RAZGLEDI O PROUČEVANJU ZGORNJE GOZDNE MEJE F ran c L o v r e n č a k Z gorn ja gozdna m e ja ko t prehod iz gozdnega tipa ra s tja v grm ovini in zeliščni tip spada b rez dvom a m ed n a jzn ač iln e jše po jave gorske po k ra jin e . Pom eni že n a zunaj izrazito in močno sprem em bo ne samo v rastju , tem več tud i v po k ra jin sk em videzu. Zanim iva pa je še posebno za to, k e r je n je n glavni vzrok v zap le tenem m edsebojnem p rep le tan ju različn ih de javn ikov gorskega n aravnega o k o lja ali fizičnogeografskega kom pleksa, p a tud i izdat­ nih antropogenih vplivov. Zato je že km alu p riteg n ila pozornost razn ih proučevalcev, m ed n jim i botanikov, gozdarjev in geografov, čeprav m orda n iti ne v takšni m eri, k a k o r b i to p ričakovali. K n jenem u p ro u čev an ju so prv i p roučevalci p ristop ili na različne načine in z različnim i m etodam i. P o­ gosto so obravnavali le posam ezne dejavn ike , k i v p liv a jo n a n jo . Sele v n a j­ novejših delih p ro u ču je jo to rastlin sko m ejo ko t člen v sk len jen i v rs ti p o ja ­ vov celo tnega kom pleksa geografskega o k o lja (10, 22. 15, 20, 21). Nam en našega p rispevka je n a k ra tk o p reg ledati in ovredno titi n ek a te ra pom em bnejša dela, k i so posvečena raz iskovan ju zgorn je gozdne m eje ko t e lem enta geografskega oko lja n a tu jem in p r i nas. P ri tem se bomo om ejili v glavnem na raz iskovan ja v A lpah in v gorah Č eškoslovaške, n a k ra tk o pa tudi naznačili. kakšno je glede tega s ta n je p ri nas. S ta re jša dela iz 19. in začetka 20. sto le tja om enjajo zgorn jo frozdno m ejo le m im ogrede, večinom a p ri opisu gorovja in n jegovega ra s tja . Včasih n av a ­ ja jo tudi n jeno višino, d rug ih v p rašan j v zvezi z n jo pa ne n ačen ja jo . Izjem a je delo I m h o f a (1), k a te reg a c ilj je p rik az a ti zgorn jo gozdno m ejo v Švici, čep rav v glavnem le z v id ika k lim atsk ih , še posebno tem p era tu rn ih d e ja v ­ nikov. V uvodu Im hof m ed prv im i o p red e lju je zgorn jo gozdno m ejo k o t v išin ­ sko črto. do k a te re segajo k lim atsk i pogoji za ra s t gozdnega sestoja. G re to re j za opredelitev k lim atske gozdne m eje, čeprav ne v točnem pom enu besede (1 in 22, str. 118). V eliko pozornosti je nam reč posvečeno vplivu tem peratu re , zlasti n jenem u posrednem u vplivu p rek m asivnosti in višine gorovja te r ekspozicije. P o tek zgorn je gozdne m eje in n jeno povezanost z m asivnostjo in višino gorov ja p rik az u je tu d i Im hofova k a rta . Od drug ih dejavnikov , k i vp liva jo n a po tek zgorn je gozdne m eje, obravnava Im hof n a k ra tk o še kam ­ ninsko osnovo (1, str. 316), v obravnavo drugih vplivov n a višino gozdne m eje pa se ne spušča. Zaradi obsežnosti ob ravnavanega ozem lja je razum ljivo , da se op ira Im hofovo delo v glavnem le n a č rp a n je podatkov iz k a rt, p r i čem er je seveda m ožnost pom ot večja. D elo D e Q u e r v a i n a o po teku izoterm v šv icarsk ih A lpah in o n j i ­ hovem vplivu n a v išinsko m ejo gozda (2) lahko uvrstim o v isto v rsto ko t Im hofovo razpravo , saj ob ravnava tudi vpliv le enega od k lim atsk ih d e jav ­ n ikov na po tek zgo rn je gozdne m eje. O bravnava nam reč zveze m ed višino zgo rn je gozdne ozirom a d revesne m eje in poprečnim i m esečnim i opoldansk i­ mi tem p era tu ram i z rak a (22, str. 180). Podobno ko t Im hof je tud i M a r e k (3) p roučil zgorn jo gozdno m ejo v av s trijsk ih A lpah, kam or je ta k ra t spadal tud i naš alp sk i svet. V endar je za je l več podnebnih elem entov ko t Imhof. V uvodu je zgornjo gozdno m ejo opredelil kot črto, do katere segajo zgornji robovi najviše ležečega gozda in, ki po teka p rib ližno v isti v išini ko t k lim atsk a gozdna m eja (3, str. VIII). D el razp rave je posvečen višin i zgorn je gozdne m eje v posam eznih gorovjih av s trijsk ih Alp. P odatk i o te j višini p a niso rezu lta t m eritev n a te renu , tem ­ več j ih je av to r povzel po topografski k a r ti 1:75.000 (3, str. 12). Zato seveda rezu lta ti niso tako točni, ko t bi jih dalo te rensko delo. C elotni d rugi del M arekove razp rave p a obravnava vpliv podnebnih razm er na gozdno m ejo. N a jp re j p rik aže av to r vpliv višine in m asivnosti (Massenerhebung) gorovja, zarad i katerih je zgornja gozdna m eja v notranjosti go rov ja v iš ja k o t n a o b rob ju (3, str. 68). N ad a lje u g o tav lja m očan vpliv, ki ga im a tem p era tu ra n a višino zgorn je gozdne m eje, razen tega pa tud i vpliv dežja, snega in ledenikov. Posebno pog lav je je posvečeno pom enu v e tra za višino gozdne m eje. M arekovi š tu d iji je p riložena k a rta , na k a te r i je gozdna m eja v posa­ m eznih gorovjih av s trijsk ih A lp označena z izohilam i. P riložen i so tud i d ia ­ gram i, k i p o n az arja jo povezanost podnebnih elem entov z gozdno m ejo. Ma- rekova razp rav a pom eni glede na širši obseg proučitve v p rim e rja v i z Imho- fom k o rak n ap re j v p ro učevan ju gozdne m eje. Za nas pa je tem pom em bnej­ ša, k e r je p rvo delo te vrste , k i za jem a tud i naše k ra je . V zvezi z n ek a te rim i teo re tičn im i v p rašan ji, posebno z uvedbo novih pojm ov in sistem ov razčlen itve zgo rn je gozdne m eje m oram o om eniti delo F r i e s a (22, str. 3), k i je poleg d rugega proučil tud i gozdno m ejo v gorah severne Švedske in jo razdelil n a naravno in um etno gozdno m ejo (4, str. 153, 137). V narav n o gozdno m ejo je vk ljuč il k lim atsko , orografsko in ekološko gozdno m ejo. V p rim e rja v i z deli Im hofa in M areka pom eni Friesovo delo pom em ben k o ra k n ap re j, sa j upošteva tud i d ruge dejavn ike , k i d e lu je jo v geografskem kom pleksu. V p rim e rja v i z do tedan jim i deli je F riesova razp rav a pom em bna tudi po tem, da av to r loči em pirično in m iselno zgorn jo gozdno m ejo te r s tem u red i v p rašan je d e janske in m iselne gozdne m eje (4, Str. 159). P oleg teh dveh m e ja n a v a ja av to r še racionalno zgorn jo gozdno m ejo, em pi­ rično drevesno m ejo in m ejo špa lirjev . Podobno ko t Im hof in M arek tudi F ries n a v a ja po tek zgo rn je gozdne m eje n a svojem področju . V začetku 20. stol. je nasta lo še eno zanim ivo delo s tega področja , to je d a ljša razp rav a B r o c k m a n n - J e r o s c h a o drevesn i m eji in značaju podneb ja (5). V n jem d a je av to r p rednost d revesn i m eji. O bravnava jo v šv icarsk ih A lpah in v a rk tičn ih predelih , tam ko t po larno drevesno mejo. Podobno ko t Im hof in M arek posveča n a jv eč jo pozornost povezanosti med drevesno mejo in podnebjem (tem peraturo, dežjem, snegom in vetrom kot ne­ posredno delujočim i dejavniki, p a tudi m asivnostjo te r višino gorovja, prek k a te r ih podneb je vp liva posredno). O d drug ih fak to rje v se av to r na k ra tk o do­ takne tud i povezanosti med kam ninsko osnovo in drevesno mejo v A lpah (5, str. 35). D elu ni priložil k a rte za vsa obravnavana področja, tem več le karto , ki p rikazu je vpliv m asivnosti in višine gorovja na potek zgornje gozdne meje v Švici. Poleg te k arte je med tekstom vrsta diagram ov, ki p rikazu jejo zlasti povezanost med julijsko izotermo 10°, vplivom m asivnosti gorovja in njegovo višino ter med drevesno mejo v razn ih predelih švicarskih Alp. R ezultate dela B rockm ann-Jeroscha in njegovega obravnavan ja podnebnih vplivov so kasne­ je vključevali v svoja dela tud i drugi raziskovalci rastlinsk ih m eja v gorah (8, 21, 22 itd.). A lpe so torej zarad i svoje lege, obsežnosti in značilno oblikovane zgornje gozdne meje, kot smo videli, km alu pritegnile pozornost raziskovalcev gozdne in drevesne m eje. V drug ih gorovjih Evrope so se ta k a p roučevan ja počasneje u veljav ila . To v e lja tudi za T atre . Šele le ta 1928 je S o k o 1 o w s k i izdal prvo delo o n jihov i zgorn ji gozdni m eji (6). Pom em bnost tega dela pa ni samo v tem, da je prvenec, tem več pom eni tudi vsebinsko obogatitev tovrstn ih proučevanj. Sokolovski je nam reč eden od prvih proučevalcev, ki so zajeli širši krog pri- rodnih in antropogenih dejavnikov, ki vplivajo na potek, lego in videz zgornje gozdne m eje. V svojem raz iskovan ju ni šel po sledeh p redhodnikov (1, 2, 3 itd.), k i so reševali vp rašan ja zgornje gozdne m eje in drevesne meje v A lpah p red ­ vsem z v id ika klim atskih vplivov, ker jim je pač sorazm erno precejšnje število m eteoroloških postaj v gorah to omogočalo (6, str. 163). Sokolowski za Tatre ni imel na razpolago takih podatkov, zato je svoje raziskovanje usm eril bolj na tis te d rugo tne dejavn ike , k i vp liva jo na sprem em bo poteka zgorn je gozdne m eje in m odific irajo splošne zakonitosti tega po teka (6, str. 166). O d p rirod - n ih de javn ikov so to nagn jenost pobočij, ekspozicija, osam ljena lega gora, oro- g rafija , kam ninska osnova (permski peščenjak), rastlinska odeja ter veter. Sokolowski pa je vključil v proučitev tudi človekovo delovanje ob zgornji gozdni meji. / vpoštevanjem vseh teh vplivov je ta proučevalec izdela l'ko t prvi širšo shemo tipov zgornje gozdne meje. P ri svojem delu je uporabil tudi k rite ­ r ije . ki so jih pred n jim m alo u p o rab lja li in s tern izboljšal p roučevan je zgornje gozdne meje. Za označitev gozda m u je v pomoč kriterij strnjenosti drevesnih krošenj, višine dreves in obsega gozdne ploskve. V tretjem delu svoje knjige ana liz ira nekatere m orfološke in biološke pojave ob zgornji gozdni meji glede na vplive dejavnikov geografskega kom pleksa.. Avtor je delu dodal dve karti. P rva prikazu je gozdne izohipse v T atrah in je izdelana tako, da so ločene izohipse sm rekovega gozda od izohips m ešanega smrekovo-maeesnovo-cempri- novega gozda. D ruga k a rta pa ponazarja potek k lim atske gozdne meje. S svo­ jim delom je Sokolowski napravil močan korak napre j v širšem in globljem proučevanju vprašan j zgornje gozdne meje ter se je k ljub temu, da nekateri njegovi konkretn i zak ljučki kasneje niso bili po trjeni (22, str. 5 itd.), dokaj p rib ližal novejšim smerem v tem proučevanju. Od predvojnih del o zgornji gozdni m eji moram o omeniti tudi M i c h a ­ e l i s o v a ekološka p ro u čev an ja ob alpski d revesn i m eji (7). V n jih je med drugim pokazal, kako se pri smreki z večjo nadm orsko višino viša ozmotski pritisk , kako na drevje vp livata suša in m raz itd. (22, str. 187). Njegove eko­ loške meritve, ki so bile ene od prvih te vrste, pom enijo novo in natančnejše, z dokum entiran im i m e rje n ji podprto delo v p roučevan ju ž iv ljen jsk ih procesov rastlinskih vrst ob gozdni meji. Proučitv i zgorn je gozdne meje v Krkonoših je posvečeno že povojno delo J e n i k a in L o k v e n c a (11). A vtorja sta pristopila k delu n a jp re j z re­ ševanjem teoretičnih vprašanj. P red lagata nove pojm e kot so »generalna a lp in ­ ska gozdna meja« in »poprečna višina alpinske gozdne meje«. Tudi p ri defini­ ciji gozda upo rab lja ta svoje k rite rije za m inim alno višino dreves, za obseg gozdne površine in za sklenjenost drevesnih krošenj (11. str. 60). Te in še ne­ katere druge n june predloge in rešitve p a so raziskovalci zgornje gozdne meje v posam eznih gorovjih Zahodnih K arpatov odklonili (22. str. 108, 111 itd.. 20. str. 40). P ri konkretnem obravnavanju zgornje gozdne meje v K rkonoših av to rja na jp re j p redstav ita metodo, ki sta jo uporab ila pri sestavi k a rte v velikem m e­ rilu (1:10.000). P odatke za n jo sta dobila delno z neposrednim i m e rjen ji višin zgornje gozdne m eje na terenu, delno p a z letalskih posnetkov. K arta jim a je služila kot osnova za izdelavo razprav i priložene k arte »generalne gozdne meje« v m erilu 1:75.000. Potek gozdne m eje p a n i p rikazan samo na karti, temveč podrobno, po posam eznih predelih gorovja, tud i v besedilu. Razen višin gozdne m eje n av a ja ta tud i njeno dolžino, izm erjeno s kurvim etrom . Glede na odločilne ekološke dejavnike delita potem alpinsko vegetacijsko mejo na term ično, higrično, kem ično in m ehanično alpinsko gozdno mejo (11, str. 24). S tem sta to re j postav ila novo shemo za n jen o deiltev. O d ekoloških fak to rjev sta natančneje obdelala vpliv snežnih plazov, medtem ko je vpliv ostalih de­ javnikov m anj poudarjen . A lpinsko gozdno mejo ob njenem opisu delita na dva sinm orfološka tipa: na gozdno mejo s smreko in na gozdno mejo z buk­ vijo. Vsak od obeh tipov je razdeljen še na podtipe. Poleg ekoloških dejavnikov obravnavata tud i vpliv človeka. M edtem ko sta se od češkoslovaških proučevalcev Jenik in Lok vene ome­ jila na proučevanje gozdne m eje v Krkonoših, raziskuje P l e s n i k zgornjo gozdno m ejo zlasti v posam eznih p red e lih Zahodnih K arpatov in v drug ih ev ­ ropskih gorovjih (10, 13, 15, 18, 22, 23). P ri tem izhaja z izrazito geografskega stališča. Zgornjo gozdno mejo obravnava kot del geografske pokrajine, kot enega njenih pojavov, ki je ozko povezan tako s fizičnogeografskim i razm eram i kot z delovanjem človeka. Plesnik gleda v gozdni m eji odraz vertikalne in ho­ rizontalne razporeditve rastja v gorski pokrajin i, saj je zgornja gozdna m eja ozko povezana s prostorsko diferenciacijo vegetacije glede na vertikalne s top­ n je in na horizontalno notranjegorsko zonalnost. D a bi to svoje kompleksno g ledan je u v eljav il tud i p ri ko n k re tn em delu, je av to r izdelal dosedaj eno najpO polnejšili m etod u g o ta v lja n ja gozdne m eje. V elika p rednost te m etode je v tem, da zajam e natančno analizo dejav n ik o v n a osnovi po javov na te re ­ nu, zlasti rastn ih pogojev, ki zelo dobro zrcalijo vpliv enega ali več odlo­ čiln ih de javn ikov (22, str. 4). R astne razm ere, k i jih je av to r p roučeval zlasti p ri sm reki, je u go tav lja l s pom očjo cele v rs te m eritev . A naliza teh m eritev, k i jih je v ršil ob vsej zgorn ji gozdni m eji Zahodnih K arpatov, m u je v v e­ lik i m eri om ogočila ugotovitev p rib ližne višine k lim atske m eje gozda (22, str. 8). P ri u g o ta v lja n ju m eje u p o rab lja P lesn ik tud i b iom etrično metodo k riv u lj, k i p o n az arja jo n ižan je dreves z na raščan jem nadm orske višine. S to m etodo je av to r dobil dovolj g radiva, da je lahko (s pom očjo k lim atsk ih podatkov) vsaj v grobih obrisih k v an tita tivno ovredno til v liv konkavn ih (do­ lin) in konveksn ih (vrhov, hrbtov, grebenov) oblik reliefa, ekspozic ije in v e tra (22, str. 9). H k ra ti ko P lesn ik p rouču je d e jav n ik e geografskega kom pleksa posred­ no p rek n jihovega vp liva n a rastne pogoje vegetacije ob zgo rn ji gozdni m eji, pa an a liz ira te d e jav n ik e tud i neposredno. K lim atske podatke delno povzem a iz m eteoro lošk ih posta j, delno p a jih dobiva, bo lj za prvo o rien ta ­ cijo, iz občasnih m eritev n a terenu . To v e lja predvsem za sm er in moč v e tra te r za vlažnost zraka. Ob zgorn ji gozdni m eji an a liz ira tu d i vegetacijo in ta lne razm ere, fizičnogeografsko p roučitev p a dopolni še s p rikazom člove- vekovih vplivov. Te vplive p reso ja na osnovi zgodovinskih virov, za dobo od 90 le t p re jšn je g a s to le tja pa dop o ln ju je gradivo tud i z ustn im i, skrbno p rev e rje n im i poizvedbam i (22, str. 11). V P lesnikovo m etodo p ro u čev an ja gozdne m eje v gorah je v k lju čen tudi ilu s tra tiv n i p rik az te m eje. S po­ m očjo le ta lsk ih posnetkov so izdelane k a r te v m erilu 1:10000, n a k a te r ih so za je ti gozdni sesto ji, d revesne skupine, posam ezno rastoča d revesa in p r it l i­ kave sm reke v pasu od 1200—1800 m nadm orske višine. K arte p rik az u je jo površine, porasle z ru šev jem ločeno od trav n ih površin in od ska ln ih oblik . Tako izdelane k a r te so dokaj natančne, z n jim i bo možno v bodoče s p re ­ ce jšn jo zan es ljiv o stjo slediti in p roučevati d inam iko vseh teh rastlin sk ih po javov (22, str. 11). Poleg karto g rafsk eg a g rad iv a uvršča P lesn ik v svo ja dela tud i obilico fo tografske dokum entacije , sa j je po av to rjev ih besedah dobra fo tog ra fija bo lj p rep rič ljiv a , vsebinsko b o g ate jša in n a tan č n e je za­ jam e pojav , ko t pa bi ga m ogla označiti p isana beseda (22, str. 12). Razen p rak tičn ih m etodoloških v p rašan j re šu je P lesn ik tud i teo re tična v p rašan ja , k i se do tika jo term inologije , k r ite r ije v in pojm ov v zvezi z zgor­ n jo gozdno m ejo. O b rav n av a tud i v p raša n ja n ih a n ja zgo rn je gozdne m eje v Visokih in B elansk ih T atrah . Postavil je tudi shemo delitve zgorn je gozdne m eje; deli jo na dve osnovni skupini, n a p rirodno in um etno, p rvo skupino pa deli še n a več tipov in varian t. V svojih delih P lesn ik ko t p rv i p ristop i k rek o n stru k c iji zgo rn je gozdne m eje. Za to rekonstrukc ijo , k i je dokaj težav ­ na še zlasi tam, k je r je človek gozdno m ejo obču tneje znižal, dobi avtor podatke z m eritvam i na proučevanem ozem lju in v d rug ih gorovjih . S tako zbranim i podatki poskuša rek o n stru ira ti k lim atsko (termično) gozdno m ejo in jo p rik aza ti na k arti. V svojem dosedanjem delu je P lesn ik ko t p rv i tem eljito proučil zgor­ n jo gozdno m ejo zlasti v posam eznih p red e lih Zahodnih K arpatov. Z za­ k lju č k i in rezu lta ti, ki jih je dosegel p r i reševan ju teo re tičn ih in k o n k re tn ih v p rašan j gozdne m eje v gorah, je zelo veliko p rispeval k poznavan ju za­ kon itosti in procesov, ki po tek a jo na n je j. Vse to delo ga uvršča m ed n a jb o lj­ še evropske poznavalce zgo rn je gozdne m eje. Eno od zadn jih del o zgorn ji gozdni m eji iz k a rp a tsk eg a gorstva pa je p roučitev te m eje na P rašiv i v N izkih T a tra h F. Z a t k a l i k a . V prašan ja gozdne m eje ob ravnava Z atkalik po P lesnikovi metodi, čeprav se ne s tr in ja vedno z neka te rim i njegovim i teore tičn im i zak lju čk i (20, str. 7). Svoje sta ­ lišče do n ek a te rih opredelitev razloži v posebnem poglav ju razprave, k je r ra z p ra v lja zlasti o v p raša n ju raz lik o v an ja m ed zgorn jo gozdno m ejo in zgorn jo drevesno m ejo te r o tem, k a j je šte ti za gozd in k a j za drevo. Ü vsakem od teh pojm ov p o stav lja svojo definicijo . N jihova novost je v tem, da se ne op ira jo n a številčne om ejitve, ko t np r. n a višino dreves ali n a obseg gozdne površine, tem več n a dinam ično osnovo (20, str. 37, 41, 42). Tudi v shemi tipov zgorn je gozdne m eje im a Z atkalik nekoliko drugačno delitev ko t P lesn ik . II k lim atsk i zgo rn ji gozdni m eji p riš tev a samo term ično gozdno m ejo, m edtem ko ve trno m ejo izloči (20, str. 52). V konkre tnem ob rav n a­ v an ju zgo rn je gozdne m eje p a svoje delo usm eri v tr i skupine problem ov: v splošne fizičnogeografske razm ere N izkih T ater, v vpliv človeka na v i­ šinski po tek zgorn je gozdne m eje in v analizo vplivov p rirodn ih kom ponent na to mejo. Od ekoloških dejavnikov fizičnogeografskega kom pleksa upošteva k li­ m atske (zlasti tem p era tu ro in veter), edafske. orografske, geom orfološke te r biološke; zadn je š te je za dokaj pom em bne. Po analizi vplivov oko lja na zgorn jo gozdno m ejo oriše av to r današn ji po tek te m eje na P rašiv i. P ri tem se vidi, kako močno je človek vplival na gozdno m ejo, saj je b ila p rav n je ­ gova dejavnost n a jb o lj pogost om ejevaln i d e jav n ik p r i razvo ju n jen eg a d a­ n ašn jega poteka. Ravno zato je imel av to r dosti težav p r i rek o n stru k c iji gozdne m eje. P ri tem nam ni p rikaza l k lim atske gozdne m eje, tem več po ten ­ cialno pri rodno gozdno m ejo. to re j m ejo, n a po tek k a te re vp liva jo le n a ra v ­ ni dejavn ik i. S tem je podal konkretno , ne pa m iselno gozdno m ejo (20, str. 93). Poleg slikovne dokum entac ije v sebu je Zatkalikovo delo diagram e, ki p rik azu je jo , k ak o se z rastočo nadm orsko višino drevesa n ižajo , kažejo pa tud i dolžino te rm inaln ih p rira stk o v n a sm reki in sredn jo dolžino te rm in a l­ nih p rira s tk o v v določenem obdobju. To so pom em bni številčni podatki. Z atkalikovo delo o zgorn ji gozdni m eji na P rašiv i, k i se op ira razen n a že k a r m očna to v rstn a p ro u čev an ja v Zahodnih K arpatih in tudi n a nova dognan ja v svetu (20, str. 46, 49 itd.), sodi gotovo m ed tis ta dela, ki so p rece j obogatila naša spoznanja o zgorn ji gozdni m eji. poleg tega pa spodbu ja jo k n a d a ljn je ­ mu delu. Če smo se tako seznanili z u sm erjen o stjo povojn ih p roučevan j zgorn je gozdne m eje v Zahodnih K arpatih in v K rkonoših, je šlo istočasno raz isko­ van je gozdne m eje v A lpah v drugi sm eri. Povod za to so bili zlasti snežni plazovi. P rece j snežnih plazov, ki ogrožajo ž iv lje n je in im etje lju d i v A lpah, n as ta ja n a izk rčen ih površinah ob zgo rn ji gozdni m e ji in nad njo. P ri tem se je pokazalo, da je p ro ti n jim n a jb o ljša t. im. b io loška obram ba, to je obnova gozda tam. k je r ga je človek odstran il. Ta obnova p a zah teva dobro poznavan je rastiščn ih razm er in vplivov razn ih de javn ikov na zgorn jo gozd­ no m ejo. P rav zato so v A lpah začeli sistem atično proučevati z lasti k lim atske elem ente ob zgorn ji gozdni m eji. T ake raziskave o p rav lja npr. pro tip lazovna raz iskovalna p o sta ja v Innsbrucku , k je r so le ta 1966 p rired ili tud i sim pozij o ekologiji alp inske gozdne m eje (14). Začetna dela so u sm erjen a n a m ikro- k lim atsk a m e rjen ja , še posebno m e rje n ja zračne v lažnosti in tem peratu re , ta ln ih tem p era tu r, v e trn ih razm er in snežne odeje (22, str. 6). P roučevan je zgorn je gozdne m eje je to re j zadn ji čas v a v s trijsk ih A lpah usm erjeno čisto v p rak tičn e nam ene. N a podobno pot pa so k ren ili tu d i n ek a te ri raziskovalci (zlasti gozdarji) zgo rn je gozdne m eje v Zahodnih K arp atih , ki o b ravnavajo v p raša n ja obnove te m eje glede na zaščito p red eroz ijo p rsti, p red plazovi itd. (16, 17, 19). Če se n a koncu povprašam o še po dom ačih delih o gozdni m eji, opravim o p rece j na h itro . Če izvzam em o našega n ek d an jeg a p rirodoslovca F. S e i d l a , k i se je v svojem delu »Kam niške a li S av in jske Alpe« (L jub ljana 1907/1908), še posebno p a v svoji kn již ic i »Rastlinstvo naših Alp« (1918) do taknil, res da bo lj po ljudno, tud i zgonje gozdne m eje, in m ajhen drobec, k i ga je od geogra­ fov o v p raša n ju gozdne m eje n a P o h o rju p rispeval D. F u r la n (G eografski vestn ik 1948/49, str. 335—338), lahko om enim o sko ra j samo še M elikovo »Slo­ venijo«, k i podaja v svojem I. delu p reg ledno sliko gozdne m eje v našem gorskem svetu (12, str. 297—282). V n je j je k o t om ejevaln i d e jav n ik za v i­ šinsko razp ro stran jen o st gozda p rik azan vpliv k lim atsk ih elem entov — vetra , zračne vlažnosti, snega, še zlasti p a tem p era tu ra . Poleg teh dejavn ikov n av a ja M elik iz skupine p riro d n ih fak to rje v še vpliv reliefn ih oblik. Po p rav ic i pa podčrtava tudi, k ak o so tud i p r i nas lju d je m a rs ik je po tisn ili gozdno m ejo daleč navzdol. P o tek zgorn je gozdne m eje v našem gorskem svetu je p ri M eliku p rik azan v tekstu in na k a r t i (na k a r ti le za alpski svet). P osebej je om enjen še vpliv m asivnosti in v išine Ju lijsk ih Alp n a v iš ji po tek zgorn je gozdne m eje v p rim e rja v i z d rugim i n iž jim i in m anj m asivnim i gorovji te r n ek a te rim i osam ljenim i goram i S lovenije. Končno ne v e lja p rez re ti, da se je v p raša n ja gozdne m eje v S loveniji do takn il m ed slovenskim i geografi tud i 1. G a m s v svojem p rispevku »O v išinski m eji naseljenosti, ozimine, gozda in snega v slovenskih gorah« (G eografski vestn ik 1960, str. 59—69). D okaj d rugače od M elika obravnava v p ra ša n ja zgodnje gozdne m eje W r a b e r . V svojem članku o tem (21) je posvetil p rec e jšn jo pozornost n e ­ k a te rim teoretičn im v p rašan jem , ki se nanaša jo n a zgorn jo gozdno m ejo. N a jp re j ra z p ra v lja o prob lem u raz lik o v an ja m ed zgorn jo gozdno in zgornjo drevesno m ejo; za obe misli, da sta v našem alpskem svetu k lim atsko oziro­ m a ekološko pogojeni. V n a jv iš jih delih naših d in a rsk ih p lano t pa ti dve m eji večinom a n ista ločeni m ed seboj (21, str. 238). V poglav ju o razm erju m ed gozdno m ejo in pasom ru šev ja se W raber postav i na stališče, da je iz fiziognom skih in p rak tičn ih razlogov treb a ru šev je ob ravnavati izven gozd­ nega pasu. V posebnem poglav ju n a v a ja av to r tudi tipe zgo rn je gozdne m eje: k lim atsk i, o rografsk i in an tropogen i tip. Poleg opredelitve gozdne m eje p r i­ kaže W rab er še n je n po tek v našem gorskem svetu, v zadnjem poglav ju pa poda na k ra tk o n jeno fitocenološko sliko. W rab erjev članek se dokaj p rib liža najnovejš im sm erem p ro u čev an ja zgorn je gozdne m eje v svetu, ne toliko z rezu lta ti k o nk re tnega dela na te renu , ko t po teo re tičn i stran i. Pom eni eno od osnov, k i lahko služijo p ri n ad a ljn jem , poglobljenem štu d iju tega po java, ki je tudi za naše gore zelo značilen, a v podrobnem doslej še k a j m alo p ro ­ učen. L iteratura: 1 Im hof E.. 1900. D ie W aldgrenze in der Schweiz. — G erlands B eiträge zu r G eophysik, Bd. 4, str. 241—330, Leipzig. 2 Q uervain de A., 1903. D ie H ebung d er atm osphärischen Iso therm en in den S chw eizer A lpen und ih re B eziehungen zu den H öhengrenzen. — G er­ lands B eiträge zu r G eophysik , Bd. 6, Leipzig. 3 M arek R., 1910, W aldgrenzstud ien in den österrich ischen A lpen. — Peterm . M itteil., E rgänzugsheft 168, Gotha. 4 F ries T., 1913, Botanische U ntersuchungen im nörd lichsten Schweden. — U ppsala e t Stockholm . 5 B rockm ann-Jerosch H.. 1919, B aum grenze und K lim acharak ter. — B eiträge zu r geobot. L andesaufnahm e, 6, Zürich. 6 Sokolowski M., 1928, O gornej gran icy lasu w T atrach . — K rakow . 7 M ichaelis P., 1934, Ö kologischen S tudien an der alp inen Baum grenze. — Ber. d- D t. Boton. Ges., Bd. 50. str. 31—42. 8 Svoboda P., 1952: Život lesa. — P raha. 9 P lesnik P., 1956: G eografia lesov a m etodika z ist’ovania p rirodzene j ho rne j liranice lesa. — G eograficky časopis, VIII, 2—3 str. 121—126, B ratislava. 10 P lesn ik P., 1956, H orna h ran ica lesa v K rivanske j M alej F a tre . — Lesnicky časopis, roč. II, č. 2, str. 97—124, B ratislava. 11 Jen ik J. - Lokvenc T., 1962, D ie alp ine W aldgrenze im K rkonoše G e­ birge. — R ozpravy CSAV, roč. 72, 1 P raha. 12 M elik A nton, 1964, S lovenija I. — 2. izd., L ju b ljan a . 13 P lesn ik P., 1966, N iekolko poznäm ok k ho rne j h ran ic i lesa v poho- riach F agaraš a R etezat (Južne K arpaty ). — Sbornik Č eskoslovenske společ- nosti zem episne, roč. 71, č. 1, P raha. 14 H oltm eier F. K., 1966, D as Sym posium »Ökologie der alp inen W ald­ grenze« in Innsbruck. —- E rdkunde, Bd. XX, Lftg. 4, Bonn. 15 P lesn ik P., 1968, K o täzke h ran ic lesa a strom u na zemi. — Sbornik Č eskoslovenske společnosti zem episne, roč. 73, č. 4, P raha . 16 Som ora ]., 1969, H orna h ran ica lesa v T atranskom narodnom parku . — Les XXV, č. 5, B ratislava. 17 P iskun B., 1969, O täzky h o rne j h ran ice lesa v N izkych T atrach . — Les XXV, č. 5, B ratislava. 18 P lesnik P., 1970, G rundbesonderhe iten d e r oberen W aldgrenze und der V egetationsstufen in den W estkarpa ten und im französischen Teil der A lpen und der P y renäen . — Colloquium G eographicum , A rgum enta G eographica, Bd. 12, Bonn. 19 K nazovicky L., 1970. Zäpadne T atry . — B ratislava. 20 Z atkalik F., 1970, H orna h ran ica lesa v skupine P ra š iv e j v N izkych T atrach . — B ratislava (d izertaeija, tipkopis). 21 W raber M., 1970, D ie obere W ald- und Baum grenze in den slow eni­ schen H ochgebirgen in ökologischer B etrach tung . — M ittl. Ostalp.-din.Ges.f. Vegetkde., Band 11 O bergurg l-Innsbruck . 22 P lesnik P., 1971, l io rn a h ran ica lesa v Vysokyh a B elanskyh T atrach . — B ratislava. 25 P lesn ik P., 1971, O v p raša n ju zgorn je gozdne m eje in vegetacijsk ih pasov v gorovjih jugozahodne in severozahodne Slovenije. — G eografski vest­ nik, XLIJI, L ju b ljan a . Resume: Sur 1’etude de la limite superieure de la foret F rane L o v r e n c a k D ans cet article , 1 'auteur exam ine brevem ent quelques ouvrages con- ce rn an t l’e tude de la lim ite superieu re de la foret. Les ouvrages du 19eme e t du debu t du 20eme siecle ne font que m en tionner cette lim ite ou bien etud ien t les influences de certa ins fac teu rs que s’v font sen tir, su rtou t les influences clim atiques (1. 2, 3, etc.). La seule exception est 1‘ouvrage de F ries qui tra ite aussi quelques questions theoriques (4). Le p rem ier ouvrage specialise sur la lim ite superieu re de la fo re t dans les T atras exam ine cette lim ite d u n point de vue beaucoup p lus la rge en p ren an t en consideration les fac teurs n a tu re ls et antropogenes qui in fluen t sur le cours de cette lim ite (6). L ’ouvrage de M ichaelis (7) rep resen te un p rogres considerab le en ce qui concerne les connaissances plus approfondies des processus v itau x des especes vegetales ä la lim ite su p e rieu r de la foret. A pres la deuxiem e guerre m ondiale on note un accroissem ent des etudes su r ce su je t dans les m ontagnes tchecoslovaques. Ainsi on l’etud ie dans les m ontagnes de Krkonoše (11) e t en p a rticu lie r dans le K rivanska Mala F atra , la Haute T a tra et Belanska T atra (10, 16, 18, 19, 22). Plesnik, qui a e tud ie la lim ite su p erieu re de la fo re t dans toutes ces chaines de m ontagnes p a r t du point de vue que ce tte lim ite fait p a rtie du paysage geographique, in tim em ent liee aux fac teurs de geographie physique e t aux fac teu rs hum ains. Plesnik considere ce phenom ene comme le re fle t de la disposition v erticale et horizon tale de la vegeta tion dans les regions m ontagneuses, ce tte lim ite in tim em ent liee ä la d iffe ren tia tion spa tia le de la vegeta tion selon les elages v e rticau x e t les zones horizontales, de la bo rd u re vers le cen tre de la m ontagnes. L ’oeuvre theo rique et concrete de P lesn ik le range parn ii les n ie illeu rs C onnaisseu rs de ees problem es. La lim ite su p erieu re de la fo re t dans les Basses T a tra est exam inee dans l’ouvrage de Z atkalik , in te ressan t p a r son o rig ina lite de po in t de vue en ce qui con- cerne ce rta in s questions theoriques (20). A pres la g u erre on note quelques e tudes su r la lim ite su p erieu re de la fore t dans les A lpes, m enes su rtou t ä Innsb ruck dans le bu t de resoudre ce rta ines questions econom iques p ra tiq u es (14). En Slovenie, il y ’a eu peu d ’etudes de ce genre. Le d ern ie r ouvrage tra ita n t de cette question dans nos m ontagnes suit, su rto u t en ce qui concerne I’exam en theorique de la question, les o rien ta tions nouvelles, d an s l ’etude de cette lim ite (W raber 21). TEŽNJE II KOMPLEKSNOSTI NA JUBILEJNEM KONGRESU SOVJETSKIH GEOGRAFOV V LENINGRADU Svetozar I l e š i č D elegac ija N acionalnega k o m ite ja p ri Zvezi geografskih in štitu tc ij SFRJ, scsto ječa iz podpisanega ko t p red sed n ik a te r iz prof. D. D u k iča (Beograd) in M. Panova (Skopje) je im ela priliko , da je iz rek la pozdrave in čestitke geogra­ fov Jugoslav ije svojim sovjetskim kolegom , k i so se zbrali, da n a V. kongresu G eografičeskega O bčestva SSSR proslave 125-letnico ustanov itve teg a d ruštva, ozirom a njegovega predhodn ika . R uskega geografskega d ruštva . Kongres, ki je bil p rvotno sk lican za začetek sep tem bra 1970, je m oral b iti zarad i v a r ­ nostn ih ukrepov, povzročenih po ta k ra tn i nevarnosti ep idem ije ko lere , p re lo ­ žen na čas od 21. do 25. decem bra. Tako smo se sestali v m estu ob N evi v času, ki je bil daleč od slovitih »belili noči« in živahnosti »Letnega vrta«, pač pa ob zam rzn jen ih vodah nevske delte, ob tenki, a li ven d ar šk rip a jo č i snežni odeji len in g ra jsk ih p arkov te r ob m raku , k i je tr a ja l t ja daleč v dopoldan­ ske u re te r spet za je l ozračje sred i popoldneva. Cas, k i p a je m orda za Le­ n ingrad z n jegovo »petrovsko« in revolucionarno »leninsko« trad ic ijo ra z ­ položenjsko, v sa j glede n a delovno vzdušje, m orda značilnejši k a k o r p a čas »belih noči«. K ongres je imel m očan ju b ile jn i poudarek . Zgodovina n ek d a n je g a ru sk e ­ ga, zdaj sov je tskega G eografskega d ruštva, ki je če trto n a js ta re jše v E vropi (za parišk im iz le ta 1821, berlin sk im iz le ta 1829 in k ra ljev sk im londonskim iz le ta 1830), je b ila p red s ta v lje n a zborovalcem v oblik i sk o ra j 400 stran i obsedajoče knjige Geografičeskoe Občestoo za 125 let, k i jo je izdala A kadem ija N auk SSSR v red ak c iji akadem ika S. V. K a l e s n i k a . V n je j je poleg k ra tk e g a h is to ria ta celotne d ruštvene dejavnosti izpod peresa g lavnega u re d ­ n ik a podan podroben p reg led reg ionaln ih (ekspedicijskih) raz iskovan j G eo­ grafskega d ruštva, posebej pa po panogah o risana vloga G eografskega d ruštva v razvo ju geog ra fije in sorodnih ved. K akor h is to ria ti vseh teh sta rih geo­ g rafsk ih d ru štev po ve lik ih ev ropsk ih državah, je tu d i ta zelo instruk tiven , sa j je v n jem z a je t ves tis ti čas. v ka te rem se je zak lju č ila »odkrivateljska« doba v razvo ju geografije , zarod ile pa se vse sm eri sodobne znanstvene geo­ g rafije . K ongres je zasedal v znam enitem T avričevskem dvorcu, k je r je zadn ja le ta p red revolucijo zborovala ru ska d ržavna »duma« in k je r so se v raz ­ dobju m ed feb ru arsk o in ok tobrsko revo luc ijo le ta 1917 razv ija li živahni re ­ volucionarn i dogodki ob osebni udeležbi V. I. Lenina. K er so v ZSSR leta 1970 n a široko praznovali 100-letnico Leninovega ro jstva , je bil tud i uvodnem u zasedan ju kongresa dne 21. decem bra dan poleg ju b ile jn e g a m očan leninski poudarek .