do dvanajstega leta otrokove starosti. To obdobje je za razvoj zdravega stalnega zobovja zelo pomembno, zato ga pozorno spremljajte. Sestavek, ki je pred vami je sicer na hitro zabeleženo dogajanje v KS Tabor, vendar pa zaradi aktualnosti zasluži objavo v tej številki Logaških novic. In kaj je tako pomembno? Kakor za koga: za nekoga uvrstitev v Guin-nesovo knjigo rekordov, za nekoga svetovni rekord v neprekinjenem igranju malega nogometa, za nekoga samodokazovanje, da je sposoben premagati utrujenost in neprespa-nost. Zame in morda še za koga pa je pomembno to, da se da (seveda se brez muje tudi čevelj ne obuje) v Logatcu pripraviti zabavno, zanimivo (če hočete tudi nekoliko drugačno) in zato tudi presenetljivo dobro obiskano prireditev. Kdor je bil od četrtka popoldne do sobote zvečer vsaj enkrat na igrišču osnovne šole Edvarda Kardelja (mimogrede: kot že tolikokrat, je gornjelogaška šola pokazala posluh za življenje in dogajanje v KS), je lahko videl zanimanje krajanov in občanov za to drugačno dogajanje Organizator, TVD Partizan, ki z drugimi telesnokulturnimi organizacijami praznuje 80-letnico, seje potrudil, da je bila prireditev zanimiva, vendar se mi je ob nastopu mažoret iz DMG Logatec utrnila misel, da bi na taki prireditvi lahko sodeloval še marsikdo, ki sicer velikokrat poudarja svojo aktivnost v Logatcu Na koncu moram omeniti tudi »motor«, ki je poganjal prireditev: veliko članov TVD Partizan Tabor, nogometaši Tabora in Nakla, na začetku, vmes in na koncu pa Miran Oblak, Franc Habjan in Ivan Hvala Pomislite še na to, da 53 ur nepretrganega igranja nogometa ni mačji kašelj, zato BRAVO vsem Najlepši so veseli nasmehi otrok, ki imajo zdrave in lepe zobe Logaške NOVICE Še pomnite ... Bilo je septembra 1943. leta V začetku poletja 1942. leta je italijanski okupator prizadel narodnoosvobodilnemu gibanju v Logatcu in okolici velik udarec. Konec pomladi se je z aretacijo vodilnih aktivistov Osvobodilne fronte, ki so padli kot prvi talci, končalo razgibano politično delo na tem terenu. Poleg tega je okupator zaprl in odpeljal v italijanska taborišča večino mladih fantov. Ker je bila to splošna akcija okupatorja v okupirani Sloveniji, so bile pretrgane tudi medkrajevne veze. Takšno stanje ni trajalo dolgo Že konec poletja 1942 leta so prišli na teren novi aktivisti, z nalogo, da formirajo rajonske odbore Osvobodilne fronte in komiteje KPS Čeprav je bilo operativno področje Dolomitskega odreda na področju centralnega in vzhodnega dela Dolomitov, je na logaški teren večkrat prišel njegov drugi bataljon. V začetku 1943 leta so se iz italijanskih taborišč počasi vračali in-terniranci Po odhodu vodstva osvobodilnega gibanja Slovenije in Dolomitskega odreda iz Dolomitov, konec marca, je bilo nekaj partizanov poslanih na politično delo v logaški rajon. Z jedrom političnih aktivistov in z aktiviranjem mladine, je konec pomladi ponovno zaživelo politično delo. Formirano je bilo več komitejev KPS in SKOJA, odborov Osvobodilne fronte in mladinske organizacije. Tako je imelo gibanje množično organizacijo, v katero je bilo vključeno napredno prebivalstvo Logatca, Hotedršice, Planine, Unca in ostalih krajev na širšem logaškem terenu. Čvrsta organizacija Osvobodilne fronte in visoka zavest prebivalstva sta bila odločilna, saj okupatorju ni uspelo organizirati domobranske postojanke v Logatcu do kapitulacije Italije, septembra 1943 leta. Poraz italijanske vojske na vseh bojiščih, je bil znak, da bo prišlo do zloma italijanske vojske. Poleti 1943. leta sta bili v Sloveniji formirani iz brigad na Dolenjskem dve slovenski diviziji narodno osvobodilne vojske, v kateri sta bili vključeni tudi brigadi iz Gorenjske in Primorske. Tako sta bili obe brigadi poklicani na Notranjsko oziroma Dolenjsko, da bi s tem okrepili novo formirano divizijo. Brigadi sta v začetku avgusta prekoračili cesto in železniško progo na območlju Logatca Gorenjska brigada, pozneje preimenovana v Prešernovo, je prekoračila železniško progo in cesto med Logatcem in Verdom, Gradnikova, ki je prihajala iz Primorske, med Planino in Logatcem. Takšno je bilo stanje pred kapitulacijo Italije Ustanovitev logaškega bataljona Osmega septembra je Italija končno kapitulirala Osvobodilna fronta je bila v Logatcu na to dobro pripravljena. V roku desetih dni je v partizane odšlo okrog 180 borcev Formirale so se partizanske enote Prvo četa, ki je bila v Planini so sestavljali borci iz Planine in Unca. Druga četa, sestavljena iz logaških borcev je bila v Žibršah, tretja četa je bila na Ravniku nad Hotedršico, v njej so bili borci iz Hotedršice, Grča-revca in borci, ki so prihajali iz italijanske internacije. Vse tri čete so bile formirane v bataljon, ki se je imenoval »LOGAŠKI«. Kot bataljon je obstojal relativno kratek čas; od formiranja do 30. septembra kot samostojna operativna enota. Nato je bil do 19. oktobra vključen kot drugi bataljon v novo formiran Dolomitski odred, Do 9. novembra pa kot 3. bataljon 7. udarne brigade Franceta Prešerna. Med 21. in 24 septembrom je Logaški bataljon uspešno zadrževal 901. nemški tankovski polk, katerega naloga je bila prodreti iz Godovi-ča na Črni vrh. Najtežja naloga Takoj po kapitulaciji Italije se je dvignilo ljudstvo cele Primorske. V nekaj dneh je bila osvobojena celotna Vipavska dolina Partizani so bili pred Gorico Na to so hitro reagirali Nemci Tako je 901. tankovski polk imel nalogo napasti partizanske enote v Vipavski dolini iz Godoviča preko Črnega vrha in Cola. Razen Idrijskega partizanskega odreda, ki je v tem času branil za nekaj dni osvobojeno Idrijo, ni bilo na tem področju nobene večje partizanske operativne enote Zato se je Logaški bataljon nemudoma premaknil s položaja v Žibršah na obrambne položaje nad Godovič. Napade Nemcev je bataljon zadrževal tri dni. Najtežje boje je imel bataljon 24 septembra, ko so Nemci prešli v vsesplošen napad Bataljon je imel prve in težke izgube. Smtno sta bila ranjena Jože Tollazzi in Zdenko Gregorič, pet borcev pa je bilo težje ranjenih. Ker sovražniku ni uspelo prebiti položaja Logaškega bataljona"nad Godovi-čem, so Nemci z drugo kolono začeli prodirati po »francoski cesti« kjer so se nahajale enote Idrijskega odreda in tako prišli na Črni vrh, za hrbet položaju, ki ga je držal Logaški bataljon Zato se je glavnina bataljona ponoči umaknila na vrh Javorni-ka, kjer je bataljon ostal dva dni 26. septembra se je bataljon premaknil v Novi svet, preko Hrušice in železniške proge, da bi se priključil kakšni večji operativni enoti Prav takrat je prišel iz Dolomitov Rudolf Hriber-nik - Svarun, z bataljonom borcev iz Dolenjske Še isti dan je z obema bataljonoma odšel preko Ravnika, Žibrš in Smrečja v Podlipo. Naslednji dan so odšli na Koreno, kjer se je formiral Dolomitski odred, v katerem je bil Logaški bataljon njegov drugi bataljon. Boji za osvoboditev Med 10. in 16. oktobrom je del Logaškega bataljona ponovno odšel na Logaško, kjer so se mu pridružili novi borci. V Dolomite, na Samatori-co, so se vrnili kot tretji bataljon Dolomitskega odreda. V tem času se je ustanovila Triglavska, pozneje imenovana 31. divizija. Da bi se številčno okrepila, je Dolomitski odred odšel na Ledine nad Idrijo, kjer sta se drugi in tretji bataljon priključila Prešernovi brigadi, spremljevalna četa, sestavljena predvsem iz logaških borcev pa se je priključila Vojkovi brigadi. Večina borcev je šla v Prešernovo brigado, ki se je tedaj vrnila z Notranjske. Pred odhodom na Gorenjsko je zavzela belogardistično po- stojanko Turjak, kar je največji uspeh brigade. Z vključitvijo dveh bataljonov v Prešernovo brigado, se je ta zelo okrepila. V njej je bila ena tretjina borcev iz Logatca in okolice. Do konca vojne so se logaški borci v Prešernovi brigadi borili po celi Gorenjski, Primorski in Dolomitih. Nosili so ranjence iz Gorenjske in Primorske na Notranjsko. Sedelovali v zadnji sovražni ofenzivi in se z 31. divizijo 1. aprila 1945. leta prebili iz sovražnikovega obroča na Javornik. Večina borcev je prišla 1. maja 1945 leta do reke Soče, kjer so brigade 31. divizije srečale zavezniško armado in pričakale svobodo. Omeniti je treba tudi borce, ki so z bataljonom Prešernove brigade odšli februarja 1944, leta na Koroško v novo ustanovljeni Koroški odred. Sodelovali so pri osvoboditvi Koroške. V bojih, ki so trajali od septembra 1943, pa do osvoboditve je padlo 54 borcev. V spomin na te dogodke občani Logatca praznujejo svoj praznik. Gregor Tršar > ► ► PETROL DO GOSTINSTVO LJUBLJANA TOZD MOTEL LOM LOGATEC ► Notranjska c 73 ► za odprodajo osnovnih sredstev NA PODLAGI SKLEPA DELAVSKEGA SVETA OBJAVLJA javno licitacijo Zap. izklicna št Naziv osnovi cga sredstva letnik cena 1. kombi IMV, tip 1611 BR 1979 800 000 (vozen in neregistriran) 2. plinski štedilnik (v okvari) 1975 50.000 3. motorna kosilnica Rex 1975 100.000 (v okvari za rezervne dele) 4. 3 fazni hidropak - 2 kom 80 000 Javna licitacija bo v sredo, 14. septembra 1988 ob 10 uri v £ prostorih računovodstva na sedežu TOZD. Ogled je istega dne od 8. do 10. ure. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Neuspelim kupcem bomo var-y ščino vrnili po končani licitaciji. ► Predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo in ► peti izvod virmana o plačani varščini. Kupnino je treba plačati ob prevzemu. Rok prevzema je 5 ► dni po licitaciji, sicer kavcija zapade Prometni davek ni vračunan v izklicno ceno in ga plača kupec. Dodatne informacije lahko dobite dva dni pred licitacijo po telefonu štev. 061 741-111 ► AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA ► Brivsko frizerski salon Milena Maček ► Gregorčičeva 12, Logatec obvešča, da je od 1. septembra salon odprt: v ponedeljek in torek od 13 do 20. ure, petek od 7. do 15. ure in v soboto od 7. do 14. ure. 1AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA> NOVICE 7 Solza, žalo:>t, bolečina te zbudila ni. Tiha, nema je gomila, kjer počivaš mirno ti (Narodna) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očija, moža, sina, brata MAKSIMILJANA KRANJCA se iskreno in najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, nam izrekli pisno in ustno so-žalje, ga zasuli s cvetjem in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalos-tinke in govorniku TOZD VALKARTON ter duhovnikom za opravljen obred. Žalujoči: sin Iztok, žena Romana, mama Neža, brat Janez z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega strica ANTONA MOŽINE VRBANČEVEGA TONETA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebno Oster-manovim in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Enaka zahvala tudi pevskemu zboru in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Nečak Janez z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega dragega očeta ALOJZA ŠKRUBEJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu TOZD Gozdarstvo Logatec, pevskemu zboru, dr. Rakužu in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoča sin Matjaž in hčerka Nataša Za dežjem posije sonce ZAHVALA Ob izgubi našega dragega LUDVIKA MILHARČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč, pevcem iz Gorenjega Logatca, zdravniku Skvarči, THO Pstojnska jama, SGP Kog-rad Dravograd ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred in mladostnemu prijatelju Lovrencu iz Hruševja za poslovilne besede. Vsi njegovi To je naslov, ki ga je komisija letos izbrala za natečaj ob občinskem prazniku Precej nalog učencev obeh osnovnih šol je prispelo in komisija se je težko odločila za najboljše Ti bodo dobili knjižnje nagrade na slavnostni seji skupščine. V tej številki pa objavljamo dva spisa, da bi tudi vi lahko prebrali kako so o soncu in dežju razmišljali učenci. Nona Bil je mračen dan Turobnost je lezla tudi v razpoloženje ljudi. Ko mi je mami s strtim glasom rekla, da je umrla Nona, sem čutila kako žalost in otožnost z besedami polzita tudi vame. Vsa raztresena sem odšla v sobo in si brez smisla in reda ponavljala: »Nona je umrla, None ni več Ni več prijazne None. Umrla je . . .« Čeprav na zunaj tega nisem kazala, mi je njena smrt segla do srca in kar verjeti nisem mogla, da je vez z mojo Nono pretrgala smrt Ko sem jo gledala, kako leži tam in se ji na obrazu še zrcali zadnji nasmešek, se mi je spomin vrnil v otroške dni, ki se ne bodo nikoli vrnili Bila sem občutljiv otrok in v vrtcu nisem zdržala Starši so se že spraševali, kam z menoj, ko se je ponudila čisto neznana ženska-Nona Skrbela je zame kot za svojega otroka Vedno je bila nasmejana. In kdo bi si mislil, da je ta ženska, poosebljena dobrota, preživela vojno, ostala sama z otroki, se vnovič poročila in spet ostala brez moža? Bila je stroga, a vendar tako popustljiva! Kolikokrat sva skupaj peli Nona je znala veliko pesmi in rada jih je pela. V srcu je bila tako iskrena, vsa čista. A nenadoma smrt. Vedela sem, da se vse nekje konča, toda smrti None si nisem mogla predstavljati. »Teta«, Nonina hčerka, me je zbudila iz spominov. Z objokanimi očmi mi je ponudila dva bonbona: »Na, vzemi!« Nisem hotela vzeti, toda be- ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice MARIJE NOVAK se iskreno zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Žiri za pomoč v njenih zadnjih urah življenja. Zahvaljujemo se tudi sosedom, prijateljem, sodelavcem in sorodnikom, ker so jo pospremili na njeni zadnji poti in nam stali ob strani. Zahvala velja tudi govorniku Jožetu Žustu, ter gospodu kaplanu iz Žirov za lep pogrebni obred in tolažil-ne besede. Žalujoči otroci in vnuki z družinami sede: »Tudi Nona bi ti dala,« so me prisilile, da sem stegnila roko. Tedaj sva se s »teto« objeli in čutila sem njene vroče solze žalosti Krsto so že spustili v grob. Sedaj sem jaz na vrsti, da vržem vrtnico, ki sem jo držala v potnih dlaneh Spustila sem cvetlico in občutila, da je Nona res umrla, da leži tam doli in je nikdar več ne bom mogla objeti Svojo dobroto je kot sonce svoje žarke sipala name, toda sedaj so pridrveli črni oblaki in zakrili to sonce Zakrili so ga za vedno Skozi temno, gosto zaveso smrti se nihče ne more prebiti nazaj A kaj je to!? Drobni svetli prameni so prebili črno gmoto in se ovili okoli mojega srca Prodrli so v nežno tkivo dobrega, ki ga je Nona s potrpežljivostjo in ljubeznijo stkala v meni. In v tem skritem predelu srca bo vedno ostal spomin na Nono, na človeka, ki me je imel rad kot svojega otroka Za vedno bodo v mojem srcu ostali žarki dobrote, ki so prebili zaveso smrti, svetla senca None, ki je bila kot sonce - sonce dobrote in ljubezni Katarina Sajovec, 7. a OŠ E Kardelja Življenje med soncem in dežjem Za dežjem posije sonce, pravi star ljudski pregovor Ta dež je lahko »cvek« v šoli, huda ura doma in še veliko drugih, grenkih stvari v življenju. Sonce pa je lahko sreča, veselje, radost, dobra ocena v šoli, pohvala staršev doma in še in še Vsak človek doživi ta dež in to sonce Zame je to nekaj strašnega ali pa čisto normalnega, odvisno s katere strani gledam Ta dež in sonce sem doživel v dru gem razredu V prvem mesecu po uka sem v enem dnevu dobil kar tri enice, naslednji dan pa štiri petice Ta drugi dan je bil zame ogromno sonce, ki je nenehno sijalo in me grelo To je bil prečudovit dan Dan s tremi enicami pa je bil ka kor nevihta. Zdelo se mi je, da sem se pogreznil v pekel Vse je bilo tem no in hladno, vlažno V mojem srcu je divjala burja in lomila moje upanje na boljše Vse me je vleklo k tlom Takrat sem občutil, kako velika je razlika med dežjem in soncem Dež je temen in mrzel, sonce pa toplo, svetlo, prijetno Tako je z dežjem, soncem in življenjem Damjan Bizaj, 7 b OŠ E Kardelja LoAaSke NOVICE Vabilo na kulturni dogodek :: Zelše 1988 Spet je tu čas tradicionalnih zelških prireditev V šestih petkovih večerih, od 26. avgusta do 30. septembra, boste lahko prisluhnili naslednjim koncertom: 26. 8. 1988 - LJUBLJANSKI OKTET, 2 9. 1988 - CVETO KOBAL - flavta, MOJCA ZLOBKO -harfa, 9 9 1988 - JERKO NOVAK - kitara, EVA NOVŠAK, TOMAŽ LORENZ - violina, 16 9 1988 - VLADIMIR HORVAT - ustna harmonika in mandolina, IGOR SAJE - kitara, 23 9 1988 - PEVSKI ZBOR KOROŠKIH SLOVENCEV, 30 9 1988 - STANKO ARNOLD - trobenta, MAKS STRMČ-NIK - orgle, OLGA GRACELJ - sopran Prvim petim prireditvam bomo prisluhnili v zelški cerkvi, zadnji pa v farni cerkvi v Cerknici, vsem ob 20. uri. Cena vstopnic za posamezno prireditev je 5.000 din, lahko pa si zagotovite tudi abonma za 25 000 din Predprodaja abonmajskih in posameznih vstopnic je v Knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici, Partizanska 9, od 15 avgusta dalje v ponedeljek, sredo in petek od 7 do 15 ure in v torek in četrtek od 7. do 18. ure. Telefon 791-078 Vabimo vas k poslušanju vrhunskih izvajalcev glasbenih del v prijetnem notranjskem ambientu. Družbeni center Cenknica Kri za življenje V bolnišnicah v Sloveniji potrebujejo bolniki vsako leto 42 000 litrov krvi Da bo krvi na razpolago vedno dovolj, je potrebno, da jo da vsak dan najmanj 250 ljudi. Rdeči križ Slovenije vsako leto pripravi program krvodajalskih akcij v Sloveniji Tako je bila akcija 16 avgusta v Logatcu. Kljub dopustniškemu času je na odvzem krvi prišlo 254 krvodajalcev, med njimi veliko mladih in tistih, ki so kri darovali prvič Aktivisti Rdečega križa ocenjujejo, da je bila akcija uspešna. Humanost in pripravljenost ljudi pomagati sočloveku torej še ni odpovedala Organizatorji akcije se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri izvedbi akcije, posebej pa se zahvaljujejo vsem občanom, ki so darovali kri. Letos bo Zavod SR Slovenije za transfuzijo krvi v Logatcu organiziral še eno akcijo Želimo, da bi bila tudi ta uspešna KULTURNA KRONIKA PRVO SREČANJE PRIJATELJSKIH ZBOROV; - Na povabilo Mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda je Mešani pevski zbor DMG Logatec sodeloval na prvem srečanju prijateljskih zborov v Zgoniku v Italiji Poleg obeh mešanih zborov sta na srečanju nastopila še dva ženska zbora Prvi deluje v okviru domačega kulturnega društva, drugi pa je prišel iz Prošeka S prireditvijo je kulturno društvo Rdeča zvezda želelo navezati stike med zbori iz Slovenije in Italije, o čemer priča tudi naslov prireditve, ki naj bi postala tradicionalna. Mešani zbor, pod vodstvom zborovodje Zdravka Novaka, je v Zgoniku odpel program, sestavljen iz skladb Lassa, Gallusa, Srebotnjaka in Kernjaka. Po aplavzu sodeč je petje zbora poslušalcem ugajalo. Za kratek čas seje zbor ustavil tudi v pobratenem Repentabru in odpel krajši program narodnih pesmi KULTURNI UTRIP POLETJA; - Poletje je čas, ko skoraj vsa kulturna ljubiteljska društva vsaj za nekaj časa prekinejo svoje ustvarjalno delo Kljub temu pa to poletje vsaj nekateri niso počivali Omenimo naj prvi večji javni nastop novoustanovljene folklorne skupine s Trat, ki seje pod vodstvom to-varišice Anke Vavken predstavila na srečanju harmonikarjev v Gorenjem Logatcu Več nastopov v Logatcu in drugih krajih je imela tudi mažoretna skupina DMG Logatec, ki jo vodi Vera Tratnik Na kratko omenimo še nastope Logaškega okteta in Pihalnega orkestra Logatec ter članov različnih dramskih skupin na proslavah. Ustaviti pa se velja pri sicer že malce oddaljenem kulturnem dogodku, ki so ga poripravili Matična knjižnica Logatec, ZKO in Kinosekcija Logatec ... To je bilo srečanje z ustvarjalci Merkur filma iz Idrije Na velikem platnu smo lahko videli vse največje dosežke njihove ustvarjalnosti, na festivalih nagrajene filme Ohcet, Pax, Letnik 72 Odprto cono, ter premiero filma U. 8. 3. Projekcijo filmov je dopolnil tudi pogovor z ustvarjalci Dogodek bi zaslužil kakšnega gledalca več. Pozornost in zapis zasluži tudi srečanje harmonikarjev KORAJŽA VELJA, ki ga je letos že drugič organiziralo Gasilsko društvo iz Gorenjega Logatca Od blizu in daleč so prišli harmonikarji, da bi se predstavili občinstvu in svoje igranje dali v presojo strokovni žiriji, ki jo je vodil Janez Kuhar. Najmlajši med njimi je bil star komaj šest let. Zanimivo in prijetno je bilo slišati skoraj petdeset harmonikarjev, med katerimi je bilo presenetljivo veliko tudi mladih Gotovo je to bila prisrčna prireditev, lep kulturni dogodek, kakršnih v Logatcu ni prav veliko In če tarnamo, kako privabiti v Logatec turiste, je tole kar pravšnja pot, zamisel, ki je našla potrditev v življenju Veselica zato ni bila nič krajša, bila pa je drugačna Še mnogo je prireditev, kjer bi kultura in turizem lahko našla skupno pot Z nekaj mere okusa, prgiščem volje in pripravljenostjo sodelovati. < i i i i i Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izda jateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421 -1 /72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov