OGLAŠAJTE V	1C1VT A	rm Ai[TivT/^onp	ADVERTISE IN
NAJBOLJŠEM	M I^J Zjk ML (1 i	1-^ NT Za \/ rVI i 1^1	THE BEST
SLOVENSKEM	M L 1 ^ JF	L rv/^ v 1 ^ Cj 1	SLOVENE NEWSPAPER
ČASOPISU V OHIJU	Jmmg0 Am, ^ JL. Jšk. I	^ 7 JL ^ Jlk.	OF OHIO
★ Izvršujemo vsakovrstne	EQUALITY		★ Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI		All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 10, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 6
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 10, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 6
NOV GROB
FRANCES PONIKVAR
Včeraj dopoldne ob 11:40 uri je preminila po dolgi in mučni bolezni dobro poznana Frances Ponikvar, rojena Prelesnik, stanujoča na 450 E. 118 St. Doma je bila iz vasi Videm, Dobropo-1 je, odkoder je prišla v Ameriko leta 1910. Bila je zelo aktivna na društvenem polju dokler ji je zdravje dopuščalo. Bila je članica društva sv. Katarine št. 29 ZSZ, katerega je bila tajnica več let, društva sv. Cecilije SDZ, katerega je bila častna predsednica, društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ in pod. št. 25 S2Z, kjer je bila tudi več let uradnica, ter Oltarskega društva fare 8V. Vida.
Tukaj zapušča soproga Jo-sepha, ki je doma iz vasi Velike Liplene, far a škocijan, ter je predsednik Slov. dobrodelne zveze, dva sinova in štiri hčere: Frances, Leona, Adolph, Mrs. ^ary McCarthy, Mrs. Daniela Nealon in Mrs. Florence Straub, pet vnukov, brata Antona v starem kraju in sestro redovni-*^0 Tomažino, ki se nahaja v Kingsbergu, Avstriji. Truplo bo položeno na mrtvaški oder no-coj ob 5. uri v Grdinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62 St., odkoder se vrši pogreb v četr-tek zjutraj v cerkev sv. Vida in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary.
^ zadnje slovo
Članice društva sv. Katarine,
29 ZSZ so prošene, da se sni-d^jo v sredo zvečer ob 8. uri v Grdinovem pogrebnem zavodu,
izkažejo zadnjo čast umrli slanici in tajnici Mrs. Frances ^onikvar.
število žrtev katoliške Bolnice zvišano na 4o
Davenport, la., 9. jan. —
^^venportski mrliški oglednik H. Wildman je danes izjavil, je v katastrofalnem ognju v ks^toliški Mercy bolnišnici izgu-oilo življenje 40 žensk. Z izjemo l^eke zaščitne sestre so zgorele izključno le bolnice.
Medtem pa mestne oblasti na-^Ijujejo preiskavo o vzrokih Šef davenportskih gasil-je izrazil mnenje, da bolniš-''•ca ni bila zadostno zavarova-^3. proti ognju in da je pred sed-meseci na to tudi opozoril J'Pravo. Bolnišnico, kateri je bi-^ prizadeta velika materialna oda, so vodile katoliške nune.
^^Razum med urugva-
»•em in jugoslavijo
Beograd, 7. jan.—Belgraj-®ka radio postaja je danes na-^j^anila, da da je bil med Jugo-® 8,vijo in Urugvajem sklenjen "'Sov in s ki sporazum,. Spora-ki predvideva izmenjavo ^|aga v vrednosti $5,300,000, je Podpisan v Montevideu. "^ugvaj bo pošiljal Jugoslaviji olje in kožo v zameno za in druge jugoslovanske produkte.
^pslja je izpustila "•aponske ujetnike
Tokio, 9. jan. — sovjetske &8ti so danes zahtevale od davnega stana gen. Douglas ^cArthurja, naj preskrbi la-3®. s katerimi se bo iz Rusije fipeljalo 2,500 japonskih voj-
VEČ KOI 50,000 PREHOGARJEV NA STAVKI V SEDMIH DRŽAVAH
Predsednik UWA John L. Lewis napadel senatorja Tafta kot "zatiralca ubogih"
WASHINGTON, 9. jan.—Skupine premogarjev so danes zastavkale v sedmih zveznih državah, čeprav so se lastniki premogovnikov obrnili na kongres, da bi prisilil Johna L. Lewisa, naj jim ukaže, da se vrnejo v rove.
Doslej je prekinilo delo kak-
šnih 50,000 premogarjev v mehkih premogovnikih Pennsylvani-je. West Virginije, Ohia, Ken-tuckya, Alabame, Virginije in Utaha. Premogarji so naznanili, da so prekinili delo soglasno s pravilom: če ni kontrakta, ni dela.
Medtem pa je predsednik unije Lewis viharno napadel lastnike premogovnikov in posebno še republikanskega senatorja Roberta A. Tafta, ki skušajo prisiliti vlado, da bi z injunkcijo preprečila ne samo stavko premogarjev, pač pa jih prisilila, da obnovijo polno produkcijo. Soglasno z navodili Lewisa so premogarji kopali premog le tri dni na teden.
Lewis je izjavil, da Taft in ostali, ki skušajo vplivati na predsednika Trumana, da bi proti premogarjem nastopil s T-H zakonom, skušajo zatreti pre-mogarje in njihovo unijo. Rekel je, da je Taft "pretirani zatiralec ubogih," ki želi "premogarje odpeljati v plinsko celico Taft-Hartleyevega zakona."
Lewis je pristavil, da je edino sporno vprašanje, če bodo ali pa ne lastniki premogovnikov plačali v soglasju z novim kontraktom unije $15 na dan premograjev, ali pa se bodo držali starih mezd v znesku $14.05 na dan.
Medtem pa so pred mešano komisijo kongresnikov in senatorjev nastopili številni trgovci s premogom. Namen teh zasliševanj je, da se ugotovi, če imajo dovolj premoga na razpolago. Trgovci so povečinoma potrdili, da premoga ni dovolj za ljudsko uporabo.
Skupina republikanskih kongresnikov in senatorjev skuša vplivati na kongres, da bi sprejel resolucijo, s katero bi bilo proglašeno, da je tridnevno delo premogarjev ustvarilo "stanje državne nujnosti." Na tej osnovi bi se zatem od predsednika Trumana zahtevalo, naj s sodnijsko injunkcijo, kakor to predvideva Taft-Hartleyev zakon, vrne premogarje na delo.
*
Zaloge premoga padajo v Ohiju
MARTINS FERRY, O., 9. jan. —V vzhodnih ohijskih premogovnikih je danes zastavkalo več kot 2,400 premogarjev. Stavka pa se doslej ni razširila na druge premogovnike.
Ohijska Coal Association računa, da se je produkcija premoga v Ohiju vsled današnje stavke znižala za 28,000 ton ali pa za okrog 30 odstotkov vkupne produkcije.
francija prodala ameriško žito
WASHINGTON, 9. jan. — Urad za ekonomsko sodelovanje je danes naznanil, da je Francija lani dobila milijone dolarjev, da bi v Zedinjenih državah lahko kupila žito za svoje domače potrebe, potem pa je to žito prodala Holandiji.
Direktor Urada za ekonomsko sodelovanje dr. Dannis A. Fitzgerald je potrdil, da je Francija prodala okrog 1,000,000 bušljev žita za vsoto $2,500,000. Pristavil je, da njegov urad to transakcijo ne smatra za protipostavno. Toda nekateri drugi uradniki menijo, da bi se Franciji moralo omejiti pomoč vsled te kupčije, ki jo je sklenila z ameriškim žitom.
kitajci oropali ameriško banko
HONG KONG, 9. jan. — Ravnatelj podružnice ameriške Chase National Banke Frank Howard je danes naznanil, da je šest do sedem oboroženih kitajskih roparjev vdrlo v banko. Roparji so iz blagajne pobrali okrog $33,000 in izginili brez sledu.
nih
Ujetnikov.
italijanska policija ubila tri levičarje
MODENA, 9. jan. — Italijanska policija je ubila tri stavku-joče delavce in ranila 12 v krvavih nemirih, ko je 20,000 de lavcev skušalo zavzeti neko tovarno. Splošna stavka je bila oklicana v Modeni, ker so lastniki zaprli veliki plavž in vrgli delavce na ulico.
Kitajski komunisti odgovorili Angliji
LONDON, 9. jan.—Radio postaja Pekinga je danes naznanila, da je nova vlada ljudske republike Kitajske sprejela naznanilo Anglije o priznanju nove kitajske vlade in pristala, da se med obema državama upostavi diplomatične odnosa je.
Kitajska vlada je istočasno sprejela tudi ponudbo Indije za u postavitev diplomatičnih odno-šajev.
V izjavi je rečeno, da je kitajski komunistični zunanji minister Cou En-lai naznanil, da je pripravljen upostaviti diplomatične odnošaje z Anglijo na osnovi enakopravnosti, vzajemne koristi in spoštovanja ozemlja in soverenitete.
Z obljubo o spoštovanju ozemlja in suverenitete so se kitajski komunisti po mnenju zapadnih opazovalcev obvezali, da ne bodo zahtevali angleško kolonijo Hong Kong.
Medtem pa je bilo naznanjeno, da sta še dve državi—Danska in Izrael—priznali novo komunistično vlado Kitajske.
*
Sporazum med Sovjetsko zvezo in Kitajsko
MOSKVA, 8. jan.—Veruje se, da bo kitajski komunistični voditelj Mao Tze-tung kmalu sklenil važen sporazum s sovjetskimi voditelji.
Obveščeni krogi pravijo, da bosta na osnovi novega sporazuma Sovjetska zveza in ljudska republika Kitajska tesno povezani tako v ekonomskem kot v političnem oziru.
Mao je že pred enim tednom naznanil, da bo še nekaj časa ostal v Sovjetski zvezi.
DomaČe vesti
Seja in zabava
Jutri, v sredo zvečer ob 7:30 uri se vrši redna seja društva Sv. Ane št. 4 SDZ v navadnih prostorih, članice so prošene, da se gotovo udeleže v polnem številu, ker je seja važna. Po seji se vrši domača zabava.
Lelna seja čitalnice
Jutri zvečer, v sredo ob 7:30 uri se vrši letna seja Slov. nar. čitalnice SDD na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bodo važne zadeve in volitev odbora za prihodnje leto, zato se prosi čital-ničarje in društvene zastopnike, da se gotovo udeleže. Ukrepalo se bo tudi o veselici. Čitalnica je važna ustanova in treba je vsestranskega sodelovanja, da se jo obdrži in da uspeva.
Zopet doma
Dobro poznana Mrs. Anna Vadnal se je vrnila iz Doctor's bolnišnice na svoj dom na 15815 Arcade Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, cvetlice in voščilne kartice, posebno pa zboru Jadran, Anton Verov-šek in društvu Washington št. 32 ZSZ.
Zaroka
Na božični dan sta se zaročila Miss Josephine M. Susnik, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Susnik iz 18715 Cherokee Ave., in Mr. Lou A. Kastelic, sin Mr. in Mrs. Anton Kastelic, 15921 Holmes Ave. Bilo srečno!
Izredna seja direktorija
Nocoj ob 7.30 uri se vrši izredna seja direktorija Slovenskega društvenega doma na Re-cher Ave. Radi važnosti seje se prosi vse direktorja, da se gotovo udeleže.
Nove odbornice
Na letni seji društva "Carni-ola Hive" št. 493L TM so bile izvoljene sledeče uradnice za leto 1950: Bivša predsednica Mary Bolta, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Christine Glavan, duhovna voditeljica Agnes Zobetz, vratari-ca Mary Mahne, spremljevalka Amalia Deležan, straža Mary Vesel, tajnica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., IV 2048, bolniška tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758, nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Uršula Unetič. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Gospodinjski klub SDD
Jutri 11. jan. ob 8. uri se vrši letna seja Gospodinjskega kluba Slov. društvenega doma na Re-cher Ave. članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu ker se bo volilo odbornice za prihodnje leto. Obenem se vabi žene in dekleta, ki želijo pristopiti h klubu, da pridejo.
Seja direktorija
Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se vse direktorje, da se gotovo udeležijo.
Predsednik Truman priporoča budžet v znesku nad 42 milijard dolaijev
I WT QT^TTVT/n i AT Q i o __X5y»^/4cT'**!^ w* v% 4
preiskava radi napadov na pastorje
WASHINGTON, 8. jan,—Kon-gresnik Ed Gossett je danes izjavil, da Državni oddelek preiskuje zadevo ameriških prote-stantovskih pastorjev, katere je nahujskana druhal v štirih italijanskih mestih napadla s kamni.
Do napadov je soglasno s poročili protestantovskih pastorjev prišlo, ko so katoliški duhovniki obtožili protestante, da širijo krivoverstvo in nahujskali na njih katoliške vernike.
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Waukegan, III.—Dne 12. novembra ob pol sedmih zvečer je bil na križišču Adams in 10. cesta po nesreči zadet od avtomobila Mr. Math Varšek, star 77 let. Ob tem času je na 10. cesti precej prometa. Ko je Mr. Varšek prekrižal cesto, je zašel med brzeče avtomobile in so ga luči gotovo kolikor toliko zmedle. Bilo je tudi težko voziti. Ker je bilo vreme megleno in pomešano z gostim dežjem. Priče so izpovedale, da se ga je eden voznikov izognil, drugi, ki je vozil tesno za - prvim, ga pa ni videl ter ga je od strani zadel in podrl. Voznik avtomobila je bil na podlagi okolnosti takoj odpuščen pod lahkim poroštvom, pri zaslišanju pred poroto pa je bil popolnoma oproščen vsake krivde pri nezgodi.
Pueblo, Colo.—Tukaj je umrl Louis Mihelič Jr., 2100 E. Rout. Nenadoma je prišla smrt v soboto 26. novembra zvečer in mu pretrgala nit življženja v starosti 37 let. Rojen je bil v Pueblu. Zapušča mlado ženo Elsie Mihelič, 5 letnega sinčka, starše Mr. in Mrs. Louis Mihelič Sr., teti Mrs. John Jeršin v Pueblu in Mrs. James Jert v Clevelan-du, strica Antona Miheliča v Great Falls, Mont. Spadal' je h KSKJ in ZSZ.
Dne 23. decembra je umrla Mrs. J o h a n a Ogolin, 434 S. Santa Fe. Doma je bila iz Ilove gore na Dbbrem polju. Zapušča soproga Štefana Ogolin, štiri hčere: Mrs. Jennie Francel, Mrs. Rose Finley, Mrs. Angela Sol-dano (Richmond, Calif.) in Miss Mary, Ogolin v Pueblo ter sina Johna Ogolin. Spadala je h KSKJ.
Pri družini Mr. in Mrs. Joseph Curtis so se oglasile vile rojenice in pustile zalo deklico. Mrs. Terezija Lesar je postala ponovno stara mama.
Salem, o.—Po daljši bolezni je umrla Katarina Gabrič, članica SNPJ, rodom Hrvatica iz Slavonije. Zapušča moža Jo-sepha, sina v South Bendu, Ind., dve poročeni hčeri Ano Lahmar v Madisonu, 111., in Josephine Plegge tukaj, osem vnukov in več drugih sorodnikov, v Slavoniji pa tri brate in tri sestre. Na bolniški listi so: Joseph Markovic st., ki je že dalj časa bolan. Frank Sabec in Frances Kovič (ali Kavič), ki je bila pobita v avtni nezgodi.
Maynard^ o.—Martin Benči-na se nahaja v bolnišnici v Martins Ferryju hudo bolan.
Thomas, W. Va.—V bolnišnici v Washingtonu, D. C., je 19. dec. umrl John Mihelitch, član SNPJ. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Thomas. Star je bil 62 let, doma iz Podpreska pri Kočevju. Zapušča ženo, osem sinov, tri hčere, od katerih sta dve bolničarki, in štiri sestre Mrs. Skube v Tarzani, Cal., Mrs. Lochinar v Sharonu, Pa., Mrs. Prasnik v Trenaryju. Mich., in Mrs. Miklich v Pueblu, Colo.
Chicago.—Dne 28. decembra je umrla Mary Toplak, doma iz Srednje Bistrice v Prekmurju, v Ameriki od 1911. Zapušča moža, sina in sestro.
Republikanski senator Robert A. Taft je izjavil, da bo vsled velikih predlaganih izdatkov nemogoče bilancirati budžet.
Nekateri kongresniki, med njimi tudi demokrati, so naznanili, da bodo predlagali znižanje budžetnega proračuna za najmanj $3,000,000,000.
WASHINGTON, 9. jan.—Predsednik Truman je danes priporočil kongresu novi budžet za leto 1951 v znesku $42,439,000,000. Od te vsote bi se največ porabilo za oboroževanje dežele in zunanjo pomoč.
Truman je takoj priznal, da bo vlada s tem rekordnim budžet-nim proračunom imela deficit v znesku $5,133,000,000, če se ne bo zvišalo davke.
Za stroške tako zvane mrzle vojne je predvidevana vkupna vsota od $18,256,000,000. Za tako zvani novi Fair Deal program je Truman zahteval $12,478,-000,000 dočim je v lanskem bud-žetnem proračunu zahteval za te namene le $923,000,000.
Ogromna vsota od čez 42 milijard dolarjev je enaka vsoti od $282.17 na vsakega moškega,
žensko in otroka v Zedinjenih državami.
Truman je v zvezi s svojim budžetnim proračunom poudaril,
da je to "pošten budžet, ki ustreza stvarnosti, s katero smo soočeni."
"Napredovali smo in še bomo napredovali v pravcu manj ogro-žanega sveta. Našo moč ne ogrožajo sedanje velike odgovornosti in začasni deficit, ki je potreben, da jih izvršimo."
Soglasno s poročili iz Bele hiše vlada sedaj pripravlja zakonsko predlogo za nove davke.
Predloga bo poslana v kongres v teku nekaj prihodnjih dnevov.
Za kakšne namene je predvidevan nov budžet
Vsota v znesku $13,545,000,-000, predvidevana v novem bud-žetnem proračunu za fiskalno leto 1951 za oboroževanje dežele, je za $397,000,000 višja od vsote v tekočem budžetu.
Za zunanjo pomoč je predvidevana vsota $4,711,000,020, kar je za $1,253,000,000 manj kot pa v tekopem budžetu.
Veteranom bodo znižani skladi za $825,000,000; predvidevana vsota je $6,080,000,000.
Za socialno zavarovanje in zdravstvo $2,714,000,000, kar je za $417,000,000 več kot pa v tekočem budžetu.
Za stanovanja in financiranje stanovanjskih projektov $1,329,-000,000. V tekočem budžetu je ta vsota za $323,000,000 nižja.
Za prosveto in splošno* raziskovanje je vsota zvišana za $309;000,000, kar pomeni, da je sedaj predvidevana' vsota $434,-000,000.
Za poljedelstvo so izdatki v predlaganem budžetu znižani na $2,206,000,000, kar pomeni za $465,000,000.
Za razvoj naravnih virov je Truman priporočil v novem budžetu $2,218,000,000 ali pa $373,-000,000.
Vsota za transportacije je v predlaganem budžetu za $214,-000,000 nižja kot pa v tekočem. Znaša vkupno $1,682,000,000.
Predsednik Truman je napovedal, da se bo vsled predlaganega budžetnega proračuna javni dolg zvišal na $268,800,000,000 do sredine leta 1951.
Republikanci napadajo predsednikov proračun
Republikanski voditelji so takoj napadli predsednikov proračun, češ da je preogromen. Po njihovem mnenju, bi se budžetni proračun moralo znižati za okrog $8,000,000,000.
BIVŠI KRALJ BI SE VRNIL V JUGOSLAVIJO
CHICAGO, 9. jan. — Svoje-časni jugoslovanski kralj Peter Karadjordjevič je danes v Chi-cagu izjavil, da bi se takoj vrnil na jugoslovanski prestol, če bi "moje ljudstvo demokratičnim potom odpravilo Tita."
Bivši jugoslovanski kralj, ki je star 27 let, je pristavil, da je Tito kljub sporu z Moskvo še vedno komunist.
Peter, ki je zdaj' mednarodni begunec, toda še vedno zelo premožen, potuje po ameriških mestih kot "predavatelj."
JUGOSLOVANSKO MESTO DOBI 700 FUNTOV OBLEKE
WASHINGTON, 9. jan.—Republikanski kongresnik Harvey je danes izjavil, da so prebivalci v njegovem mestu bivanja, v New Castle, Ind., zbrali 700,fun-tov obleke, ki jo bodo poslali prebivalcem j u g o s lovanskega mesta Perlec.
Harvey je rekel, da je pretekle jeseni obiskal jugoslovansko mesto. Ljudje so pa bili tako slabo oblečeni, da so ga prosili, naj jih ne slika. Ko se je vrnil, je to omenil nekaterim prebivalcem New Castlea, ki so takoj začeli zbirati obleko.
SENATORJI HOČEJO KAZNOVATI ANGLIJO
WASHINGTON, 9. jan.—Republikanski senator iz Ohia Robert A. Taft je danes izjavil, da na žalost nekateri senatorji nameravajo uničiti Marshallov načrt, da bi kaznovali Anglijo, ki je priznala hovo komunistično vlado Kitajske.
Večje število republikanskih senatorjev zagovarja sankcije proti Angliji. Razkačilo jih je, ker se je angleška vlada ne glede na stališče Zedinjenih držav odločila za priznanje vlade v Peipingu.
Vile rojenice
i
Včeraj so se zglasile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. Al in Geraldine Sadar, 20931 Goller Ave., in pustile krepkega sinčka-prvorojenca. Mati in dete se dobro počutite v Mt. Sinai bolnišnici. Mlada mati je hči poznane družine Mr. in Mrs. John in Pauline Balish, 1250 E. 175 Sti, ponosni oče je pa sin poznane Mrs. Tanko iz Waterloo Rd. Čestitamo!
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays.
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)	$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) ..............5.00
For Three Months—(Za tri mesece)	__________3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto) . .............«10 oo
For Six Months—(Za šest mesecev) . ... .	* c'nn
For Three Months—(Za tri mesece)	........... 3^50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
AMERIČANI, KI SO GLASOVALI V ITALIJI
Kongresu je bila predložena nova in svojevrstna zakonska predloga. Po predlogi demokratskega kongresnika iz Pennsylvanije, Francisa E. Walterja, bi se vrnilo ameriško državljanstvo 5,000 bivšim državljanom italijanskega porekla, ki so zgubili državljanstvo, ker so se udeležili parlamentarnih volitev v Italiji, v aprilu leta 1948.
Zakonska predloga je sledila po dvomesečnih preiskavah kongresnega pravnega odbora v Italiji. Odbor, katerega predsednik je bil kongresnik Walter, je med ostalim preiskoval tudi položaj teh bivših ameriških državljanov.
Volitve v Italiji aprila 1948 so bile zelo dramatične. Zedinjene države in Vatikan sta aktivno sodelovala pri naporih, da bi se porazilo združeno fronto komunistov in levičarskih socialistov. Vatikan je v glavnem vsmeril svojo kampanjo v pravcu "duhovnega strahovanja" volilcev, to je, da bodo "pogubljeni v peklu," če bodo volili za socialistične ali pa komunistične kandidate. Zedinjene države pa so grozile z ukinitvijo pomoči in nekateri kongresniki so celo svarili z vojno. Na milijone pisem je bilo poslanih iz Zedinjenih držav posameznim volilcem v Italiji. Časopisi, med njimi tudi "Cleveland Press," so svarili ameriške državljane italijanskega porekla, naj vplivajo na svoje sorodnike v starem kraju, da bi oddali glasove proti komunistom in socialistom. Po zaslugi združenih naporov Vatikana in Zedinjenih držav, so res na volitvah zmagali kr-sčanski demokrati.
Žrtev tega vmešavanja v volitve v Italiji, so omenjeni bivši ameriški državljani, za katere je bila predložena Walterjeva zakonska predloga. Kongresni pravni odbor je ugotovil, da se je na te bivše državljane vršil velik "moralni, pravni, politični, notranji in zunanji pritisk," da bi se udeležili volitev. Kot je izjavil Walter, na te bivše državljane niso pritiskale samo angleške in ameriške vojaške oblasti, pač pa tudi cerkve in razne organizacije v Zedinjenih državah. Nihče jih pa ni opozoril, da bodo zgubili državljanstvo, če bodo volili v Italiji. To so nekateri pro-našli šele pozneje, mnogi pa so se menda tolažili, da se jim ne bo nič hudega zgodilo, saj so končno pomagali, da se je v volilnih kočah porazilo komuniste.
Kongresnik Walter je omenil par primerov. Najbolj značilen je primer nekega mladega Ohojčana. Mladenič je bil rojen v Zedinjenih državah in prav tako tudi njegov oče in stari oče. Na pritisk raznih organizacij, se je fant podal v volilno kočo in volil za proti-komunističnega kandidata za italijanski parlament. S tem je zgubil državljanstvo. Kar pa je najbolj značilno—njegovi predniki niso bili iz Italije, pač pa so prišli v Zedinjene države iz Avstrije.
Po sedanjih postavah bi se omenjeni bivši državljani lahko vrnili v Zedinjene države na osnovi kvotnega sistema, ki pa je že izčrpan za prihodnjih osem let. Po Walter-jevi predlogi pa bi se bivši ameriški državljani lahko vrnili v Zedinjene države in zopet postali bodisi naturalizi-rani državljani ali pa državljani po rojstvu, ce bi pred na-turalizacijskimi, diplomatičnimi ali pa konzularnimi uradniki zaprisegli pripadnost Zedinjenim državam. Zakonska predloga predvideva vrnitev državljanstva takšnim državljanom, le če so se udeležili volitev in plebiscitov po 13.
oktobru leta 1943.
•
Zakonska predloga kongresnika Walterja je najbolj očitno priznanje, da so v Italiji bila dovoljena vsa sredstva, ko je šlo za poraz komunistov in levičarskih socialistov. Veliko število 5,000 bivših državljanov jasno priča o direktnem vmešavanju tujih držav v notranje zadeve Italije. Pričakuje se, da bo Walterjeva predloga prodrla, kajti podpirajo jo mnogi republikanci in demokrati. To bi bilo le malo pozno povračilo za uslugo, ki so jo omenjeni ameriški državljani storili ameriški zunanji politiki in ameriški vladi pri naporih, da se na svetu zajezi komunizem.
(Mogoče bi ne bilo napačno, če bi se sprejelo kakšen zakon, ki bi zaščitil ameriško državljanstvo vseh Američanov tujezemskega porekla, ki bi na ta način lahko potovali v razne evropske države, kjer bi po potrebi s svojimi glasovi podprli vlade, ki ustrezajo naši zunanji politiki?)
IMENIK
društvenih zastopnikov na letnem zborovanju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave., 12. jan. 1950
Ime društva	Ime zastopnika
Brooklyn št. 135 SNPJ ........................Mary Oblak
Carniola Hive št. 493 T. M..................Josephine Stwan
Carniola Tent št. 1288 T. M..........Frank Jazbec
Cleveland št. 126 SNPJ ........................Edvard Branisel
Clevelandski Slovenci, 14 SDZ.	John Susnik
Comrades No. 566 SNPJ ....................Frank Grum
Concordians No. 185 SNPJ ..................Agnes Stefanic
Danica št. 11 SDZ ............................................Josephine centa
Dosluženci ........................................................................Frank Wirant
Enakopravnost ........................................................John Renko
France Prešeren št. 17 SDZ ....	John Zalar
Glas Clev. Delavcev št.' 9 SDZ	Frank Cesnik
Ivan Cankar ................................................................Joseph Sircel
Jugoslav Camp št. 293 WOW ....	Wm. Candon
Kristusa Kralja št. 226 KSKJ ..	Frank Fabian
Lipa št. 129 SNPJ ............................................Joseph Trebeč
Lunder-Adamič št. 28 SNPJ ....	John Mam
Napredne Slovenke, 137 SNPJ	Josephine Tratnik
Napredni Slovenci št. 5 SDZ ....	Mathew Debevec
Naprej št. 5 SNPJ ............................................Joseph Skuk
Novi Dom št. 7 SDZ ................................Krist Stokel
Ribnica št. 12 SDZ ........................................Andy Sadar
Progresivne Slovenke št. 2 ................Cecilia Subel
Progresivne Slovenke ................................Ivanka Shiffrer
Slovan št. 3 SDZ ................................................Stanley Dolenc
Slovenec št. 1 SDZ ............................................Frank Zorich
Slov. Moška Zveza št. 5 ........................John Sever
Slov. Sokolice št. 442 SNPJ ............Frances Legat
Social Klub št. 27 .........................John Krebel
Spartans No. 576 SNPJ ........................Stanley Bencina
Srce Marije ....................................................................Mary Stanonik
St. Clair Grove No. 98 WC................' Josephine Meznarsic
Sv. Ana št. 4 SDZ ............................................Julija Brezovar
Sv. Cirila in Metoda št. 18 ................Frank Modic
Sv. Katarina št. 29 ZSZ ........................— — —
Sv. Vida št. 25 KSKJ ....................................Joseph Gornik
Svobodomiselne Slovenke, 2 SDZ	Nežka Kalan
Vodnikov venec št. 147 SNPJ ..	Leon Poljšak
Geo. Washington 180, ABZ ............Charles Kikol
Pev. zbor "Abraševič" ................................* — — —
Lodge Clairwoods, 40 SDZ ................— — —
Martha Washington, 38 SDZ ...	— — —
Jutranja zvezda, 137 ABZ ................Mary Bradač
Slovenska narodna čitalnica ....	— — —
Washington št. 32 ABZ ........................— — —
Tabor št. 139 SNPJ ....................................Anton Zeleznik
Glasbena Matica ................................................Frank Plut
Triglav .......................................... . . —
Sv. Janeza Krstnika, 37 ABZ ....	Cyril Rovanšek
Ilirska vila št. 173 ABZ ........................Mike Poklar
Cleveland, Ohio; društvo "Venera," št. 92 SNPJ, Milwaukee, Wis.; društvo št. 90 SNPJ, Hackett, Pa.; društvo št. 112 SNPJ, Washoe, Mont.; društvo št. 476 SNPJ, Salem, Ohio; društvo št. 554 SNPJ, Nemacolin, Pa.; podružnica št. 49 SANSa, Oglesby, 111.; društvo št. 315 SNPJ, Canton, Ohio; društvo št. 449 SNPJ, Chicago, 111.
Po $2: Frank Česen in Mrs. Zavrl iz Clevelanda, Ohio.
Po $1: Ely Kranjčevič, S. John Hamm iz Chicago, 111, in Frances Mihevc, Salem, Ohio.
Skupno v današnjem izkazu $395.50.
V imenu odbora najlepša hvala vsem prispevateljem Victoiia Poljšak, blagajničarka, 1114 E. 169 St., Cleveland 10, O.
VALJARNA NA JAVORNIKU
Pevski zbor Triglav
Prav z dobro voljo smo zaključili staro leto 1949; imeli smo malo počitnic in malo zabave ob božičnih zabavah in Maklavža, ki nas je malo obdaril.
Zbor Triglav se pa prisrčno zahvaljuje dobro poznanemu prodajalcu pive, ta je Mr. Joe Pultzu, ki je za nas večkrat Miklavž. Velikokrat se oglasi s kakim petakom v korist našega zbora. Zaveda se, da gre za napredek in povzdig slovenske pesmi. Tudi sedaj v kratkem času je poklonil $10.
Vsako društvo ima nadzorni odbor. Ko se je vršila seja enega društva, so dobili vsak svojo plačo. Tukaj je pa rojak in ljubitelj petja Mr. Mirko Copic, ki je svoje plačilo odklonil in se izrazil takole; "Eden gre za v blagajno, eden pa za pevski zbor." Tudi vam lepa hvala, Mr. Copic! Ti se lahko kličejo podporni člani, vsak dar je dobro došel, kajti stroški so vedno vsaki mesec. Zato se pa tudi trudimo in delamo zabave sami, kadar imajo pa dr ugi zbori prireditve, se pa udeležimo, ker vemo, da rabi vsak finančno pomoč. Pevcem se pa da večje veselje do petja.
Začelo se je novo. Mr. Vau-ter je rekel,: "Treba se bo dobro oprijeti dela, čaka nas veliko nastopov. Zatorej pevci, držite se vaj redno in točno."
Imeli smo tudi letno sejo in volitev odbora za 1950. Seveda, ostalo je vse po starem kot do-sedaj. Ce slučajno ima kdo uradne zadeve, se lahko zglasi na tu imenovane:
Jacob Jesenko, predsednik; Mike Vrbic, podpredsednik; Frances Andrcn, 3334 W. 52 St., tajnica; Ella Pultz, blagajničarka; Anna Jesenko, 3567 W. 61 St., zapisnikarica in poročevalka: John Ivancic in Joe Pultz, luidzornika; Jacob Jesenko, zastopnik Doma na Denison Ave.; Mr. Frank Vauter, pevovodja. Pevske vaje Vsako soboto večer
od 7. do 9. ure zvečer v Klubo-vih prostorih, 6818 Denison Ave.
Cas hiti, kar naenkrat bo tu dan, ko se izmenjavajo srčka, to je Valentine dan 14. februarja. Naš zbor se pripravlja za lepo domačo zabavo dne 11. februarja. Tudi srčkov ne bo manjkalo. To sem pa gotova, da bo vsak svojega prinesel. Le zabeležite si ta dan in pridite 11. februarja v Dom zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
Vsem bolnim pevcem in podpornim članom pa želim, da kmalu ozdravite.
Anna Jesenko, poročevalka.
Tretji izkaz knjižne kampanje "Progresivnih Slovenk"
Podružnica št. 31 SANSa in nabrano v Barbertonu, Ohio, $40.50.
Društvo "Slovenec," št. 1 SDZ, Cleveland, Ohio, $30.
Po $25: V Clevelandu, Ohio: Slovenski delavski dom, Waterloo Rd.; društvo "Mir," št. 142 SNPJ; pevski zbor "Slovan," in društvo "Postojnska Jama," št. 338 SNPJ, Stiabane, Pa.'
Društvo "Sv. Jožefa," št. 51 ABZ, Little Falls, N. Y., $20.
Krožek št. 13, Progresivne Slovenke, West Aliquippa, Pa., $15.
Društvo št. 45 ABZ, Ely, Minn., $11.
Po $10 iz Clevelanda, Ohio: društvo "Združene Slovenke, št. 23 SDZ; pevski zbore "Jadran," podružnica št. 48 SANS; društvo "Kras," št. 8 SD; Jože Kalan, in društvo št. 106 SNPJ, Imperial, Pa.; društvo št. 386 SNPJ, Library, Pa.,; društvo "Nada," št. 102 SNPJ; krožek št. 15 Progresivnih Slovenk, Oglesby, 111.; društvo št. 170 ABZ, Chicago, 111.; društvo št. 49 SNPJ, Girard, Ohio.
Društvo št. 475 SNPJ, Clarksburg, W. Va., $9.
Društvo "Ilirija," št. 38 SNPJ, Kenosha, Wis., $8.
Po $5: Theresa Gor jane.
Plesna veselica društva Vipavski Raj
Društvo "Vipavski raj," št. 312 SNPJ bo priredilo prihodnjo nedeljo 15. januarja svojo plesno veselico in sicer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Veselico prirejamo, da bi malo podprli društveno blagajno in tako lažje podpirali kulturne in napredne ustanove. Naše društvo še ni zavrglo nobene prošnje, ko je šlo za korist delavca in napredka na splošno.
Vabim vse člane in prijatelje društva, da nas posetijo ta večer v Slovenskem delavskem domu. Za žejne in lačne bo preskr-bel odbor. Za ples pa bo igral znani Vadnalov orkester. Vstopnina je samo 75 centov.
Z bratskimi pozdravi
John StrancaVj Sr., tajnik.
članicam v naznanje
Cleveland, Ohio. — Tem potom obveščam članice društva "Waterloo Grove" št. 110 WC, da se je naša dosedanjo tajnica Valeria Fortuna podala v bolnišnico. V slučaju bolezni ali smrti članice, pokličite KE 1801. Asesment se bo pobiralo na seji, 18. januarja in na 24. januarja. Zapomnite si ta dva dneva.
Prošene ste tudi vse tiste, ki še dolgujete za leto 1949, da to prav gotovo poplačate, da ne bo kakšnih neprilik v slučaju bolezni ali poškodbe in smrti. Društvo je pripravljeno vam pomagati v bolezni, vi pa lahko pomagate s tem, da redno plačujete svoj asesment.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Torej, na svidenje 18. januarja.
Mrs. Fortuna pa želim, da bi se kmalu zdrava vrnila med nas.
U. Branisel, predsednica.
Velike slavnosti v Jesenicah, kjer je na Dan republike začela obratovati nova valjarna za debelo pločevino, se je udeležil tudi predsednik vlade Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, da čestita graditeljem k tej sijajni zmagi.
V svojem govoru je tovariš Miha Marinko povedal, da slavimo letošnji praznik na svojsten način, lasten samo resničnim graditeljem socializma—z delovnimi zmagami. Vrhu tega pa stavljamo v pogon vrsto novih velikih proizvodnih objektov. Te zmage postanejo še pomembnejše, če pomislimo, kakšne ovire smo morali pri tem premagovati.
Tovariš predsednik je nato nadaljeval ;
Če z današnjimi našimi očmi —po vseh teh težkih izkušnjah zadnjega leta in pol, ki jih imamo z njimi—pogledamo nekaj let nazaj, vidimo popolnoma jasno prave razloge, zakaj so že leta 1946 in 1947 cincali pred sklenitvijo pogodbe za nabavo peterih plavžev, za katere je prosilo naše državno vodstvo. Mi smo takrat dobrodušno verjeli v njihove izgovore na njihove lastne težave, s katerimi so odlašali z dobavo plavžev in postavljali pet in še večletne dobavne roke, na katere mi nismo mogli čakati. Danes jasno vidimo, da so oni že takrat zahrbtno vodili politiko gospodarskega podjarmijevanja.
Oni niso imeli namena, da bi kar koli dali iz svojih rok, kar bi pomagalo industrializaciji naše dežele. In tudi niso dali. V teku zadnjega leta pa so prisilili tudi druge vzhodnoevropske dežele, ki so padle v njihovo odvisnost, da prekinejo dobavljanje industrijskih naprav. Mi imamo konkretne primere, kako so hoteli preprečiti našo današnjo prosla-
vo. Do letošnjega maja so nas vlekli za nos okrog dobave načrtov in armature za potisno peč ter specialnih elektromotorjev za progo valjarne. S tako zagrizeno doslednostjo gredo po tej poti, kaže še drug konkreten primer s hidrocentralo v Mostah.
S svojo brutalnostjo so šli do skrajnih meja svojih možnosti, da so segli tudi po dobavah privatne firme v Avstriji, ko je ta že nakladala na vagone hidro-električne naprave, ki jih je ona, izdelala po specialnih n-.ortih za to centralo. Samo njim se imamo zahvali-i, da v Mostah še niso začeli z montažo hidroelek-tričnih naprav.
Takih in podobnih primerov imamo celo vrsto v raznih krajih Jugoslavije. Toda kakor drugod po Jugoslaviji, tako ste se tudi tu lotili, da z lastnimi sredstvi in iznajdljivostjo rešujete zagato.
Tu je dokaz sposobnosti, iznajdljivosti poguma, patriotične-ga zanosa vas, naših tehničnih strokovnjakov, praktične spretnosti in marljivosti naših mojstrov, monterjev, strokovnih delavcev. Skladnemu sodelovanju in delovnemu poletu celotnega gradi teljskega kolektiva na Jesenicah, na samem mestu gradnje v projektirnici, livarni, v strojnih in mehaničnih delavnicah, v Litostroju, v tovarni "Rade Končar" in "Franc Lesko-šek," v Kuštanju, Železniku in drugih tovarnah ter pri "Gradi-su"—se ima naša socialistična skupnost zahvaliti za ta nov, nad vse dragocen objekt naše težke industrije.
Naša socialistična skupnost in njeno vodstvo vam zato izrekata vso zahvalo in globoko priznanje.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
KEMIČNI KOMBINAT JUGOVINIL
ČEŠKA VLADA POSLALA JUGOSLAVIJI PROTEST
PRAGA, 8. jan. — Češkoslovaška vlada j e včer aj poslala Jugoslaviji ostro protestno noto, s katero zahteva, da se takoj ižpusti iz jugoslovanskih ječ sedem češkoslovaških državljanov. V noti je Češkoslovaška obtožila Jugoslavijo, da njene državljane v ječah trpinčijo in da Jugoslovani želijo z "ge-stapovskimi metodami" izsiliti od njih priznanja.
ŠTIIUE ČEŠKI VOHUNI OBEŠENI
PRAGA, 8. jan.—Uradna češkoslovaška časnikarska agencija je včeraj naznanila, da so bili štirje Čehi obešeni zaradi vohunstva za neko tujo silo in zarote proti visokim vladnim uradnikom.
Med obešenimi se nahaja tudi bivši lastnik neke tovarne. Soglasno z naznanilom, so na smrt obsojeni hoteli umoriti nekega neimenovanega visokega vladnega uradnika.
v NAJEM SE ODDAJO
3 lope spiiliie sobo, vso nanovo ciokorirano, treni poStoniin, mirnim mošltim.
Za vse podrobnosti pokličite
LI 0190
V Kaštelu Sunčuru pri Splitu je na Dan republike začela obratovati velika tovarna plastičnih mas "Jugovinil," hkrati pa tudi nova termoelektrarna, zgrajena v okviru tega obrata. Ob začet-i ku obratovanja tega orjaškega podjetja naše kemične industrije bila v prostrani dvorani enega izmed objektov novega podjetja pomembna slavnost, ki sta se je udeležila zvezna ministra Josip Cazi in Ricko Krstulovič. Navzoči so bili tudi številni predstavniki Jugoslovanske vojne mornarice s komandantom vice-ad-miralom Josipom Cernijem na čelu ter številni predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij.
Zvezni "minister lahke industrije Josip Cazi je v svojem govoru poudaril velik pomen te velike tovarne umetne mase—poli-viniklorida, ki pomeni velik korak v razvoju naše moderne kemične industrije. Z zgraditvijo te tovarne smo stopili v vrsto tehnično naprednih držav, ki iz preprostih surovin izdelujejo umetne surovine .za tehnične potrebe. Minister Cazi je poudaril pomen polivinilne mase za našo industrijo in za elektrifikacijo naše dežele, za razvoj radijske industrije in za proizvodnjo elektroinstalacijskega materiala, na drugi strani pa pomen polivinilne mase za proizvodnjo predmetov široke potrošnje, zlasti podplatov in obutve, dežnih plaščev, umetnega galanterijskega usnja in najrazličnejših potrošnih predmetov. Po planu bomo zadn je leto petletke iz pro-izvodenega polivinila izdelali okrog 6,540 ton raznih izdelkov, deloma v sami tovarni "Jugovinil."
Podjetje "Jugovinil" je nov dokaz zmagovite borbe delovnih ljudi Jugoslavije za zgraditev napredne in srečne socialistično domovine. Borba jugoslovanskih { narodov za socializem je našla I simpatije naprednega človeštva.: Narodi socialistične Jugoslavije j se bodo pod vodstvom Komuni-'
stične partije tudf v bodoče dosledno borili za socializem in proletarski internacionalizem, za mir in bratstvo med" narodi. Govor ministra Cazija so vsi navzoči pozdravili z burnimi vzkliki.
Po končani slovesnosti je bilo odlikovanih 20 najzaslužnejših graditeljev, nagrajenih pa je bilo 157 graditeljev z zneskom sn milijon dinarjev. Tudi gradbeni podjetji "Gradnja" in "Lika" sta razdelili med svoje delavce 550,000 dinarjev nagrad.
Ob 11.20 je minister Cazi premaknil vzvod, nakar je ob tule-nju tovarniških siren začela obratovati nova termoelektrarna, ki je pognala prve obrate tovarne. Tovarna "Jugovinil" je začela obratovati s 500 delavci, kar je razmeroma majhno število v pidmeri z velikanskim obsegom naprav, saj obsega celotni kombinat "Jugovinil" okrog 30 prostranih, svetlih in zračnih tovarniških zgradb. Nedaleč od tovarne pa bo v kratkem dograjen prvi del velikega delavskega naselja, v nekaj letih pa bo ob velikem kombinatu kemične industrije "Jugovinil" zrastlo novo moderno socialistično mesto.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
ZAPOSLENA ŽENSKA
DOBI LEPO STANOVANJE PRI PRILETNI 'ŽENSKI, KI JE SAMA. Za podrobnosti pokličite
IV	3257 PRILETNI MOŽ IN ŽENA
IŠČETA DVE ALI TER SOIiE ZA
V	NAJEM,
MOŽ DELA REDNO.
Naslov pustite v uradu teKa lista.
V najem se odda stanovanje
s (i sobami spodaj; kopalniea in vso nanovo dekorirano. Prednost ima odrasla družina. Vpraša,ite po 3. uri popoldne na
21101 Goller Ave.
ZGUBIL KLJUČE
Zgubilo se je šop ključev med E. 55 Si. in E. 70 St. na St. Clair Ave. Pošten najditelj je prošen, da jih pusti v uradu teqa lista.
10. januarja 1950
enakopravnost
STRAN 3
TERMOELEKTRARNA KOSTOLAC
V	vrsti slovesnosti ob dograditvi velikih objektov naše petletke je bila na Dan republike v Kostolcu ob Donavi pomembna slovesnost. Dovršili so gradnjo termoelektrarne Veliki Kostolac m končali montažo prvega agre-' gata te elektrarne z zmogljivostjo 10,500 kilowatov. Slovesnosti se je udeležil zvezni minister
elektrogospodarstvo Nikola Petrovič s predstavniki zveznih Ustanov in vlade Ljudske republike Srbije.
V	premogovnem bazenu pri Kostolcu je že lani začela obratovati prva termoelektrarna Mali Kostolac. Nova elektrarna Veliki Kostolac pa je štirikrat in pol večja in bo po montaži na-^aljnih agregatov po 10,500 ki-
lovvatov ena izmed največjih termoelektrarn v naši državi. Kako velik objekt predstavlja ta elektrarna, si lahko približno predstavljamo, če ugotovimo, da je pogonska zgradba s kotli visoka 30 metrov, dimnik pa sega 105 metrov, v višino. Ob elektrarni je postavljen velik transformator, ki transformira napetost na 110,000 voltov za prenos po daljnovodih, ki so tudi že zgrajeni. Samo ta transformator tehta 57 ton.
Graditeljem termoelektrarne Veliki Kostolac je na slovesnosti izrekel čestitke v imenu zvezne vlade in Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije zvezni minister za* elektrogospodarstvo Nikola Petrovič. V
Ali Buddies

1


............ m. ,	.............—
Hollywood star Buddy Rogers and youngsters from St. Josephs Orphanage, Jersey City, are on hand to open the annual doll exhibit at the Colgate-Palmolive-Peet Company, Jersey City. More than 800 dolls were dressed by the Colgate women office employees, under the direction of the Office General Activities Committee, for distribution ^ ~ underprivileged children.
The Two Best of The 50th International Show

MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
svojem govoru je med drugim navedel tudi naslednje:
Termoelektrarna Veliki Kostolac je že deseta večja elektrarna zveznega pomena, ki je bila dograjena od začetka borbe za izpolnitev petletnega plana. Doslej so bile zgrajene hidrocen-trale Bogatiči, Mariborski otok, Vlasenica in Sokolovic ter termoelektrarne Mali Kostolac, Skoplje-Madjari Bitolj, Kotor in Zvezdan. To nam priča, da napreduje elektrifikacija naše države s tempom, kakršnega si prej v kapitalistični Jugoslaviji ne bi mogli zamisliti, in da gre Jugoslavija z odločnimi koraki po poti graditve socializma.
Termoelektrarna Veliki Kostolac ima velik pomen za preskrbo industrije ne le na področju Beograda, marveč tudi na severu do Zrenjanina in na jugu do Užic, Niša in Leskovca. Trije agregati te elektrarne bodo dajali na leto 150 milijonov kilo-vatnih ur električne energije, to je več kakor polovica celotne
predvojne proizvodnje električne energije v Srbiji. Ko pa bosta leta 1950 postavljena še dva agregata in bodo zgrajene velike hidroelektrarne kakor Zvornik in Vlasina-Vrla, bo dovolj električne energije v pretežnem delu
MARCH OF DIMES
A
Fight


'■4^: X/: ■■■-:

JANUARY 16-31
Srbije. Ob graditvi te elektrarne je zraslo podjetje "Termomon-taž," ki je nastalo iz majhne montažne skupine, danes pa ima 1,000 delavcev, ki montirajo sedem termoelektrarn.
Elektrarno Veliki Kosolac so hoteli zgraditi že nemški okupatorji, zgradili so temelje in pripeljali tudi stroje, ki pa so jih pred osvoboditvijo zopet odpeljali. Uničili so vso tehnično dokumentacijo in načrte. Rekonstruirati objekt in izdelati nove načrte je bila za naše tehnične kadre težja naloga kakor graditi novo napravo. Spremeniti je bilo treba tudi konstrukcijo, ker bo nova termoelektrarna izkoriščala le najslabši premog in premogovni prah iz bazena lignitnega premoga v Kostolcu. S predelavo konstrukcije so našli inže-nirji-statiki omogočili znižanje gradbenih stroškov za eno tretjino. Samo za gradbena dela je bilo potrebnih 500 načrtov in okrog 1,500 strani statičnih računov. Samo za pogonsko zgradbo elektrartne pa je bilo potro-
uCHlCAGO, ILLINOIS. "Judge Roy Bean" (right) a 1240 pouncl Heieford steer from Texas, and "Chine 80G2" an 850 pound jMior call the same breed from Maryland, were selected by Judge A. D. \\ eber J Kansas State College as Grand and Reserve Grand Champion fat ?€ers, respectively, of the 50th Anniversary International Livestock J>no\v held recently. It is unusual for a junior calf to win one of the W honors at as big a steer show as the International — more unusual or the two best to be of the same breed.
A new International Show record price of $11.50 per pound was estab-Jished when the "Grand Champ" sold to the highest biddei*. He returned to tile Pecos County 4-H Club, the group by whom he was fed and shown, ° totai of $15,155 including $1355 in prizes awarded by the International ^how a'nd the American Hereford Association of Kansas City.
•p Judge Roy Bean" is a grade Hereford from the 500 cow herd of a f 01} Stockton rancher, Jack Allison, who has used top registered Here-joi'd bulls for years. A specially built trailer house served as transportation, lodging and dining hall for both the steer and the seven club mem-"®rs who made the trip from Fort Stockton to Chicago with their County (^nt, w. T. Posey.	,
Ueserve Champion "Chino 80fi2" sold for $3.75 per pound. He was ^*nibited by the Chino Farms of Church Hill, Md., and was fed and by Arthur McArthur, who fitted the grand champion steers of " the 193G and 1937 International Shows.
EAT THE SEED
• ••and you lose the harvest!
The money you have today can be the seed that grows into dreams come true. Eaten up today in spendthrift buying, it only gives momentary satisfaction. But planted wisely, it can bring you a harvest of farm or ranch expansion—education for the kiddies —that long vacation trip you've wanted.
Put profits where they grow. Invest every possible penny in U. S. Savings Bonds. Then every $3 you plant today, will allow you to reap a harvest of $4 in ten short years.
Dean W. I. Myers of Cornell University,
says: "A financial reserve in U. S. Savings Bonds is just as important a part of a well-managed farm or ranch business as is land, livestock, and machinery. Agriculture is a speculative business, and farm and ranch people need to have their financial reserves in the safest possible form and where they will always be readily available. Nothing meets these two requirements as well as United States Saving; Bonds."
INVEST IN U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement—prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Counci
0
šenih 16,000 kubikov betona, za premogovni bunker pa 4,500 kubikov. Velike naprave so bile zgrajene za mehanizacijo obratovanja. Iz velikega bunkerja se premog transportira po brezkončnem traku čez 217 metrov dolg in 32 metrov visok most do vrha pogonske zgradbe, nad kotli pa se zmelje v prah. Tudi kurjenje kotlov in odstranjevanje pepela je avtomatizirano.
Termoelektrarna Velike Kostolac je nov velik uspeh našega delavskega razreda in delovnih ljudi Jugoslavije, ki so z dograditvijo te elektrarne dosegli ob šesti obletnici ljudske države novo veliko zmago. Na slovesnosti je bilo več delavcev, tehnikov in inženirjev odlikovanih z redom dela, 87 delavcev je prejelo 40,000 dinarjev nagrade, 70 najboljših delavcev pa je bilo razglašenih za udarnike.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
v
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
»
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
♦
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
»
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
I'
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga p(^kličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730

tUL
lul
Sjši
Z DENARJEM
je bil Marko Magdič
go .J. ^ Ameriki. Ta čas ni mno-i domov, vsako leto ko-
J ^vak
v tem času vsega sku-j?V	dolarjev. Pet dolar-
obw tobak, pet materi z.a fo i ^	bratom in sestram.
4''"« «e.
J je ta možak vračal.
Novico, da se Marko vrača, je prinesla k Magdičevim Katica. Kadar se je kaj takega zgo-....., dilo, se je ona vselej pojavila
iri?!^^'"at ali 'trikrat. Denarja | P" "j'li- V naročju je prinesla
četrtega svojega otroka, sedla nied nje, ra%{)ela nediije, da otrok ne bi vreščal, in mu mašila usta s prsmi.

, J® k ^enariem. To so ; Vedeli -> . ..
tali 12	preje so jnu sporo-
^0 ■^'^erike drugi, da je Mar-
^ogat. Tudi drugi so bili
'^^kl .	i^e bolj. In ženo je
^li 5 ®®boj. Hila je ŠlovakinjU
%j, tako'
so govorili.
"Marko prihaja," je dejala naravnost.
Doma so že vedeli, da se Marko vrača, vendar ni o tem nihče govoril, izogibali so se. Zdaj pa je bilo to naravnost izgovorjeno. Nisi' se niugli ogniti, čeprav, ra-,;t !i Katice, ni nikogar mikalo,
da bi z zanimanjem govoril o tem.
"Pravijo," je rekla mati; ona je bila sicer vesela, da je Marko bogat, da se mu je dobro godilo, vendar se glede na druge ni mogla navduševati. Tu je bila vsa njena družina, predvsem mož in Ana, ki nista bila tako široko-grudna, da bi sprejela to z veseljem. "No, bog mu daj srečo," je pristavila.
"Saj jo je zaslužil," je menila Ana. Mati se je ozrla ))o njej. Zaslutila je, da Ani ni prav, da mati tako drži z njim.
"Zastran mene," je rekel oče, "naj mu z vozom pripeljejo denarja. Jaz ga nisem prosil nikdar pomoči in ga nc bom.' Kdor hoče na svojem k],ati, naj si pa poatilja."
"No, da," je dejala Katica. "Ampak kdo bi si bil kdaj mislil, da vse tako pride? Pameten pa je le bil, da je ;iel v svet. Zdaj
saj ne bo delal nadlege pri hiši."
"In da mu ni bilo treba rediti svojega otroka," je dejal oče.
Potem se je dvignil in odšel. Mati in Ana sta razumeli. Katica pa je začudeno gledala.
"Kaj pa jim je, da so taki?"
"Ne vem," je odvrnila mati. "Zadnje čase je sploh tak."
"Saj so lahko," je rekla Ana.
"Zakaj pa," je vprašala Katica.
"Tako," je rekla Ana, "imajo že vzrok za to." Zdaj je tudi ona odšla.
"Kaj pa je njej?" je vprašala Katica prestrašeno.
"Kaj jaz vem. Skupaj sta potegnila. Vse, kar on reče, je prav zanjo, in kar ona pove, je prav zanj."
"Tako," je dejala Katica tiho in v oči so ji stopile solze, ne da bi vedela, zakaj. Potem se je kmalu poslovila.
Prešlo jo nekaj dni.' Bila je
jesen. Zdavnaj so že počili prvi biči po vasi: to je znak bližajoče se jeseni. Pastirji ne gonijo več krav v rokah na pašo, temveč proste. Sami hodijo za kravami in pokajo z biči iz novih kono-pelj. To se bo poslej vleklo tja v zadnje dni novembra, dokler ne zapade sneg.
Na vrtovih zorijo pozna jabolka in hruške, grozdje je lepo črno in vabi človeka. Zadnje lastovice se zbirajo okoli šole in cerkve. Slive pred Markovim oknom že otresajo listje in vrbe rumenijo.
Polje je polno ljudi. Kopljejo krompir, drugi kosijo proso, nekateri pa še otavo. Tudi že mečejo prvo rž v zemljo. Poslej se bo tako vleklo. Za teden dni bo koruzna trgatev. Potem bodo sejali, vmes kosili ajdo in mlatili. Medtem bodo še vedno sejali. Ko pa bo vse pospravljeno, bo treba prašiti zemljo. Tja do novembra mora biti vse obrnjeno, da bo
lahko počivalo. Vozili bodo gnoj, da ne bo treba spomladi. O, dela bo vedno dovolj, dokler ne pade sneg in bodo poti zametene. Tedaj šele se bodo za nekaj dni zaprli v hiše.
Te jeseni osemindvajsetega leta se je vrnil Marko Magdič mlajši. Pripeljal se je v vas z avtomobilom. Tako so skrivaj vsi delali, ki so prihajali iz sveta bogati. Drugi zopet so se pripeljali z vozom ali s kočijo. Vsak-teri je imel zavezano ovratnico, lep klobuk, spredaj dol zavihan, zgoraj nekoliko podolgovato stlačen, ne tako, kakor so nosili doma: okrogle, nizke, z majhnimi krajci. Vsak je imel modro obleko, zašito po amerikanskem načinu. In vsak je imel koničaste čevlje, ne tako, kakor so se prva leta nekateri vračali z onimi čevlji, ki so bili spredaj gor zavihani in debeli. To so bili iz-glajeni ljudje, na rokah so imeli prstane in v žepih zlate ure.
In tak je prišel Marko Magdič. Na sebi je imel lepo temno modro obleko, široke mestne hlače ir ne tako ozkih, kal$or jih imajo kmetje. Suknjič je imel razpet, da je bilo videti široko zlato verižico, in često je pogledoval na uro, kakor bi se mu kam mudijo. Ostrižen je bil po mestno in gladko obrit. V obraz je bil debel in tudi telo je bilo reje-no: slabo se mu ni godilo.
Z njim je bila njegova žena in enega otroka sta imela s seboj. Žena je bila drobna stvarca, bela v obraz, da se je ljudem koj po-videla. Oblečena je bila mestno, v svilo. Tudi plašč je imela in klobuk na glavi. Lase je imela pristrižene. Na roki se ji je bleščalo več prstanov.
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in domo/
Janko N. Rogelj:
V Janezovi kovačnici
(Nadaljevanje)
Sedaj je bil v Ljubljani, kjer se množica! ljudi vedno sprehaja po cestah in ulicah. Ob večerih je stopil na cesto, kjer je bila promenada, šetališče i n sprehodi študentov, vajencev, pomočnikov, profesorjev in gosposkih Ljubljančanov in Ljubljančank.
To je bil za njega nov svet, novo življenje, novo mišljenje, a končno novo poželjenje v daljni, daljni svet. Od samega začudenja in premišljevanja kar ni mogel spati ob večerih.
Z Martinom sta postala zaupljiva. Skupaj sta hodila na izlete pod Rožnik, na ljubljanski grad in ljubljansko polje. Dosti sta govorila. Martin je prinesel s seboj tudi knjige družbe Sv. Mohora, med njimi tudi "Občno zgodovino", ki je pričela izhajati v Celovcu od leta 1874 pa do leta 1888. Dosti sta čitala. Zato sta lahko govorila o pričetni zgodovini Kitajcev, Indijancev, Babiloncev, Asircev, Feničanov, Izraelcev, Egipčahov, Makedoncev in Rimljanov.
Nekoč sta šla za reko Ljubljanico, trudna sta bila od dolge hoje, zakar sta obsedela na obrežju reke. Martin ga je vprašal, a k o je čital zadnje poglavje prve knjige, kjer pisatelj Josip Stare, profesor zgodovine na kraljevi gimnaziji v Va-raždinu, razpravlja o krščanstvu, ki je zmagalo nad maliko-valstvom za časa rimskega cesarja Konštantina.
"Sem čital," pravi Francelj.
"Kaj misliš o tem?" poizveduje Martin, ki je hotel vedeti, ako Francelj čita tudi med vrsticami in če ustvarja tudi svojo sodbo, kadar kaj čita.
"Kaj mislim?" odločno in premišljeno odgoyarja; "mislim, da je danes prav tako, kakor je bilo takrat. Saj pravi pisatelj prav razločno, ko piše, da je bilo med Kristusovimi spoznaval-ci mnogo takih kristjanov, ki so le zato pristopili k novi veri, da bi dobili dobre službe ali bi bili deležni kake cesarske milosti.
Martin je tako izprevidel, da je Francelj na pravi poti, in da se bo lahko ž njim še kaj več govorilo. Zato ga je opozoril, da naj previdno in z zanimanjem prečita zgodovino o francoski revoluciji, kakor tudi o cerkveni reformaciji, katero je vodil Martin Luter, in končno o cerkvenem zboru v Tridentu in o novi družbi Jezusa.
Francelj je vse to prečital. Čeprav je bila zgodovina pisana tako, da je lahko zagleda beli dan v katoliški državi Avstro-Ogrske, vendar so bili prehodi v knjigi taki, da si je človek lahko ustvarjal svoje mišljenje, po katerem je prihajal do prepričanja, da ni prave svobode in
prostosti za preprostega kmečkega fanta.
Ko je prečital vso občno zgodovino, pričel je računati koliko tisoč ali miljonov ljudi je bilo že pobitih radi cesarjev, kraljev, grofov, knezov, verskih prepirov, zemlje, trgovanja in samodržtva višjih gospodov, ki so vihteli svojo roko nad ubogim delavcem in kmetom.
Zamislil se je, da po končani podkovski šoli bo treba iti na nabor ter služit cesarja Franca Jožefa, ki je po božji milosti cesar Avstrije in kralj Ogrske. In da ga bo služil najmanj tri leta, po šest krajcarjev na dan, zaničevan in preganjan kot pes, pod nemško komando. In če pride vojska, bo vojaška godba zaigrala: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja — Avstrijo. In nazadnje naj si še vtepe v glavo, da je sladko umreti za cesarja.
Predstojnik cerkve bo prišel na vojaško dvorišče, blagoslovil bo orožje ter odpustil vsem vse grehe, male in velike, ter jih pognal v klavnico, ubijat in morit nedolžne ljudi, njemu enake, in to zato, ker hoče njegov cesar zasužnjiti malo več ljudi.
Zato je ob priliki vprašal Martina, kaj misli napraviti po končani šoli. Martin se mu je nasmehnil ter rekel:
"Torej tudi ti, misliš to, kar roji meni v glavi. Veš kaj, Francelj, če mi bo le mogoče, v Ameriko pojdem. Zadnjič sem govoril z Amerikancem iz naše vasi, ki mi je opisal Ameriko, kako volijo tam vsake štiri leta svojega predsednika in da tam nimajo obvežne vojaške službe, in kar rabijo tam — so delavci, posebno rokodelci. Če bom ka-terikrat tam, ti bom že pisal."
Martin je odšel v Ameriko leta 1908.
*
V Janezovi kovačnici je prasketal ogenj na dveh ogniščih, oba vajenca sta gonila mehove, popravljala ogenj, dodajala oglja, hladila iz ognja moleči konec podvozi z mokro ilovco, da se bo konec osi lahko držalo s klobučevino, ko bo potreba prenesti oba konca podvozi na na-klo ter isto zvariti. Kovač Ja-jiez je pazil, da se vsaka posamezna podvoz istočasno pravilno in zadostno greje, da bosta oba konca ob enem in istem času zažarela v skoro tekoče železo, ker takrat je čas, da se oba konca naloži eden na drugega in hitro udari po njih. To mora biti storjeno hipno in urno, dva težka udarca sprimeta v par sekundah. Tako delo je mojster-sko, zato je potreba strokovnjaka, žilavega in močnega kovača, ki se ne ustraši pršečih isker in odpadajočega vročega železa.
Radio Veteran
EVELYN GARDINER
One of radio's real veterans, Mis« Gardiner has just completed £0 years as director of KDKA's Home Forum, a daily feature at 1:80 p. m. A trained home economist who received her master's depree from Columbia University, Miss Gardiner's Home Forum Program is regarded by her fans throughout the area as the last word in home planning, food preparation, and making the household dollar stretch. Her household hints and advice are in constant demand from women who write and iisten to her dail/.
Good News for Mom
If your little one's just learning to feed himself, and gets more on chin, chest and floor than he does in his mouth, here's news of a gadget that will help solve your problem. It's a new dish called Dee's Scoop featuring two divided cavities which are undercut in front with sloping sides and bottom, making it easy for the small gourinet to trap even the last bit of food with his spoon.
Manufactured by a firm specializing in children's needs, the dish comes in a pink or blue set complete with special spoon. The spoon designed for the "clenched fist grip", used by all children, has an angled shank which permits a simple circular motion to bring the food to the mouth.	,
Made of plastic, the dish withstands normal household knocks without breaking. It's easy to clean, may be boiled, and will not absorb food odors or tastes. Extra thick walls and warm air pockets help keep the food warm while in the diih.
Vročina je hipno prihajala v žareče stanje ter se skoro prelivala iz rdeče v belo-rumeno barvo. Še dobrih pet minut, pa bo treba udariti. Zato kovač Janez potolče po obeh koncih na-kla, ker to je pomenilo, da je to zadnji klic in da je nujnost takoj potrebna v kovačnici.
Francelj, ki je ležal pod kozolcem, je znal, kaj to pomeni. Skoči izpod kozolca in preko vrta v kovačnico, pogleda oba ognja, pogleda očeta, namigne vajencema, da naj prenehata z mehovi, ki sta cvilila v kotu ter hotela s svojim cvilenjem prekričati puhanje in presketa-nje močnega ognja v kovačnici.
Mehova obstaneta, ognja poležeta, kovača potegneta o s i vsak iz svojega ognja, stakneta in naložita žareče konce na na-klo, po katerih udarijo brza ko-1 vaška kladiva, močno in trdo, da se spojite obe osi v močno podvoz.
Podvoz je zvarjena ter se hladi ob škafu vode.
Kovač Janez in njegov sin Francelj sta posedla v lopi na male lesene konjičke, na katere posadijo prednje konjske noge, kadar rašpljejo konjsko kopito, da ga prikrojijo novi podkovi. Oba si brišeta prvi jutranji pot z rdečimi rutami. Gledata vsak v svojo smer, ne da bi izprego-vorila besede.
Kovačica Marjana jih pokliče, da naj gredo zajutrkovat, za-beljene žgance in čm ajdov kruh, zalit s toplim mlekom. Molče odidejo po stopnicah v hišo.
Pri jedi pravi kovač Janez: "Imate vsi težke glave, majhne oči in trde jezike."
Vsi trije ponočnjaki molčijo, ker se čutijo krive.
Po končani jedi gredo vsi nazaj v kovačnico. Niso sami. Gale je pripeljal kobilo, ki se je razbosila na zadnji nogi. Span je prinesel jeglico, katera se mu je zlomila čez polovico in ne more z vozom na polje, dokler se ojnice ne držijo voza. Človek s konca vasi, kateremu pravijo Amerikanec, bi si rad izposodil sveder, da bi izvrtal luknje na novi leseni podlagi.
JOIN
THE MARCH OF DIMES '

16-31
8 15
10
M
m
%
i4:.
16 17 18 19 20 21
22 23 24 .25 26 27
29 30 31
THE NATIONAL FOUNDATION FOR INFANTILE FARAIYSIS
1_1
na katero bo pritrdil njegovo slamoreznico, ker bo kmalu treba vsem kmetom v vasi nare-zati slame za zimsko zobanje v hlevih.
Kovač Janez pokliče oba vajenca, da odganjata muhe od Galetove kobile, drugače stari Gale ne more obdržati težke noge od njegove stare kobile. Sam pa vzame v roke klešče ter vleče iz kopita odtrgane podkovne žeblje. Nato začne podrezovat kopito, ki pa je zelo slabo in mora biti do skrajnosti previden.
Francelj vrže zlomljeno jeglico v ogenj ter goni meh. Ame-
LEPA NOVA ZIDANA HIŠA
SE PRODA Nahaja se na 1014 E. 61 Si. Zgoraj so 3 spalnice, spodaj kuhinja in sprejemnica: velika klet in garaža. Zglasite se na zgornjem naslovu ali pa pokličite po 5 uri ENdicott 6819. V soboto in nedeljo celi dan.
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
NAZNANILO
Tvrdka KOLLANDER naznanja, da je dobila zastopstvo za vse glavne avijonske družbe.
Ako torej nameravate potovati po zraku v Florido, Kalifornijo, Kanado, Pariz, Rim, Jugoslavijo ali v katero drugo državo, se obrnite za cene in vsa pojasnila na tvrdko:
August Kollander
6419 S+. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
rikanec mu pripoveduje, kako velik mora biti sveder ter mu daje mero, kako velike luknje morajo biti. Francelj povabi Špana, da naj goni meh, da bo lahko on poiskal sveder za Ame-rikanca.
Francelj sname s stene dva svedra ter ju da Amerikancu. On ju pogleda ter mu vrne enega, a drugega ogleduje, ako je dovolj nabrušen na "muhi". Za vrtanje hrastovine mora biti konica svedra ali muha precizno izbrušena, \da sveder vleče v hrastov les. Amerikanec zmiga z glavo in odloži sveder na delovno mizo, a Francelj med tem časom zvari dolgo jeglico, katero izroči španu, ki nima denarja, da bi plačal za delo, ampak pravi: "Zapiši na vrata."
Knjigovodstvo kovača Janeza je bilo na notranji strani vrat, ki so vodila v kovačnico. Zadnje leto je dodal še posebno desko, črno pobarvano, da se je
bolj poznala pisava bele krede. Tam so bili napisani dolgovi vaških kmetov od krajcarjev do goldinarjev. Za vsakega kmeta samo ena vrsta številk. Špan je dolgoval že 87 krajcerjev, in zvarenje jeglice je stalo 5 krajcerjev. Francelj je vzel belo kredo, zbrisal številko 87 ter zapisal številko 92 krajcerjev. Dolgove so kmetje plačevali v jeseni, ko so prodajali pridelke in živino. Takrat niso bila ta vrata preveč popisana.
Amerikanec se približa Fran-celjnu ter; mu pokaže muho na svedru, ki je bila precej obrabljena. Francelj vzame iz predala novo pilo, nasloni sveder na primož ter nalahko pili konico močnega svedra.
Med delom pa misli Francelj o prečuti noči, o dekletu, ki mu je odpovedala ljubezen, o prijatelju Martinu in o obljubljeni deželi — Ameriki.
"Kako, da ste se vi vrnili iz
Amerike?" hipno vpraša Francelj, kakor da mu je ta stavek ušel iz ust.
Amerikanec ga začudeno pogleda ter mu pokaže levo roko, na kateri je imel vse štiri prste do polovice odrezane.
"V bakrenem rudokopu v Ca-lumetu mi jih je odtrgalo."
"In potem . . . ", vprašuje Francelj.
"Zahotelo se mi je po domovini. Imel sem par sto dolarjev, za delo sem bil nezmožen, družba mi je dala par sto dolarjev in plačano pot v domovino. Po treh letih v Ameriki sem prišel domov, kupil slamoreznico na ročni pogon, s katero si sedaj služim kruh od jeseni do spomladi pri naših kmetih.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"


Neiv PHI LCOlriumpk
.OOKl ONtf
$109
plusTOX
NOTHING tl-SE


JUST ARRIVED AT
Norwood Appliance & Furniture
YOURS ON EASY TERMS
Phone for Free Home Trial
★	Tunable Built-in Aerial System
★	Walnut Veneer Wood Cabinet
■\^7E have it now for immediate delivery . . . * ' the new Philco Model 1403 that challenges all comparison for value, for performance, for features! BIG picture plus Built-in Aerial that can be tuned and matched exactly to each of the 12 TV channels. In up -to 8 out of 10 locations, you just plug in and play. Our supply of these sets will go fast—come in or 'phone at once.
Norwood Appliance & Furnihire
6202 ST. CLAIR AVENUE
JOHN SUSNIK

N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi Ima razne dele In potrebščine za avte ter Izvršuje razna popravila po tovarniško Izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik