eitsilo Jugoslovanske kmctake r.vci«. - Cena 38 Din ca oelo let«. — Za inozemstvo 60 Din. — Pob« metna Številka 1 Din. — T Insoratnem dela vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izlitja vsako srede ok 6 *jutra|. — Spisi in dopisi nuj se reklamaotl« In laseraU pa UpravuUtvu „ Domoljubi" v IJnbIJ Je Uredništva „D»moUuba", nareinlu. i, Kopitarjeva ulica Štev. 6. Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Volivna komisija razglaša: V zmislu člena 10. uredbe ministrskega sveta z dne 23. febr. 1926, št. 2330-III, se objavlja, da so volivni imeniki za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razgrnjeni od 26. julija do vštevši 10, avgusta t. L v uradu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in v pisarni vsakega davčnega urada zborničnega področja, kjer so vsakomur med uradnimi uradi na razpolago. Kdor je vpisan v volivni imenik, sme vlagati ugovore zoper volivne imenike. Ugovori se morajo vložiti pismeno na volivno komisijo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, in sicer za vsako reklamacijo posebe. Opremljeni morajo biti z uradnimi listinami, ki služijo v dokaz, da so navedbe reklamanta točne. Rok za vlaganje ugovorov zoper volivne imenike p dnem 24. a v g u s t a t. 1. U tem roku se ne upoštevajo. oteče z fgovori po Kdor ima volivno pravico na podlagi več kategorijah, jo more izvršiti samo v enem odseku in v eni kategoriji. Volivec, ki ni zadovoljen z uradno uvrstitvijo v volivni odsek ali kategorijo, mora v rekla-macijskem roku izjaviti, v katerem odseku in v kateri kategoriji hoče voliti. Niti aktivne niti pasivne volivne pravice nimajo oni, ki so po občinskih voliv-nih zakonih izključeni od aktivne in pasivne volivne pravice v občinske zastope. Vse vloge volivcev na volivno komisijo so poštnine proste, če imajo na naslovu pripombo: »V volitveni stvari Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«. Popravljene volivne imenike sme od 2. septembra t. 1. dalje vsak volivec prepisati v zborničnem uradu med uradnimi urami. Naše zaupnike na sedežih davčnih uradov opozarjamo, da takoj pregledajo imenike in vložijo potrebne reklamacije, uuui iihči vunvno praviuu na puuiagj , oziroma opozorijo naše pristaše v okraju, raznih pravnih naslovov v več odsekih ali ' Podrobnejša navodila v okrožnicah. Narodni poslanec Vlad. Pušenjak: Naši davki: zgradarina. (Davek od dohodka zgradb.) Dodatno k zadnjemu članku, tičočemu se zemljiškega davka, moram omeniti, da se uresničuje moja bojazen, da novi davčni zakon ne bo dovedel do izenačenja davkov, ker manjkajo potrebni predpogoji za enakomeren, pravilen in pravičen prea-P« in plačilo davkov v vseh pokrajinah, Pač pa do povišanja posameznih davčnih vrst. V davčnem odboru se je končala razprava o zemljiškem davku, tekom katere so člani odbora, med njimi i člani vladne večine, dokazali, kako površno sestavljene in za kmeta nesprejemljive so Golobe glede zemljiškega davka, doka-da je nejasno besedilo glede dolo-, e katasterskega čistega dohodka in zahtevali spremembo v toliko, da bi se moglo presoditi, ali bo zemljiški davek v bodoče povišan ali ne. Finančni minister je po dolgem obotavljanju izjavil, da bo katasterski čisti dohodek po novem davčnem zakonu povišan 8 do 20 krat, kar znači povišanje zemljiškega davka, s tem v zvezi i povišanje invalidskega davka in komorske doklade. Pribiti moramo, da že prva vrsta davka vkljub znatnim spremembam, katere je dosegla opozicija v odboru, prinaša povišanje, pribiti pa moramo ponovno, da so se Radičevci navdušeno potegovali za nov davčni zakon, ga hoteli brez vsake spremembe odobriti in da so glasovali v odboru za povišanje zemljiškega dovka. Radoveden sem, ali bo g. Pucelj v »Kmet. listu« svojim somišljenikom javil, da je njegova stranka v davčnem odboru odobrila povišanje zemljiškega davka in se nI hotela z zastopniki opozicije, med temi s poslanci SLS, boriti proti povišanju zemljiškega davka. Sedaj pa preidimo k drugi za kmečko ljudstvo važni davčni vrsti, k zgradarinl. Glavne določbe zakona. Ta davek plačajo vse zgradbe (poslopja), katere so namenjene za stanovanje ali kako drugo trajno uporabo. Davčne oprostivte za nove stavbe se zelo omejujejo; pritlične hiše so davka proste za 5 let, enonadstropne za 10 let, dvonadstropne za 15 let, tronadstropne za 20 let. Z ozirom na zelo občutno pomanjkanje stanovanj in zlasti z ozirom na gospodarsko šibkejše sloje je treba za vse nove stavbe dovoliti 20 letno davčno oprostitev. Kot stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo stavb je mogoče odbiti od celotne najemnine, katera služi kot podlaga za predpis tega davka, v glavnih mestih 20%, v manjših mestih 25%, v vaseh 30% prejete najemnine. Edino pravično bi bilo, da se v to svrho odbije za vse stavbe brez razlike kraja, v katerem se nahajajo, 30%, Veliko, pretirano breme za kmečko ljudstvo pomeni določba zakona, da se mora plačati od stavb v vaseh, katere se ne oddajo v najem, od vsake sobe, ako ni v poslopju več ko 5 sob, 20 Din tako, da se plača za 2 sobi 40 Din, za 3 sobe 60 Din, za 4 sobe 80 Din, za 5 sob 100 Din zgra-darine na leto. Ker stroški za poslopje z 2, 3, 4 in 5 sobami niso dvakrat, trikrat, štirikrat in petkrat tako veliki kot stroški za poslopje z 1 sobo, ker se za stavbo z 2, 3, 4 in 5 sobami ne plača 2, 3, 4 in 5-krat toliko najemnine, kakor za poslopje z 1 sobo, ker skrb za narodno zdravje nujno zahteva, da so človeška stanovanja zračna in dovolj prestorna, moramo to določbo zakona odločno odkloniti in zahtevati, da se bistveno spremeni, Uvažuje se naj dosedanja zakonodaja, po kateri se je plačalo za hišo z 1 sobo 3-82 Din, z dvema sobama 5-10 Din, s tremi sobami 6-37 Din, s štirimi sobami 12-75 Din, s petimi sobami 14 02 Din hišno najemninskega davka. Mi vidimo, da določa novi zakon znatno povišanje razrednega I1 davka, katero je pri hiši z 1 sobo petkratno, z 2 sobama skoraj 8 kratno, s 3 sobami skoraj 10 kratno, s 4 sobami skoraj 7 kratno, s 5 sobami 7 kratno; vsako povišanje hišno razred, davka za kmečka stanovanja moramo najodločneje obsoditi, ako želimo, da se vodi pri nas dobra kmečka politika, katere cilj je napredek kmetijstva v vsakem oziru. Davek (zgradarina) znaša 20%, to je 20 Din od 100 Din letne najemnine (plačane ali ocenjene) po odbitku stroškov za vzdrževanje, upravo in amortizacijo, ali 16%, 15%, 14% najemnine, dočim sedaj znaša 12% letne najemnine, a se odbijejo še stroški za vzdrževanje. Zelo krute 60 kazenske odredbe. Takih ne najdemo v nobenem davčnem zakonu, da se ne more sodnijskim potom izlirjati razlika med najemnino, katero je posestnik stavbe zahteval od najemnika in najemnino, katero je prijavil davčni oblasti, ako je ta prijavljena najemnina manjša ko najemnina, katera se zahteva od najemnika. Ta žandarska odredba je čisto nepotrebna, ker odreja zakon za take prestopke občutne kazni. Še krutejša in pravno nevzdržljiva je določba, da izgube najemniki vse pravice, kateri jim daje stanovanjski zakon, ako dajo netočne izjave ali potrdila glede najemnine davčnim oblastem, da povrh odgovarjajo za vsako škodo, katero bi države trpela ter se poleg tega že občutno kaznujejo. Nezaslišano je in se nikjer nc izvršuje, da se z davčnim zakonom ukinjajo, oziroma spreminjajo določbe drugih zakonov, ki niso z davčnim zakonom v nobeni zvezi. Naše zahteve. Veliki stroški, katere povzroča lastnikom poslopij vzdrževanje in popravilo poslopij, občutno pomanjkanje stanovanj, težke gospodarske razmere najemnikov, ccobito kmetskih in industrijskih delavcev, nujno zahtevajo, «!a se opusti sleherna misel na povišanje dosedanjega hišno-razrednega in hišno-najemnega davka. Zgradarina mora biti majhna, da se stavbena delavnost pospeši ter ustvari dovoljno Število zdravih in cenih stanovanj za najširše sloje ljudstva. Dr. Korošec zahteva pomoč za Slovenijo. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec je poslal vsem pristojnim ministrom predstavko, v kateri opisuje težko škodo, ki so jih prizadele poplave in druge vremenske nezgode raznim krajem Slovenije. Dr. Korošec zahteva: 1. da se takoj uradno popiše in določi nastala škoda, kjer se to še ni zgodilo; 2. da se odpiše zemljiški davek; 3. da se pri odmerjanju osebne dohodnine v polni meri uvažuje letošnja ogromna vremenska škoda; 4. da se ustavi iztirjavanje davkov in vseh rubežni; 5. da se najbolj prizadetim posestnikom, kočaijeui, viničarjem in poljskim delavcem dajo takoj primerne podpore; 2* 6. da se vse podvzame, da bo imelo prebivalstvo Slovenije do prihodnje žetve dovolj hrane, da se to takoj zgodi že sedaj za popolnoma poškodovane kraje. Za popolnoma uničene posestnike naj se poskrbijo pravočasno potrebna semena; 7. da se posameznikom, a predvsem občinam in okrajem določijo za popravo poškodovanih potov, cest in mostov potrebne denarne vsote; 8. da se podpore in olajšave delijo vsem prizadetim pravično in objektivno. Bogokletnikl. Evharistični kongres v Chicagu je bila največja in najlepša verska manifestacija na svetu. Papežev odposlanec kardinal Bonzano in drugi cerkveni prelatje so bili sprejeti v Ameriki tudi z vsemi posvetnimi častmi in sijajem, s kakršnimi se časte vladarji. Predsednik Severno-ameriških združenih držav je poslal kongresu svoj pozdrav in posebnega zastopnika. Osebno so prišli na kongres predsednik najvišjega sodišča Butlcr, delavski državni tajnik Daviš, predsednik čikaške republike Haiti, guverner Small in župan mesia Chicago Dcver. Dasi Amerikanci vseh ver, j-dje, protestanti in brezverci, so s spoštovanjem gledali na to mogočno čaščenje Boga. Nihče se ni drznil smešiti ali žaliti verskega čuta katoličanov v teh dneh. Ta sramota je bila prihranjena nam Slovencem in Cehom. I.ist slovenskih liberalcev v Ameriki, »Prosveta«, je blatil kongres pred pričetkom, v kongresnih dneh in še po izvršenih slavnostih. Slovenski liberalci so sklicali celo protestno zborovanje in sklenili resolucijo proti kongresu. To resolucijo so poslali županu mesta Chicago in guvernerju države Illinois. Poglejmo samo nekatera mesta, kako piše liberalno glasilo: »Vremenski bogovi so iztresli svojo jezo nad evharističnim kongresom. Tudi evharistični gospod in kralj — kakor imenujejo katoličani tisti piškot (v monštranci) — je bil moker.« Potem dalje: »In vzemimo, da je bil Jezus res navzoč v četrtek popoldne v tistem piškotu, ki se je nahajal v nekakem precepu dragocene monstrance, ki jo je nosil papežev legat Italijan kardinal Bonzano. Če je bil torej Jezus v tisti monštranci, je bil premočen, kakor je bil do kože premočen tudi kardinal Bonzano in vsi romarji. Pod velikim baldahinom je nosil Bonzano v monštranci nekak p i -škot, ki je tvoril središče vsega večdnevnega humbuga, — Bog je namočil samega sebe. Nesreča je zadela tudi veliko monstranco, ki so jo naložili na pettonski truck z namenom, da jo odpeljejo kam v skladišče in čez dve leti pošljejo v Avstralijo, kjer se vrši prihodnji evharistični kongres. Muhasti truck pa se je prevrnil z monstranco vred. Velika monstranca se je zdrobila na kosce.« Tako piše glasilo slovenskih liberalcev v Ameriki. To so samo nekatere cvetke njegovih bogokletnih člankov. Kaj pa je na stvari? Res je pri zaključni procesiji v Mundelainu nastala ploha, ki je trajala 10 minut. Takoj nato pa je posijalo zopet solnce. Pa tudi če bi deževalo ves čas kakor nekdaj na dunajskem kongresu tri dni, kdo bi si upal radi tega žaliti Boga?| Zgodbo o monštranci, ki da se je razbila si je pa bogokletnež gladko izmislil. ' Grozovito in prestrašno pa je bogo-kletstvo, ki imenuje sv. hostijo »nekak piškot«. Take surovo«ti ni zagrešil noben drug list, nikjer ne beremo več kaj podobnega. S to grdobijo so slovenski liberalci vrgli najgrše blato ne le nase, tudi na slovensko ime. Ameriški liberalci so verni sinovi svojih patronov v Sloveniji. Ta izpad njihovega blaznega sovraštva do Boga naj bo nam v opomin. Kaj nam pomagajo vsi računi? (Dopis iz krškega okraja.) Pod tem naslovom je priobčil .»Kmetovalec« št. 12 odgovor nekega posestnika iz Štajerske na članke: >Kako gospodariš?« v št. 4—6 letošnjega »Kmetovalca . Dotični posestnik je povedal čisto resnico. Kaj nam pomagajo vsi računi in vsa strokovna navodila, ko pa nas ovirajo in skubejo kjer le morejo tisti, ki bi morali skrbeti za kmetijski napredek?! »Kmetovalec se deloma strinja z dotičnim posestnikom, da niso kmetje krivi vseh sedanjih žalostnih razmer, kakor tudi država ne vseh. K temu pripomnimo še sledeče: Kmetje smo v toliko krivi sedanjih razmer, ker smo 1. 1921 volili poslance liberalce, ki so glasovali za nesrečno ustavo — centralizem. Žalosten služaj v Lanišču pri Škofljici dovolj jasno priča to resnico. V našem krškem okraja je ljudstvo zelo obupano. Vina mnogi ne morejo prodati in vendar je nekaterim posestnikom glavni dohodek. Pa pridejo slabe letine, kot letos obeta, povodnji, toča itd. — in posledica: dolgovi in boben. Pa pravijo gospod je: > Živinoreje se oprimite, mlekarstvo vam bo neslo!« Ja, gospodje! Toda mleko se ne pridela iz peska ali kamna ampak od dobre krme. Pa ta zraste, če so travniki dobro pognojeni. Da bi gospodje »kmetje«, sedanji ministri dovolili prost uvoz umetnih gnojil, prost uvoz najpotrebnejših strojev, ki so potrebni za napredek v kmetijstvu. da bi dali podpore za napravo gnoj-ničnih jam! Toda o tem ni govora. l'ar drobtin o priliki konjskih dirk, ki so v zabavo in luksus posameznikom, se še dobi. Tako smo slišali, da je bilo v izložbi g. Va-leta v Št. Jerneju darilo za letošnjo konjsko dirko in da je darilo dal ali izposloval minister Pucelj. G. minister, ali ne bi bilo bolje, da bi odpravili davek (zavarovalni; no) za delavce pri mlatilnicah o prihM mlačve, kar bi lahko storili?! In tako bi kmetom res nekaj pomagali. — Kdo je torej kriv današnjih žalostnih razmer: kmetje ali ;>kmečke« vlade? Pa pojdimo dalje. Mlad gospodar prevzame posestvo v upanju, da si ohrani rodno streho, da bo s svoj jo družino srečno živel. Toda kaj se zgodi' Takoj ob prepisu mu v davkariji nastavijo okrog vratu vrv, ki ga v doglednem ca® gospodarsko zadavi. Par let se obupno ^ W»rraRHJKE3SSMESr?7ESEHEESTSSSSEJ E3K iS(nSBSa*i U2 V lepih dneh. Srce občutljivo, ki grom te pretresa, a radost vzbudijo ti sinja nebesa, zapoj mil — Saj morda čez hipov le par prelrese te groma in strele udari,.. Razpršil oblake, ustavil nalive vesoljstva je dobri, mogočni Vladar, blestijo, kadijo rumene se njive, obseva jih solnca sijajnega žar. Nemirno nagiblje in ziblje se žito in žarki zlatijo morje valovito. Ozračje je kakor otroško srce: prepolno pokoja in sreče, trepečejo žarki po njem in drhte, pihljajo mu sape hladeče, poletajo grlice lahke iz žit jn lastovka dviga pod jasni se svit, pozabljeni besnih neviht so udarji, oblački zlatijo v večerni se zarji, in noč zaročenka je blažena spet: ves nebni obok od ljubezni je vnc\ od mraka do zore so rane neštete ji lučke prižgane. Zasvetilo jutro bo, — družba deklet na njive rumene hitela bo žet, na cvetnih jih licih bo solnce gorelo, pod srpi jim padalo žito bo zrelo. A fantje pripeljejo težke voze in pesem zapela o doti bogati, o zlati pšenici, o sreči bo zlati, ki mlado in toplo jo sanja sreč! Strašna nesreča po župnijah novomeškega okraja. V četrtek, 22. julija je zadela prebivalstvo novomeškega okraja strašna nesreča. Okoli 11 dopoldne se je nebo hipoma stemnilo, da je bilo tema kakor zvečer. Temno-sivi oblaki so objeli celo okolico in takoj na^ to, je začela padati kakor oreh debela toča. Hipoma so bili uničeni vsi poljski pridelki. To je bil grozen dan. Toča je tolkla Po polju, uničevala strehe, bila po šipah in grozen vihar je podiral kozolce in trgal streho. S strahom in obupom je gledalo že tako revno kmetijsko ljudstvo to nepopisno razdejanje. Toča je potolkla v občini Dvor n, konečno mu zapoje boben in mora & družino s trebuhom za kruhom. Takih slučajev je tudi v našem okraju. Če pa se do-1)1 bela vrana — kmet, ki v današnijh razmerah še drži — mu pa brž nabijejo dohodnino. Kdo bi se danes še trudil in de-ko je že na pridnost — davek! Ljud-stvo stiska pesti in škriplje z zobmi in P^gi govore: Ko bi bile še enkrat svo-,0f'ne volitve, da bi volili edino pravo stranko - SLS, rajSEMKrjKBSSnHaEKiCS??? rZ^Knmitt.ZZmTt&VZZBslS in Ajdovec, na to se je obrnila v Krško dolino proti Novemu mestu in potolkla v Soteski, nekaterih vaseh topliške župnije, uničila je pridelke v vavtovaški župniji, grozno prizadela več vasi prečenske župnije! Grozovito je divjala na to po šmihel-ski župniji in velikem delu stopiške župnije. Uničila je tudi vse po nekaterih vaseh mirnopeške župnije. Po teh krajih ne bo prav nič pridelkov. Ljudstvo je vse obupano in je v strahu, kako se bo preživelo. Po nekaterih vaseh izgleda tako kakor v puščavi. Ljudje nimajo niti toliko zelenega, da bi mogli krmiti prašiče. Ljudstvo je podpore nujno potrebno. Zato se obračamo do vseh usmiljenih src, da ljudstvu pomagajo. Takoj po nesreči je prišel na lice mesta posl. dr. Kulovec in je videl to strašno razdejanje. Storil je potrebne korake pri ministrstvih, da priskoči država na pomoč. A kdor vidi to grozno opustošenje, razume tudi, da je treba moliti: Toče, ognja, po-vodnji, reši nas, o Gospod! d Delavski tabor. V Prtovču v selški dolini se vrši na dan Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, velik delavski tabor. Ob 7. uri je v cerkvici Matere božje na Prtovču sv. maša, nato pa delavsko zborovanje, na katerem bosta govorila tov. Joža Gostinčar in nar. poslanec tov. dr. Andrej Gosar. Tabor bo za delavstvo velike važnosti in so vabljeni vsi delavci okolice Ra-titovca in cele selške doline. Po taboru bomo naredili izlet na Ratiovec h Krekovi koči. d Zveza bivših slovenskih vojakov iz svetovne vojne zboruje letos v nedeljo, 8. avgusta na Brezjah. Cela Slovenija se pripravlja, da dostojno proslavi praznik mučenikov svetovne vojne. Na tisoče mož in fantov bo ta dan zbranih na slovenskem Lurdu, da si znova prisežejo ob spominu na padle tovariše zvestobo in prijateljstvo, preizkušeno v svetovni vojni. Na tem zborovanju se naj znova in znova poživi skrb za naše invalide, vojne vdove in sirote. Poživi se tudi ob tej priliki akcija za okrasitev vojaških grobov in postavljanje spomenikov padlim tovarišem. Gre torej za najbolj plemenito delo. Na železnici je dovoljena polovična vozna cena, kar je tako urejeno, da kupi vsak pri odhodni postaji celo vozovnico, ki velja tudi za nazaj z izkaznico, ki jo dobi vsak udeleženec na Brezjah. Štajerci odidejo z vlakom, ki odhaja v soboto iz Maribora ob 13.20 in ima v Ljubljani ugodno zvezo, tako da bodo ob 9. zvečer že na Brezjah. Zato v nedeljo 8. avgusta vsi na Brezje! d Dr. Krekova gospodinjska šola v Zg. Šiški pri Ljubljani, ki je bila 1. 1913. ustanovljena in ki je do sedaj stanovala v najeti hiši v Šelenburgovi ulici, se je preselila na svoje lastno posestvo v Zg. Šiški pri Ljubljani. Lega posestva je krasna, zdrava, mirna, ob gradu park in poleg velik vrt. Ta gospodinjska šola pripada k meščansko-gospodinjskim šolam in ima pravico javnosti. Šola obsega celodnevno, desetmesečno gospodinjsko šolo, posebne kuharske tečaje za boljšo kuho zvečer in v počitnicah kakor tudi tečaje za konzerviranje sadja in zelenjadi. Glavni predmeti so: kuha, serviranje, šivanje, gospodinjska opravila in vrtnarstvo; razen tega se pa poučuje še vzgojeslovje, slovenščino, računstvo z gospodinjskim knjigovodstvom, zdravjeslovje, državoznanstvo; hranoslovje, nauk o gospodinjstvu, itd. Na željo se dajejo posebne ure za francoščino, angleščino, nemščino in klavir. V tem kratkem času svojega obstoja šteje gospodinjska šola do sedaj že 700 absolventij; v šolskem letu 1925.—26. je morala prekiniti s poukom radi ovir, ki jih je stavilo stanovanjsko sodišče v selitvi v kupljeno posestvo. Letošnje šolsko leto 1926.—27. pa prične gospodinjska šela zopet s poukom in sicer s 1. septembrom t. 1. — Prospekti na razpolago. Priglase sprejema vodstvo dr. Krekove gospodinjske šole-v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Sprejme se pa le gotovo število učenk in zato naj se reflektantke javijo čimprej. d Slovesnost na slovenskem Brezju v Ameriki. Dne 27. junija se je vršila v Le-montu pri Chicagu velika slovesnost: ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič je ob obili asistenci slovenske duhovščine kronal podobo Marije Pomagaj. Na slovesnost so prihiteli Slovenci ne le iz vseh krajev države Illinois, marveč tudi iz drugih držav. Prireditev je zapustila med udeleženci najgloblji vtis; navzočnost častitljivega domačega nadpastirja ji je dala še poseben pomen. ■— Po slovesnostih v Lemontu se je knezoškof dr. A. B. Jeglič odpeljal nazaj k sv. Štifanu v Chicagu in od tam na postajo. »Pred cerkvijo sv. Štefana — tako poroča »Amer. Slovenec« — se je še enkrat zbrala velika množica fa-ranov, katerim je prevzv. škof ljubljanski še enkrat podelil svoj blagoslov, nakar se je poslovil. Ganljiv je bil ta prizor. Vsi so hoteli še enkrat poljubiti škofov prstan in stisniti desnico velezaslužnemu častitljivemu slovenskemu možu. Ko je prevzv. škof stopil v avtomobil, je zaorilo med navzočimi: Pozdravljeni in Bog z Vami!« d Vsem kupcem srečk društvenega doma pri Sv. Antonu v Slov. goricah naznanjamo, da se žrebanje vrši 22. avgusta t. 1. istotam, Do tega dne se srečke še vedno prodajajo. Tekmo v teku na 5 km priredi Vrhniško Orlovsko okrožje dne 15. avgusta na Vrhniki. Začetek ob 4. uri popoldne. Cilj bo pri Rokodelskem domu. Po tekmi bo na vrtu Rokodelskega doma razglasitev izida in razdelitev daril in diplom tekmovalcem. d Važna iznajdba za slepce. Profesor Plerosin v Leningradu je izumil nov aparat, s katerim je mogoče slepim citati vsako knjigo, tiskano z navadno pisavo. Aparat je sestavljen na temelju pisalnega stroja, v katerega se vstavi knjiga. S pomočjo posebnih objektivov iz različnih fotografičnih prenosov se na posebnem telefonskem aparatu slišijo različni glasovi, odgovarjajoči posameznim črkam. Na ta način je omogočeno slepcem, ki se nauče spoznati tone, ki odgovarjajo posameznim črkam, citati vsako knjigo z navadno pisavo. d čc slepec spregleda. Neka deklica a Cah\vooda v Ameriki, Octa Terri po imenu, je bila slepa do svojega 25. leta. Ker je njena slepota izvirala iz neke otročje bolezni, se je nekemu zdravniku posrečilo, da ji je s spretno operacijo vrnil vid. Deklica je bila v zavodu za slepce in se je naučila brati in pisati po načinu za slepce. V svojih 25 letih si je ona ustvarila čisto svojo posebno sliko v vsem zunanjem svetu in ko je izpregledala, je bila razočarana. Mislila je, da je svet veliko l^pši. Najbolj jo je razočaral njen lastni obraz. Domišljala si je, da je lepa, a ogledalo ji je povedalo, da je grda. Prvo kar je hotela videti, je bila mati. Ni se izjavila, kakšen utis je na-rjo napravila materina slika. Vprašali so jo, kako ji je všeč svet in ona jim je odgovorila, da je najlepše na svetu cvetje, ki si ga niti v najbujnejši domišljiji ni predstavljala tako lepim kakor je v resnici. d Iskrene pozdrave pošiljajo vsem slovenskim fantom in dekletom, čitatcljem in čitateljicam »Domoljuba« slov. fantje iz Prizrena v Južni Srbiji: Kaplar Anton Slivnik (Kotlje pri Guštanju), redov Štefan Čakš (Celje pri Gaberju), redov Jurij Kcklič (Št. Jurij ob j. ž.), redov Pavel Ke-ber (Orna pri Prevaljah). Vsi pri 1. batalj., 30. pp. v Prizrenu, Južna Srbija. d V Šmihelu pri Novem mestu bo v r.cdeljo 8. avgusta celcdncvna prireditev novomeškega orlovskega okrožja. Ob 9 eprevod od kolodvora v Kandiji k župni cerkvi v Šmihelu, ob 10 sv. maša s cerkvenim govorom (g. pro?,t K. Čerin), po sv. maši tabor pred cerkvijo, po taboru šta-fetni tek. Popoldne ob 2 litanije, po lita-nijah javna telovadba na vrtu poleg žup-nišča, nato prosta zabava. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja, zato je treba na vstopni postaji dati listek žigosati z mokrim žigom. Prijatelji orlovstva, prihitite ta dan v kar najobilnejšem številu v našo lepo dolenjsko metropolo, da vidite sadove dela naših vrlih dolenjskih Orlov in se v njihovem krogu še bolj navdušite za vzvišene orlovske ideale. d Surovost. V nedeljo 18. julija je bila v Zagorju ob Savi velika orlovska prireditev. Od prireditve so se vračali proti večeru domov fantje, člani pravkar ustanovljenega orlovskega odseka v Št. Juriju pod Kumom. Ko gredo mimo neke gostilne, se je culo: avf, avf, avf čuki, avf biks čuki! — V gostilni je sedelo nekaj cklendrovskih pobalinov. d Morskega psa je vjel neki ribič v Boki Kotcrski. Razparali so mu trebuh in so našli v njem: dva kozja rogova, škatljo iz lepenke, železno cigaretno dozo in v njej 5 cigaret, dva ženska čeveljčka, ovoj perila, bkatljico žeplenk, šop ovčje volne in še nekaj drugih malenkosti. — Res čudna shramba. d Skrb za kruh na Fracuoskcm. Francoska vlada je izdala naredbo, ki ukazuje, da morajo vsi mlinarji naznaniti do 8. t. m. vse svoje zaloge domčega in inostranskega žita. Samo inozemska žila za kruh bodo prosta carine, če jih bodo uvažali najmanj po 50 q. Finančna uprava bo strogo nadzorovala knjigovodstvo mlinarjev. d Koliko trgovskih in obrtnih podjetij imamo v Belgradu? V Belgradu imamo po 41 zadnji uradni statistiki 4750 trgovskih in 2860 obrtnih podjetij. Loterijo »Knjigarne Vera«, ki jc združena s prodajo slike »Kmeta svetnika« ali »Slovenskega sv. Izidorja«, je Ministrstvo za Kmetijstvo odobrilo z odlokom štev, 26.378—1 z dne 29. junija t. 1. Kakor znano, ima ta loterija več srebrnih in zlatih ur za dobitke. d Uro izvabil. Posestnikovi ženi Knez Mani v Vodicah je zidar Nastran Franc izvabi! uro in verižico, pod pretvezo, da gre v mesto in da bi se ob tej priliki rad postavil. Seveda ga ni bilo več nazaj. d Bombo skezi okno, 14. t. m. zvečer je dosedaj še neznani zločinec vrgel v Nišu v stanovanje vdove Dušana Miloje-viča bombo skozi okno. Bomba je eksplodirala, a smrtnih žrtev ni zahtevala. d Moč domišljije. Neki mladenič si je pognal kroglo v glavo sredi Aleksander-platza, živahnega berlinskega trga. Zgrudil se je na tla in šele zdravnik je ugotovil, da sploh ni ranjen. Krogla je šla namreč skozi klobuk nad glavo, a srečni samomorilec se je vendar onesvestil in je bil jako začuden, ko se je zavedel na stražnici. Iz Novega mesta. V zadnjem času sc zopet strahovito ponavljajo med mladino pretepi in poboji. Ce pogledamo malo nazaj, moramo konstalirati že nekaj pobojev. Od kod ta podivjanost? Vzrokov je več. Starši ne skrbe, da bi se njihova mladina organizirala v poštenih krščanskih mladinskih organizacijah. To je gotovo eden glavnih razlogov. Nič manjši vzrok so pa brezštevilne gostilne po dolenjskih vaseh. Nič ne rečemo: nekatere gostilne so potrebne, gleda se na red in na to, da se ne pijančuje in divja. Žalibog, da ie takih gostiln razmeroma malo. Večina je takih, kjer se hoče ljudem le denar vleči iz žepov, kjer se pijančuje .razgraja in kjer ne poznajo nobene policijske ure. Mi zaenkrat samo vprašamo: kaj pravi na vse to okrajno glavarstvo? — d Nova tovarna v Dravski dolini. Neko inozemsko podjetje, ki ima v Mariboru za našo državo že stalno zastopstvo, namerava v Dravski dolini zgraditi večjo tovarno za pločevino in pločevinaste izdelke v obliki delniške družbe. d Zakon o gostilnah in kavarnah. Ministrstvo notranjih del je izdelalo nov osnutek zakona o gostilnah in kavarnah ter o prodaji alkohlnih pijač. Novi osnutek vsebuje baje izpremembe glede Hrvatske in Slovenije ter izpremembo pogojev za otvarjanje kavarn z ozirom na število prebivalstva, d Silna toča je padala v Črni gori. Toča je ubila 10 ljudi, 2000 ovc in mnogo drugih živali. d Regulacija Save. V generalnem ravnateljstvu za vode so izdelali načrt za regulacijo Save do Zagreba. Stroški bodo po proračunu znašali 175 milijonov dinarjev. Razdelili jih bodo na veliko število let. Za začetna dela je odobren kredit komaj 2 milijona Din. d Nove peštne dopisnice. V ministrstvu za pošto in brzojav so sklenili, da bodo sedanje dopisnice vzeli iz prometa in izdali nove. d Uboga Istra! 200.000 istrskih SI vencev in Hrvatov ima le še 48 slovanski duhovnikov, ki morejo še kaj delati v duš nem pastirstvu. d Nesrečna mati. Neki Andrej Lata], v Adi pri Subotici je imel svojo 80 let staro mater deset let neprestano zaprto v neki sobi brez okna. Nesrečno starko, ki ni deset let spregovorila besedice in videla solnca, je našla policija v prežalostnem stanju popolnoma gluho. Neusmiljenega sina so izročili sodišču. d Na železniški postaji v Somboru je prišla pod kolesa snažilka vagonov Lju. bica Milovanovič. Odtrgalo ji je obe roki, d Dekliško vzgojevališče »Marijin dom« v Kočevju vzdržuje že več let meščansko šolo ter sprejema tudi deklice v osnovno šolo in v tečaj za ženska rodna dela. Zavod, ki leži v zdravem gorskem podnebju, daje deklicam vso oskrbo, pouk j in vzgojo na krščanski podlagi. Vsa natančnejša pojasnila glede sprejema daje \odrtvo zavoda. d Tekmo v teku na 5 Icm priredi dne 15. avgur.ta t. !. Vrhniško orlovsko okrožje na Vrhniki. Začetek ob 4 popoldne. Cilj pri Rckodelskem domu. Po tekmi bo na \rtu razglasitev izida tekme ter izročitev daril in diplom tekmovalcem. d Največji industrijski kraj v Jugosla vi ji se gotovo Trbovlje, ki štejejo do 17.000 ljudi. V Trbovljah je pa tudi najmodernejši in največji »Društveni dom«, ki ima tudi največjo loterijo. Najlepši dobitek je vreden 50.000 Din in potem še 400 drugih dobitkov. Takoj naroči srečko na naslov: »Loterijski odbor«, Društveni dom, Trbovlje. — Žrebanje se vrši že 22. avgusta. d Velikega volka so vstrelili v sarajevski okolici. Devet let je bil star, težak pa 60 kg. d Stekel osel. Navadno steče pes. V Bosni pa je zadnje dni stekel neki osel, Ugrizcl je dve osebi. Osla so ustrelili, ugrizene osebe pa poslali v bolnico. Svetovna razstava cerkvenih predmetov. Meseca aprila 1927 se vrši v Lurdu velika svetovna razstava cerkvenih predmetov, ki se uporabljajo pri obredih kato« liške vere. Interesenti, ki take predmete izdelujejo ter se zanimajo za navedeno razstavo, naj javijo svoj natančen naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. d Deset tisoč litrov nezacarinjenega žganja so »švercali« čez Donavo. Pa jih 1e dohitel policijski čoln »Zmaj«. Žganje: so rekvirirali, tihotapce pa spravili pod ključ. d Novi se i m v Nadlesku. Tozadevno notico v zjadnjem >Domol jubu« moramo v toliko popraviti, da se vrši prvi sejm v letu dne 28. (ne 25.) marca. Prvi novi sejm bo dne20. septembra, drugi pa 15. oktobra. d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 VI, pošlje vsakemu naročniku »Domoljuba« zanimiv c nik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne Vam žal! Podlipovca - Izlake. Vaše ® podpisano, zato v koš. 6I PO 1 DOMOVINI M RAKEK. Pred devetim leti jo tudi nam kruta vojna pobrala dva zvona: srednjega in velikega, ter pustila samo > ta malega«, ki jo moral vso to dobo opravljati službo za vse jrj — Slednjič so se zbrali dobri možje in sklenili napraviti nova zvona zanašajoč se posebno na blaga srca svojih rojakov v Ameriki. Obrnili so se nanje, jih poprosili, pa so dobili dosedaj 14.175 Din — nekaj jo še obljubljenega. Imena darovalcev so bila v cerkvi prebrana. Bog povrni tisočero vsem darovalcem in nabiralcem. Pa tudi botrice in botri so so dobro obnesli. Za dobrotnike je bila opravljena sv. maša. — Zvona je vlila zvonama ;»Strojne tovarne in livarne v Ljubljani« iz najfinejšega brona. Veliki zvon tehta 863^ kg, srednji 403K kg.; na velikem zvonu je napis: »Napravljen s prispevki amerikanskih rojakov.« Zvonenje jo lepo, ubrano, na splošno za-dovoljnost. Ponedeljek 5. julija so zapeli zvonovi prvemu mrliču, Marijani Kos, ; uinrli v Ameirki, materi dobrotnika Jakoba Kosa. — Zvonovi stanejo 60.000 Din; dirlžni smo še 12.000 Din, katero vsoto upamo nabrati s pomočjo dobrih, naklonjenih src, — Pripeljali smo zvona na Rakek po cesti. Do planine so jima šli naproti fantje in dekleta, okrasili ju z zelenjem in cvetjem ter ju v svečanem sprevodu med mlaji in zastavami v največje vesolj1 domačinov pripeljali do cerkve na Rakeku. — V nedeljo 4. julija, na god našega patrona sv. Urim, ob žegnanju, jo naš preč. g. dekan Jožef Juva-nee iz Cerknice z asistenco posvetil oba zvona na čast sv. Urhu in sv. Janezu vpričo b;tric iu botrov in mnogoštevilnega ljudstva, ki je z zanimanjem sledilo pomenljivim obredom. Po vzpodbudnem govoru je bilo darovanje in sv. maša. Po sv. maši sta bila zvona pred očmi številne množice dvignjena v zvonile, popoldne po večernici sta se pri zahvalni pesmi slovesno oglasila. Do poznega mraka so ljudje poslušali ubrano zvonenje in pritrkavanje. PRIMSKOVO-LdTIJA. Zopet iz našega prijaznega hribčka nekoliko. Na dan sv. Ane so naš gospod župnik Anton Plešic tiho praznovali 30 letnico mašništvu. Preteklo je pa tudi 20 let, odkar vzorno vodijo našo župnijo. V svoji skromnosti se branijo vseh svečanih prireditev. Naj prejmejo torej tem potom naše najiskrenejše čestitke! Ljubi Bog naj nam jih ohrani še mnogo let čile in zdrave! Vsa fara jim kliče: »Na mnoga leta!« — V fari se pridno nabira za novi veliki oltar. Nabran je že precejšnja vsota, ki je plodonos-"o naložena, ki pa še daleko ne dosega vsote, ki je potrebna za popravo cerkve in za uovi oltar. Priskočil so nam zadnje čase »a pomoč še vrli naši rojaki v Amerik^ katerim izrekamo tem potom: >Bog plačaj!« Obenem pa jih prosimo, da naj nas še nabije podpirajo! — Ob jubileju g. župnika Pa farani obljubljamo, da ne odnehamo P^je z nabiranjem prispovkov, da se kma- Iu kmalu uresničila župnikova največja želja: novi veliki Marijin oltar. — Naša šola je imela koncem leta lepo uspelo šolsko razstavo ročnih del, risb in pismenih izdelkov. Vsak, ki si je razstavo ogledal, se je čudil pridnosti otrok. Tudi na hribovski enorazrednici se lahko veliko doseže. prečna. Strašna nesreča je zadela nekatere vasi iz naše občine in župnije. 22. julija okrog enajsto ure se je usula kot oreh debela toča, nato je pritisnil silen dež in pomagal je še strašen vihar. Vinogradi, koruza in fižol so skoro čisto uničeni. Najbolj so prizadete vasi: Gor. in Dol. Straža, Hruševec, Sela, Loke, Zalog, češča vas (v tej vasi je podrla sapa več kozolcev), G rublje, Cegelni-ca, Prečna in Podgorica. Sosednje vasi so tudi precej prizadete, a ne tako zelo kot naštete. Kar ni neprestani dež uničil, je pa toča pobila. Bog se nas usmili. Za davke nas navijajo, a kako naj jih plačamo, ko nimamo prav nobenega dohodka, sedaj smo pa še ob živež. Obrnili smo se do poslanca dr. Kuloveca, da posreduje pri ministrih, da nam kak davek odpišejo ali pa podporo pošljejo. šmarjeta pri novem mestu. Kakor menda povsod, smo bili tudi pri nas do grla siti neprestanega deževja. V sredini naše fare leži obširna dolina »Zrav-ca::. Ta zaluga ne lo našo ampak tudi sosedne občine s krmo. Večkrat se dogodi, da to lepo in rodovitno dolino preplavi reka Radula. Kaj takega, kakor je bilo letos posebno ob času košnje, tudi stari ljudje zlepa ne pomnijo. Skoraj več tednov je bila ta dolina radi neprestanega deževja podobna jezeru. Vsa prva košnja je domalega uničena. Mnogim posestnikom je voda odnesla po več voz krme. S strahom glegajo ljudje v bodočnost. S čim naj po vsem tem v zimskem času prehranijo živino? Zgeniti bi se morala enkrat merodajna oblast, da izvode kanalizacijo doline Zdravce. Sedaj bi bil najugodnejši čas za to delo, ker se bo v bližnji bodočnosti gradila nova cesta šmar-jeta—Zaboršt—Zburc. Za to movo cesto se posebno trudi naš poslanec Sušni k. DEV. MAR. V POLJU. Slavnost odkritja spomenika v svetovni vojni padlim vojakom pri Dev. Mar. v Polju se je izvršila na sijajen način. Že na predvečer slavnosti, v soboto, je pred spomenikom gorelo nebroj lučic, tvrdka Transformator je razpledla električne žarnice krog spomenika, na stotine ljudstva se je v soboto trlo pred spomenikom »n spominjalo padlih bojevnikov. Zvonovi so tužno zvonili v noč. Naslednji dan, nedelja, je začelo takoj po 8. uri prihajati ljudstvo, 14 mlajev je krasilo prostor pred spomenikom in cerkvijo. Spomenik sam je bil ves v cvetju in zelenju. Krasno vreme je privabilo iz bližnje in daljnje okolice čez 3000 oseb. Točno ob devetih zju- traj je daroval za padle vojake sv. mašo bivši vojni kurat g, Bonač, s kratkim pomembnim cerkvenim govorom. Po maši je zaigrala godba, zapeli so združeni zbori, in sirotka Fležar je deklamirala »Soči«, Zatem je predsednik podružnice Hladnlk odkril s črnino zavit spomenik, otvoril zborovanje in prečital imena 96 padlih žrtev. Zatem nastopi na oder vojni kurat g. Bonač. V ognjevitih besedah je govoril tisočem, in ko je omenjal trpljenje, ki so ga prestali, je bilo solzno marsikatero oko. Svojci padlih pa so na glas jokali. Predsednik Zveze slovenskih vojakov g. major Colarič je govoril navduševalno posebno na mladino. Vojni kurat Bonač je blagoslovil spomenik in molil libero. Popoldne ob pol treh smo eno uro molili ored Najsvetejšim. Po cerkvenem opravilu je bilo za cerkvijo zborovanje bivših vojakov. — S tem spomenikom, ki stoji na najlepšem prostoru na trgu, smo veliko pridobili. Nam in še poznim rodovom pa bo pričal, da Slovenci spoštujemo ranjke. GORENJA VAS - RETEČE, V januarju je Katol. izobraž. društvo izrazilo željo, da bi društvo zapoČelo delo za postajo. Na predlog predsednika gosp, župnika Ivana Meršola srno sklicali ljudi k posvetu. Na prvem sestanku smo z navdušenjem izvolili pripravljalni odbor. Anton Jenko je brezplačno podaril svet, kar ga še primanjkovalo. Odbor si je izvolil za predsednika g. šol. upr. Edvard Vidica, ki je z vztrajnim vodstvom izvršil težko nalogo, Delali smo in plačali vse sami. In to ni bila mala stvar za dve vasi! 11. t. m. smo imeli otvoritev. Že ob pol 15. uri so čakale množice ljudstva. Ob 15. uri so prišli jezdeci in dekleta v narodnih nošah z godbo in šolsko mladino. Ob četrt na 16. uro je pripeljal vlak z lepo okrašeno lokomotivo. Godba je zaigrala, srca so vztrepetala in vlak je obstal prvikrat. Na mah smo pozabili vse delo in težave, Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, zlasti sosedom iz Zg. Senice in Godcšič. Možje odborniki, predsednik in g. župnik naj pa vedo, da jim za to delo ne bomo hvaležni samo mi, ampak še naši sinovi in vnuki. SV. MARJETA NAD MEDVODAMI. Ob 400 letnici cerkve. Slovesno smo 18. t. m. praznovali štiristoletnico našo podružnične cerkve sv. Marjete v Žlebeh. Vso je tekmovalo: možje in santje, dekleta in žene, da se kar najveličastneje proslavi ta za naš, tudi ljubljanskim izletnikom dobro zani lepi kos slovenske zemlje, tako zgodovinsko pomemben dogodek. — V lepi, s cvetjem in venci bogato okrašeni, v letu 1526. sezidani cerkvi je bilo slovesno cerkveno opravilo z asistenco, pri katerem je dovršeno pel močan preški cerkveni zbor. Vsem, ki so kaj pripomogli k slovesnosti, pa bodi tu izrečena prisrčna zahvala! Bog bodi plačnik po priprošnji sv. Marjete. JEŽICA PRI LJUBLJANI. Občinski odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se iz občinske blagajne nakaže pogorelcem v Prigorici na Dolenjskem 500 dinarjev Dodpore. Skoro enako visok zne- sek pa se je tudi nabral pri darovanju v cerkvi. — Prejšnji teden je plašil po naši občini davčni eksekutor. Kar cela dva dneva je izterjav al. oz. rubil; saj pa je tudi imel opravka pri približno 60 gospodarjih, večinoma kmetih. Če bo šlo tako naprej, bo šlo vse na boben. Ne trdi ljudstvo zaman, da so danes davki hujši od vojske. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. V zadnji številki je tiskarski škrat, v dopisu od tukaj, v 2. vrstici Kruh Močnih .zpremenil v Kruli Močnik. Blagovolite popraviti.* ČRNOMELJ. Belokranjska orlovska prireditev se vrši to nedeljo 25. t. m. To bo edina orlovska prireditev letcs v Beli krajini Obeta biti velika. Nova in najbolj zanimiva točka bo štafetni tek, ki se bo vršil ob 11. uri po deseti maši in sicer od velikega mostu do hotela Lakner 100 m, 8 tekačev, vsak to tekel 100 m in palčico bodo podajali drug drugemu. Naenkrat jih bo steklo 5 in kdor bo prej prinesel palčico, ta vrsta tekačev bo zmagala. Ob 2 popoldne bodo litanije in nato obhod po mestu, ob treh pa javna telovadba na orlovskem letnem telovadišču, ki smo ga letos povečali in preuredili. Nastopili bodo: člani proste vaie in proste vaje članice in naraščaj. Sin-.bolične vaje: vera. upanje, ljubezen, iz\ajajo članice. Nastopi tudi vsa črnomaljska orlo\ska družina naenkrat; zanimiv bo rkok s palico v višino in orodna telovadba. Med cdmorcr.i govori slavnosten govor p. lancc dr. Franc K u 1 o v e c. Po telo-vadbi ie presta zabava na Gričku, svira črnomaljska mestna godba. Dovoljena je p lo% ična vožnja po železnici, veiia tri dr! Kupi se vezr.i listek in se da takoj i-ina postaii. v Črnomlju pa dobite izkaznico, ca sle se prireditve udeležili V: cpnina za javno telovadbo (stojišče) 2 Din Ves dehedek ie namenjen za Dru-'t eni Dem v Črnomlju, ki ga bo v dogled-nem času treba zidati Zato vliudno vabimo vse prijatelje, da se udeleže te prireditve obilnem številu. četudi bi kaj deževalo. Erg r'.-.i! — Na svidenje! METLIKA. Naša fantovska Mar. družba je priredila letos L'let k podružnici na Lok vid. \ Hi Lckvičani so nas izner.adili s slavoloki. neumornim pritrkavanjem, lepo igro in prvazno pogostitvijo. Pokazali so, da mijo pra\ ceniti nailepšo fantovsko organizacijo. Čast in hvala Hm' — A. V. LOM. iDvojni jubilej.) \ nedeljo smo obhajali lSletr.ico župnije Li 20 letnico mašništva preža služnega č. g župnika Fr. Govekarja. V sc-boto z.cčer so zapeli pevd podoknic č. g. žup-niku-h>bi'antu. pritrkovali so zvonovi in razlegali so se sireli iz mornarjev. V nedeljo je bila cb 10 slovesna sv. maša. SUv-nestni gevornik so bili naš rojak č. g župnik Kocjančič. Popoldne po litanijah ie priredilo naše prosvetno društvo lepo proslavo ca župnijskem vrtu. Nastopali so 6' Na Francoskem se menjajo vlade kakor za stavo. Briand je desetkrat sestavil vlado in s tem posekal celo našega g. I zu-noviča, ki se je že tudi dobro navadil krpati vlade. Enajtič mu pa ni šlo več. Zamenjal ga je Herriot, čigar vlada pa ni preživela niti enega dne. Za Herriotom je po daljšem času spet prišel na vrsto Poincare, ki se je v torek predstavil zbornici s svojo narodno koncentracijsko vlado. Povratek Poincareja k francoskimu vladinemu krmilu je vzbudil v Nemčiji veliko razburjenje. Ko je bil Poincare zadnjič ministrski predsednik, je vodil napram Nemčiji precej nasilno in izsiljevalno politiko, kar se tudi zdaj Nemri boje. Vzrok vednih francoskih vladnih kriz pa so francoske finance, katere so tako težke, da prehaja strah pred gospodarsko katastrofo tudi nad ljudstvo. Rusija. 21. t m. je umrl v Moskvi v 49 letu starosti narodni komisar Feliks E. Dzeržinski, predsednik vzhodnega gospodarskega sveta in dolgotrajni šef zloglasne :Čeke*, izjemne komisije za pobijanje pro-tirevolucije in je kot tak povzročil veliko prelivanja krvi. Po prvih poročniih ga je zadela kap, po novejših pa je bil zastrupljen. Sovjetska policija je aretirala vsled tega med drugim ob tej priliki tudi več aktivnih častnikov rdeče armade in bivšega ljudskega komisarja Sokolnikova. Na Češkem bodo čez 10 mesecev ime'i zopet volitve novega prezider.ta republike. Borba za novega predsednika se vrši že sedaj dasi zaenkrat samo za kulisami. Današnji predsednik češkoslovaške republike dr. T. G. Masarvk je tako populan.a <-scb-nost. da je proti njemu težko voditi borbo v narodu. Če bi se \ ršila volitev potom ljudskega glasovanja, bi brezdvomno vsak protikandidat podlegel; ker pa volita predsednika poslanska zbornica in sonat, pa je mogo". ^ več kombinacij; kakršna je pač parlamentarna večina. Po mnenju oseb. ki poznajo češkoslovaške politične razmere, ti uti-Tiila priti v pcltev kot protikandidata r. K. Kramar, voditelj nanedne demokratske stranke, in Švehla, voditelj agrarne stranke, ki je najmočnejša češkoslovašk3 parlamentarna stranka. Knmunska iunsnja politika. Enkrat smo že omenili, da piha v Rumuniji zadnje čase čisto druga'en veter v zunanji politiki, in sicer veter, ki ni nič kaj blagodejen za balkansko politiko in ki brezdvomno ne izvira iz Rum ur. i je same. V tem oziru je med drugim zelo značilna namera rumunskega ministrskega predsednika Avarescnja. ki hoče te dni potovati v I1a""o. da se pogodi z M'jssclini;'em za skupno balkansko politiko. Ob tej priložnosti mim-grede p no- govorniki in govornice naših organizac:i s preprostimi, pa lepimi govori. Nastopili so tudi trije deklamatcrji ter čestitali č. g. župniku, rašemu slavljencu. k 20 -etnersu jubileju- Nastopali so pevci b tarr.b .:r?.;ki zbor. To ie bil dan. ki bo osta! vsem Lcm-!>ancrr. v neizbrisnem spominu. vimo besede ki jih je v zadnji številki .So. cialne misli< napisal o tisti Italiji, v katero se gre Avarescu pogajat dr. Korošec; takole piše: : Italija pomeni permanentno (stalno) nevarnost za mir na Balkanu, a tudi permanentno nevarnost za integriteto) največje balkanske države, kraljevine SHS,< V Avarascujevi nameri pa tudi najbrž lift vzrok, zakaj je Rumunija odbila predlog grške vlade, da naj bi se takoj za.iela med Grčijo in Rumunijo pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe, vojaške konvencije in raz^odiščne pogodbe. Se bolj kot to pa je značilno napeto razmerje med Rumunijo in Bolgarijo. 4. t. m. je v Starem selu v Do-brudži ekslodirala bomba. Rumuni trdijo, da so vrgli bombo bolgarski komiti na žan-darmerijsko postajo; Bolgari pa pravijo, da je le žandar neredno ravnal ž njo, da mu je v rokah eksplodirala. Naj je že Lilo kakor koli: Rumunija je takoj po dogodh.u poslala bolgarski vladi zelo oster protest, na katerega je Bolgarsija odgovorila nič manj i*tro. O dogodku piše vse evropsko časopisje in bo najbrž prišel še pred Zvezo narodov. Dogodil se je — kakor že omenjeno — v Dobrudži, v čisto bolgarski p krajini, katero hoče Rumunija s silo asimilirati (t. j. perumuniti) in kjer naseljuj: k.eovlahe, ki so pribežali v Rumunijo iz er;ke Makedonije. To postopanje pa boli \ olgar.ško ljudstvo tako ono v Dobrudži ku- r tudi ono v Bolgariji sami in v tem je tudi globlji razlog neprijateljskega razpok žei.ju n.etl obema državama. Zadnji dojrodki na Grškem. ' ■ vi predsednik republike Parigai > y? p:--''al r.a otok Naksos večje število sv«, 'ih politik ih nasprotnikov, med njim dva ! i :u mlni-lr-ska predsednika in več bivših ministrov. Da opraviči pred narod m ta rak. ja izdal maniie t (proglas ), v 1 a?vi«' ''"J; žuje izgnane politike zarote z- p«:r ot stoječi red v GrMji. Njegov proglas ja jc vzb.ifil v javnosti veliko nezadovoljstvo in stran pred novimi prt-gi-nianji. Nekateri listi, ki so doslej polp rali Pangalo-a. sedaj orodja j o nje^- vo delo. Po nainove:;ih vesteh : o politične izgnance z otoka Na'-: . - žc pustili na svobodo. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici ¥ Ljubljani, poleg hotela,Union', Obrestovanie najugodne:e. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d. Prepričajte s« o t r p e i n o s: i vrvarskih izdeikov ii prve kranjske vrvaroe Ivan N. Adami« Ljubljana. Sv. Petra cesta 31 a fr' ViSro,;»« H M W* POLITIČNI ZAPI SKl f p Orjune bo menda vendar konec. Že izgledalo, da bo obstala tudi po zadnjem nastopu proti ljubljanski policiji, zadlnje vesti pa vendar zatrjujejo, da jo bodo razpustili. Mi samo ne razumemo dosedanjega popustljivega nastopa oblasti proti organizaciji, ki je nevarna državi in državljanom, p škandal. Ministrstvo zunanjih zadev jo vzeli v zakup srbski radikali. Vse urad-ništvo tega ministrstva, zlasti pa vsi naši zastopniki v tujih državah, so radikali. Ti gospodje pošiljajo kot naše zastopnike po svetu včasih nesposobne in pokvarjene ljudi, ki nam delajo sramoto. Zadnji škandal se je dogodil v Trstu, kjer je naš konzul Stepanovič izginil in pobasal preko milijon italijanskih lir državnega denarja. Gospod Stepanovič je bil ugleden radikal in solastnik radikalnih listov. Policija ga išče. pa ga doslej še ni našla. p Preganjanje katoličanov. V Bosni uvaja državna uprava hud pritisk na grko-katolike, ki so zdručeni s katoliško cerkvijo. Pravoslavni skrunijo njihove grobove, preganjajo duhovnike, kradejo po cerkvah pa se nihče ne zgane. Katoliki ne dobe pravice. Ministrstvo vsako njihovo prošnjo zahteva v Belgrad, in jc ne rc.i — ubogo katoliško ljudstvo pa trpi. Nov dokaz, kako nam jc potrebna močna kat li.ška politična stranka. Radič jc izključil iz svoje stranke ministra dr. Nikiča. Zato so pa še naslednji fciv i radičevci izstopiti in šli za Nikičem: Ivar Caldarevič, Kovačevič, Žnidarič, Bač-ntaga, Klaič, Čimer in dr. Ivan Lončarevič. Tudi minister dr. Šuperina še premišljuje, kam bi se nagni). Minister dr, Krajač hodi v politiki svoja peta in se ne meni dosti za Radičeva navodila. Tako ima Radič v vladi samo šc dva zanecljiva prijatelja- Dr. Šibe-nika in našega Puclja, p Kaj je s Pašičevo boleznijo? Pašičevi prijatelji hodijo v Karlove Vare in prena-iajo njegova pisma. V Belgradu pripovedujejo, da je Pašič vsak dan krepkejši. Dmgi pa vedo povedati, da Pašič nc bo nikoli več toliko zdrav, da bi mogel prijeti zs resno delo. Iz Karlovih Varov bo šel v "cko francosko kopališče. p Uradniške plače je znižala vlada. S tem hoče prištedili 150 milijonov Din. Ta odredba je vzbudila velik vihar nezado-yo]jsha med uradniki vse države. Gotovo da so bili pridni in vestni uradniki že dosedaj tako slabo plačani, da so težko živeli, Zanje je to hud udarec. Vlada naj oi vzela plače raznim belgrajskim postopačem, ki kradejo čas in denar, pa bi tudi Privarčevala tako vsoto. Toda tem se ne ®rae nič hudega zgoditi, ker so v Belgradu. udi uradniki v Belgradu se malo menijo za te odredbe, bodo pa bolj »pritiskali« in »bakšiša . bo več. Tudi to je centrali-z.®m. Sedaj ga čuti pošten slovenski urad-"!k> ki je najbolj zvesto trobil v Žerjavov Velika manifestacija katoliških Slovencev pri Sv. Štefanu v Chicasu. Glasilo SK Jednote poroča: Take veličastne verske manifestacije, kakor so jo imeli dne 21. junija t. 1. ameriški Slovenci pri sv. Štefanu v Chicagu ameriška Slovenija še ne pomni. Okreg 7. ure zvečer je bil prostor okrog cerkve sv. Štefana podoben pravemu mravljišču. Najprvo je vkorakala v cerkev duhovščina s prevzv. škofoma dr. Jegličem in dr. Gnidovcem. Za njimi 230 članov društva Najsv. Imena in društvo Krščanskih žena in mater. V prednje klopi so šli najprvo nad 10 kandidatov društva Najsv. Imena. Na drugi strani pa je bila velika vrsta kan-didatinj za društvo Krščanskih mater in žena. Slovesno pridigo je imel sam prevzvi-šeni škof ljubljanski dr. A. B. Jeglič. Vzvišene očetovske besede prevzvišenega so segale vsem globoko v srca in bodo ostale vsem v neizbrisnem spominu. Nato je prevzvišeni blagoslovil zastavo društva Najsvetejšega Imena in sprejel v društvo nad 100 novih članov po obredu društva Najsv. Imena. Krasen in znamenit je bil prizor, ko je prevzv. škof v svoji škofovski opravi zaprisegal nove kandidate. Slovesno jim je prevzvišeni stavjal vprašanje iz obrednika in kandidatje so krepko in glasno odgovarjali in obljubljali v ečno zvestobo evharističnemu Kralju Jezusu, v katerega društvo so pristopili. Prav tako tudi kandidatinje za društvo Krščanskih mater in žena. Vse bo ostalo udeležencem, ki so videli te lepe obrede, v neizbrisnem spominu. Okrog 8. ure zvečer pa se je vršila slavnostna procesija z Najsvetejšim in to pot zunaj na prostem. Štirje možje so nosili nebo, pod katerim je nesel prevzv. knez in škof dr. A. B. Jeglič p res v. Rešnje Telo, ob asistenci številne duhovščine. Kot častna straža so šli ob strani prevzvišenega štirje Kolumbovi vitezi v svojih uniformah četrtega reda. Nekaj posebno značilnega je bilo to, da so vsi v procesiji nosili v rokah goreče sveče, kar ie v večernem polumraku naredilo najlepši prizor. Še to naj ne pozabimo omeniti, da je v procesiji krasno pelo pod vodstvom prof. I. Račiča cerkveno pevsko društvo »Adri-ja«, katere pevke so nosile v procesiji lepo slovensko narodno nošo, kar je naredilo slavnostni obhod še toliko lepši. Po svetem blagoslovu pa se ie oglasil na cerkvenih stopnicah domači proč. g. župnik Rev. K. Zakrajšek, O. F. M. ter je z groinovitim naglasom zahvalil vse udeležence. Nato pa je spregovoril še o presveti Evharistiji in Njemu Kralju, kateremu se te dni klanja ves svet. Vprašal je tudi vse svečano, ako hočejo ostati še zanaprej zvesti temu evharističnemu Kralju. In vsa ogromna množica je dvignila kvišku goreče sveče in zaoril je gromovit odgovor: hočemo in prisegamo. Vsega ljudstva skupaj je bilo okrog cerkve prav gotovo do 2000. Procesije pa se je udeležilo nad 1500 ljudi. Iz življenja Svete Cerkve. Nezedinjeni verniki se vračajo v Cerkev, V katoliško cerkev je prestopil pravoslavni duhovnik in dekan v Czech6wu pri Lucku. Ta slučaj je v zadnjem času že osemnajsti, ko se je na Poljskem vrnil pravoslavni duhovnik v katoliško. Cerkev. — V Potapiju v Nižnajoj se je pravoslavni duhovnik Emil Potapij vrnil z vso župnijo v naročje rimsko-katoliške Cerkve. Prav-tako se je povrnilo v okolici Karbina na Ruskem veliko pravoslavnih duhovnikov v našo Cerkev. Nagnil jih je k temu zgled junaškega apostola za zedinjenje duhovnika Koronina. V Ameriki se je povrnil pravoslavni škof Dzubai z 30 svojimi duhovniki med katoličane. V okolici Nazareta v sveti de-< želi je poslalo 6000 vernikov pravoslavne cerkve odposlance do papeža, da jih sprejme v našo Cerkev. Pripravljeni so sprejeti vse pogoje, pod katerimi prestopijo, iz-vzemši orientalske obrede. Poročilo protestantovskega župana iz New Yorka. Drugi župan mesta New York je izjavil, čeprav protestant, na nekem zborovanju, da je mogoče javno nenravnost uspešno pobijati le na podlagi katoliške vere. Šola ne more, če še tako pospeSuje znanost in vednost, zaustaviti veletoka nenravnosti. Tudi ona potrebuje zaslombe v Cerkvi. Po tej izjavi je župan nadaljeval dobesedno: »Večkrat mi prihajajo ugledne, med njimi tudi uradne osebnosti iz Londona, Pariza, Berlina, Tokija, Avstralije in drugih krajev in mest celega sveta povpraševat, na kakšen način se nam je posrečilo očistiti njujorške ulice javne nenravnosti, pregnati protistutke in zabra-niti, da revni ljudje ne oddajo svojih stanovanj izprijenim ženskam, in tu jim priznam, kar moram tudi vam, čeprav protestant, javno priznati, da je kaj takega mogoče le s pomočjo katoliške vere. Vedeti namreč moremo, da imamo lepo število policajev In javnih uradnikov ravno v vrstah katoliških mož. Brez teh bi tudi naše mesto slovelo po nenravnosti.« Katoličani in časopisje. »Brezbarvno časopisje in sploh berilo je morda najnevarnejša krinka, pod katero se vliva strup svobodomiselstva in brezverstva v človeške duše, S takim berilom se seje v duše nezaupanje do Cerkve, dvomi nad božjim razodetjem, da naravnost očitno in še bolj prikrito brez-verstvo,« (Angleški škofje.}, »Pravi kristjani ne bero brez važnega vzroka in brez postavnega cerkvenega dovoljenja nobenega spisa brezvercev in drugovercev, svobodomiselcev in odpadnikov, sovražnikov in zasmehovalcev vere Jn Cerkve. Pravi kristjani tudi ne izpostavljajo svoje vere v nevarnosti z branjem veri sovražnih časopisov. Pač pa podpirajo pravi katoličani požrtvovalno in z vsemi močmi dobro časopisje, posebno v sedanjih težkih časih; zakaj brez dobrega časopisa izgubimo katoličani merodajni in potrebni vpliv na javno življenje — in uprav s tem smo se dotaknili najbolj pekoče rane v našem stoletju. Tu je na mestu še prav posebno naš klic; Nazaj k Bo£u!« (Skupni pastirski list avstrijskih Ikofov.) -.0 našem katoliškem časopisju velja beseda: Tua res igitur, zate gre, o katoliško ljudstvo, gre za tvojo srečo in nesrečo. In vsak katoličan bi moral govoriti o katoliškem časopisju; Tu gre zame, moja zadeva je to. Gre za neštete zadeve katoliškega življenja prav posebno v javnosti. Treba torej, da pokažejo katoličani za svoje katoliško časopisje največjo da-režljivost.« (Iz govora kardinala Faul-haberja v Monakovem.) Slabi papeži. Sloviti pridigar jezuit p. Roh je nekoč v več govorih govoril o papeštvu. Zaključil pa je svoje govore s sledečimi besedami: .»Govorili bomo o ustanovitvi pa-peštva, o njegovem velikem pomenu, o razvoju .ino zaslugah. Preostane mi le še spre govogjg o tistih papežih, ki jih sovražniki sveteCerkve tako radi vlačija na dan, posebno tedaj, kadar hočejo udariti po katoličanih. Priznani, da so res bili nekateri papeži — jih je pa prav malo —, ki so kot ljudje, kristjani, kot duhovniki in kot vrhovni poglavarji svete Cerkve pozabili na svoje dolžnosti in tako postali v pohujšanje. Pa kaj naj torej rečem še več o njih? Znano je, da se dobijo živali, ki imajo strašno poželenje po mrhovini in da zanje ni večjega užitka kot da se napasejo z njo. So pa tudi ljudje, ki imajo podobno poželenje zlasti, ko gre za kak gnil ud katoliške Cerkve in podobno veselje, da se naslajajo nad tako gnilobo. Prav posebno veselje pa še občutijo ob spominu na slabe papeže, zato storijo vse, da se z njimi ma-stijo. Pustimo jim to zabavol Za nas pa imajo slabi papeži, škofje in duhovniki drug prevažen pomen. Le nov dokaz so nam, kako resnične so besede Kristusove: *In peklenska vrata ne bodo Cerkve premagale.« Tudi to, kar je slabega in gnilega, ni moglo uničiti drevesa, ki ga je Kristus zasadil in ga ne bo uničilo na veke. Le prepustimo torej mirne vesti vso mrhovino sovražnikom naše Cerkve, da se z njo naslaja, mi pa glejmo raje na krasno cvetje in sadje, ki poganja na deblu Kristusove Cerkve in bo poganjalo do konca sveta.« Ia- Amerika se imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem pranju postane snežno bela, V zalogi pri A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 1« 6a Grozovito preganjanje Cerkve v Mehiki. Tistim, ki pripovedujejo, da nam Slovencem ni treba politične stranke, ki bi se borila predvsem za pravico katoličanov, katoliških ustanov in katoliške cerkve na našem ozemlju, tistim, ki pravijo, da v politiki ni treba verskih-načel, naj bo Mehika svarilen zglod. , Poslušajte, kaj pravi o tej deželi južnoameriški škof Drossaorts iz Columbije: »Na vsak korak vidimo v Mehiki strašno nasprotje. Cela dežela je za 99 oddot-kov katoliška. Njdnl prebivalci so izredno pobožni in verni, država ima izredno slavno katoliško preteklost. In v taki popolnoma katoliški deželi nimajo katoličani nobene pravice in nobene svobode. Na vsak korak se vsako izpovedovanje katoliškega življenja narbrutalneje zatira, pri vsaki priložnosti se krulo žalijo katoliška čuvstva in prepričanje Evh ari stičnega kongresa, ki se je vršil v Mehiki, se sicer vlada vsled je podp ovirala in motila najlepše svečanosti. Tako bi se bil moral predvečer glavnega dne kongresa praznovati v velikem gledališču glavnega me«ta. To gledališče je last nekega katolika. Vse, kar ljubi lepo umetnost, je prišlo. V prvih vrstah so sedeli škofje, celokupni diplomatski zbor in mnogo odličnega občinstva. Vstopnina je bila precej visoka, da bi se s tem vsaj deloma krili stroški kongrosa. V zadnjem trenutku, ko je vse čakalo, da ;,e dvigne tastor, je stopil predenj duhovnik in raornl |>ozvati navzoče, naj so odstranijo, ker so socialisti ukazali godbenikom, da ne »mejo svirati na tej proslavi iu so preprečili, da bi mestna elektrarna dajala za ta večer potrebno j luč v gledališče. Res so luči takoj ugasnile in udeleženci »o morali oditi. Poleg tega so socialisti napovedali bojkot gledališču, ker ga jo njegov lastnik dal na razpolago za versko slovesnost. Ista usoda je doletela tudi lastnike vseh drugih poslopij, ki so odstopili svoje prostore za kongresne slovesnosti. Vse to i upajo socialisti samo s tihim privoljenjem vlade. Sam predsednik republike je izjavil, da po oktobru 1926 v Mehiki ne bo več katoliško vere. To se sicer ne bo zgodilo, toda predsednik delu z vsemi sredstvi za ta strašen namen. Svečenike tako preganja, da jih je n. pr. v celi deželi Tabasco sumo še sedem. Brezverski predsednik in njegova vlada ne pustita postaviti nobenega spomenika slavnim katoliškim možem. Najraje bi videla, da bi se vrnilo poganstvo, tisti časi, ko so ravno na tem mestu, kjer stoji danes najveličastnejša katedrala v Ameriki, darovali maliku Huitzili-pochtli 70.000 človeških žrtev. Kako je vendar katoliška Mehika mogla dobiti tako veri in cerkvi sovražno vlado in predsednika? Poleg vseh drugih vzrokov je gotovo glavni ta, da se tamkajšnji katoličani niso zavedali pomena močne katoliške politične organizacije. Tako so delali kot naši SHS, ki pravijo, da so dobri verniki, pa mislijo, da vere v politiki ni «■» treba. Tako volijo poslance, ki Dflttt Belgradu predlagajo kaneelparaorafV ' meni' preganjanje duhovnikov podo'1^ Radiča, ki je vzel našim podeželskimV° hetom plače. Da, celo taki se dobe ki . sujejo z Žerjavom, čeprav vsa država da bi liberalci v žlici vode utopili vse V1 je s cerkvijo in vero v zvezi. Zapomnimo si: le dokler bomo 1 ličani složno vsi kot edon nastopati v d žavi za brambo verskih in cerkvenih Z tinj, le toliko časa bomo imeli kollkort, liko svobode in besede. Profestantizem v Anglij propada. Propadanje protestantizma v Anglij dokazuje dejstvo, da je na ozemlju, kjer je prej službovalo 50 anglikanskih župnikov, sedaj komaj še devet in jih prav nič več ni potreba. To dejstvo je ugotovil zbor voditeljev anglikanske visoke cer. kve v Newcastlc — SLOVENSKI SV. IZILMMi. Naš domači tiskarski reprodukciji trg jj zadnja leta popolnoma odpovedal, fte pred leti si laliko kupil karto ali rolo serijo reprodukcij pt aloveuskih originalih, ponajveč M. Gnaparija. Han« pa sleoro zaman brskamo po trgovinah in valožni. šivih za njimi. Prav gotovo premorejo slovenski upodablja joči umetniki marsikateri original, vroden rep» dukcije, katere bi lahka pokazali tudi izven rutat ne periferije in ni s te plati prav nikakeRa pomanjkanja. IMČ .pa so založniki vsle l lastne podjetnosti krivi, da so pri nas razpečava samo i (lovski Sund. Caa je, da so si; do povojno dobe alf tiskarska podjetja borila s tehnično pomanjklll vo urejenimi obrati, zato pa hi s" lahko danes,« imamo Inutne klišaine iu 7. mode liinl reprodukej skiml stroji opremljene tiskarne, iste lahko po» šale k proizvodi, ki t>i prav lahko prediijeiili oniit, ki jili stalno uvažamo. Reprodukcijo sv. l'.idorjn — slovi nakega ta, po originalu M. Gasparija, ki jih j« mM« družba >Verat v Ljubljani, so očiten korak k zboljšanju teli nedostatkov No le, da so reprodukciji zelo verne originalu (to j« ilak lt) spričevaloJt skarne!). Z njimi je prišla ua trg podoba, ti 1» zbog neoporečne umetniške vrednosti in pomen* n os! i za našega kmetovavca posebej vredna, da« jo nabavi vsaka slovenska rodbina. , Cas je, da se že enkrat .pomete it naših M listi brezpomembni šumi, ki so nam sa nakopiči nemški agenti. Z razpečevanjem reprodukcij po dobrih so-vernikih originalih so bo dvignilo razumevanje« našo umetnost med ljudstvom. Tako izobraženo K snmo odklanjalo drugo podob,-. -Verac ho i« daljnim založništvom reprodukcij šo drugih so™ skih umetnin zamašila vrzel v naši tiskarski p» dukeiji, umetnostno kulturno pa s tem slo"1" kot vse dolgovezne razprave umetnostnih P'31™ kov — švadronerjev. ______' * DOBRO BLAGO ! NIZKE CENE manufaktur. trgovina na debelo in drobfl Ljubljana, Miklošičeva cesta ima najlepšo in največjo izbiro raznej sukna, hlačevine, volnenega bl'?8a, ženske obleke, barhenta, flanele m gega perilnega blaga !io izredno nizkih oenali Naročniki »Domoljuba«, kupujte ®, fakturno blago le pri »OBLAČILA Jiahor je dfekzla ie 0am <$tam mati. bilo jj@ pravilno. Kuhala ie svoio kavo samo s Pravim Ifrarnktrimkaiim vridatbom ^ Ta je danes Se vedno Tako fin kakcr izvrsten pridatek »S"*4 K zrnari In žiTni kavi ler bo to ludi zmeraj ostal.. POZDRAVI SLOVENSKIH FANTOV 30. peš. polha IZ METOHIJE. Iskrene pozdrave pošiljamo staršem, fantom m dekletom, znancem in prijateljem sledeči vojaki y Metoliiji: Martin Hočevar, bkocjan; Franc Trbanc, Skopan; Martin Zupančič, Št. Jernej; Franjo Prime, Bela cerkev; Alojzij Ojsteršek, Laško; Jožef Po-ilep. Laško; Jože Lapornik, Laško; Rudolf Oblak, J,ašlio; Joško Negro, Zidani most^ Ivan Valentinčič, Zidani mosl; Anton Seničar, Sv. Štefan; Ivan Brez-nikar, Trbovlje; Jožef Pere, Planina; Maksim Kri-etančnik, Prevalje; Jurij štancer. Maribor; Anton Poberžnik, Kranjska gora; Franc Šavrič, Brežice; franc Lipovšek, Lukovca; Jernej Preložnik, Mozirje; Vinko Mlinarič, Pristava; Franc Kolman, Platina; Martin Ulaga, Luško. — Martin Drobnak, Ponikva; Jožef Majko, Gornji grad; Lambert Vi-lovšek, Luče; Miha Tavžer, BraslovSe; Konrad Me-tlov, Hečica; Jakob Belina, Slivnica; Albin Poze-del, Polzola; Franjo Voga. Slivnica; Martin Tržan, Žalec; Jožef Drenovšek, fcemšenik; Janez Kuker, Luče; Anton Potočnik, Nova Štifta; Ivan Krivec, Luie; Leopold Kunst, Polzela; Ivan Strmšnik, Šmartno; Jožef Kotnik, Nova Štifta; Jo-žef Beruša, Zagorje; Franc Matko, Braslovie; Franc Trglav, Polzela; Franc Hojnik, Polzela; Ivan Zupane, Pol-lela; Anton Rokonik, Brad o v če; Josip Kutiš, Mengeš; F'ranc Horjak, Sevnica ob Paki; Lovrenc Mo-tek, Podčetrtek; Peter Lebar, Trojane; Anton Flere, Mozirje, Franc Agreš, Žusm; Janez Kotnik, Nova Štifta; Franc Novak, Trojnno; Jakob Čanžek, Zibi-ka; Jožef Terglav, Breg; Janez Kreže, Prebold; Štefan Borovnak, Juvanje; Jožef Štub, Sv. Frančišek; l.eopold Jurič, Mozirje; F>anc Žehelj, Račna; Ivan Zupan, Polzela; Martin Pavlin, Orešje; Leopold Mikal, Čemšenik; Leopold Kajbif, Vransko; Jakob Rihter, Nova Štifta. ORMOŠKI OKKAJ. Ni kmalu v gospodarskem oziru tako zanimivega okraja v Sloveniji kot je ormoški. Ako se pelješ po dravski dolini od Ptuja proti čakovcu, si presenečen, ko vidiš razsežna in rodovitna polja. Lepe hiše z velikimi gospodarskimi poslopji pričajo, da v njih stanujejo gospodarsko napredni kmetje. Kako pa se šele začudiš, ko vidiš v njili hlevih številno govejo živino, skrbno gojeno, enake barve in ene pasme — pinegavske. Misliš, da si ali v Pincgavu ali pa v kakem drugem avstrijsko-alpskem kraju. Ta goveda ne Padkriljujejo glede rasti in čistosti pasme lo našo gorenjsko pinegavsko govedo, temveč lahko smelo trdimo, da ne zaostaja dosti za originalnim pinc-. (Savskim govedom. Tovrstni biki ormoškega okraja M znani po mariborski in ljubljanski oblasti in so v zadnjih letih v izdatni množini razpošiljajo v Bos-110 in Hercegovino. Znano je, da poleg dobro raz-V; o govedoreje prospeva ludi v ormoškem okraju "iereja. Konji so mrzlokrvni, noriško-belgijske-W plemena, zelo dobro razviti ter se prištevajo med jajležjo konje. Že pred vojno so se izvažali v Mavrsko, v industrijske kraje bivše Avstrije in zlasti iia Bavarsko. Dandanes pa prihajajo po njo kupci z Avstrije in Italije. Tudi naša država kupuje svo-mrzlokrvne žrebce v izdatni meri v ormoškem "araju. p Unieujena naj bo še avinjereja tega okraja, i..,, 'l^seca marca vsakega leta začnejo prihajati v«' \ vsel1 krajev Slovenije in bližnje Hrvatske y '"nož p0 mlade prašičke. Izvo/. traja do junija. Želo!i)Sn'iJl letih 80 se svinJc izvažale v alpske de-rsl,- tu
  • Tega vi seve ne morete razumeti, toda zaljubil sem se kakor vsi drugi fantje do ušes. Sedaj se ne morem več spomniti, kje in kako sva se sešla, pa menim, da je bilo domov grede z velike tekme, kjer 60 me kot zmagavca ovenčali z lovorjem. To me je prikupilo dekletom in takrat sem menda prvič zagledal tisti obraz, ki me je zasledoval četrt stoletja in zaradi katerega sem prepotoval tritisoč milj na suhem in tritisoč milj na morju, da ga še enkrat vidim in postanem za vedno srečen ali nesrečen. Pa naj sva se prvič videla kjerkoli, kesneje sva se često shajala pri velikem, košatem glogu, ki stoji tam doli ob cesti, kjer loči borov nasad goljavo od obdelane zemlje. Nekolikokrat sem ga že šel pogledat, odkar sem se vrnil domov. Zdi se, da ga je strela ožgala, ali pa so ga oklestili, kajti sedaj ni niti polovico tako velik kakor tisto drevo, ki sem ga tako dobro poznal. Najino ljubezen so seveda gledali postrani. To je bilo neogibno. Jaz sem bil samo kovač, ona pa je bila hči ponosnega, neodvisnega očeta, ki je videl svojega otroka kot ženo ob strani, kakor se je rad izražal, ,njej enakega moža'. Toda ona, ubogo dekle, je bila zvesta kot jeklo. Ko sem slišal, kaj pravi njen oče, sem ji svetoval, naj me pozabi; toda o tem ni hotela ničesar slišati. Tedaj sem stopil pred njega. Sešla sva se neke nedelje, ko sva se vračala od maše. Prej nisva še nikoli govorila. Če bi bil kaj izkušen, bi ga tudi tedaj ne bil nagovoril. ,Oprostite,' sem rekel. ,Kakor sem slišal, niste zadovoljni s tem, da se shajam z Noro.' Vsega me je premeril in dejal: ,Kdo pa ste vi, za zlodja?' ,Jaz sem Terence Kasey, sin Redmonda Kaseya, kovač v Glenanaaru, in tako pošten kakor vi.' Onemel je besnosti. Ko se je pomiril, je rekel, kakor bi preudarjal: ,Ne poznam vas, mladi mož, toda to vem: Če bo kdo izmed mojih otrok imel kakorkoli opraviti z vašo družino, ga prekolnem na večne čase.' ,Res je sicer, da sem samo rokodelec,' sem odgovoril. ,toda zanjo bom mogel vedno ravnotako dobr,.. skrbeti kakor kak propal najemnik.' To ga je zadelo, kajti nekateri ljudje so govorili, dasi je slovel kot bogataš, da preveč razsiplje in da je v dolgeh. ,Pošten rokodelec,' je dejal, ,je ravnotoliko vreden kakor vsakdo drugi. Ničesar ne očitam vašemu poklicu, temveč vam samim. Ne bilo bi mi hujše, da se moja hči omoži za samega zlodja, kot za koga iz vaše družine.' ,Ali je to vaša zadnja beseda?' sem vprašal začuden, da prigovarja moji družini. /Zadnja beseda, pa ne zadnje dejanje, kakor boste imeli priliko spoznati, ako ne odnehate.' Ta večer sem se sešel z Noro. ,Moji družini prigovarja tvoj oče,' sem dejal, ,ne meni. Kaj mu ni všeč na moji družini, ne vem. Nič se nam ni treba sramovati pred sosedi. Vsaj jaz nisem do sedaj še slišal slabe besede o nas. Ali 61 ti?' Ona je povesila glavo in molčala, Ločila se bova kot prijatelja,' 3' Dvignila je roko. Ah, kako dobro se spominjam tega. Zvestejše ženske Bog do sedaj še ni ustvaril. Ted' je dejala, ,obljubila sem ti, da bom tvoja. Če me ti' ne zavržeš, je ni sile na zemlji, ki bi naju mogla ločiti.' Vrezal sem si to obljubo v srce in sem jo še potrdil z veliko prisego. Ah, gospod župnik, ne čudite se, da sem preplul ocean, da jo vidim se enkrat. Tiste noči in neke druge noči nisem inogel nikoli pozabiti. A tedaj nisem slutil, kako naglo bo prišlo razkritje in kako strašna bo ločitev, ki se je nama zdela nemogoča. 0 tem seve nisem govoril doma nobene besede. Mladi ljudje so plašni v teh stvareh in vrhutega res nisem vedel, kaj bi rekli starši na to. Namerjal sem zapustiti očetovo hišo, kadar se oženim, in začeti s kovačijo tam doli v WalIstownu ali kje v obližju, kjer sem menil, da bom imel dosti dela, ne da bi škodoval očetovemu zaslužku. Moj oče in mati sta najbrže slišala kaj o tem, a nista ničesar omenila. Oče je bil irske krvi, jaz tudi, in zato je mnil, da bo pametneje, če ne začne govoriti o sitnih stvareh, dokler ne pride čas. In to je bilo popolnoma prav. Toda mati me je nekako čudno, nenavadno pogledovala, zavzdihnila in se potem obračala proč." XXII. poglavje. Razkritja. »Dasi se je po uporu leta sedeminšestdesetega navdušenje v ljudstvu več ali manj poleglo, so se moja čuvstva še bolj razvnela. Z vso nepremišljenostjo mladine sem prosto govoril o onih političnih zadevah, o katerih je najbolje molčati. Pa kaj to! Bral sem irsko zgodovino, zlasti Mitchellovo, in kri mi je vzkipela. Irsko in Irsko ■ in Irsko mi je bilo vedno v mislih, kadar sem bedel, in v sanjah, kadar sem spal. Kako sem be-nel proti njegovim zatiravcem in kako sem hlepel po maščevanju! Toda vso svojo strast sem hranil za njegove izdajavce, od McMurrougha skozi vso našo temno zgodovino, in pri besedi ,izda-javec', ,ovadnik' sem bil skoro kakor obseden. Doma so me že zdavnaj nehali opominjati. Neko nedeljo zvečer smo imeli hudo borbo, veliko preizkušnjo moči v tekmi med župnijami Glenroe in Ardpatrick v grofiji Limerick in Kildorrery v grofiji Cork. Jaz nisem pripadal v nobeno izmed teh župnij, toda Kildorrervjani so me naprosili, da jim pomorem, in od nasprotne strani ni nihče ugovarjal. Bil je krasen večer; vsa okolica je bila zbrana, nam je kipela kri in borili smo se za zmago kot demoni. Na obeh straneh je bilo vse tako napeto, da so pričakovali velikega pretepa; to bi se bilo skoro tudi zgodilo in jaz sem bil nedolžen povod. Po mnogih brezuspešnih poizkusih se mi je posrečilo pognati žogo v obližje znamenja in zavihtel sem svoj lopar krog glave, da ji dam zadnji udarec. To mi je uspelo in tako smo zmagali, toda obenem sem udaril z loparjem zadaj nekega mladeniča po ustih in mu izbil sprednje zobe. Bil sem tako razburjen, da se nisem ozrl, dokler nisem zapazil, da je žoga zletela skozi drogove. Tedaj sem se obrnil. Fant je bil izpljunil svoje krvave zobe in mnogo ljudi se je nabralo krog njega. Takoj so me obdolžili, da sem to storil nalašč, in vi veste, kako se v irski množici razvnamejo strasti. Jaz sem se branil in obžaloval. Toda nje je peklo, da so podlegli, vrhutega se jim je smilil tovariš, tako da jih ni liilo moči potolažiti. Vedno bolj so se razburjali, dokler ni slednjič eden jezno stopil k meni in me udaril, zanašajoč se na njihovo pomoč, ter dejal: .Nalašč ste to storili, gospod! Videl sem, kako ste ga udarili, vi ovadniško seme!' Kažrto. "» naroil. &„ fk» kralj Ha,na V t* 1922 Izročil K*! Pa zakon ni ,|a| J . dediča je ž,no » ie itila v uradnem J slu tale izjava: I Njegovo UliJanstvo J novalo ono damo za ! l.J'co, je bilo trdno\* jeno d, ho izpolnila Z jo dolžnost napram Nil govemu Veličanstvu , napram deželi. To se „ ni godilo. Ko se je k kazala za nezmožno di izpolni svoje visoke doiž-nosti in da Se naprej za. vzema svoje visoko me-sto, je Njegovo Velihn-stvo sklenilo, d» ji bo da-lo v bodoče drug naslov.t Za gluhoneme. Ameriški medicinec dr. Gold-stein iz SI. Louisa je napravil aparat, ki meri vse zvočne valove, prihajajoče na uho. po njih glollini. Praktično .so ga uporabili pri otrokih. ki so jih imeli doslej za gluhoneme; uspehi so bili presenetljivi, otroci so začeli pravilno izgovarjati in pj kratkem času tudi popolnoma razumevati. Bizoni Ta žival, prednik naše goveje živine, je v Evropi že skoro ii-trebljisna. Menda jih j» v vsej liv ropi samo še 07; 11 jih ie v zoološkem vrtu pri Stockholmu si Švedskem, 13 na Nen-škem, 7 na Holandskeo, 7 na Angleškem, kar ji je namreč skupaj. Ostali se porazdelijo po raznih zooloških vrtovih. Seilaj so dobili sledove biion-ske črede v porečju reke Kuban v Kavkaziji in j( sovjetska vlada oni okraj že proglasila za narodni park. V takih parkih m sme nihče lovili ali stre-Ijiiti, žival uživa popom« prostosi. Razburljiv prizor. Vnfr kem anriškem cirkusu » je vozil vsak večer sn lastnika z motociklom p) deskah v zraku, tako zavitih, da je bil mestonu 7. glavo navzdol obrnjen. To se večkrat vid,. Neko ca večera mu jei P«*' ven ušel in P^l J* « v levjo kletko, kjer jeb la ravno predstava. M temu, da je «twb»:JJ drl in je silovito pa««, je bil vendar še ko * čen in pri skoz. predrto streho vel ušel. Pobesnele eve e i^ krotilec toliko časa.i volverjem^strahovay mu je in s osebje na pomoč, _. pognali leve v drugo W tko. . . Sv. FramiM-k A' nravijo. ^ k0, o kater. 1 je to podoba «v. , 5 k a Asiškega. ™ V v* nieeova slin® N NJEGOVO BURKAiTO ŽIVLJENJE Otroška pravljica. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. »Koj!« je rekel polž. Resnično: čez tri ure se je vrnil s srebrnim krožnikom na glavi. Na krožniku je bil kruh, pečen pijanec in štiri zrele marelice. »Tu imate zajutrek, ki vam ga pošilja Sojkal« je rekel polž. Ob pogledu na to božjo dobroto, se je dondek brž potolažil. A kako je bilo njegovo razočaranje, ko je začel jesti in je ugotovil, da je kruh iz krede, piščanec iz lepenke, marelice pa tudi ponarejene. Hotel je jokati, hotel obupovati, hotel zagnati krožnik in vse, kar je bilo na njem, toda od prevelike žalosti ali od velike šibkosti želodca — je padel v omedlevico. Ko je prišel k sebi, je ležal na zofi in Sojka je sedela blizu njega. »Tudi to pot ti prizanesem,« je rekla Sojka, »a gorje tebi, če mi še kdaj kako napraviš!« Storžek je obljubil in prisegel, da se bo učil in da se bo vedno lepo vedel. In je držal besedo potem celo leto. Res, pri izpitih koncem šolskega leta je bil najpridnejši in je dobil najboljše spričevalo — tudi iz vedenja je imel najboljši red: vzorno. Sojka je bila zadovoljna in vesela in je rekla: »Jutri se končno le izpolni tvoja želja.« »Ki bi bila?« »Jutri nehaš biti dondek-lesenjak in postaneš pravi deček!« Kdor ni videl Storžkovega veselja ob tej toliko pričakovani vesti, si ga ne more predstavljati. Vsi njegovi sošolci so bili povabljeni, da bi prišli drugi dan na slavnosten zajutrek v Soj kino hišo in praznovali skupno izvenredni dogodek. Sojka je ukazala pripraviti dvesto skodelic kave in štiristo kruhkov, namazanih zgoraj in spodaj z maslom. Obetal se je lep in vesel dan, a ... Žal, v življenju lutk je vedno kak a, ki vse pokvari ... XXX. Mesto da hi postal Storžek deček, odide s prijateljem Kodeljo v »Igriško«. Storžek je — naravno — koj zaprosil Soj k o, naj ®u dovoli, da gre po mestu vabit. Sojka mu ie rekla: »Le pojdi in povabi prijatelje k jutrišnjemu za-jutreku, a glej, da sc vrneš pred nočjo domov. Si razumel?« »V eni uri bom že lepo nazaj,« je obljubil dondek. , »Pazi, Storžek! Otroci hitro obljubijo, a največ-kl'at pozabijo držati dano besedo.« , , »A jaz nisem, kakor so drugi: kar jaz rečem, držim.« , . »Bomo videli. V slučaju, da ne boš ubogal, toliko Ne za te!« »Zakaj?« »Zato, ker če otroci poslušajo take, ki ne vedo nič več ko oni sami, drevijo vedno nasproti kakemu zlu.« »Tudi jaz sem to že skusil!« je rekel Storžek. »A zdaj res ne bom več tak!« »Bomo videli, če govoriš resnico!« Nič drugega ni rekel Storžek več, pozdravil je dobro Sojko, ki mu je bila neke vrste mama, in pojoč in plešoč je odšel skozi vrata. Preden jo minila ura, je povabil že vse svoje prijatelje. Nekateri so vsprejeli takoj vabilo in bili veseli, drugi so se pustili spočetka prositi, a ko so izvedeli, da bodo kruhki za kavo tudi od zunaj namazani z maslom, so le vsi pristali in rekli: »Tudi mi pridemo, da ti napravimo veselje.« Zdaj je treba še vedeti, da je imel Storžek med svojimi sožolci in tovariši enega posebno rad, ki mu je bilo ime Ljubo, a so ga vsi klicali K o -d e 1 j a , ker je bil tenka in suha osebica in goreč, prav tak ko nov stenj pri nočni lučci. Kodelja je bil največja zguba in največji malopridnež v razredu, a Storžek ga je imel vendarle rad. Zato je šel tudi njega iskat na dom, da bi ga povabil na zajutrek, a ni ga našel; vrnil se je drugič, Kodelje ni bilo, prišel je še tretjič, a pot je bila zaman. >Kaj delaš tu?< — >Poluoči čakam, da bi Sel.. .< Kje bi ga mogel stakniti? Išče tu, išče tam in končno najde skritega za vrati kmečke hiše. »Kaj delaš tu?« ga je vprašal Storžek. »Polnoči čakam, da bi šel...« »Kam pojdeš?« »Daleč, daleč, daleč!« »In jaz sem te doma trikrat iskalk »Kaj mi pa hočeš?« »Ali ne veš za izreden dogodek? Ali ne veš, kaka sreča me je zadela?« »Kakšna?« »Jutri preneham biti dondek in postanem deček kakor ti in vsi drugi.« »Bog s tabo!« »Jutri te torej pričakujem k zajutreku v našo hišo.« »A če ti pravim, da nocoj odpotujem!« »Obkorej?« »O polnoči.« »In kam greš?« »Grem v neko deželo..., ki je najlepša na svetu: prava deveta dežela je ...« »In kako se imenuje?« »Imenuje se Igriška. Zakaj ne greš tudi ti?« »Jaz? Nalc, ne grem!« »Ne bodi neumen, Storžek! Veruj mi, če ne greš, se boš kesal. Kje dobiš deželo, ki bi bila primernejša za nas dečke? Tam ni šol, tam ni učiteljev, tam ni knjig! Tam se ni treba nikdar nič učiti. Ob četrtkih ni šole: in vsak teden ima tam šest četrtkov in eno nedeljo. Pomisli, počitnice se začnejo s prvim januarjem in se končajo z zadnjim decembrom. Taka dežela je zame! Tako bi moralo biti povsod!« Vnsisti. Od 1. avgusta naprej dobijo vse faši-»tovske legije puško. Do-tilej ko imeli fa.šisti samo revolverje. Kako znaj«. V klavnico Vau^irard pri Parizu je pripeljal prašičereje«; 48 prašičev. Hkrati z njim se je pripeljal velik tovorni avtomo-bil. Ven je stopil mož, revolver je imel v roki, in prisilil je svinje-rejca, da je bil miren. Šest tovarišev je ropar imel, in ti so pognali prašiče v avto, vseh 48. Potem so se pa lepo odpeljali. Kar gledal je. Vajsko je prespala. Nekateri ljudje pa res nobenih dogodkov ne zasledujejo. Tako na primer je prinesla zadnjič neka ženica v Salzburgu poštni zavoj na pošto, z naslovom: iNa najvišjega voditelja vojske cesarja Viljem« I. v Berlinu.«: Mislili so, da je v zavoju kakien peklenski stroj ali kaj podobnega, previdno . so ga odprli in so dobili notri lepo pogačo. Župnik rož. V llildes-heiniu na Nemškem je lani umrl daleč naokoli znani župnik I. Kast, ki je bil znan kot župnik vrtnic. Gojil je na tisoče vrst in ni nikdo drugi imel nič podobnega. Vrtnice so presadili v botanični vrt v Karlsruhe. Dragi uhani. Hčerka ameriškega milijarderja Vaoderbilta je zgubila v praškem ekspresnem vlaku uhane v vrednosti 6250 iuntov, lo je 1 milijon 720 tisoč dinarjev. Težka smrt. Ropar Kor-nilov je imel na stotine umorov na vesti, moril je v okolici Harbina v Mandžuriji Obsodili ao ga k mučilni smrti s počasnim obešanjem Obešanje je trajalo več kot tri ure in je umrl žele, ko so vrv 81 krat nategnili. Trdovratna samomorilka. Vdova Leloir v Parizu je poskusila v enem dnevu štirikrat samomor. Najprvo si jo z britvijo prerezala vrat. Policija jo je prepeljala v bolnišnico; so jo zavezali in spustili domov, ker rana ni bila nevarna. Že ko je šla domov, so je vrgla pred prihajajoč vlak da bi jo povozil; strojevodja jo je pa še v pravem času za- £azil in je ustavil vlak. ahko ranjeno so jo prepeljali v isto bolnišnico, iz katere je bila pravkar odpuščena Spet so jo obvezali in spet je šla ven. Domov gredo je skočila z mo3ta v reko Seino; videli so jo in so jo rešili. Doma je spila steklenico jodina; sosedi so slišali njeno stokanje in so jo prepeljali spet v bolnišnico. Ko je ozdravela, je pa niso vec spustili domov, temveč so jo oddali v norišnico, kamor je vsekakor spadala. HIŠA NAPRODAJ ! V STAKEM THOII pri VlSnjlrorl na Dolenjskem e« vsled rodbinskih razmer ceno proda dobro ohranjena IIISA a 4 .•.oltarni in v.« ii prltlkliniimi, lepim sadnim vrtom in vrtom 7» zeionjavo ter gozdom. Posestvo leži lik oh driavnl cesti In Je 12 minut oddaljeno od JoiozniSke postaje. Priporočljivo Je za vpokojenra, ki ljubi mir, oziroma za kakefra obrtnika; svojoCasno jo fcila v liiSi mizarska delavnica. Tudi Amoriknnoo bi utoffuii zanimati lepi dom. — Pojasnila dajo lastnica fcna Kurent, LeskoTe« prt Krikom, Dolenjsko. 4«.W ClTnl prehrano in krmo nudim, dokler traja rl£Ul zaloga, od 125 do 300 Din za 100 kg. — Na zalogi imam tudi: koruzno MOKO za krmo po 200 Din, pSetučno MOKO po 250 Din za 100 kg. FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36, trgovina z žitom, moko, semeni in dežel, pridelki. V vsako hišo Domoljuba! HAUCijlt PETE IN P01PLATE morate nositi ob vsakem času. ,,1'altna" ni razkošje, ker daje elastično, prijetno ho:o. marveč ]« za vsakega praktičnega in štedljivega človeka neob. hodno potrebna, ker je mnogo trpežnejša in cenejša kot usnje. En poskus Vas bo takoj uveriL Poslej ne boste hoteli nositi čevljev l,rez „Palme* .......................................iitimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiia STISKALNICE za sadje iu BRZ0PARIL-NIKE, kdor jih želi kupiti poceni, naj zahteva takoj ponudbo od tvrdke Al/AČMAM železnina t ŠKOFJI L0KL . l\ttOlYmn, Istotam zaloga ŽUNDRE io SUPERFOSFATA za ajdo po najnižji ceni. -J8J5 Hrastov okrogel LES tudi CELE PARCELE ali GOZDOVE, KUPUJE »ZORA« d. z o. z. v Črnomlju. '5)1 KREMENE ZA VŽIGALNIKE izvirna Auer - kovina in vžigalnike vseh vrst, dobavlja po tovarniški ceni I. WIPPLINGER, Maribor, Jurčičeva 8. — Zastopstvo in zaloga kemične Treibacher-tovarne. Edino najboljši Slvallll $11*0(1 in K0l€M za rodbino, obrt in industrijo so le los. Petelfnca Grifzner, Adler Najnižje cene! Tudi na obrokel Ljubljano blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija Zadružna gospodarska banka d. d. Tel, št. 57, 979 in 470, Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: Gospo^ ^ ^■^-^-"•»Slov.nlio „ lastni palaži (vis 4 v.s hotela )Unlon