YU ISSN 0040-1978 LETO XXXVII., ŠT. 25 Ptuj, 28. junija 1984 CENA 11 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Delavci le objekt obveščanja (stran 3) Vrtičkarstvo v Ptifu (stran 4) Tri desetletja dela za kmetijstvo (stran 5) ZMDA Slovenske gorice zgledno pripravljena (stran 8) Gabriela Habjaničeva, direktori- ca TOZD Zaščita Janko Bezjak je govoril o razvoju samoupravljanja in prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo V novem obratu oziroma obratu JU-2, kot ga imenujejo v VOSSNU, so do maja sešili že 65 tisoč kopalnih plaščev foto: L. Kotar OB DNEVU SAMOUPRAVUALCEV V PTUJSKI OBČINI Delovno obeležje jubilejev Na Ormoški cesti 5 v Ptuju je bilo v petek, 22. junija svečano. Delavci MlP-a oziroma njene temeljne organizacije Zaščita so slavili pomembno delovno zma- go. Dokončali so gradnjo obrata tekstilne konfekcije — izvoznega obrata, kjer šivajo kopalne plašče za firmo VOSSEN iz ZR Nemči- je. Obrat so gradili delavci GD Drava Ptuj. Zaščita je proizvodna temeljna organizacija in se ukvarja s štirimi dejavnostmi: proizvodnjo usnjene zaščitne konfekcije, tek- stilne zaščitne konfekcije, modne konfekcije in izvozno dejavnos- tjo. O razvoju delovne organiza- cije MIP in njenih načrtih je govorila Gabriela Habjaničeva, direktorica temeljne organizacije Zaščite, ki je še posebej orisala razvoj temeljne organizacije združenega dela Zaščita. Dejala je: »Iz majhne obrtne delavnice v Kidričevem s 40-timi zaposleni- mi, je v letu 1982 zrasla nova proizvodna dvorana z 2000 kva- dratnimi metri delovnih površin v vrednosti prek 41 milijonov dinarjev. Potrebe po lastnih de- viznih sredstvih so narekovale vključitev v izvoz. V tem letu smo se tudi odločili za novo investici- jo, ki smo jo danes, 22. junija tudi zaključili. Obrat tekstilne kon- fekcije na Ormoški cesti v Ptuju je v celoti izvozno usmerjen. Za dograditev smo porabili prek 35 milijonov dinarjev. V njem je zaposlenih okrog 90 delavcev,<( je povedala Gabriela Habjaničeva. Na osrednji občinski proslavi ob dnevu samoupravljalcev v ptujski občini, ki smo jo združili z obeležitvijo 35-letnice sestavlje- ne organizacije Mercator, 30-let- nico Izbire in Panonije ter odpr- tjem novega izvoznega obrata, je bil slavnostni govornik Janko Bezjak, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj, ki je govoril o razvoju samoupravljanja in ak- tualnih nalogah sedanjega tre- nutka, zlasti še o prizadevanjih za uresničevanje politike gospo- darske stabilizacije. »Sedanja gospodarska kriza zahteva, da pospešeno odpravlja- mo vse slabosti, ki so se vtihota- pile v naše samoupravne odnose, da opustimo nekatere drage, zapletene in neučinkovite meto- de v naših samoupravnih in delegatskih odnosih, ki ljudi odvračajo namesto pritegujejo k samoupravljanju, v katerem so pogosto le »glasovalni stroj« in prevzemniki osebne odgovorno- sti drugih. Samoupravljanje z delegatski- mi razmerji mora bolj kot doslej postati ustvarjalna pobuda mno- žic in ne toliko brezoseben glaso- valni aparat, ki je prav gotovo krizno usmerjen«, je poudaril Janko Bezjak. V nadaljevanju je Janko Bez- jak govoril tudi o rezultatih ptujskega gospodarstva in ome- nil nekatere spodbudne dosežke, kot so: rast proizvodnje, produk- tivnosti in izvoza ter izvajanje nekaterih prednostnih investicij. Omenjeni dosežki dajejo določen optimizem, da se bomo izkopali iz nakopičenih težav. Zavedati pa se moramo, da le boljše in učinkovitejše delo ter pospešen izvoz vodijo iz sedanje krize v boljšo prihodnost. Ža zaključek slovesnosti so zapeli člani ptujskega noneta, svoj delež pa je prispevala tudi ptujska godba. Za slavljence, posebej še za delavce izvoznega obrata, je bil najlepši trenutek, ko je Gabriela Habjaničeva pre- dala, ključe vodji obrata, Jožetu Krajncu. mG Žita zlatijo — silosi čakajo Foto: J. Bračič ZUA ZE Z 7U0 Medtem ko je ječmen na nekaterih njivah že lepo rumene barve in opozarja na bližajoči se čas žetve, so pšenični posevki še temno zelene barve. Predvsem tisti, ki so bili izdatno dognojeni in ustrezno zaščiteni pred boleznimi. Letos bomo pričeli žeti vsaj štiri- najst dni pozneje kot običajno, saj še vedno razme- roma hladno vreme ovira normalni razvoj in zorenje poljščin. Lahko pa že zapišemo, daje na žetev v glavnem vse pripravljeno. Odkupna oziroma prevzemna mesta so določena, kmetijska zadruga Ptuj bo pre- vzemala zrnje na 20 običajnih mestih, kmetijska zadruga Lovrenc pa na štirih. Zrnje bodo prev- zemali tudi v Intesovem mlinu v Ptuju, količine nad tisoč kologramov pa v tovarni močnih krmil v Dražencih pri Ptuju. Pri Intesu so povedali, da so se dogovorili tudi z zasebnim mlinarjem Korošcem v Zabovcih, ki bo prevzemal zrnje v primeru, da bi prišlo na ostalih mestih do prevelike gneče. V ptujski občini načrtujemo odkupiti okoli 10.500 ton pše- nice. okoli 3 tisoč ton iz zasebnega kmetijstva. Odkupna cena pšenice je letos 22 dinarjev za kilogram prvorazrednega zrnja, za vsak kilogram pa dobi pridelovalec še dva dinarja premije. Zame- njava za koruzo bo v enakem razmerju kot lani, torej kilogram za kilogram s trideset odstotnim doplači- lom, v korist pšenice. Intes ima precejšnje težave pri zagotavljanju zadostnih količin koruze, vendar za- gotavljajo daje bo za zamenjavo dovolj. Nabavna cena koruze znaša že okoh 30 dinarjev in če upoš- tevamo še doplačilo za pšenico, dobimo dejansko ceno pšenice, ki utegne spraviti predelovalno in- dustrijo na kolena. To seveda ni stvar pridelovalcev pšenice, ki prav tako zasledujejo svoje interese in iščejo računico. Je pa to grenak zalogaj za tiste, ki si prizadevajo urediti naše tržišče in za tiste, ki bodo v končni fazi le morali pokriti velikanske izgube ki se jim žitno predelovalne organizacije ne bodo moele ogniti. JB Danes seja občinskega komiteja ZKS Ptuj Po sklepu zadnje seje predsed- stva je predsednik Stanko Lepej sklical 20. redno sejo občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki bo daries popoldne ob pol štirih v Ptuju. Po ustaljeni praksi boao najprej pregledali uresničevanje sklepov zadnje seje in celotno aktivnost med sejami, o tem bo poročal sekretar predsedstva Gorazd Zmavc. Nato bodo opravih na- domestne vohtve člana občinske- ta komiteja in člana nadzorne omisije občinske organizacije ZKS. Glavna tema razprave na da- našnji seji pa bodo naloge komu- nistov v institucijah političnega sistema socialističnega samou- pravljanja, pri tem bodo dah Dosebni poudarek delovanju de- egatskega sistema in svobodni menjavi dela. Za uvod v razpra- vo j^e delovna skupina pri OK ZKS pripravila gradivo, ki ga je prejšnji četrtek že obravnavalo in prejelo predsedstvo OK ZKS Ptuj. PredlagaH so, da se naj gradivo dopolni še z nalogami aktivov ZK v skupščinah samou- pravnih interesnih skupnostih in da se celotno gradivo obravnava v večfaznem postopku. Predvsem je bilo poudarjeno,-da ne smemo izgubljati časa z raznimi analiza- mi. saj imamo že dokaj dobre analize o delovanju delegatskega sistema, zato je treba začeti z načrtnim konkretnim delom. To naj se začne z usklajenim progra- miranjem dela občinske sKupsči- ne. družbenopolitičnih organiza- cij in skupščin SIS. V obravnavo posameznih vprašanj, o katerih do razpravljala delegatska skup- ščina, se naj predhodno vključijo družbenopolitične organizacije, poslovodni in strokovni organi. Ko bo gradivo tako pripravljeno, je treba z ustreznim načinom dela pritegniti vodje delegacij in vse ciane ueiegacij, ua jiii iicjju- sredno mobiliziramo in zaintere- siramo. To naj bo tudi oblika idejnega in strokovnega usposab- ljanja delegatov. Sicer pa bo razprava na današnji seji še konkretneje dorekla naloge na tem področju. Nadalje bo občinski komite ZKS Ptuj na današnji seji ocenil tudi razmere v TGA Boris Kidrič Kidričevo po desetih mesecih izvajanja uKrepov družbenega varstva in v skladu z oceno sprejeli nadaljnje naloge komu- nistov tako v občini kot v sami delovni organizaciji. Tudi o tej oceni so spregovorili na zadnji seji predsedstva OK ZKS. Oceni- li so, da je začasni kolektivni poslovodni organ nadvse uspeš- no opravljal zaupano mu nalogo in da so razmere v delovni organizacni dobre. Res pa je, da še niso rečeni vsi problemi in jih tudi ni bilo moč rešiti v talco kratkem času, saj so se kopičiU dolga leta. Predvsem težaven proolem je nagrajevanje po stvarnem delu, odločno pa je treba nadaljevati že zastavljene aktivnosti za modernizacijo proizvodnje primarnega alumini- ja. Prav zaradi tega so na sdi Eredsedstva OK ZKS menih, da i moral tudi po ukinitvi začas- nih ukrepov v kolektivu ostati t lavni del sedanjega začasnega olektivnega poslovodnega orga- na. FF MEDOBČINSKI SVET ZKS PODRAVJA Gospodarstvo še bolj povezati Občinske organizacije zveze komunistov Podravja bi morale pogosteje in bolj konkret- no obravnavati skupne naloge, katerih cilj je utrditi in poglobiti gospodarsko sodelovanje na tem območju in zunaj njega. To so med drugim Ugotovili na volilno programski seji medob- činskega sveta ZKS Podravja, ki je bila v pone- odf>oro vseh struktui, zlasti SZDL in občinske skupščine. Jože Maučec Mature ni več, maturanti pa ostajajo pa čeprav le „mini" (foto Langer- holc) » Lipa s Koroške raste pri Velild Nedelji Dve leti poteka sodelovanje me- šanega pevskega zbora ,,Podjuna" iz Pliberka v Avstriji ter prosvetne- ga društva „Simon Gregorčič" iz Velike Nedelje. V tem času so se stkale trdne prijateljske vezi med zamejskimi Slovenci iz Pliberka ter okolice in krajani Velike Nedelje. Te vezi, ki so zrasle iz osebnih poznanstev Petra Kerta in Poldeta Cvetka s krajani Velike Nedelje, so se utrjevale in poglabljale ob uradnih ter osebnih medsebojnih obiskih (z naše strani seveda manj tudi zaradi depozita). Korošci prihajajo k nam pet, člani dramske skupine doma&ga prosvetnega druStva iz Velike Nedelje pa gostujejo v Avstriji z dramskimi predstavami (zadnja je bila Nušičeva „Gospa ministrica"). Zadnji vikend je zopet pripeljal avtobus iz Pliberka in prijatelji iz obeh strani meje so dokazali kako je ta in druge meje formalizem in nenaravna pregr^a, ki na ne more preprečiti povezave med ljudmi, ki čutijo eno ter se razumejo, posebej Se seveda, če jih veže skupna mate- rina beseda. Tokrat je pevski zbor spremljal tudi instrumentalno narodni an- sambel „Energija", ki se je lepo vključil v program, katerega je po- vezoval Peter Kert s humorističnim programom. Navdušeno ploska- nje in spontano sodelovanje ob- činstva v nabito polni dvorani zadružnega doma Velike Nedelje nI dopuščalo dvomov, da je koncert izredno uspel. Med koncertom so predstavniki zamejskih Slovencev in predstav- niki KS Velika Nedelja ob spo- meniku _NOV zraven Sole, ki je v gradnji, posadili lipo — simbol slovenstva in prijateljstva. Da bo lipa lepo ilspevala ni dvoma, saj bodo domačini vzorno skrbeli zanjo, takoj sajenju pa so lipo tudi dobro zalili z vodo in vinom. Po koncertu so gostje, predstav- niki občinske kulturne skupnosti in gostitelji sedli k pogovorom v lov- skem domu. Razgovor se je v prijetnem vzdušju raztegnil v veseli del do zgodnjih jutranjih ur, ko si je marsikdo na skrivaj utrl solzo in so si vsi skupaj iskreno iz srca zaže- leli: ,,Skoraj zopet na svidenje!" Roke so mahale še dolgo, ko so se luči avtobusa že izgubljale v jutra- njem somraku. Dirigent prof. Tone Ivartnik s svojim zborom Mlade in starejSe Je najbolj razgibal ansambel „£nerglj»" (Nič čudnega, saj je ta beseda dandanes zelo aktualna in cenjena). Predsednik ibora Herman Germ: „Veseli smo, da smo spet med va- mi." Humorist Peter Kert v svojem „ele- mentu" Besedilo in posnetki: V. Pajek Novi poslovni prostori banke na desnem bregu Drave Krajanom krajevne skupnosti ,,Ivan Spolenjak" na Bregu bo Kreditna banka Maribor, poslovna enota Ptuj v letošnjem letu izpol- nila željo, ki je bila jasno izražena na zboru varčevalcev v mesecu fe- bruarju. Na tem zboru je bila poda- na ustna pripomba in želja, da banka pnmerneje uredi svojo agencijo Breg, ki je v takšnem prostoru kot je sedaj skrajno ne- primerna tako za varčevalce kot tudi za delavce banke. Pripomba in zahteva je brez dvoma umestna saj merijo poslovni prostori le borih 26 kv. m. Od te površine pa imajo na voljo varčevalci le prostor, ki meri 8 kv. m. Banka je ustanovila in odprla agencijo Breg v letu 1975 to je v ča- su ko je takratna podružnica Kre- ditne banke Maribor v Ptuju po- speševala varčevanje z zajemanjem iq5lačil osebnih dohodkov na hra- nilne knjižice. Na ta način je hotela približati bančne usluge zaposlenim v tem delu mesta. Za takratne raz- mere in izkušnje z agencijami je takšna površina še ustrezala. Vendar je bilo že v nekaj letih ugotovljeno, da bo slej ko prej po- trebno poslovni prostor širiti, saj se je število obiskov varčevalcev ne- prestano večalo, tako da je v letu 1983 obiskalo agencijo Breg v času izplačil osebnih dohodkov dnevno tudi po 600 varčevalcev, kar je sko- raj toliko, kot v samem mestu. Za- radi tega je poslovna enota že v letu 1980 vključila v srednjeročni plan KBM izgradnjo nadomestnih prostorov agencije Breg. Uresniči- tev tega plana je žal morala poča- kati vse do letošnjega leta, ker zara- di neugodnih predpisov glede inve- sticij do sedaj ni bilo možnosti za izpolnitev plana. Delna sprostitev investicijske de- javnosti v letošnjem letu prosta amortizacijska sredstva banke iz preteklih let, pa tudi uvidevnost DO Mercator, Izbira Panonija Ptuj, je omogočila, da bo banka še v tem mesecu pričela z izgradnjo Marlesovega objekta v velikosti 119 kv. m. Nova stavba agenciie Breg bo zgrajena ob prodajalnah Novi dom in Potrošnik. Projekt za novi poslovni prostor predvideva dovolj veliko površino za varčevalce, ta bo večji celo od sedanje skupne povr- šine agencije. Predvideno je, da bo v tem prostoru lahko istočasno tudi do 40 varčevalcev usmerjalo svoje denarne zadeve, kar je po predvide- vanjih dovolj glede na število prebi- valcev Brega, Hajdine in Turnišča, kjer sedal Živi onbližno 6000 ljudi. Brez dvoma pa bodo varčevalci lan ko svoje denarne zadeve oprav- ljali v primernem, sodobno oprem- ljenem prostoru. Novi prostori so namenjeni iz- ključno poslovanju s prebival- stvom, tako kot sedanji neustrezni prostori, last SSS. Predvidevamo, da bo izvajalec, Marles Maribor dokončal ta objekt še pred koncem leta, tako da bodo čim prej na razpolago krajanom desnega brega Drave. Dušan Toplak Strelci v počastitev dneva borca Občinska strelska zveza Ptuj organizira v nedeljo, 1. juUja, s pri- četkom ob 8. uri množično tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puSko v počastitev DNEVA BORCA. Tekmovanje bo izvedeno na odprtem strelišču v Babosekovi grabi. Organizator bo pripravil orožje, zato vabi občane, da pridejo preverit svoje strelske sposobnosti. Streljalo se bo z MK puško in sicer leže. Vsak udeleženec, ki bo dosegel normo za svojo starostno kategorijo bo prejel značko. Prijavnina za sodelovanje znaša 50 din. Občani, ptujski strelci vas vabijo na množično strelsko tekmovanje ob Dnevu borca, ki bo v nedeljo, 1. julija. Vabljeni v Babosekovo grabo! ZB Dobili so novo prodajalno Pravzaprav krajani krajevo^ skupnosti niso dobili nov( pro^jalne, sami so nanutC pomagali pri njeni gradnji. Samopostrežna prodajalna, s 350 kv. metri prodajne in skladiSČoe površine, je plod skupnih vlaganj delovne organizacije Emona Mer. kur Ptuj in krajevne skupnosti Bratje ReS. Krajani so poleg komunalno opremljenega zemlji. Sča prispevali Se precej prosto- voljnega dela, predvsem pri urq». nju okolice. Krajani so svoje vese. Ije nad novo pridobitvijo izrazili ne samo s Številno udeležbo na otvoritvi, ki je bila v soboto, 23. junija ob 30-letnem jubileju Emo- ne Merkur Ptuj, temveč tudi s kulturnim programom otrok iz krajevne skupnosti. Ti so na zarts prisrčen in neposreden način opisali veselje ob uresničitvi dolgoletne želje krajanov. To je bilo razbrati tudi iz govora predsednika skupSčine krajevne skupnosti Otona Poliča in pred- sednika delavskega sveta DO Emona Merkur Slavka Koštomaja, ki sta poudarila predvsem sodelovanje krajanov in delovne organizacije. Vrvico pred vrati no- ve prodajalne je prereza! predsed- nik sveta krajevne skupnosti Stan- ko PeMai, številni kupci pa so z zadovoljstvom „praznili" bogato založene prodajne police. N rt V imenu krajanov je na otvoritvi prodi^alne govoril predsednik skupSčine krilne skupnosti Otoa Polič, (foto M. Ozmec) Predsednik delavskega sveta Slav- ko Koštomaj se Je v imenu Emone Merkur zavezal, da bo prodajalnt vedno dobro založena. (foto: S. Kosi) f EDNIK - 28. junij 1984 NAŠE KMETIJSTVO - 5 Makolska krajina izgublja svojo značilnost Za kulturno zgodovinsko bo- g3to območje krajevne skupnosti l^akole ostaja vse bolj prisotno jpoznanje, da bogata dediščina prednikov z vsakim dnem izgub- lja svojo vrednost. Številna so področja tega grenkega spozna- nja, ki se pričenja s propadanjem gradu Statenberg, medtem ko je p^oba prvega starega gradu že (Javna preteklost, izbrisana očem sedanjosti. Naključje je hotelo, da je območje Haloz vsa leta trpelo za zaostalostjo, pa vendar so prav tukaj nastajali pomembni zgodo- vinski pomniki preteklosti. Po- doba je skozi stoletja ohranjala svojo značilnost haloškega območja, dokler mladi niso spoz- nali, da v drugih krajih Slovenije in tudi drugih državah trdo delo prinaša tudi boljši dohodek in s tem boljši življenjski standard. Množično so pričeli odhajati v tujino ali večja industrijska sre- dišča po vsej Sloveniji, doma pa so puščali svoje starše, ki z leti niso bili več sposobni skrbeti za kme- tijo in za domačijo. Življenjske moči sojim pešale, mnogi niso bili več sposobni pridelati niti za las- tno preživljanje. Kmetije so pro- padale, z njimi pa tudi značilne baloške domačije, okoli katerih je še pred več desetletji poskakovalo tudi po deset in več bosonogih otrok. Okoli hiš so se prelivale barve domačega cvetja, pašniki so bih še polni živine. Dvorišča, če- prav največkrat blatna, so dajala videz življenja, čeprav skromne- ga, preprostega. V zadnjih desetih letih ti kraji doživljajo oživitev, saj se vse več mladih odloča ostati doma, ob mehanizaciji,'ki je končno prodrla tudi do teh krajev, je mladim lažje obdelovati posestva. V vse večjem številu pa se v kraje na območju KS Makole vračajo tudi zdomci, ki so si po več letih trdega dela v tujini prislužiU za novi dom. Ob ugodnejših prometnih zvezah so danes velike možnosti odprte tudi za zaposlitev v oddaljenejših kra- jih s stalnim bivališčem pa ostajajo v svoji krajevni skupnosti. Ce je končno tudi za te kraje posojalo toplejše sonce gospo- darskega preporoda, to ne velja za ohranjanje kulturno zgodovin- skih znamenitosti. Vse večja po- staja zaskrbljenost za prihodnost gradu Štatenberg, saj sredstev za njegovo obnovo ni, vsaj v tohkšni meri ne, da bi gradu povmih živ- ljenje, kakršno je bilo tam še pred leti. Vse bolj zaskrbljujoče postaja spoznanje, da tudi sama krajina območja krajevne skupnosti Ma- kole izgublja na svoji značilnosti, ki so ji dajale še pred nekaj leti številne, s slamo krite kmečke domačije. Teh je danes že tako malo, da se odgovorni za ohrani- tev naše kulturne preteklosti mo- rajo resno zamisliti, saj je že zadnji čas, da ohranimo »pri življenju« vsaj še nekaj primerov gradbene arhitekture naših prednikov. Značilne iz blata »butane« in z lesom obložene stanovanjske hiše postajajo vse bolj maloštevilne, skoraj težko pa bi našli zgradbo, v kateri je še pravo življenje. Mladi si gradijo nove, velikokrat kraju povsem neprimerne zgradbe, stare pa zapuščajo propadu. Res je prisotno tudi spoznanje, da bi bilo vzdrževanje takšnega objekta mnogo dražje kot zgraditi ob njej novo hišo, zato se mladi tako raje odločajo za drugo možnost. Prav gotovo bi bilo potrebno že danes, ko za to obstojaše možnost, razmisliti o ohranitvi vsaj dela zgodovine takratnega kmečkega življenja. Bilo je trdo, skoraj siro- mašno, pa vendar lepo, iz katere- ga so izhajah tudi znameniti slo- venski strokovnjaki gospodar- skega, kulturnega in literarnega življenja. Prav te domačije pa so nemalokrat bile tudi zavetišče haloškim borcem v narodno osvobodilnem boju. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Ena maloštevilnih, žal tudi praznih, značilnih haloških domačij v nepo- sredni bližini središča krajevne skupnosti Makole LOVCI VABIJO V JURŠINCE Člani lovske družine Juršinci prirejajo v počastitev dneva borcev že tradicionalno praznično prireditev, ki bo v nedeljo 1. julija pred lovskim domom v Jur- šincih. Od 7. ure dalje bo nagradno meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, v šport- nem in lovskem stavu, za ekipno in posamično uvr- stitev. Od 16. ure dalje bo igral za ples in nasploh ve- selo razpoloženje ansambel Hmeljarji s pevcema iz Celja. Lovci pripravljajo tudi bogat srečolov. Prva nagrada je letalska vozovnica iz Maribora v Split in nazaj. Lovci bodo namenili morebitni čisti prihodek pri- reditve za ureditev in opremo štirih turističnih sob v lovskem domu. (JOS) LOV ZA SVINJSKIM RILCEM OSTAJA MED KOSCI LE ŠE SPOMIN... Nekaterim ostaja tak lov v trajnem spominu, saj je na lovu za njim dobil še kakšno »buško«. Seveda ne od žive svinje, ampak od tistih, ki so bili srečnežu, ki je našel prekajeni svinjski rilec v solati, ponujeni na domači kmečki mizi. Ta navada je bila še pred okoli dvajset leti. Danes se kaj takšnega ne dogaja več, zatr- juje 30-letna Ljudmila Smogavec iz Zgornjega Prebukovnja pri Smartnem na Pohoiju, ki je ne- kdaj popularni običaj koscev tudi sama videla. Vehko več pa vedo o tem njena mama in starejše sosede, ki obi- čajno kosila za kosce niso pri- pravile brez skritega, prekajenega svinjskega rilca. Ta je bil obvezno skrit v večji skledi solate, ki sojo postavili na mizo ob košnji, kjer se je nemalokrat zbralo tudi po dvajset in več koscev. Obred serviranja svinjskega rilca je bil določen za kosilo, ko so kosci s svojim delom že zaključih, bilo je to oicoh druge ure popoldne in je vzdušje bilo že kar veselo, saj je bilo ob trdem delu zavžito tudi precej domače kapljice. In kakšen je bil ta, današnji čas že skoraj povsem odpravljen obi- čaj? Ko so pospravih predjed, bila je to največkrat mastna do- mača juha, se je pričel »lov« na svinjski rilec. Potrebno gaje bilo poiskati skritega v solati, pripra- vljeni v veliki lončeni skledi. Tis- temu, kije prvi našel rilec, so bili ostali seveda »nevoščljivi«, zato se je pričel lov, kdo bo najditelju uspel rilec odvzeti. Lov seje pričel okoli mize, potem pa se nemalo- krat prenesel iz kuhinje v druge prostore in nazadnje kar na dvo- rišče. Nemalokrat so letali za imetnikom te domače specialitete tudi po dva kilometra. Včasih pase je primerilo, da se je šala spre- menila tudi v obračunavanje, ki pa ni bilo več podobno šali, saj je marsikateri od lovcev odnesel domov tudi buško, odrgnino pa tudi kaj hujšega. Na srečo takšni primeri niso bili pravilo, ampak redkost, danes zatrjujejo starejše kmetovalke iz okolice Šmartna na Pohorju. Tako kot mnoge druge običaje je kmečka mehanizacija izpodri- nila tudi tega, saj je kosce zame- njala kosilnica, kopače traktor in še bi lahko naštevali področja, kjer je mehanizacija stopila v po- moč kmetovalcu pri lažjem pri- delovanju hrane, ob tem pa odpravila stoletja prisotne kmeč- ke običaje. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Ljudmila Smogavec je svinjski ri- lec v solati »postregla« obisko- valcem nedavne razstave domačih jedi v Domu kulture v Slovenski Bistrici urejamo kmefijska zemljišča Mesebojna menjava kmetijskih zemljišč V sestavkih, ki smo jih v tej rubriki objavih v prejšnjih števil- kah TEDNIKA, smo iz norma- tivno-pravnega vidika spoznah dvoje od agrarnih operacij KO- MASACIJE in MELIORACIJE. Med kmetijske prostorsko ure- ditvene operacije pa prištevamo 5e arondacijo, medsebojno me- njavo kmetijskih zemljišč, zdru- ževanje zemljišč in druge pose- ge v urejanje in rabo kmetijskih zemljišč. V današnjem sestavku se bomo spoznali na splošno nekaj o ag- rarnih operacijah ter podrobneje o eni od najenostavnejših to je niedsebojni menjavi kmetijskih Zemljišč. Zakon o kmetijskih zemljiščih, kot normativni akt urejarazmerja med delavci vzdru- ženem delu, družbenimi pra- vnimi osebami, občani, društvi in drugimi civilnimi pravnimi ose- bami, katerih predmet so kmetij- ska zemljišča, do socialistične sa- nioupravne družbene skupnosti, čigar v osnovi se odražata proiz- vodni in družbeno-ekonomski odnos, zagotavljanje smotrne Uporabe kmetijskih zemljišč, pri- delovanju na večjih zaokroženih površinah ter varstvu najboljših kmetijskih zemljišč. Zatorej se Uvodoma naštetim kmetijskim prostorskim operacijam posveča v Zakonu o kmetijskih zemljiščih največ mesta. Agrarne operacije So po svoji osnovi UPRAVNOE- K-ONOMSKI ukrepi, katerih na- ^nen je urejanje prostora zaradi uvajanja modeme tehnologije in s tem zagotavljanje večje produk- tivnosti v kmetijski proizvodnji. Pa preidimo k opisu, kot že povedano, eni od najenostavnej- ših in daleč v preteklosti najbolj udomačeni pa tudi najcenejši ag- rarni operaciji MEDSEBOJNA MENJAVA ZEMLJIŠČ. Bistvo te agrarne operacije je, da stranki zamenjata svoja zemljišča zato, da bi z zaokrožitvijo zemljišč racio- nalnejše rabih svoja kmetijska zemljišča. Zaradi pravnega zna- čaja menjave je to možno samo na podlagi sporazuma. Menjavo zemljišč torej moramo smatrati kot obligacijski pravni posel, pri čemer moramo vedeti, da je obligacija zaveza, ki ustvarja raz- merje med dvema strankama, kjer je ena stranka, kot dolžnik za- vezana opraviti izpolnitev drugi stranki upniku, ki takšno izpolni- tev terja. Kot medsebojna me- njava kmetijskih zemljišč, se po zakonu torej šteje tista menjava, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če vred- nost enega zemljišča ne presega zemljišč, 50 % vrednosti drugega zemljišča. Medsebojno menjavo kmetij- skih zemljišč opredeljujemo tudi za najcenejšo agrarno operacijo, saj ne zahteva drugih upravnih postopkov. Za opravila, ki so v zvezi z agrarnimi operacijami Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da se ne plačujejo takse za prenos lastništva ali prenos kme- tijskih zemljišč, med kmetijskimi organizacijami, pa ne davek od prometa nepremičnin. Potrdilo o tem, da gre za medsebojno me- njavo izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Glede na našo izredno posestno razdrobljenost, se človek upravi- čeno vprašuje zakaj medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, kot tako enostavna agrarna operacija v naših razmerah ne zavzame večjega obsega. Pd perspektiv- nem-dolgoročnem planu urejanja !oro vseh nas, kot mi pred desetletji! Neobhodno nam je tudi po- trebna javna telefonska govoril- nica, ki bi jo krajani potrebovaH za nujne primere tako zdravniške kot veterinarske pomoči. Zani- mivo je tudi to, da nam je že bila obljubljena pom'oč od PTT Ma- ribor, da bi mi nosili stroške za govorilnico 50 %. Pozneje so nam to obljubo spremenili in bi morah vse stroške gradnje govorilnice nositi sami. V PTT bi tudi morah vedeti, da Haložani nismo tako bogati, da bi lahko vse sami na- redili in financirah. Vidite tuje le en primer, kako se Haložani težko razvijamo iz zaostalosti. Kljub temu, da imamo še mnogo drugih potreb in problemov, bi nam bilo v veliko zadovoljstvo, posebno pa še naši mladi generaciji, ki nas zapušča in nam očita našo revnost in nerazvitost v Halozah, da bi se vsi ti načrti tudi uresničili v živ- ljenje, vendar z delom za napre- dek«. Vi ste bili tudi sami neposredni udeleženec NOV in ste na svojih plečih okusih grozote druge sve- tovne vojne. Kaj bi priporočili današnji mladi generaciji? »Naši mladi generaciji iskreno in toplo priporočam, da bi vse naloge, ki so postavljene pred njih, kar se da zavestno in požr- tvovalno izpolnjevali, s tem pa tudi tradicije in svetle ideje iz NOB. Nadalje se zavzemah za dobre, tovariške in humane medsebojne odnose pri njihovem učeijju in strokovnem usposob- Ijanju. Še posebej se morajo za- vedati sedanje težke gospodfarske situacije in se zavzemati na sle- hernem prostoru dela in življenja za boljšo in lepšo prihodnost... Janez Korenjak Jakob Belšak TEDNIK - 28- junij 1984 NAŠI DOPISNIKI - 7 Stran „Gremo na delo" pripravlja in ureja Center za obveščanje In propagando pri pred- sedstvu OK ZSMS Ptuj. Vodja IRENA HUIMJET, člani VAUA ALEKSIČ, ANITA PEKLAR, SERGEJA ŠORLI. IVIARJETKA SLUGA, SMILJANA ČERNEZEL, SUZANA MAJDIČ. Predstavljamo vam dobitnico srebmeqa znaka ZSMS Jelka Kokol je ena izmed dobitnic srebrnega znaka ZSMS. Te znake podeljuje občinska konferenca ZSMS Ptuj. Letos so jih podelili ob prihodu zvezne štafete v Ptuj. Jelka je učenka 3. letnika srednje šole — družboslovno jezikovne usmeritve. Pravi, da je vedno v skrbeh, ne samo ona, ampak tudi njeni vrstniki, kako bo z njihovim šolanjem, saj so prva generacija usmerjenega izo- braževanja in s tem pač vedo, da na njih vse poskušajo. Sošolci in sošolke se v njenem razredu zelo dobro razumejo, moti jih le to, da imajo premalo časa, da bi se večkrat zbrah in sprostih na zabavah ali piknikih. Tudi ona se kot ostali veseli končnega izleta, ki bo v avgustu in septembru. Vsaj nekaj jim je ostalo od nekdanje gimnazije — končni izlet, ki pa ga ne morejo več imenovati — maturantski. Ven- dar pa ne vedo, kaj jih še čaka, morda bodo tudi oni delali maturo. Že od 1. letnika je bila Jelka mladinska predsednica. Ob kon- cu šolskega leta so jo predlagah za predsednico in predlog tudi potrdiU. Letos je že drugo leto predsednica 00 ZSMS srednje družboslovne šole. Vedno je bila aktivna in pripravljena narediti vse, kar je le lahko. Njeno delo je bilo uspešno in vredno pohvale. Letos ji bo mandat potekel, mesto bo odstopila drugemu predsedniku, vendar pa vemo, da bo zagotovo še naprej aktivno delala v organizaciji. Zraven tega pa sodeluje tudi v krožku OZN, pa tudi v 00 ZSMS Grajena je ena izmed aktivnih članic. Kako se je počutila, ko je dobila to priznanje? »Priznanja sem bila zelo vese- la, tega se pravzaprav ne da opisati. Pri vsem tem bi povedala le nekaj. Moti me to, da vse manj mladih sodeluje v organizacijah na šoli. Dosti jih je sicer takšnih, ki so aktivni v svojih KS na vseh področjih. Tam dosegajo tudi dobre uspehe. Tako jim ne ostane dosti časa, da bi sodelova- h tudi na šoli. So pa tudi takšni, ki nikjer ne sodelujejo; če bi se ti malo zavzeli, bi bilo dosti bolj- še.« Jelka je povedala tudi nekaj o delu v organizaciji na srednji družboslovni šoli: »V tem šolskem letu smo izvedli mnogo akcij. Skušali smo čim več mladih pridobiti za naročnike tednika Mladina, ki pa na žalost izgublja svoj pomen, zaradi tega tudi ni bilo mnogo interesentov. Skozi vse leto smo posvečali pozornost raznim pra- znikom in vsaka šola je morala pripraviti eno prireditev. Ob novem letu so učenci SDŠ ob- iskali tudi upokojene profesorje gimnazije. V februaiju so sodelo- vali na karnevalu. Dosti mladih iz SDŠ gre vsako leto na MDA, saj je naša osnovna organizacija ena izmed organizacij, ki zelo posveča pozornost vključevanju mladih na MDA. Sodelovanje je potekalo s skupnostjo učencev na SDŠ in z ostahmi mladinskimi organizaci- jami preko koordinacije skozi vse šolsko leto. Pri delu nam je vedno pomagala tovarišica Kva- sova, ki vedno najde posluh za mlade.« Maijetka Sluga Mladi iz Grajene Na kratko bi vam radi opisali, kako poteka delo v naši organiza- ciji in kakšni problemi nas pri tem spremljajo. V preteklem obdobju smo izvedli naslednje akcije in naloge: — v mesecu februarju smo pri- pravili kulturni večer, kjer se je predstavil član gledališča s Partlji- čevo monodramo, — ob dnevu OF so naši gasilci v Mostju postavili majsko drevo, pri tem smo jim priskočili na pomoč tudi mladi. — tudi na prvi maj nismo poza- bili. Pripravili smo kresovanje. Kljub slabemu vremenu je bilo prijetno, saj smo ob ognju zaplesali in zapeli, — vsako leto sprejmemo v OO ZSMS nove člane. Letos smo jih sprejeli 26 in jih pozvali, da naj tudi oni sodelujejo v naši organiza- ciji v čim večjem številu, — ob našem prazniku, dnevu mladosti, smo izvedli akcijo — či- ščenja okolja. Očistili in uredili smo okolico krajevnega urada, v prihodnje pa bomo urejali tudi okolico doma Franca Osojnika. Moramo priznati, da delamo kar uspešno, glede na to, da aktivno dela le nekaj mladih. To je tudi naš največji problem, ki nas spremlja že nekaj let. Od 200 mladih v naši KS jih obiskuje sestanke le okrog 20—25. Ta problem se ne pojavlja samo pri nas, ampak tudi v mnogih drugih organizacijah. Kako pridobiti mlade, da bodo sodelo- vali? Pri nas poskušamo tako, da vspodbujamo mlajše generacije, to- rej mladince iz osnovnih Sol. Vsak izmed nas poskuša pridobiti mlade, da bi sodelovali. Vendar — odziva ni! V organizaciji še vedno delajo le eni. Se pa vsaj ti trudijo, da bi bilo delo uspešnejše in bi čim več nare- dili. Marsikaj bi lahko bilo boljše, če bi jih delalo več in če bi se vsi zave- dali, da so ob sprejemu v OO ZSMS sprejeli nase ne samo čast, ampak tudi dolžnosti. Marjetka Sluga Jelka Kokol Po dveh letih srečanja nekdanjih osmih razredov Kot naslov zgovorno pove, smo se po dveh letih na OŠ Franc Osojnik sestaU osmi razredi generacij 81/82. Pobuda za ta večerje prišla iz ust predsednikov razrednih skupnosti. Za glasbo in prijeten večer so skrbeli učenci, ki so v letih šolanja skrbeli tudi za organiziranje šolskih plesov. V imenu tistih, ki so ta večer organiziran, je pozdravne besede spregovoril Bojan Reisman, nato pa smo se zavrteh v živi glasbi. Seveda ne smem pozabiti tega, da so bili na ta večer povabljeni tudi razredniki, vendar sta prišli le tovarišici Dabičeva in Hočurščakova. Obe se nikakor nista mogh načuditi, kako so njihove »glavice« zrasle in se spremenile. Kot one smo se tudi mi po dveh letih med sabo kar težko prepoznali, kajti vsi smo bili raztreseni po raznih šolah v Mariboru in Ljubljani. Ta večer pa ni bil le večer za ples in zabavo. ampak tudi zato, da smo se lahko pogovorih o šoli, se nasmejali ob naših dogodivščinah v šolskih klopeh, ko smo »plonkali« in so nam tovarišice in tovariši vztrajno pobiraU kontrol- ne naloge in na njih pisali »kole«. Seveda takrat ni bilo prijetno, ko si ga dobil, vendar smo se sedaj ob tem še samo nasmejali, kajti to je bilo že za nami. Ta večer smo pogrešaU tudi nekaj sošolk in sošolcev, ki se iz neznanih razlogov niso udeležih tega srečanja, vendar vsi upamo, da se bodo udeležili podobnega srečanja ob drugi priložnosti. Bilo je zares zabavno, še bolj pa bi bilo, če ne bi bilo plesa v parih, ampak ples v krogu, kjer bi plešah vsi, ne pa da so nekateri (bolje rečeno nekatere) prese- deli ves večer, ker je bilo več punc kot fantov. To je bila tudi kritika, brez katere ne mine niti en ples, kaj šele srečanje, vendar upam, da ni prehuda in da se bo dala popraviti do nasled- njega srečanja, če le to bo. Mishm, da je ta večer bil nekaj krasnega in enkratnega, kar bi hotel doživeti vsak izmed nas še enkrat, zato vsi upamo, da bo skhcanih še več takih srečanj, kjer bo več sošolcev kot jih je bilo sedaj, ker to je le enkratna prilož- nost, da se še enkrat sestanemo, kajti današnji ritem življenja je prehiter, da bi se lahko sestali kje drugje kot na kakšnem srečanju, kot je bilo to 8. junija ob 17. uri v prostorih OŠ Franc Osojnik. Bil je enkraten večer z manjšo napako, katere pa ne bi še enkrat 5onavljali, ker se da popraviti. Vsi upamo, da ?o še večkrat podoben večer, kjer se bomo sestah, plešah in pogovorih o vsem, kar nas tare. S. M. MATURANTKA MARJETICA (avtobiografska pripoved o piskajočem koncu neke čudne ljubezni) Bilje strašen hrup. Pravzaprav, če sem bolj natančna, bilo je peklensko piskanje. Tudi jaz. Marjetica, sem bila zraven. S srcem in dušo in z vsemi štirimi. In z vato v ušesih. Zaradi varnosti. Ja, tudi piščalko so mi dali. Rekli so, naj si jo dam na vrvico, obesim okrog vratu in piskam. Nisem jim hotela pokvariti veselja, zato sem poiskala najlepšo vrvico, kar jo premore naša mama, jo napelja- la skozi luknjico v piščalki in ... Kaj je že bilo potem? Ze vem! Preizkusila sem njen zvok. 5>eveda sem pričakovala, da bo zvenela slabše, kot »zveni« Klementinin, Maksov in Andre- jev simfonični orkester, toda bilo je naravnost grozljivo. Za poskusnega zajca sem izbrala svojega mačka Emila. Ubožec. Ko je zaslišal Satanski pisk moje maturantske piščalke, seje stresel, skočil z balkona in se skril pod avto. Ubožec. Še danes krivim za njegovo smrt niaturantsko piščalko (v nedeljo je moj mačkon umrl). Upam, da podobna usoda ni doletala tudi kakega miroljubnega delovnega človeka ali občana. Takšnih izgub si v današnjih časih ne •Moremo privoščiti. Če se je kaj takega res primerilo, nikar ne krivite mene. Jaz in moja Satanska piščalka nimava nič pri tem. Čeprav sem jo napeljala na najlepšo vrvico, je ves čas Varno tičala v žepu mojih Mura kavbojk. A-mpak nikar se ne jezite, dragi moji. Kar je ^ilo, je bilo. Vedeti pa morate, da to ni nobe- fia pesem, to je ena sama ljubezen. Čisto ^ares. Žalostna ljubezen. Pravite, da imate vsi Vesele ljubezni. Verjetno res. In kaj je bilo Potem? Se vehko veselih stvari. Ampak potem je bilo vse še veliko bolj žalostno. Katere vesele stvari? Valeta. Pa matura. Na valeti je bilo... Vse po predpisih. Na maturi še bolj. In zdaj smo svobodni. Odrash, zreli in pamet- ni. Ja, ja, pametni. Ha, ha, ha ... Kako lepo je biti nor! Bi radi vedeli, kaj bo zdaj? Ja, dragi moji, zdaj pa bo, kar bo. Veselje. Žalost. Ljubezen. Kruto življenje. Ampak pozor! Prihajam v nevarne vode. Skoraj bi me zaneslo h gnihm, cmeravim frazam. Mi, mlad perspektiven kader, še nismo tako daleč, da bi živeli od fraz (če mene vprašate, imam raje karfijolno juho, čeprav karfijole sploh ne jem). Tale moja pripoved se je že lepo zapletla, kaj pravite? Ampak vsako delo je treba pošteno opraviti in ni važno, kaj na koncu nastane. Vse manj je ljudi, ki bi bih pripravljeni prostovoljno kaj napraviti. Zato bi lahko vsaj malo bolj cenili prostovoljne in brezplačne napore mene. Marjetice in drugih mladih ustvarjalcev, ki so tu prisotni, in včasih vsaj iz vljudnosti prebrah kako našo eksperimental- no ekzaktno izpoved, če vam že ni na smrt všeč. Od nas se lahko marsikaj naučite. Pozor in še enkrat pozor! Jaz, Maijetica, maturantka, pametna in zrela osebnost, čisto odrasla, stara devetnajst let in šestindvajset dni, se spuščam v politiziranje. Tega si še ne smem privoščiti! Vsaj zaenkrat še ne. Kaj bo pozneje, bomo videli. Najprej se moram pošteno razgledati, svobodno zadihati, potem pa ... Potem pa nič. Še vedno vam pripovedujem o sebi, maturantki Maijetici in o svojih sošolcih maturantih. Ja kaj naj še rečem o tem? Nekaj žalostnega sem že, nekaj veselega tudi, veliko trapastega, še nekaj inanjka. Aha, že vem! Nekaj filozofskega! Ja, to bo pa hudič. S petico iz filozofije si v praksi ne da kaj prida pomagati. Ker pa je najboljši filozof vseh časov moj sošolec, se lahko naučite maturantske filozofije pri njem. Ja, dragi moji klarinetisti, viohnistke, filozofi, rejci kuncev, babice, predsedniki in sekretarji, ostah simfoniki in poštarji, jaz, maturantka Marjetica, stara devetnajst let in šestindvajset dni, ravno prav visoka, široka in globoka, modrih oči, modrih okvirjev, modrih las in modre krvi, nezrela in otročja, zaključu- jem svojo avtobiografsko pripoved o svojih veseložalostnih maturantskih dnevih. Začelo se je s piskanjem, konča naj se s piskanjem. Smejte se! Nobenih solz! Radi se imamo, smo se imeh in se bomo imeU. Ljube- zen je naša perspektiva! V snopiču številka sedem pa piše, da sošolcev ne moreš pozabiti in da sošolcev ne smeš pozabiti. Kar je res, je res. Kaj pa je res? Konec. Pošiljam vam dolg, milozveneč, ušesaparajoč pisk iz moje delno pokvarjene maturantske piščalke (naj konkuriram ptuj- skim simfonikom; čeprav sem na tem področ- ju popoln laik, moram priznati, da dobro igrajo) ki sameva v neki beli škatli z rdečimi maijeticami (sklenila sem, da ji bom dala za družbo sUke z maturantskega plesa). Po nareku maturantke Marjetice zapisovala Valja Naše mladinsko glasilo je, kot ste verjetno že sami opazili, v kri- zi. Copovcev nas je tako malo, da sami le z največjimi napori vsak niesec izpolnimo našo stran v Tedniku. Za vse nas postaja tako delo že kar neprijetno, kar je pa še huje, kvaliteta glasila je iz meseca v mesec slabša. Luknje, ki nastajajo zaradi pomanjkanja člankov, izpol- njujemo s prispevki, ki so praktično brez vsebine in so napisani na silo, le da bi izpolnili to našo mladinsko stran. Glasilo Gremo na delo bo izhajalo naprej le, če bomo pridobili nekaj novih sodelavcev. Prav s tem namenom, da bi pridobili čim več novih sodelavcev-dopisnikov in da bi izvedeli tudi vaše mnenje in nove predloge za glasilo, smo pripravili to anketo. Želimo, da vprašalnik izpolnite in izpolnjenega pri- nesete ali pošljete na naslov: OK ZSMS, Trg MDB 1, 2. nadstropje, soba 20, s pripisom za COP (center za obveščanje in propagando). Pričakujemo predvsem sodelovanje vseh mladih, 00 ZSMS iz šol, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, pa tudi vsa ostala mnenja bomo z veseljem sprejeli, (odreži) ANKETA 1. Ali vsak mesec prebereš glasilo Gremo na delo? 2. Kako bereš glasilo? a) samo naslove prispevkov in imena piscev b) Pero urednice c) samo nekatere prispevke nekaterih piscev d) vse prispevke 3. Katere prispevke najraje prebereš (o sestankih, o delu 00 ZSMS ali druge, manj uradne)? 4. Kaj pogrešaš v mladinskem glasilu? 5. Kaj predlagaš za izboljšanje kvalitete glasila? 6. Si že kdaj dopisoval v glasilo Gremo na delo? 7. Si mogoče pripravljen sodelovati z nami, copovci, pri ustvarjanju glasila (ali kdaj poslati kakšen prispevek za glasilo)? 8. Starost_let. 9. Ime 00 ZSMS ali šole (lahko tudi svoje ime in naslov, če si upaš) 10. Napiši, če bi nam želel še kaj sporočitil Člani centra za obveščanje in propagando pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj Predstavljava vam . . . Tov. Anico Kvas-Predikaka, dobitnico srebrnega znaka ZSMS za mentorstvo OO ZSMS srednje družboslovne šole. To priložnost sva izkoristili in naredili z njo kratek intervju. — Kako dolgo ste že mentorica OO ZSMS SDS in kakšna je bila pot do mentorstva? „Mentorica OO ZSMS SDS sem že tretje leto. Pred tem sem bila mentorica skupnosti učencev, eno leto sem vodila koordinacijo, mentori- ca pa sem še v OO ZSMS v krajevni skupnosti. Pred mentorstvom sem delala že z mladimi pri planincih in tabornikih. Za mentorico mladinske organizacije me je pridlagala tov. Meta Puklavec." — Kako poteka delo v OO ZSMS SDŠ? ,,Dijaki naj bi delali čim več sami, ker so v njej sami sposobni predstavniki, ki veliko stvari naredijo samoiniciativno." — Kakšen pa je odziv v razrednih skupnostih? „Ce bi bil odziv boljši kot je sedaj, bi bilo dosti boljše. V razrednih skupnostih je premajhen odziv glede volitev in drugih stvari, nasploh in- teres pada oziroma je manjši. Dobila sem občutek, da so mladi hudo pa- sivni, sestanki so mirni." — Kako pa je z udeležbo na sestankih? ,,Vedno pogosteje se pojavlja, da so sestanki nesklepčni in tako moramo veliko stvari prenašati , preko razrednikov." — In kje sb vzroki za neudeležbo? ,,Vzroki so objektivni. Predvsem mislim, da bi morali programi biti interesantnejši, predvsem predlogi za mladinske ure, teh niti ni bilo, javne tribune sploh niso zaživele. Vzrok temu je nedvomno v prenatrpanih urnikih in seveda v neusklajenosti le-teh." — Kakšno pa je delovanje mladih v KS? ,,Mislim, da je v KS bolj čutiti njihovo prisotnost kot na Soli." — Kakšne pa imate izkušnje s prenašanjem informacij v razredne skupnosti? . . , ^ , j . ,,Prenašanje informacij v razredne skupnosti je ponekod zelo dobro, ponekod ne, ker teh predstavnikov ni na sestanek in tako tudi ni povratnega odziva." — Kako pa pride do javnih tribun? ,,Najprej dobivamo predloge in teme. V prejšnjem letu smo imeli tu- di komisije za idejnopolitično delo, kjer so bile teme in predlogi potrje- ni. V letošnjem letu pa teh ni bilo, ker program ni bil sestavljen. Prišlo je le do ene javne tribune na pobudo tretjih in četrtih letnikov — to je bila tema o usmerjanju, vendar je predavanje imela socialna delavka in sveto- valka SSC, ker predavatelja iz Maribora ni bilo zaradi neusklajenosti z njegovim urnikom. Javne tribune na temo družbeno političnih dogodkov so bile dobro obiskane, kakor tudi na temo potovanj. Seveda vidimo prihodnost v obiskih v informiranju prek plakatov in ne samo prek radij- skih obvestil in seveda ne vse zadnji trenutek. Sama udeležba na javnih tribunah je odvisna od teme. Razočarana sem bila nad udeležbo na javni tribuni, ki jo je pripravil aktiv družbeno političnih delavcev, predavanje pa je imel tovariš Stanovnik. Tudi javna tribuna na temo ,,Slovenija 2000" kljub zanimivosti ni bila obiskana." — Kako pa poteka tekmovanje za Kidričevo bralno značko? ,,S komisijo za IPD je prišel razpis za Kidričevo bralno značko. Ti- stim, ki so tekmovali, so morali izbrati štiri izbrana dela in sodelovati na dveh javnih tribunah. S tov. Miro Janžekovič sva pridobili štiri učence, ki so to značko osvojili". — Ali so bile teme za javno tribuno zastavljene v okviru marksizma ali poljubno? ,,Ti dve tribuni sta bili poljubno izbrani. Sam razpis je prišel zelo pozno, tako ni bilo veliko časa za sestavo javnih tribun". — Kakšna je aktivnost učencev izven šole? ,,Aktivnost izven Sole je precejšnja in mladi so v njej gonilna sila. Mislim, da imajo starejši premalo posluha za mlade že v družini, zato pa so krivi obremenjenost, premajhno sodelovanje z mladimi ..." — Kakšni so bili vaši občutki ob sprejemu srebrne plakete? ,,Občutki so bili prijetni, ker s tem vidiš, da vendarle nekdo ceni tvo- je delo, da ima to delo efekt. To je tudi spodbuda za naprej, čutiš moral- no obvezo za naprej". In vaše želje? ,,Želim si predvsem več odziva učencev na delo 00 ZSMS, večje sodelovanje pri izvedbi programa, nasploh oddelčnih skupnosti, ki so osnovna celica življenja na šoli". Smiljana Cernezel Pri uresničitvi želja ji želimo veliko uspeha. Suzana Majdič 8 - NAŠI DOPISNIKI 28. junij 1984 - TEDNIK Pred nami je veliko mladostnih želja in načrtov Poletje prihaja, sezona dopustov, počitnic, posebno pa še za nas mlade nekaj več prostega časa, ki pa ga bomo na najrazličnejši način nreživliali. S tem sem navezal razgovor z novoizvoljenim predsednikom OO ZSMS Sestrže Francijem Čepom, ki mi je ob tem podal sledeča razmiš'janja: »Mladi v Sestržah v teh poletnih dneh ne mislimo samo na raz- vedrilo, čeprav bo tudi tega dovolj, ampak ta poletni čas bo deloven. Sicer pa mladi v Sestržah smo navajeni na trdo delo, saj večina mladih izhaja iz kmetij. Na kmetiji pa je dela skozi vse leto dovolj. Vendar tudi za mladinske naloge bomo našli čas in pred sabo imamo optimistične načrte, ki pa mislim, da jih bomo lahko uspešno realizirah. Ob tem moram poudariti, daje v letu dni prišlo do nekaterih sprememb, ki so vplivale na aktivnost mladih, vendar mladinski utrip je bil v vasi vselej prisoten. V tem času ima mladinska organizacija kadrovske težave, saj je precej mladih izkušenih mladinskih aktivistov v JLA in ta vphv se vsekakor občuti. Imamo pa dosti mlajših mladincev, ki pa so voljni delati, pa jim manjkajo mladinske izkušnje. Prav zato smo morah nekatere naloge skrčiti in jih prilagoditi trenutnim razmeram. Malo je tudi »okrnjeno« sodelovanje med drugimi mladinskimi organizacijami, zraven tega pa vplivajo neugodne prometne zveze. Seveda pa kljub temu v tem času sodelujemo z mladinskimi organizacijami in ostalimi društvi na športnih področjih. Trenutno so v tem času najbolj popularni nogometni turnirji, na katerih pa smo dosegh lepe uspehe. Sicer pa mislim, daje sodelovanje in navezovanje stikov s širšim okoljem pomembnejše, kot pa sami rezultati. V načrtu imamo tudi, da izvedemo več lokalnih delovnih akcij. Dela se bodo odvijala na nogometnem igrišču, kar nam bo izboljšalo pogoje za rekreacijo. Prav tako predvidevamo mladinski piknik in izlet. Ob vikendih pa bomo organizirali kraj^ izlete s kolesi in organizirano bomo obiskali kopališče v Kidričevem ali v Ptuju. V prihodnosti bo v mladinski organizaciji prisotno zopet nekaj več izkušenih mladincev, saj nekaj se jih je že vrnilo domov, tako da bomo naloge lažje reševali in pa dejavnosti popestrih. Sicer pa je bila mladina Sestrž zmeraj vplivni dejavnik v vasi in to želi tudi v bodoče.« Načrtov, želja je veliko, treba bo samo dobre volje, kar pa mishm, daje imamo dovolj, pa bo šlo, je svoje misli zaključil predsednik mladine Franci Cep. Branko Beranič Izlet na Gorjance Za junijski izlet skupine starejših planink in planincev iz Ptuja je iz- bral vodnik Gorjance, dolgo pogorje med spodnjo Krko in Belo Krajino. Gorjance je že ovekovečil pisatelj Trdina v svojih Bajkah in povestih o Gorjancih, ovekovečili pa so jih tudi partizani, ki so imeli v njihovih goz- dovih varna zavetja. Zanimiva vožnja po Sotelskem in lepem Kozjanskem, polnem nara- vnih lepot in zanimivosti, je naglo minila. Se prek bresterniškega mostu čez Savo, pa skozi Krško, Otočec, Novo mesto in že je bil tu odcep na Vahti za — tolikokrat med vožnjo v šalah omenjeno — Gospodično na Gorjancih. Nad njo je vodila pot do postojanke pri cerkvici sv. Miklavža. Kratek ogled in nazaj na jaso pri Krvavem kamnu. Od tu se je skupina mlajših napotila skozi zaščiteni bukov pragozd na 1.181 m visok Trdinov vrh, starejša pa je odšla pod vodstvom Lipeta Izlakarja nazaj do planinskega Doma Vinka Paderšiča, kamor je s Trdinovega vrha prispela čez delj časa tudi prva skupina. Planinski Dom stoji tik nad obzidanem naravnem, mahovitem studencu, o katerem pravijo, da je pomladil grajsko gospo; žal pa pri nekoliko starejših vedro-rožnato razpoloženih planinkah tokrat ni bilo tako. Morebiti tudi prav. Po odpočitku je vodila pot nazaj na Krvavi kamen, o katerem pravi pripovedka, da so na njem sekali nekdaj prste napadalnim Uskokom. Od tu je sledil povratek po gozdni cesti med kopastim Podgorjem, skozi obnovljene partizanske Gaberje, ki so jih leta 1942. požgali fašisti, dalje skozi Brusnice, znane po češnjah -hrustavkah, naprej v Šentjernej do Kostanjevice, kjer je bil ogled lepe Kostanjeviške jame. Od vhoda pod visoko skalo pri izviru kristalno čiste Studene, vodi v jamo dobro vzdrževana pot, spočetka kar po skoraj grozečem, mračnem, ozkem skalovitem rovu do osvetljenih delov in po zavarovanih stopnicah nad prepadi ter jezerci, skozi Križno do največje Kapniške dvorane. 300 metrov hodnikov in dvoran je polnih sigastih zaves, barovitih kapnikov — stalaktitov in stalagmitov ter stebrov, od katerih je najlepša skupina imenovana Dedek Mraz, saj mu je zelo slična. Z izleta, ki ga je izbral in vodil Lipe Izlakar ter na njem opozarjal na zanimivosti in pomembnosti krajev koder je potekal, so planinke in planinci odnesli dobre vtise: lepote pokrajin, obširni razgledi, stoletne bukve, košenice na Gorjancih polne cvetja kot lepi čeveljc, orlice idr. in zlasti še nepozabno doživetje je bil ogled Kostanjeviške jame. Vse to je bogato poplačalo jutranje razburjanje in negodovanje, kar je s svojim nevestnim ravnanjem povzročil Certusov voznik, ki je mesto planince, za katere je bil določen, nerazumljivo naložil v Ptuju pevce ter jih odpeljal v Šentvid pri Stični. Šele po skoraj dveurnem čakanju in iska- nju je planince prevzel ter odpeljal voznik KGP Avtopark, ki je pred tem krožil po Ptuju in kar dvakrat v Kidričevem iskal pevce, ki mu jih je speljal Certusov šofer. Da je po mučnem čakanju izlet končno le uspel, gre priznanje ter zahvala pristojnemu, hitro ukrepajočemu tovarišu pri KGP Avtopark ter zlasti neumornemu vozniku Avtoparka Konradu Jur- gecu, ki je z vso pozornostjo skrbno ter varno vozil avtobus. Naslednji planinski izlet bo v nedeljo, 15. julija na Pokljuko ter zele- no Uskovnico. Rudi Rakuša Dom Vinka Paderšiča pri Gospodični Foto: Tilika Rakuša ORB „XVI. Banijska udarna brigada" ORB ,,16-a BUB" osnovana je u maju mjesecu 1984. godine. Iste godine učestvuje na ORA „AUTO PUT BRATSTVO I JEDINSTVO 78", da bi slijedečih godina učestvovala na SORA-ma ,,R1JEKA", „CAK0VEC", „K0ZARA", „VIR0VITICA", te republičkoj ORa ,,SRB". Do sada ORB ,,16-a BUB" osvajala je trake akcije i povelje društvenih aktivnosti. Danas kada ORB OK SSOH Dvor boravi na Sa RA ,,SLOVENSKE GORICE 84" sastavljena je od: dva pionira, devet rad- nika, trideset četiri učenika, tri poljoprivrednika. Sveukupni broj brigadira iznosi četrdeset šest od toga ima trideset devet brigadira i sedam brigadirki. Istorijat ORB „Boža Stamenkovič" - Stari grad Boža Stamekovič Črni, sin oca Todora i majke Darinke, Rodjen je u Leskovcu 10. decembra 1921. godine. Potiče iz revolucionarne pKjrodice iz koje su ponikli istaknuti partijski i skojevski aktivisti, koji su svoje mlade živote nesebično dah za bolje sutra. Izučio je češljarski zanat. Več u prvim koracima života oseča svu težinu kapitalističke eksplotacije. Prirodno je što je vrlo mlad pristupio revolUcionarnom radničkom pokretu, i još pre rata bio je zapažen po svojim istupanjima kao organizator radništva. Radio je sa omladinom na Kraburmi, gde je bio i sekretar skojevskog aktiva. Uzima aktivno učešče u štrajkovima, demonstracijama, na radničkim izletima. Kako je po okupaciji postao član MK SKOJ-a za Beograd, dobio je zadatak da radi medju radnici- ma. Aktivno učestvuje u mnogim akcijama, organizuje rasturanje letaka sa pozivom na borbu protiv okupatora, učestvuje u ubistvu zloglasnog agenta Sumiča zvanog Lepotan. Pošto je bio kompromitovan od strane Specijalne policije, prelazi sa Karaburme, gde je do tada radio i bio rukovodilac aktiva SKOJ-a, na Voždovac. Boža i tu organizuje omladinu za akcije protiv okupato- ra. I tu, je takodje, omiljen i poštovan medju saborcima. Septembra 1941, pucao je na jednog nemačkog vojnika. Prilikom pokušaja bek- stva, u pucnjavi koja je nastala pogodjen je u glavu. Uhapšen je i lečen u zatvorskoj bolnici. Bilo je nekoliko interven- cija, da se Boža pusti. Medjutim, ubrzo je zloglasni šef policije Kosma- jac utvrdio o kome se radi, te je Boža 16. decembra 1941. upučen u logor na Banjici, a 17. decembra 1941. streljan. Tako se završio život jednog od največih beogradskih ilegalaca koji je za slobodu dao i svoj život, i uz svoje drugove, ilegalce, dao ogroman doprinos borbi u našem gradu-heroju Beogradu. 1946. Brčko—Banoviči 1 put udarna I put pohvaljena 1947. Šamac—Sarajevo 2 put udarna 2 put pohvaljena 1948. Kučevo—Brodice 3 put udarna 1 put pohvaljena 1949. Autoput 2 put udarna 1 put f>ohvaIjena 1950. Sevojno 3 put udarna 1 put pohvaljena 1951. Banjaluka—Doboj 3 put udarna I put pohvaljena 1952. Vlasina 3 put udarna 1 put pohvaljena 1953. Karaburma (oml. stadion) 1 put pohvaljena (najbolja ORB) 1955. Beograd^sko sajmište 3 put udarna 1 put pohvaljena 1956. Pelagonija 3 put udarna 1958. Ada Ciganlija 3 put udarna 1959. Ada Ciganlija 4 put udarna 2 put put specijalno pohvaljena 1960. Čačak-Titovo Užice 5 put udarna-orden rada III. reda (trg partizana) 1961. Autoput 5 put udarna. Glavni štab ORA dodelio traku »Revolucije« orden rada sa srebrnim vencem 1962. Uredjenje Beograda 1 put udarna 2 put pohvaljena 1969. Sava 3 put udarna, traka »7 sekretara SKOJ-a« 1979. Kadinjača 5 put udarna, traka ORA Kadinjača 1980. Djerdap 3 put udarna, traka ORA Djerdap 1982. Gospič 4 put udarna, traka ORA Gospič 1983. Negotin 4 put udarna, traka ORA Negotin ZMDA Slovenske gorice 84 zgledno pripravljena POGOVtffi S TONOM ANDERUČEM Sezona akcij se je že začela. V letošnjem letu bo na Slovenskem organizirano 12 akcij, od tega 6 zveznih in 6 republiških, na katerih bo sodelovalo 130 brigad. 30 brigad pa bo odšlo na ZMDA po Jugoslaviji. Ob teh »klasič- nih« brigadah bo organizirano tudi več specializiranih, delpvni tabor itd. Vrsto novosti, ob tem ?a tudi veliko starih slabosti, bi ahko rekh. Kako jih odpraviti? O tem sem se pogbvarjal s Tonetom Anderhčem, predsed- nikom centra za MDA pri RK ZSMS. Center vodi zdaj že dve leti. »Ja, grozijo mi da se bo ...«, mi je dejal, ko sem ga vprašal, če pričakuje ponovitev mandata. Tono brigadirjem ni potrebno posebej predstavljati. Je stari brigadir, pa tudi zdaj, ko je »pisarniški funkcionar« ga je več na terenu. No, vseeno sem ga ujel v njegovi neverjetno razme- tani pisarni. TREND MNOŽIČNOSTI NA MDA PADA — Praksa zadnjih let kaže, da se vse manj mladih odloča za MDA! »Da. Število rahlo upada. Vendar upamo, da se bo letos udeležilo akcij približno enako število. Dejstvo je, daje vse težje zbrati mlade za akcije«. — Velika so strukturna neskla- dja. Premalo je študentov, kme- tov, delavcev... »V programskih smernicah imamo zapisano, da bi se naj mladi udeleževaU ustrezno glede na strukturo. No, tega ni. Skoraj pa je logično, da je dijakov največ. V šoli jim več ah manj brez problemov priznajo delovno prakso. Verjetno tudi sedanji način organiziranja še najbolj odgovarja tej strukturi, precej bolj kot študentom. Do vrste nesporazumov pa prihaja z delo- vnimi organizacijami. Tuje sicer nekaj objektivnih problemov (pretrgan kontinuiran proces de- la itd), precej pa je tudi takih, ki bi se dali rešiti.« — Prejšnji petek je bila v Zagrebu svečana otvoritev sezo- ne MDA 84? Si se te pompozne prireditve udeležil... in zakaj ne? »Udeležil, vendar kasno. Sicer pa razumem vprašanje. Mi se s tako ceremonijo ne strinjamo. Komu v čast bi se morah briga- dirji za borih 30 minut prevažati iz cele Jugoslavije v Zagreb. Če je bil osnovni smoter te akcije, da bi se brigade rned seboj povezo- vale, je način zgrešen. Povezujejo se naj skozi vse leto, seveda drugače, le tiste, ki niso med seboj preveč oddaljene. Tudi vsebina slovesnosti na tovrstnih proslavah je preveč staromodna: stare scene, tradicionalne pesmi, kar v popolnosti ne ustre- za mladim danes. MisHm, da se lahko na nek modernejši, mla- dim dostopnejši način izrazi pripadnost vrednotam.« NOČEMO NEKIH NOVIH »DELOVNIH ORGANIZACIJ« NA NAŠ RAČUN — Precej je razlik v organizira- nju MDA pri nas in v drugih repubhkah. Da je tako, nam priča že dejstvo, da so pri nas akcije usmerjene na nerazvita območja. »No, ta in še vehko je razlik, ki bi v prihodnje morale biti rešene. V Sloveniji podpišemo vsako leto samoupravni sporazum, s kate- rim se omogoči reaUzacija akcije. Danes, ko je gradbena operativa do neke mere nezasedena, je nesmiselno organizirati neke ve- like MDA po pogodbenem prin- cipu, saj bi s tem ustvaijah neke nove »delovne organizacije«, če temu lahko tako rečemo in bi hkrati poceni prodajali delovno silo. Poleg solidarnostnih sred- stev, ki jih pri nas dajemo neraz- vitim v republiki, dajemo mladi s takšno usmeritvijo temu tudi svoj, delovni prispevek. Mishm, da je takšen družbeni dogovor nujen pri organizaciji MDA.« — Vendar pa samoupravni sporazum sam po sebi ne rešuje vrste slabosti, ki se pojavljajo na akcijah. Mislim predvsem na investitorje... »Tu smo v majhni prednosti s samoupravnim sporazumom. No, v praksi je še kljub temu vehko neodgovornosti. V nekate- rih občinah so vzeli MDA kot naravno danost, kot nekaj, kar preko poletja samo po sebi pride m se na nje ne pripravljajo dovolj. Potem pa niso pripravlje- na delovišča, ni pripravljeno orodje itd.« POLOVICA USPEHA ODVIS- NA OD VODSTVA — Nekje si izjavil, da imate velike težave s sestavo vodstev akcij! »Da. Problem je zagotoviti 60 ali 70 ljudi. Ki bi skrbeli za zgledno izvajanje akcije. Vzro- kov je precej. Eden izmed njih je tudi čas, ki pritegne vodstvo preveč dolgo. Ta problem je še posebej izrazit pri študentih, ki bi jih najbolj potrebovah. Ob tem je nedodelana kadrovska politika po OK. Na pobudo za evidenti- ranje vodstev, ki smo jo dah že lani septembra, se je odzvalo le 25 OK ZSMS. Mnenja sem, da dobro pripravljeno vodstvo lahko pnspeva tudi do 50 % uspeha.« — Preidiva iz formalnih orga- nizacijskih problemov k vsebin- skim. Zdi se, da sedanji način organiziranja MDA ne ustreza več željam in potrebam mladih. V brigadi je vse premalo poudar- jen demokratični svobodnjaški duh. Prevelika je uniformiranost življenja, hierarhičnost. Tak usta- ljeni način življenja v brigadi mlade odbija od brigade. Verjet- no bi bilo potrebno močno spremeniti sedanji način življe- nja v brigadi. Če ne bo šlo v teh organizacijskih obhkah, pa bo treba poiskati nove. Kaj ti mishš? »Lani smo organizirah delovni tabor. To nekateri ocenjujejo kot zelo hrabro potezo. Reakcionar- nejši pravijo, da tabor v bistvu pomeni bežanje od »tistega pra- vega«, kar naj bi akcije sploh bile. Delovni tabor in razne specializirane brigade so sicer res alternativa, ki pa so lahko seveda le pod določenimi pogoji. Truditi se moramo, da te odnose demo- kratiziramo tudi v »klasičnih« brigadah. Pretiran red, disciph- na, prevelika delovna angažira- nost kot posledica prevelikega, nezdravega tekmova nega duha, so v bistvu nadomestilo za nespo- sobno vodenje delovnih akcij. Sicer pa bo potrebno veliko stvari urediti na zveznem nivoju. Tako organizacijskih kot tudi vsebinskih. Brigadirjem ne sme- mo ponuditi le krampov in lopat. Brigada naj bo tudi mesto, kjer bo lahko vsak kreativno deloval. To pa pomeni razvijati predvsem razne specializirane brigade. Nujno se je potrebno povezati z gibanjem Znanost mladini. Po- trebno pa je poudariti, daje način organiziranja odvisen od struktu- re brigadirjev. Pomanjkljiva or- ganizacija posreduje strukturna neskladja na akcijah. Nekaj uslug si delamo sami. saj po eni strani ne znamo poudariti pred- nosti novega načina dela na akcijah, po drugi strani pa ne znamo samokritično, konkretno analizirati situacije, ampak po navadi slabosti kar posplošimo, kar otežkoča konkretno reševa- nje in iskanje alternativ.« STARE TEŽNJE PREVLADU- JEJO NAD SODOBNIMI Nezdrav tekmovalni duh, ki se nekako umetno forsira med bri- gadami predstavlja svojevrstno nevarnost v odnosih med briga- dami? Brigade se pod imperati- vom raznovrstnih nagrad med seboj oddaljujejo. »Res je. Brigade iz dru^h repubhk prihajajo pod tem priti- skom priznanj in nagrad in nemalo je primerov, da sredine, iz katerih prihajajo tako rekoč zahtevajo od njih, da se vrnejo z »vlahovičem«. Mi (beri sloven- ska mladina ah tudi Center za MDA pri RK-MZ) smo že več- krat poudarili, da je treba sistem nagrajevanja spremeniti. No, drugje po Jugoslaviji so vsem tem našim namenom ugovarjah in celo pospešujejo tako pohtilco. Absurd je celo v tem, da smo na kongresu poudarili te slabosti, da pa so le dva meseca po njem prevladale težnje, ki so bile contradiktorne smernicam v kongresnih dokumentih.« — V Sloveniji so akcije dokaj racionalno organizirane. Prinaša- jo tudi ekonomske rezultate. Nemalokrat je slišati od brigadir- jev, da se pri nas preveč dela, da je dan delu prevelik poudarek! »S tem zadnjim se ne bi popolnoma strinjal. Zadeva je razhčna od akcije do akcije. Vedno skušamo uskladiti dva osnovna cilja — ekonomskega in družbeno političnega. Nerazvita področja pač pogojujejo pre- cejšnjo oddaljenost delovišč od naselij, tako da je morda na račun prevoza prikrajšan drugi vidik. Vendar, kot sem že rekel, ta tvoja ugotovitev ne more biti pravijo.« MDA SLOVENSKE GORICE 84 DOBRO PRIPRAVLJENE — Akcije so se že začele. Verjetno bo bralce še posebej zanimalo, kako je bila ta akcija pripravljena! »Sama akcija je bila zelo dobro pripravljena. Terminsko smo stvari uredili prej kot v preteklih letih. Kadrovske pro- bleme smo dokaj hitro rešiU, prav tako kot načrt interesnih dejavnosti. No, moti me največ to, da se dela v nekaterih razvi- tejših območjih, kot je na primer vodovod na Mestni vrh, ki gre del skozi razvitejši del mesta. Nekako ne moremo priti v Halo- ze. Letos je sicer nek program v Stopercah. Vendar to je premala ang.ižiranost MDA v tako neraz- vitem območju kot so Haloze. Če se delo ne opravlja tam, kjer je s stroji otežkočeno, potem to po- meni devalvacijo brigadirskega dela.« Milan Zver Brigadirji prve izmene ZMDA Slovenske gorice 84 med odmorom Foto: M. Ozmec TEDNIK - a- i""ii TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 O dodatnem izobraževanju pedagogov telesne kulture Društvo pedagogov telesne Iculture v ptujski občini je delo izboljšalo in popestrilo. Tako so že izvedli precej akcij, ki sodijo k dodatnemu izobraževanju peda- gogov, k sodelovanju pa so pova- bili tudi druge delavce in ude- ležence na telesnokulturnem po- dročju. V tem mandatnem obdobju društvo vodi profesor Vlado Čuš, zaposlen v Srednje- šolskem centru Ptuj TOZD Ko- vinarska, metaluška in kmetijska šola. V pogovoru smo se najprej dotaknili vloge dodatnega izob- raževanja. Takole pravi: »Dodatno izobraževanje nam narekujeta nenehen razvoj ki- neziološke znanosti in posebnosti poklica učitelja telesne vzgoje. Namen tega izobraževanja je seznaniti učitelje s preobrazbo in razvojem telesne kulture tako v občini kot tudi širše, problemati- ko na tem področju in najnovej- šimi strokovnimi dognanji. Za dodatno izobraževanje v naši občini skrbi društvo, saj je to naša prednostna naloga. O seminarjih, id jih društvo organizira, bi po- vedal naslednje. Za njih se odločamo zaradi bližine, dostopni so vsem učiteljem telesne vzgoje v občini, kontinuitete in aktualnosti tem, saj izbiramo tiste, ki so glede na trenutne razmere v ospredju zanimanja. Na seminarjih izme- njujemo izkušnje, stahšča, obUkujemo predloge in napotke za izboljšanje strokovnega dela. Glede udeležbe pa je tako. Na šolah, kjer je telesna vzgoja po- memben člen pri vzgoji mladega človeka, za udeležbo učiteljev ni bistvenih težav. Ti so bili prisotni na vseh dosedaj izvedenih semi- narjih, vsaj eden če ne več. Ne- kateri učitelji telesne vzgoje pa ostajajo doma. Pri tem se morda ne zavedajo svojih pravic do do- datnega izobraževanja, kriva paje verjetno tudi njihova premajhna iniciativnost. Poudariti moram, da ni malo šol, ki ocenjujejo do- datno izobraževanje učiteljev te- lesne vzgoje kot rekreacijo, zaradi terminov seminarjev in krajev, kjer jih izvajamo. Zato je potreb- no poudariti, da so ti seminarji delovni in praviloma vehko pri- spevajo k izoboljšaniu družbene- ga in strokovnega dela učiteljev.« — Enega takšnih seminarjev ste izvedli pred kratkim, v prvem delu pa gaje vodil profesor Milan Kabaj s Pedagoške akademije v Mariboru. Kaj ste obravnavali in kohko vas je bilo? »Na seminaiju, kije bil 13. ju- nija v Ptujskih toplicah, je bilo 28 udeležencev, med njimi 24 učite- ljev telesne vzgoje iz osnovnih in srednjih šol, štiije udeleženci pa so bih iz Vzgojnovarstvene organizacije Ptuj. Udeležba je bila prijetno presenečenje, saj smo računali na okrog 20 udeležencev. Seminar smo pripravih z name- nom, da posredujemo udeležen- cem informacije glede novosti v metpdiki poučevanja plavanja, želeli smo osvežiti spomin o organiziranju šole v naravi, kon- kretno plavalnega tečaja, in obnoviti znanje pri reševanju iz vode. Pri organizaciji tega semi- naija sta nas vodila spoznanje in naloge, ki so pred učitelji z ozirom na novi uči načrt. Ta priporoča, da bi vse otroke naučiU plavati v času od prvega do tretjega razreda osnovne šole, seveda v skladu s pogoji in možnostmi. Pri tem nam je zelo veliko pomagal in dal profesor Milan Kabaj. Poudariti moram, da so bile informacije kakovostne, neposredne in jih bodo udeleženci gotovo uporabili v svoji praksi.« — Na seminaiju ste govorili tudi o šolskih športnih društvih. »Delo posameznega šolskega športnega društva je praviloma odraz oziroma zrcalo dela posa- meznega učitelja telesne vzgoje. Dejstvo je namreč, da nekatere šole nimajo zagotovljenih niti osnovnih materialnih možnosti za izvajanje pouka telesne vzgoje. To se negativno odraža tudi na delo šolskih športnih društev. Na se- minarju smo pretresli delo in problematiko, ki zavira še uspeš- nejše delo društev. Zraven že omenjenih slabih materialnih možnosti moramo izpostaviti tudi neredko slabo organizacijo posa- meznih tekmovanj in prvenstev. Tudi propaganda in povratne in- formacije zaostajata, kar se odraža tudi na obisku gledalcev na posameznih prvenstvih občine za šolska športna društva. Na eni strani imamo šole, ki se udeležijo vseh organiziranih tekmovanj, na drugi pa šole, ki so zelo redki gostje. Zato je pred nami velika naloga, da te druge motiviramo, pritegnemo. Tu gre za šole in učitelje telesne vzgoje, saj vemo, da je za uspešno delo šolskega športnega društva potreben zra- ven interesa učitelja tudi interes celotnega šolskega kolektiva in pedagoškega vodje.« — Verjetno ste kakšno rekh tudi o pionirski olimpiadi, ki je bila ob Dnevu mladosti na sta- dionu Drava in na kateri je bila udeležba močno okrnjena? »V razpravi smo se ustavih tudi pri tem. Društvo pedagogov tele- sne kulture pozdravlja organiza- cijo takšne olimpiade, obenem pa moramo opozoriti, da je pri organizaciji tako široke manifes- tativne akcije j^trebno koordini- rati in pritegniti v organizacijo vse udeležence. Prav tako bi želeli pionirsko olimpiado v bodoče razširiti tudi na srednje šole.« — Torej se nekatere šole olim- piade niso udeležile zato, ker so za ta dan imele v programu nekaj drugega? »Dejansko so že s šolskim ko- ledarjem sprejeli za ta dan na- črtovano dejavnost. Vemo pa, da je kasneje nekatere že postavljene stvari težko spreminjati. Menim, da bi ta oUmpiada imela še veliko širše razsežnosti, če bi pri organizaciji vključih vse zainte- resirane in odgovorne.« — Lahko bi s tem pogovorom dali pobudo, da se že sedai oUm- jiada vključi v koledaije za pri- lodnje šolsko leto, kajne? »Vsekakor. Mi podpiramo organizacijo takšne oUmpiade, saj je to navsezadnje velika pro- pagandna akcija ne samo za šolo, temveč tudi za celotno telesno kulturo v ptujski občini.« »Kakšne pa so osnovne usmeritve v prihodnjem delu društva? »V novem šolskem letu želimo nadaljevati kontinuirano delo iz minulega. Seminaije bomo organizirali glede na trenutne potrebe in aktualnost trenutka. Naša glavna naloga pa je organizacija posveta o stanju in možnostih za zagotovitev čim- boljših pogojev za kakovostno telesno vzgojo v občini. Pritegnih bomo Zavod za šolstvo, ravnate- lje, izobraževalno skupnost in pedagoge telesne kulture.« 1. kotar Pionirska olimpiada je kljub letošnjim nesporazumom pomembna ma- nifestacija. Zato je kaže že sedaj vključiti v koledarje za prihodnje šolsko leto (foto M. Ozmec) Pogled na rokometni jutri - optimističen Rokomet ima v ptujski občini že dolgo tradicijo, zraven pa tudi rezultate. Res je, da je bilo nekaj časa zatišje, nato pa je rokomet dobil takšno veljavo, kot mu tudi gre. Ni še dolgo od tega, kar" so ptujske rokometašice igrale v drugi zvezni rokometni Ugi. Po prehodu v slovensko rokometno ligo pa tudi niso razočarale, saj so bile vedno v gornjem delu prvenstvene razpredelnice. Res je, daje v ženski ekipi prišlo do velikega osipa igralk, toda dobro delo z mladimi, je vedno zapolnje- valo vrzeh v članski ekipi. Ne le zapolnjevalo vrzeli, temveč so v mlajših kategorijah vedno bili v slovenskem vrhu, ah blizu njega. Nekaj časa je bil zapostavljen moški rokomet. Lahko bi rekel, daje bil povsod, le v Ptuju ne. Toda v zadnjem času so v RK Drava iz Ptuja naredih kvalitetni skok. Tako, da tudi mošla rokomet koraka proti nekdanji veljavi in kvahteti. Seveda pa tudi tukaj ne moremo mimo tega, da ne omenimo dobrega dela z mladimi kategorijami. O tem, kako gre z rokometom sem se pogovaijal s trenerjem ženske ekipe RK Drava iz Ptuja in trenerjem, selektorjem ženske mladinske reprezentace Slovenije, Petrom Starklom, ki pravi: »Dve leti smo cehh rane odhoda iz druge zvezne rokometne hge. Z načrtnim delom smo hoteli mlajše igralke vključiti v člansko selekcijo. To so bile igralke rojene leta 1968. Ker je v začetku sezone 1983/84 rokometna zveza Slovenije predlagala nov tekmovalni sistem. Oziroma deljeni repubhški rokometni ligi vzhod in zahod, je bil trenutek, da smo vključih mlajše igralke v člansko ekipo. Strokovni svet pri RZ Slovenije pa je predla- gal, da po ukinitvi medrepubhških rokomet- nih lig, ustanove republiško rokometno enotno ligo s po desetimi ekipami. Mlada in neizkušena ekipa Drave je po jesenskem delu' zasedla peto mesto v republiški ligi — vzhod. S tem pa se je tudi začel boj za obstanek v enotni repubhški Ugi. Prostor v republiški ligi pa so lahko našle Samo najboljše ekipe iz obeh slovenskih lig, zraven pa so prišle še ekipe iz medrepubliške lige in Alples iz L B lige. Za dosego cilja smo angažirah tudi starejše igralke: Kmetčevo, Galunovo, Zitcenfrajevo z namenom, da bi pomagale pri uresničitvi cilja. Članska ekipa je z vsakodnevnimi treningi v pripravljalnem obdobju dosegla fizično pripravo, ki je bila predpogoj za priprave, ki so potekale v Ajdovščini. Dokaj dobro pripra- 1'Ijena ekipa je pred začetkom sezone dosegla 'epe rezultate na turnirjih, in sicer L mesto v rolani, 2. mesto na močnem turnirju v Mari- ^ni, kjer so sodelovale ekipe iz višjega ranga tekmovanja kot je Drava. Tudi s pionirkami, mlajšimi mladinkami in mladinkami se je intenzivno delalo. Po končanem delu prvenstva je analiza pokazala, da smo z vsemi selekcijami dosegli dobre rezultate. Tako so bile mlajše pionirke druge na polfinalnem turnirju, starejše pionir- ke se niso uvrstile v nadaljnje tekmovanje, kadetinje so osvojile peto mesto v Sloveniji, mladinke pa tretje mesto, članska ekipa je zasedla peto mesto v slovenski rokometni ligi- vzhod. V celokupnem seštevku ekip, kjer se točkujejo vsi rezultati, smo prav tako aosegu viden napredek, saj smo po lanskih 21 zbra- nih točkah, letos osvojih 41 točk. Med drugim so članice prišle v pokalnem tekmovanju do četrtfmala, v tekmovanju ŠŠD pa na osmo mesto v Sloveniji. Imamo pa tudi po eno pionirsko reprezentantko, kadetsko in 3 mladinske reprezentantke. Istočasno smo v klubu pričeh intenzivno delati z moškimi selekcijami. Že po eni sezoni so mlajše kategorije dosegle viden napredek (med pionirji so zasedh tretje mesto v SRS v zelo močni konkurenci (Slovan, Aero, Lipa). Mladinci RK Drave so pod vodstvom trenerja Klanečka z zavzetim delom zelo naoredovali. tako da jih polovica nastopa za člansko ekipo, kateri pa se bo po vse} verjetnosti ponudila priložnost za tekmovanje v 11. republiški ro- cometni ligi. Članska ekipa pod vodstvom trenerja Borisa Pergerja nastopa v Štajerski ligi, kjer pa trenutno nima prave konkurence. Ta ista ekipa je 3. 6. 1984 v pokalni tekmi premagala slovenskege ligaša Veliko Nedeljo. V klubu zraven upravnega odbora deluje še strokovni svet, na sestankih le-tega sproti rešujemo vse probleme. Ta praksa se je pokazala za uspešno. Vodja moške piramide je Boris Perger, vodja ženske pa Peter Starki. Zraven njiju pa vso delo koordinirata in sinhronizirata prizadevna rokometna delavca Robert Muhič in Ludvik Kotar. Tako ženski kot moški del ima za vsako selekcijo, oziroma ekipo po dva treneija. Kot treneiji v klubu delajo: Kajtazovič, Benčič, Balkan, Radano- vič. Starki, Perger, Klaneček, Matijašič, Milunič, Mesarič in Jurič. Tako strokovni svet in sam klub skrbita tudi za izobraževanje in ^posabljanje svojih trenerskih kadrov. lovariš Starki, vi ste trener in selektor slovenske mladinske reprezentance. Kakšno je stanje v slovenskem rokometu, predvsem v ženskem? »Glede na polom prvohgaških moških ekip, smo lahko zadovoljni, da je ekipa Olimpije prvoligaš, daje finalist pokala in da bo nastopala v mednarodnem merilu. Imamo tudi dva predstavnika v i. B ligi in sicer Velenje m Alples. V vseh teh ekipah nastopa- jo igralke, ki so mlajše od igralk v drugih sredinah. Zato tudi naše ekipe dosegajo dobre rezultate. Skupek najboljših igralk iz naše republike najdemo v Ohmpiji in drugih zveznih ligaših, razen Letigove iz Škofij, ki pa ne igra v edinem slovenskem prvoligašu zaradi interesov klubske pohtike. Žalostno je td, da ne izkoristi svojega talenta in pa statusa državne mladinske reprezentantke. Ker je prehod iz manjšega kluba v večji neurejen (nadomestilo za vzgojo igralke), zraven tega pa tudi vse mlade niso tako kvalitetne, da bi že s prestopom v Ohmpijo bile sposobne za igro v prvi ligi, jih mora nekaj sedeti na rezervni klopi in tako stagnirajo.« Kako pa naprej v ptujskem rokometu? »Za vse selekcije, tako moške in ženske je napravljen program do leta 1986. Vehk problem za rokomet predstavlja pomanjkanje ustrezne dvorane, kar se pozna v treningih, še posebej pozimi. Drugače paje ženski rokomet v prednosti pred moškim, ker ima ženska ekipa zagotovljeno mesto v repubhškem rangu tekmovanja, medtem ko pri moških zaradi nenehnega spreminjanja tekmovalne- ga sitema, takšnih možnosti še nimajo, pa čeprav po svoji kvahteti prekašajo marsikate- ro ekipo iz slovenske rokometne lige. Razum- ljivo pa je, da dokler v Ptuju ne bo ustrezne dvorane, tudi ambicije ne bodo segale preko meja republiške hge. Saj je pogoj za nastopa- nje v II. zvezni rokometni ligi — dvorana.« Ali se dobro delo pozna pri vključevanju entuziastov, športnih organizacij in še koga? »Glede na veliko število nekdanjih roko- metašev in entuziastov v klubu ugotavljamo, daje zainteresiranost le-teh, zgolj tema debat. Z veseljem bi sprejeh vsako pomoč pri delu v klubu. Tudi ZTKO Ptuj si izredno prizadeva ustvariti čim boljše pogoje za tekmovanje. Dobro delo v klubu pa je naletelo na odmev pri nekaterih OZD in obrtnikih, kot sta Cvetko in Gomišek, ki z denarno pomočjo pomagata, tako da se posamezne selekcije udeležijo določenih tekmovanj. Klubu pa so veliko p)omagah tudi igralci in igralke sami, sai so skozi vsakodnevne treninge, tekmova- nja, še sami participirali pri copatih in športni opremi. Vehk minus pa imamo tudi pri sod- nikih iz ptujskega področja. Teh namreč ni. To pa se še kako pozna pri tekmovanjih.« Po besedah prvega moža ženskega rokome- ta v ptujski občini, zraven še selektoija in treneija ženske mladinske reprezentance Slovenije, je razvidno, da se nam za ptujski rokomet ni treba bati. Z dobrim delom, tako kot sedaj, bomo tudi v prihodnje radi zavih na stadion rokometnega kluba Drava. Danilo Klajnšek Pajenkova prva, Kovač drugi! v soboto in nedeljo je bilo državno mladinsko prvenstvo v aUetiki. Dekleta so tekmovala v Ohridu, fantje pa v Mariboru. V Ohridu je bila udeležba okrnjena, precej siabša kot v Mariboru. Jasno, saj je odločitev o tako ločenih tekmovanjih vse prej kot na mestu. Negledc na to paje nastop v Ohridu prinesel prvi državni naslov mladi ptujski atletinji Sonji Pajenk in to v njeni specialnosti — skoku v viSino. Za zmago je bilo dovolj 172 centimetrov. Daje skok v višino trenutno najmočnejša disciplina v AK Ptuj, je potrdilo tudi prvenstvo v Mariboru. Kristijan Kovač je v močni mladinski konkurenci preskočil 201 cm in osvojil drugo mesto za Caparjem iz Zagreba, kije preskočil 204 cm. Nastopilo je 18 mladih skakalcev, začetna viSina paje bila 185 cm. Preskočil jo je tudi Damir Dimovski, kije ob koncu osvojil petnajsto mesto. Za vstop med osem najboljših (finale) je bilo potrebno preskočiti kar 198 cm. To je Kovaču uspelo šele v tre»jem poskusu, ob koncu paje bil drugi. Štafeta v postavi Zebec, Horvat, Krabonja in Dimovski ie bila na 4 krat 400 m peta. na 4 krat 100 metrov pa deseta. K rabonj a je bil na400 metrov deveti, na 200 m polfinalist, na 100 metrov pa četrtfinalist. Horvat je bil v čeU-tfinalu tekov na 100 in 200 m, Zebec paje v teku na 400 m z ovirami osvojil 11. mesto. Prvenstvo je pomagalo izpeljati tudi sedem članov atletskega sodniškega zbora iz Ptuja. I. kotar Tre^ mesto za Slovenijo v prejšnjem tednu sta bila turnirja Bratstvo in enotnost v rokometu za mladinke in mladince. Fantje so igrai v Celju, dekleta pa v Kovinu. Tako pri enih kot pri drugih so slavili mladi igralci in igralke Vojvodine. Mladinci Slovenije so bili drugi, mladinke pa tretje. Prav slednja uvrstitev je tudi uspeh ptujskega rokometa. Republiško reprezentanco mladink sta vodila Peter Starki in Milan Baklan (trenerja v RK Drava), nastopile pa so tudi Zdenka Gomilšek, Tatjana Hentak in Milena Korošak. Reprezentanca je v predtekmovanju izgubila le s Srbijo, v srečanju za tretje mesto pas 25:20 premagala Hrvatsk«. Trener republiške reprezentance kadetinj pa je na jutrišnji trening v Izoh povabil Hentakovo, Korošakovo in Steharnikovo. 1. k. Republiško prvenstvo v motornem letenju V Titovem Velenju je bilo 20. republiško prvenstvo motornih pilotov. Po- merili so se v treh disciplinah (navigacijske naloge, ločno pristajanje in časovna točnost), četrte (pristanek brez plina) pa jim ni uspelo izvesti. Republiški naslov je osvojil Mariborčan Verbančič. Krepfl iz aerokluba Ptuj se je uvrstil na sedmo. Pišeic pa na trinajsto mesto. 1. k. DANES OB 18. URI FINALE POKALA V ROKOMETU DRAVA-ORIVlOŽ Na stadionu Drava v Ptuju bo danes srečanje, ki bo odločilo zmagovalca pokala na območju Obdravske rokometne zveze. Domači člani se bodo pomerili z zmagovalci druge republiške lige igralci Ormoža. Zmagovalec bo to območje zastopal v nadaljnjem tekmovanju za naslov republiškega pokalnega zmagovalca. 1. k. Za zlato rokavico to soboto dopoldan I Sobotno slabo vreme je organizatorje revije v boksu za Zlato rokavico Slovenije prisililo, da so tekmovanje odpovedali, čeprav se je na letnem prire- ditvenem prostoru zbralo 32 boksarjev in veliko gledalcev. Vodja ptujskih bok- sarjev in organizacije revije Slavko Doki nas je obvestil, da bo revija to soboto na letnem prireditvenem prostoru (dvorišče minoritskega samostana pri pošu), začeli pa jo* bodo ob 10. uri, ker bo popoldan na stadionu velika prireditev — Dan perutninarjev. Vstopnice, ki sojih obiskovalci kupili prejšnjo so^to veljajonaprej. V primeru slabega vremena bo revija v dvorani Mladika. l.k. Jutri skupščjnllKSIn ZTKO! Jutri dopoldan bosta v dvorani Narodnega doma dve seji skupščin. Najprej se bodo sestali delegati skupščine TKS, zatem pa še skupščine ZTKO občine Ptuj. V osrednjih točkah bodo eni in drugi obravnavali in sprejemaU letošnji finančni načrt. Vodje delegacij in konferenc delegacij naj ne pozabijo zagotoviti udeležbo svojih delegatov. Prva seja se bo začela ob 8. un. 1. k. Dva turniija v malem nogometu V soboto bodo ob 8. uri v Gorišnici začeli s 16. Memorialom Darka AmuSa. Gre za turnir v malem nogometu na travnatem igrišču. Prijavnina je 1(XX) din. V primeru slabega vremena bo turnir dan kasneje. V nedeljo pa bo turnir v malem nogometu pri OS Franc Osojnik v Ptuju izvedlo društvo prijateljev Dinama. Za najboljše so zraven pokalov pripravih tudi nagrade. i k. Soliden nastop Silve Razlag na državnem prvenstvu v predzadnji številki Tednika smo poročali o uspešnem nastopu Sil- ve Razlag na republiškem posameznem prvenstvu v kegljanju, kjer je osvojila 2. mesto in si s tem priborila pravico nastopa na državnem pr- venstvu, ki je bilo to soboto in nedeljo v Cazinu v SR BiH. Na tem prven- stvu je sodelovalo 32 tekmovalk, med katerimi je bila Silva sicer 14, ven- dar z dokaj dobrim rezultatom, saj je podrla v obeh dneh 850 kegljev (za primerjavo naj samo povemo, da je na lanskem prvenstvu zmagala Permanova z 836 podrtimi keglji). Letos je dokaj nepričakovano zmagala 45-letna Stojanka Grujič iz Beograda in to ie prvič, da je šel naslov v Srbijo. Prav gotovo je to veliko presenečenje, saj so bile kandidatke za naslov tekmovalke, ki so sodelovale na svetovnem prvenstvu v Ljubljani, Silva je bila s tem rezultatom od Slovenk peta, dokaj uspešno pa so nastopile tudi njene kolegice iz ekipe Celja, saj so se med prvih 15 uvrstile 4, republiška prvakinja Nagyjeva iz Konstruktorja iz Maribora pa je bila 3. Kot smo poročali, je bilo med tem časom tudi državno ekipno pr- venstvo v Puli, kjer je sicer Silva z ekipo pričakovala drugo mesto, vendar jim to ni uspelo in so na koncu osvojile bronasto medaljo, kar pa glede na konkurenco tudi ni neuspeh, še posebej če vemo, da so vsa leta dejansko dominirale na državnih prvenstvih tekmovalke Reke, ki pa so se letos morale zadovoljiti z drugim mestom, saj jih je prehitel zagrebški Tekstilac. S temi nastopi je Silva dokaj solidno zaključila to tekmovalno sezono in po enomesečnem počitku bo ponovno začela nabirati moči za nova tek- movanja in preizkušnje. Med prvimi bodo nastopi parov tako regijski in republiški (v kolikor se bo uvrstila, saj gredo iz celjske regije na republiško samo 4), nekaj prijateljskih nastopov in nato ponovno start v 1. slovenski ligi s precejšnjimi ambicijami, nato nastop v slovensko hrvaški ligi oz. tx)lfinalu državnega nrvenstva in v zaključku finale državnega prvenstva, kjer pa bi želele ob 25-letnici kluba čim boljšo uvrstitev. Odbojkarski turnir v Destrniku Odbojka v tem delu ptujske občine ima že dolgo tradicijo, vendar pa se je o tem le malo vedelo. Tako so priz.adevni organizatoiji iz Destmika pripravili odbojkarski turnir. Rezultati: Destmik: Opekama 2:1, Opekama: Vinko Reš 2:0, Destrnik: Vinko Reš 2:0. Prvo mesto je tako osvojila ekipa Destmika in s tem tudi prehodni pokal. Opekama je bila druga, tretja pa ekipa Vinko Reš. Danilo Klajnšek 10 - ZA RAZVEDRILO 28. junij 19M - TEDNIK TEDNIK - 28. junij 1984 OGLASI Itil OBJAVE - 11 Državni odlikovanji Cvetu Pantarju in Edvardu Kozelu Deseto sejo, ki je bila v ponede- ljek zvečer, so delegati skupščine krajevne skupnosti Jože Potrč v prvem delu namenili pregledu op- ravljenega v petih mesecih letos. Pri izvedbi sprejetih nalog zaenk- rat še rie kaže najbolje, vendar pravijo, da bodo do konca leta planirano tudi izvedli. Dogovorili so se, da je z obnovo stare hiše, v kateri bo dom krajanov, potrebno nadaljevati, saj bi jo zob časa pre- več nažrl, če bi nujna dela pr-:- stavili na kasneje. Vendar pa ne mislijo mimo družbenih usmeritev v teh časih. Zato bodo večino op- ravili s prostovoljnim delom m prispevki krajanov. V drugem delu je bila seja zelo slovesna. Predsednik OK SZDL Anton Zoreč je namrdi izročil državna odlikovanja krajanoma, ki sta z zavzetim delom pokazala, kako je treba delati. Predsalstvo SFRJ je z Redom bratstva in enot- nosti s srebrnim vencem odlikova- lo Cveta Pantarja (Edvard Kozel je bil službeno zadržan) je med drugim čestital tudi predsednik ObSnskega odbora ZZB NOV Mi- lan Lacko. 1. kotar Praznujmo ormoški obrtniki Ormoški obrtniki slavijo letos 10-letnico svojega dela; na ustanovnem sestanku so se zbrali 24. novembra leta 1974. Danes je včlanjeno v združenje okrog 135 obrtnikov. Slovesnost bodo pričeli s šport- nimi igrami, na katerih bodo so- delovali športniki sosedniih obrt- nih združenj. Osrednja slove- snost pa bo ob 14. uri, ko bodo razvili prapor. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi posebna prizna- nja — plakete ustanovnim članom ter priznanja prvim članom uprav- nega odbora. MG KS MIKLAVŽ PRI ORMOŽU V soboto in nedeljo so praznovali Občani KS Miklavž pri Ormožu so letos že devetindvajsetič praznovali svoj krajevni praznik, ki so ga, enako kot prejšnja leta, obeležili s številnimi prireditvami in srečanji. V soboto, 23. junija dopoldne so izvedli srečanje starejših obi^nov, ki so jih tudi pogostili. Popoldne je bilo občinsko strelsko tekmovanje z zračno puško, zvečer pa se je v dvorani doma krajanov predstavilo številnemu občinstvu še domače kulturno društvo s komedijo Poročil se bom s svojo ženo. V nedeljo so začeli osrednjo proslavo že ob 8. uri s slovesnostjo pri spomeniku NOB, potem pa je bil slavnostni zbor v domu krajanov. Letošnja proslava je bila še toliko slovesnejša, saj so proslavili tudi 40- letnico ustanovitve prvega odbora OF pri Miklavžu, na tem dogodku tudi temelji krajevni praznik. Zato ni slučaj, da je na slavnostnem zboru spregovoril Janko Mlinarič, ki je bil med soustanovitelji odbora OF. Na slavnostnem zboru so tudi ocenili razvoj krajevne samouprave, ki je povezano z razvojem krajevne skupnosti v zadnjih 20 letih dosegla velik napredek. Ko so v letu 1963 izglasovali prvi krajevni samoprispevek pa do danes so ogromno naredili pri urejanju in modernizaciji krajevnih cest, zgradili električno in vodovodno omrežje, sedaj delajo pri gradnji telefonskega omrežja, sofinancirali so ob- novo krajevne dvorane, dozidali in prenovili šolo, zgradili nov vrtec in še nekatere druge komunalne objekte skupne rabe. Vse to je rezultat dela, odrekanj in prizadevanj vseh krajanov. Imajo smele načrte tudi še za naprej, ki temeljijo sicer na manjših materialnih možnostih, vendar so stvarni, temelječi na lastnih možnostih. Na slovesnosti so podelili tudi bronaste znake OF, ki so jih prejeli: OS heroja Jožeta Kerenčiča, Cilka Lah, Marija Simonič, Marjan Tušek in Franc Zadravec. Ob koncu slovesnosti so učenci 0§ in člani prosvetnega društva izvedli Se lep kulturni program. Udeleženci slovesnosti so si za tem ogledali Se raz- stavo del učencev osnovne šole in razstavo, ki so jo pripravile gospodinje iz svojih kuharskih veščin — značilne kmečke dobrote ob raznih priložnostih. Razstava je bila odprta ves dan. Čeprav jim je nagajal dež, so izvedli tudi pred- videno strelsko tekmovanje in nogometni turnir. Na dež se ob tem niso prav nič jezili, saj so ga že težko pričakovali, zato ga je izsušena zemlja žejno vpijala. V tem vzdušju so tudi izvedli tradicionalno tekmo koscev. Pomerilo se je osem korajžnih domačinov, ki jim je v rosni travi kosa še posebno odrezala. Za najboljšega kosca so ocenili Rudolfa Košanjča iz Vinskega vrha, čeprav tudi Ivo Orešnik s Kajžarja in Ivan Meško nista dosti zaostajala. —u Slavje planincev na Donački gori Prizadevni člani planinskega društva Sloga iz Rogatca, ki povezuje člane iz slovenskega Ro- gatca in hrvaške Straže, so na jasi pod vrhom Donaške gore, na vi- šini 522 metrov zgradili planinsko kočo, ki so jo v soboto, 23. junija slovesno odprli. Ker koča-stoji na meji ptujske občine in bo koristno služila tudi planinceifl z našega ob- močja, je prav, da to novo pridobitev planincev na kratko zabeležimo. Člani planinskega društva Sloga so predvsem delavci iz Steklarne Straža, zato je tudi ta delovni kolektiv h gradnji primaknil nekaj denarja, veliko pa so napravili planinci sami s prostovoljnim de- lom. Za gradnjo planinske koče so si prizadevali že dobrih 20 let in so tako po nekaj letih napornega dela v soboto slavili. Slovesnosti se je udeležil tudi Andrej Marine, pred- sednik CK ZKS, ki je navdušen planinec, rojen pa je bil v Rogatcu. Po otvoritveni slovesnosti je bilo na Donački gori planinsko rajanje. FF Andrej Marine (v prvi vrsti v sredini) na enem od srečanj planincev na Boču. Foto: V. Horvat Na desetem kongresu GZS tudi ptujski gasilci v Mariborski unionski dvorani seje v petek, 22. junija pričel deseti kongres Gasilske zveze Slovenije. Po plenarnem zasedanju je v soboto pričel kongres z delom po komisijah: organizacijski, strokovno-tehnični in komisiji za pionirje in mladino. Iz ptujske gasilske zveze je na kongresu sodelovalo 14 gasilcev in častnikov, od teh pa so se v delo komisij trije vključih tudi s pripravljeno razpravo. Anica Vidovič iz OS Hajdina je razpravljala o organiziranju in delovanju pionirskih gasilskih društev Mladi gasilec. Kot je znano ta izredno dobro delme prav na hajdinski šoh. Predsednik Požarne skup- nosti občine I^uj, Manko Debeljak je razpravljal o humanosti gasilske organizacije, Štefan Vidovič pa o prevozih pitne vode z gasilskimi vozi h. V nedeljo dopoldne je bila v Mariboru velika gasilska parada, na kateri je sodelovalo okoh 7.000 uniformiranih gasilcev iz vse republike, X. kongres slovenskih gasilcev pa so zaključili s popoldanskim plel narnim zasedanjem. — OM Pridobitev ptujskih gasilcev člani gasilskega društva Ptuj bodo to soboto, 30. junija proslavili pomemben uspeh. Pred domom gasilcev ob Natašini poti ix»do ob devetih slovesno predah svojemu namenu najnovejše gasilsko vozilo z vgrajeno motorno brizgalno na visoki tlak, ki je veljalo 9 milijonov dinarjev. Ob tej priložnosti bo^do o pomenu nove pridobitve govorila predsednik G D Ptuj, Stjepan Čanačic in predsednik SIS za varstvo pred požari občine Ptiy, Stanko Debeljak. Ob enajstih pa bodo na obmo^u novega naselja v KS Boris Ziherl izvedli skupno gasilsko vajo člani GD Ptuj,K.rapina, Kozje in posebna gasilska enota iz JLA. Med drugim bodo prikazali tudi reševanje iz kleti m nadstropij ter reševanje iz razbitega avtomobila. — OM KS PODLEHNIK Sodobna prodajalna, pestra ponudba v krajevni skupnosti Podlehnik so bih dlje časa nezadovoljni s prodajalno živil, želeli so si sodobno prodajalno s pestro ponudbe.; O tem so se pogovorili s predstavniki Mipove temeljne organizacije Maloprodaja in rezultat je tukaj. Od torka, 26. junija, imajo v Podlehniku sodo6hb= samopostrežno prodajalno. Prejšnji teden so biU v novi samopostrežni prodajalni Mipovi vzdrževalci, danes pa se po njej sprehajajo kupci, (foto M. O.) Prenovljena prodajalna je le za deset kvadratnih metrov večja od prejšnje, tako da ponuja sedemčlanski kolektiv blago na 65 kv. metrih. Krajani pa so zadovoljni, saj je trgovina kljub majhnosti privlačna, potrošniki pa so zadovoljni tudi s ponudbo. Obnova, ki je trajala nekaj več kot mesec dni, je veljala 1,2 milijona dinarjev. Vsa dela je opravila vz^lrževalna ekipa tozda Maloprodaja. N. D. Novi, širši in močnejSi most čez Rogatnico je zamenjal prejšnjega povsem dotrajanega, saj so potniki morali izstopati iz avtobusov. Novi most čez potok Rogatnica v Podlehniku Pisali smo že o uspešni rekonstrukciji magistralne ceste Hajdina—Ma- celj, kjer so delavci Cestnega podjetja Maribor zares pokazali svoje sposobnosti. Dela so opravili 10 dni prej kot je bilo dogovorjeno. Tokrat dodajamo še uspeh delavcev ptujskega tozda Za vzdrževanje in varstvo cest, ki so v enem tednu naredili novi most čez potok Rogatnica. Dosedanji most lesene konstrukcije je promet oviral, saj je bila njegova dovoljena nosilnost le 5 ton. Zaradi zapore magistralne ceste v času rekonstrukcije pa so morali preusmeriti promet čez staro cesto, ki jo je bilo potrebno ojačati in usposobiti za težje obremenitve. Zamenjati je bilo treba tudi omenjeni most, katerega konstrukcija je ostala še naprej lesena, le nosilci so sedaj jekleni. Promet je tako potekal neovirano. M. Ozmec «3090 C&Jt Mi*owlil CMU 116. IMon 23-m, nn 77 ,,Komisija za delovna razmerja LIK ,,SAVINJA" TOZD Lesna industrija Ptuj objavlja prosta dela oz. naloge VODENJE SKLADIŠČA HLODOVINE POGOJ: lesarski tehnik 4 leta delovnih izkušenj Deio se združuje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pismene vloge pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: LIK SAVINJA TOZDA Lesna industrija Ptuj, Rogozniška c. 33. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku objave." PERUTNINARJI VABIJO Ptujski perutninarji spet organizirajo srečanje delavcev, kooperantov, upokojencev In občanov DAN PERUTNINARJEV, ena največjih ptujskih prireditev. Letošnji že trinajsti po vrsti bo v soboto, 30. junija z začetkom ob 14. uri, na stadionu NK Drava v Ptuju. SPORED: 1. Otvoritev 2. Nastop moškega Komornega pevskega zbora, Ptuj 3. Slavnostni govor 4. Objava sklepa o podelitvi priznanj DO zaslužnim delav- cem in kooperantom Perutnina Ptuj 5. Nastop folklorne skupine DPD Svoboda Ptuj Za ples in zabavo bo igral Celjski instrumentalni kvintet. V zabavnenn delu bomo organizirali tradicionalne igre — kikiri- kanje, izbor najsimpatičnejše perutninarke . . . V primeru trajnega dežja bo prireditev naslednji dan ob istem času. Pridite! Prijetno se boste zabavali! V tednu od 14. do vključno 26. junija so miličniki Postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v šestih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno hujšo ter dve lažji telesni poškodbi. Vzroki nesreč so bili neprevidna vožnja, neprimerna hitrost in izsiljevanje prednosti. Na vozilih je za okoli 560.000 din materialne škode. ZASUL GA JE GRAMOZ V soboto, 23. junija je postaja milice Ptuj prejela obvestilo, daje 18. junija ob 16.40 prišlo do ne- sreče na lokalni cesti izven naselja v Forminu. Do nesreče je prišlo zaradi neprevidne vožnje trakto- rista. Bojan Levačič je vozil traktor s priklopnikom naloženim z gramozom po cesti od Cvetkovc proti Forminu. Na tovoru je peljal 24 — letnega Jožeta Štebiha iz Zamušanov. Koje zapeljal na levi rob bankine se je ta zaradi teže vdrla, pri čemer se je priklopnik prevrnil na levi bok. Pri tem je gramoz pod seboj do pasu poko- pal Stebiha. Ta je dobil hude te- esne poškodbe. UBIL BIVŠO ŽENO Prepiri in alkohol so botrovah tragičnemu dogodku v kletnih prostorih stanovanjske hiše v Pa- radižu 48. Franc Mlakar (51 let) se je že leta 1979 razvezal od svoje žene Terezije (48 let) s katero je imel že 5 otrok,- vendar sta po razvezi živela še naprej v isti hiši. Zadnje čase sta se vse pogosteje prepirala, Franc pa je začel tudi pogosteje pretirano piti. Bivšo ženo je večkrat pretepal. Do pre- piraje prišlo tudi v ponedeljek, 25. junija in okoh 14. ure je Franc v kletni shrambi s kuhinjskim nožem večkrat zabodel bivšo ženo Terezijo, zaradi česar je takoj umrla. Preiskovalni sodnik je zo- per Franca Mlakarja odredil pripor, utemeljen pa je sum, daje storil uboj pod vplivom alkohola. — OM UMRL KOLESAR V četrtek, 21. junija nekaj po 9. uri je po Ljutomerski cesti v Ormožu peljal 75-letni kolesar Franc Rizman s Huma. Med vo- žnjo je trčil v osebni avtomobil, ki gaje vozila Frančiška Grujič iz Pernice. Pri padcu je bil Franc Rizman hudo poškodovan, pre- peljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer je še isti dan umrl. SMRT TRAKTORISTA V Sodincih, KS Velika Nedelja se je v soboto, 23. junija zgodila prometna nezgoda, ki seje za 50- letnega voznika traktorja končala s smrtjo. Na ta dan, ob pol petih' popoldne je po lokalni cesti v Sodincih peljal s traktorjem po klancu navzdol Alojz Bezjak iz Sodincev31.Naovinkujezapeljal v obcestni jarek na levi strani ceste. Traktor se je prevrnil, pri tem je voznika stisnil traktorski sedež. Močno poškodovanega Alojza Bezjaka so takoj prepeljah v ptujsko bolnišnico, kjer je še isti dan, nekaj pred polnočjo umrl. Spet boleč opomin vsem, ki vozijo traktor, da so skrajno previdni, zlasti še pri vožnji px) bregovitem terenu. osebna kronika Rodile so: Milena Kamenšek, Mala vas 19 — Damjana in Dejana; Majda Sr- nec. Središče, Slovenska 46 — de- klico; Boža Zupanič, Stojnci 18/a — Damjana; Terezija SoStarič, No- vinci 39 — deklico; Milena Bom- bek. Vel. Nedelja 10 — Davida; Alojzija Zunkovič, Hajdoše 20 — Barbaro; Anica Strmšek, Podleh- nik 86 — Brigito; Olga Kolednik, Gradišča 104 — deklico; Draga Gregorinčič, Lača ves 52 — Ma- tejo; Zlatka Sorn, Kidričevo, B. Kraigherja 5 — Žaneto; Jožica Spasojevič, Gabernik 38 — Sanelo; Otilija Javernik, Sp. Jablane 25 — Tomaža; Anica Sabol, Podgorci 27 — deklico; Marta Bezjak, Mala vas 20 — dečka; Anica Kociper, Ivanjkovci 66 — dečka; Dragica Leskovar, StaroSince 28 — Majo; Ivica Paveo, Kicar 22— Matejo; Marija Rakuša, Obrež 97 — Petro; Marjeta Berlak, Gabernik 54/a — Tadeja; Zinka Kumer, Pristava 8/a — Bojana; Majda Ozmec, Cvetkovci 49 — Majo; Danica Zohar, Dolga lesa 1, Ormož — Janjo. Poroke: Milan Cuš, Gomilškova 5 in Valerija Intihar, Spuhlja 103; Mi- ran Horvat, Bolečka vas 5/a in Al- bina BelSak, Janški vrh 48; Danilo Beranič, Maribor, Groharjeva 3 in Dušanka Trupkovič, Ljubljana, Prušnikova 64; Mirko Rihtarič, Lovrenc na Dr. polju 70 in Lidija Vogrinec, Hajdoše 11/a. Umrli so: Ivan Mohorko, Gorca 31, roj. 1923, umrl 15. junija 1984j^ Antonija Rajh, Stara cesta 25, Lju- tomer, roj. 1907, umrla 19. junija 1984; Franc Princi, Mark ovci 26, roj. 1941, umrl 19. junija 1984; Olga Zavec, Dolane 12, roj. 1965, umrla 25. maja 1984; Marija Ber, Dobrina 64, roj. 1906, umrla 20. junija 1984; Jožefa Klemenčič, Budina 52, roj. 1899, umrla 20. junija 1984; Franc Rizman, Hum 37, roj. 1909, umrl 21. junija 1984; Alojz Bezjak, Sodinci 31, roj. 1934, umrl 23. junija 1984; Rozalija Herbst, Izola, Nazorjeva 15, roj. 1910, umrla 20. junija 1984; Alojz Prosenjak, Carmanova 3, roj. 1896, umrl 21. junija 1984. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TE- DNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji za\'oda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgo- vdrni urednik FRANC FIDER ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Go- znik, Ludvik Kotar, Martin Oz- mec in Marjan Sneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celotna naročnina znaša 550 di- narjev, za tujino 1.125 dinarjev. Žiro _račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.