the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) najstarejš-i in najbolj. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (No.) 209. chicago, ill., torek, 28. oktobra — tuesday, october 28, 1930. LETNIK XXXIX. umora nad fašističnim učiteljem sottosanti- jem se krivijo slovenci. — aretacije po vsej vipavski dolini.— slovenski list "novi list" fašisti ustavili. Trst, 8. oktobra. — Policij-agenti in karabinerji z vso vnemo preiskujejo vso vipav-fko dolino in Hrušico, da bi ^sledili vsaj sledove atenta-j>r.]ev, ki so umorili fašistov-skega učitelja Sottosantija. Kot znano, vodi preiskavo goriški kvestor Modešti. Odre-11 Je, kot poročajo listi,, mno-hišnih preiskav in policij-* agentje so tudi aretirali CeIo vrsto ljudi, ki so na su-da so bili v zvezi z aten-atorji ali pa da so splošno ^'italijanskega in protifa-Slstovskega duha. Mnogim lju-,ern» ki so imeli lovske puške, 6.bilo orožje zaplenjeno ali vsaj pregledano. Kairabi-• erski in miličniški oddelki so Staknili vse gozdiče in hoste, ® bi morda našli kako sled. , ed drugimi so aretirali tudi šolsko služkinjo na vrh-pski šoli, ki jo je učitelj ttqsanti pred petimi meseci v ker ^ ni več zauPab zaski listi pripisujejo aten-^ teroristični organizaciji in Pri tem oslanjajo na okol-st> da so v Gočah oktobra gazili pet ljudi, ki so bili tu-tj tlcno napravljeni in ki so eSa dne izginili v bližnjem v pa jih pozneje ni bilo videti. Listi pravijo, da je . atentat skrbno pripravljen v so atentatorji celo udrli v šole ter si jo ogledali, s,1 baje dokazujejo sledovi in°?!nb ki so jih našli v kleti i. so bili docela enaki onim, je bilo opaziti na blat 111 mehkih tleh okrog šole »lih !*.!la poti proti Colu in proti ^ovščini. Po teh sledovih ^Pajo, da je en atentator mimo Cola in Črnega j a Preko meje, drugi pa, da jv.^ginil v smeri proti Ajdov-^ }• Vsekakor pa je rezultat tat6lSkave ta> da doslej aten-0rJev še niso izsledili. tiefa. p°dlagi okolnosti, da je S ljudi izginilo pred šestimi i,6Vl v gozdu okrog Goč, dj ®Pajo listi, da so bili ti Iju-c]ani zarotniške organiza-se je ta organizacija ■or "Sevala takšne taktike Nu .........._ lvP°Polo di Trieste" ve celo ker s i da so pred atentata V ViPavi opazili nekega ok, e®a voditelja zarotniške H^p^izacije, ki bi naj bil prišel tej zato iz Ljubljane. Na la'> si pa poročili "Picco-b0jjlTl ''Popolo di Trieste" naj- "pi očividno nasprotujeta J>olj .0l°" namreč pravi, da so So n;j8«e oblasti dognale, da tajnJ'ntat zakrivili člani one 3e, i. ^r°tidržavne organizaci- sto,--* del je sodilo faši ZMAGE Pl JANI REVO-LUCUONARJI Zmage pijana masa pustoši po mestu. — Do zmage revo-locijonarjev pripomogel u-por vojaštva. — Spor med voditelji revolucije. Rio de Janeiro, Brazilija. —« Tukajšnje mesto je bilo preteklo soboto in nedeljo pozo-rišče pustošenja in požigov. — Zmage pijana masa ni vedela, na kak način bi pokazala svoje veselje nad nenadnim porazom vladnih čet in padcem predsednika Washingtona Luis, in se je znesla nad poslopji in opravo tistih, ki so prej držali z vlado. Tako so med drugimi navalili na poslopje Portugalskega kluba in notranjščino popolnoma opu-stošili. Pometali so iz nje vso opravo skozi okno in jo nato na cesti zažgali. Podobno se je godilo na številnih drugih krajih. Vršili so se' tudi pretepi po ulicah, v katerih je bilo poleg šest mrtvih tudi mnogo ranjenih. Niti policija, niti vojaštvo ni skušalo mase ustaviti pri tem divjanju. Da so mogli revolucijonarji tako nenadoma zmagati, je pripomoglo vojaštvo v tem mestu samo, ki je v petek prestopilo na stran upornikov, u-jelo predsednika Luisa in ga zaprlo. V Braziliji so zdaj revolucijonarji neomejeni gospodarji, a pravzaprav prave vlade niti še ni, kajti spor je nastal zdaj med revolucijonarji samimi, kateri njihovih vodij bo prevzel prvo mesto. Spor je zlasti oster med vojaškimi in civilnimi osebnostmi in nevarnost obstoja, da se bo vnela nova državljanska vojna. Kakor je do zdaj računati, bo zmagal Dr. G. Vargas, poraženi kandidat pri zadnjih predsedniških volitvah in voditelj revolucijonarjev. LINDYJA NAPRAVILI — POLICISTOM Zdaj ste policist", je dejal komisar {Cleffman iz Jersey City, N. J., polkovniku Lindberghu in mu pripel na prsi policijski dobrodelni znak. Ta dogodek je tvoril višek v proslavi tristoletnice tega mesta. KRIŽEM SVETA STROSKI BOJA PROTI PROHIBICIJI Zveza proti prohibiciji izdala letos okrog 700 tisoč dolarjev. Washington, D. C. — Proti- prohibicijska zveza, ki je že daleč razpredena po celi Uniji, je vneto na-delu, da doseže preklic 18. amendmenta. Stroški, ki jih ima pri'svojem boju, znašajo od začetka letošnjega leta do danes skoraj $700,000. Ta znesek je večji, kakor so ga izdale v isti namen demokratska in republikanska stranka skupaj. — Zanimivo bi bilo primerjati izdatke te zveze z izdatki suha-čev, ki propagirajo za prohi-bicijo, vendar je to nemogoče, ker protisalunska liga in druge podobne organizacije ne priobčujejo svojih natančnih računov. IZBIRATI JE IMEL MED PIJAČO IN ŽENO Pittsburgh, Pa. — Redka sreča je zadela Johna Crnko-viča pretekli petek. Prohibi-cijski agenti so prej preiskali njegovo hišo in mu pri tem zaplenili 77 "pintov" žganja. Njegova sreča je obstojala v tem, da je sodnik, pred katerega je Crnkovič prišel, izjavil, da je bila ta preiskava nezakonita in odredil, da se mu vrne zaplenjena pijača. Tu pa je prišla za Crnkoviča nesve C P°sebno sodišče pred Ča V ^ Nje*ov* f na je dni v Trstu. Do tew("Tu'/t* l 9T odšla od hise, ako bo prišla ti v Trstu. Do tega ^'to r S° °blaSti P"616 7j&' lu t)f,(5a' ker SO teroristi kma-V PO i v ou ^lunou niiin-Vedali procesu napo- dni i b° minil° točno me" 111 Uro' bo v ViPavski do" SHskih0l',en eden izmed faSi-( v°diteljev. "II Popolo alje na 3. strani.) sta pijača nazaj. Rad je imel Crnkovič svoje žganje, še bolj pa je ljubil vendar svojo ženico, in tako je s težkim srcem dal prohibicijskim agentom dovoljenje, da smejo obdržati njegovo pijačo, češ, da je on ne mara več v hišo. PROSLAVA PETDESETLETNICE NADŠKOFIJE Chicago, 111. — Pomemben dan je bila pretekla sobota za chicaško nadškofijo in temu primerno se je tudi proslavil. Ta dan je minulo 50 let, odkar je bila ta škofija ustanovljena. Ob 10. uri dopoldne je daroval pom. škof, Rt. Rev. b. j, Shiel, slovesno pontifikalno mašo ob asistenci kardinala Mundeleina v katedrali Najsv. Imena. Zvečer pa je bil pripravljen od federacije klubov katoliških žensk banket v Palmer House, katerega se je u-deležilo okrog 3500 oseb. — Glavni govornik je bil kardinal Mundelein. Prvi, ki je opravljal mesto nadškofa v chicaški nadškofiji pred 50 leti, je bil Rt. Rev. Patrick a. Feehan. ■-o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA ZOPET EKSPLOZIJA V RUDNIKU Tekom enega tedna se pripetila druga rudniška katastrofa v Nemčiji. Berlin, Nemčija. — Komaj so pokopali 262 žrtev rudniške nesreče, ki se je pripetila pred tednom dni v Alsdorfu pri A-chenu, je celo Nemčijo pretresla vest o ponovni podobni katastrofi. Pripetila se je preteklo soboto v saarskem rudarskem ozemlju pri mestu May-bach. Povzročila je nesrečo eksplozija nekega benzinske-ga stroja, kateri so sledile nadaljnje eksplozije. Kakor je do zdaj dognano, je v zasutih rovih našlo smrt 141 mož. Rudnik je bil po določbah verzajske mirovne pogodbe pod francosko 'upravo in v njem zaposleni rudarji so bili deloma Nemci, deloma Poljaki. MANJ SMRTI V ZEDINJE-NIH DRŽAVAH Washington, D. C. — Urad za ljudsko štetje objavlja u-gotovitev, da je bilo število smrtnih sjučajev v letu 1929 najmanjše izza leta 1915, ko se je prvič pričela sestavljati tozadevna štatistika. V- zadnjem letu jih je umrlo med 1000 prebivalci približno 19. Padlo je tudi število smrti otrok pod enim letom starosti, in sicer na 68 med tisočem, do-čim jih je bilo še leta 1919 celih 101. — Marseilles, Francija. — Na Sredozemskem morju južno Francije so preteklo soboto divjali siloviti viharji, ki so o-grožali več ladij. Mnoge izmed njih so pošiljale SOS klice po pomoči. — Assisi, Italija. — Preteklo soboto se je na nad vse slovesen način izvršila poroka bolgarskega kralja Borisa z italijansko princezinjo Gio-vanno. Tej poroki po katoliškem obredu bo sledila še ena po pravoslavnem obredu, ki se bo vršila v Bolgariji. — Havana, Kuba. — Policija je prišla na sled zaroti, ki je imela namen vreči vlado. V tej družbi so se nahajali dijaki in komunisti. Vodi se pri osumljenih osebah stroga hišna preiskava. — London, Anglija. — Ta torek pride pred sodišče razprava o tem, kdo je kriv nad katastrofo zrakoplova R-101. Kakor se trdi, so povzročile nesrečo velike podgane, ki so se nahajale na zrakoplovu. — Madrid, Španija,— Španski kralj se boji parlamenta in je zato dal preklicati volitve, ki bi se imele vršiti v decembru, ter jih je odložil do januarja ali februarja. Ta odredba je še povečala mržnjo, ki jo goji večji del prebivalstva proti kralju. -o- ZADNJI CAPONIJEV NASPROTNIK UBIT Chicago, 111. — Danes se lahko smatra Al Caponi za neomejenega poglavarja chica-škega "podzemlja'\ Počasi se je znal izneTbiti drugega za drugim svojih močnih konkurentov in zadnja njegova žrtev je padla pretekli četrtek v o-sebi znanega gangsterja Joe Aiello. Že skozi dva tedna se je Aiello skrival v hiši nekega Prestogiacomo na 205 North Kolmar Ave. Ko pa je v četrtek zvečer stopil ven, da bi se odpeljal z naročenim taxijem, so pričele padati iz nasproti ležečega poslopja krogle iz strojnice. Aiello je bežal o-krog ogla, a tu so pričeli nanj padati streli še iz drugega okna, pod katerimi se je mrtev zgrudil. Kakor se je ugotovilo, so napadalci vzeli v najem stanovanje, iz katerega so streljali, že pred dvema tednoma, in so tako celi čas pre-žali nanj. -o- ZA POBIJANJE BREZPOSELNOSTI V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Pruski kabinet je poslal nemški vladi spomenico, v kateri ji priporoča, naj pritisne na, to, da se v svrho delne odprave brezposelnosti uvede v, industriji petdnevni delavni teden. Prepove naj se tistim tvrdkam, katere še niso uvedle tega sistema, vsako odpuščanje delavcev. Obenem se priporoča tudi, naj se šoloobvezna doba za otroke poviša do 15. leta, ker bi se na ta način izključilo od dela kakih 250,000 otrok. Dalje naj se prepove tudi priseljevanje poljskih delavcev iz Poljske in Češke, katerih da pride ob času sezone v Nemčijo do 80,000. -o- V vsakem slučaju, če želite prodati, ali kupiti, oglašajte v "Amerikanskem Slovencu"! Ix Jugoslavije« KRVAV ZLOČIN V ŠIŠKI. — VELIKA RUDNIŠKA NESREČA. — NAMESTO K POROKI V BOLNICO. — SMRTNA KOSA. — NESREČE IN DRUGE NOVICE IZ DOMOVINE. \ .: - pc. Težka poškodba s handžarjem Ljubljana, 6. okt. — Včeraj je na stavbišču doma služkinj v Šiški prišlo do krvavega pretepa med delavci. Pretep se je začel na ta način, da je neki Bosanec Petakovič Hasan za-tožil svojega tovariša Pesariča Franca iz Desniča, da krade na stavbišču deske. Ta ga je takoj pozval, naj dokaže. Petakovič se je pa taka razburil, da je potegnil svoj handžaru podoben nož in začel z njim Pesariča obdelavati, da se je krvav zgrudil na tla. Na pomoč mu je prihitel delavec Ljudevit Kolman iz Radovljice, katerega je Petakovič tudi( potezal. Oba nesrečneža sta smrtnonevarno ranjena na več krajih 'života. Petakovič se je sam naznanil policiji. -o- Nesreča v borskem rudniku Belgrad, 7. okt. — Te dni se je pripetila v borskem rudniku težka nesreča, ko je eksplodiral kotel, v katerem se s pomočjo komprimiranega zraka izločuje žveplo. ,Pri tem sta bila ubita dva delavca, dva pa nevarno ranjena. -o- Poroka v bolnišnici Matevž Čepelnik, 771etni železničar v pokoju, ki stanuje v Stanežičah pri Št. Vidu, se je nekaj pobil, ko so ravno balo vozili, in je moral v bolnico. Ker so se pa v njegovem domačem kraju ravno stekli zadnji oklici, je bilo to za "mladega" ženina pač žalostno, da je moral namesto k poroki, v bolnico. Ker pa ni hotel odlašati s poroko predolgo, je poklical nevesto, ki je takoj prišla, in sta se poročila v bolniški kapeli v Ljubljani. Nevesta je Marjeta Žnidar iz U-tika pri Vodicah. -o- Smrtna kosa V Tržiču je umrla Marija Kalanova, obrtnica. — V Soli-nu pri Splitu je umrl vpokoje-ni upnik J. Kleindienst, ki je bil še leta 1919 župnik v Begunjah na Gorenjskem, star 57 let. — V Ljubljani je umrla Terezija Holer, pokopali so jo v Mariboru. — Na Jesenicah je umrla J. Arh, po domače Jeričeva. — Na Ostrožnem pri Celju je umrla Julijana Kode-lova, stara 70 let. -o- Sneg na Bjelašnici Po vrhovih Bjelašnice vse do Velikega Polja je zapadel sneg, kakor poročajo iz Sarajeva. Radi tega snega so imeli te dni v Sarajevu zgodaj zjutraj temperaturo pod ničlo. Težka nesreča v Ljubljani 141etni delavec iz Prekmur-ja, Ivan Reček, je šel mimo gl. pošte. Nesreča je hotela, da se je spodtaknil in tako nerodno padel, da si je prebil lobanjo. -o- j Ogenjs V noči od 4. na 5. okt. je zlobna roka podtaknila ogenj na hribu Šprinec v Medjimur-ju. Pri tem so popolnoma pogorele tri hiše in gospodarska poslopja. v Nevaren razbojnik prijet V okolici Karlovca se je potepal dalj časa neki Mihajlo Kos, ki je ropal in poižigal po okolici. Ko so ga pred nekaj meseci prijeli, jim je ušel. Sedaj so ga zopet ulovili in bolje zastražili. Tržič Gamzi na pobočjih Begunj-ščice in Zelenice so se zadnje čase prav lepo razmnožili. Sedaj, ko je mir na planinah, se jih more opazovati v gručah po 60 do 80. -o- Srečno padel 7 m globoko Anton Globočnik iz Mošenj je zadnjega septembra 7 m visoko stoječ padel z mokrega oreha z glavo naprej. Hudo rano na čelu mu je zdravnik iz-čistil in obvezal. Čez dva dni je že delal. -o- Zrele jagode v jeseni Iz Gornjih Grušovelj pri Št. Petru v Savinjski dolini poročajo, da so tam nabrali -cele šopke rudečih jagod. -o- Čoln iz gumija V Maribor so prispeli trije nemški dijaki, ki so na potu o-kolu po svetu, po raznih rekah in morjih. Vozijo se v močnem čolnu, ki je narejen iz samega močnega gumija. Prevozili so že 11.000 km. Začeli so že lansko leto meseca avgusta. -o- Krško Iz Krškega se pohvalijo, da so pridelali letos posebno veliko krompirja, ki žal nima posebno velike cene. Tudi koruze imajo dosti. Zelja pa ni, ker je bila suša ob času sajenja. Kostanja, imajo tudi precej. -o- Zasulo ga je Žakošek Anton, najemnik v Ješevcu pri Kozjem, je kopal pesek na Jugovem posestvu v Kozjem. Ko je pesek izpodko-paval, se je težka plast udrla in padla na njega. Pesek ga je zasul do pasu in mu pri tem zlomil nogo. -o- Nezgoda na delu Delavec Recek Ivan iz Loke pri Dolnji Lendavi, ki je zaposlen pri zgradbi palače Pokojninskega zavoda, je padel s 4 m visoke lestve na tla ter se pri tem močno poškodoval na glavi. -o- Vrhnika Posestniku Cirilu Osredkar-ju, je zlobna roka zažgala kozolec, ki je bil napoljnjen s senom, ki je pogorel do tal. Lansko leto mu je istotako nek zlobnež zažgal hišo, ki je tudi zgorela. Sfraii 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 28. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevor po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: ih celo leto____________ 2a pol leta_________ Za četrt leta_____________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Ca celo leto__________$6.00 Za pol leta_________3.00 Za četrt leta___________1.75 ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Iisued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ______________________________$5.00 For half a year--------2.50 For three months ___________________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_______________$6.00 For half a year____________3.00 For three months ____________________ 1.75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker * tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Dva ekstrema Političen razvoj sodobne Evrope je v zadnjih letih vedno bolj usmerjen proti dvema skrajnostima, od katerih vsaka po-menja konec tistega demokratizma, ki ga je s tolikimi upi ir veličastnostjo podarila narodom francoska revolucija. Ena smer tega sodobnega gibanja se izteka v pretiran nacionalizem, druga v boljševizem. To kaže tudi razvoj političnega položaja v avstrijski republiki, kjer.so dobili vlado, v kateri je notranji minister voditelj fašističnega heimwehra. Pretiran nacionalizem, ki ga je Cerkev ponovno obsodila kot zmoto, je v notranji politiki znova utemeljil staro pogansko naziranje o državi, po katerem je človek radi države in ne država radi človeka. Narod, oziroma država, ki narod pravno predstavlja, je temu nauku vse — začetek prava in dolžnosti, absolutno bitje in najvišja stvar ali kakor pravi Hegel, "pilčujoči bog". Nedavno je jugoslovanski zunanji minister dr. Marinko-vič v Ženevi pred zborom narodov izrekel in ugotovil veliko resnico, da je pretiran nacionalizem tisti krivec, ki zapleta narode v vojno. In to je polna resnica, kajti v zunanji politiki zahteva pretiran nacionalizem prvenstvenost lastne rase pred vsemi drugimi narodi, ekspanzivnost državnih meja in riadvladje nad sosedi, ki jih zaničuje in smatra za manjvredne. Politika pretiranega nacionalizma se je pred svetovno vojno poosebila v cesarski Nemčiji, ki je s svojo mogočno krilatico "Eieutschland iiber alles" toliko časa šarila, da je končno prišla vse nad Nemčijo. Toda katastrofa Nemčije ni bila dovolj svarilen zgled. Kmalu po vojni so pri drugih narodih vstala enaka stremljenja, ki so pod geslom fašizma pričela voditi isto politiko omnipotence" in imperializma r.istična partija v Rusiji izključen monopol na celi črti: produkcijo in trgovino, šolo in vso vzgojo, tisk in vso znanost — vse vodi in kontrolira država. Tudi boljševizem se vt'ika in ruši osnovno celico človeške družbe: družino. Ime "družina" je sploh izbrisano iz njegovega besednjaka, mesto tega je prišel naziv "medsebojni odnos obeh spolov". Pri splošni ko-lektivizaciji naj tudi starši ne bodo drugega kot "produkcijsko sredstvo," mehanizem v službi razreda. Sovjetska zako-rodaja je odpravila neločljivost in enotnost zakona in proglasila otroka za "državni objekt". Kmečki narod se po svojem naravnem, zdravem instinktu še drlži do 84% v naravnih mejah, medtem ko kulturni položaj delavstva strašno pada in kaže rastoči moralni propad in razvoj v seksualni materia-lizem. Ob teh rastočih nevarnostih, ki ženejo človeško družbo v propast, se bo vsakdo vprašal: kaj dela Cerkev? Tudi ona, ki je čuvarica večne božje resnice, zbira svoje sile. Njeno geslo za XX. stoletje je kraljestvo Kristusovo na zemlji, v katerem naj vlada socialna pravičnost in ljubezen. Mogočno je vse katoliške narode zajelo liturgično in evharistično gibanje. Moderno dušno pastirstvo sega po najboljših sredstvih in se specializira po stanovih. Položeni so temelji za katoliško akcijo, ki bo nositeljica bodočega dela za neumrjoče duše po religioznem preporodu posameznika in družbe. Sistematično proučevanje vseh vprašanj poglablja katoliško ideologijo. Papeštvo je osvobojeno in se uspešno bori proti fašističnemu oboževanju države. Proti fašističnemu zasužnjenju indivi-dua postavlja svobodo otrok božjih. Predvsem pa je mladina, ki je nositeljica religiozne obnove in religioznega entu-ziazma. To niso prazne geste, ampak izmed dobrih izoblikovanje najboljših — elite, ki naj prežari najširše ljudske plasti s katoliško l-enesanso. Med ekstremoma fašizma in boljševizma je nazor Cerkve, ki čuva tako neodjemljive pravice posameznika kakor avtoriteto države v mejah večnega moralnega zakona. Zato katoličani moremo mirno zreti v bodočnost, ker nam tudi v najhujših zmedah — in ravno v najhujših najbolj! — sveti neugasljivi svetilnik krščanske resnice. JUGOSLOVANOM V PITTS-1 so tolikokrat plenili po naših BURGU IN OKOLICI j krajih, tega tudi italijanski nasilneži ne bodo uničili.' Mo- Pittsburg, Pa. Bratje in sestre! Dobro vam je poznana grozna usoda, ki je zadela naše narodne muče-nike Vekoslava Valentiča, Ferda Bidovca, Frana Maruši-ča in Zvonimira Miloša, katere so italijanski fašisti ustrelili dne 6. septembra v Trstu. Nedolžna kri mladih rodoljubov nam najjasneje priča, kako grozno trpe naši bratje, katere Zadnje voltve v Nemčiji, ki so pri- je nemila usoda vrgla pod ita- nesle toliko zmago skrajnim nacionalistom, so pokazale, da niti v Nemčiji predvojni duh pretiranega nacionalizma ni izumrl. Stavilo takih, ki so za fašistične metode v notranji politiki, je izredno narastlo. Preko tisočih zborovanj nemških nacionalistov se razlega dan za dnem bojna pesem: "Sieg-ieich wollen wir Frankreich schlagen" (Zmagoslavno hočemo pobiti Francijo). In da prežene vsake iluzije dobromisle-rih, je eden voditeljev nacionalističnega pokret£, Paul J. Gob-bels, na dan volitev izjavil dopisniku "Popolo d'ltalia": "Naš cilj je uničenje Youngovega načrta in verzajske pogodbe z vsemi njenimi posledicami. Mi željno pričakujemo, da nam bo mogoče s smotreno zavezniško politiko s sovražniki Francije v kratkem preobraziti obličje Evrope." Ali niso to pristni nasledniki istih politikov, ki so pod bedastim geslom: "Gott strafe England!" hoteli anektirati belgijsko, francosko in poljsko zemljo! Pretirani nacionalizem obožuje narod in državo — boljševizem, ki je drug ekstrem novodobne družbe, pa postavlja on razred ža neomejenega gospodarja človeške družbe. V marsičem pa se obe ti skrajnosti dotikata. Tudi boljševizem proglaša vsemogočnost države, kateri dodaja še nauk o absolutni enakosti vseh ljudi. Da doseže razredno državo, ruši vse stare kulturne temelje, na katerih je slonela prejšnja družba: Cerkev, državo in stranke. Danes ima edina komu- lijansko gospodstvo. V preteku zadnjih 10 let je bilo ubitih čez 2000 Jugoslovanov v Italiji, ^a čez 20,000 so jih odvedli v ječe. Današnji gospodarji Italije, fašisti, se poslužujejo vseh sil, da iztrebijo jugoslovanski živelj, ki živi na istrskem polotoku, na o-tokih, na Krasu, v Trstu in Gorici že od pradavnih časov, ko so se naši pradedi priselili na Jadran. Fašisti so pregnali naš jezik iz vseh šol, iz vseh. uradov in iz cerkva. Delujejo z vsemi silami še dalje, da za-trejo našo besedo tudi v domovih naših zatiranih bratov. Nikjer v zgodovini se ne bere o nobeni kulturni državi, da bi kaj takega počenjala, kakor dela sedaj fašistična Italija. Kar ni mogla uničiti strašna turška sila in divji barbari, ki čen je odpor našega naroda, ki se ne ukloni tudi še pred tako krutim nasiljem. Streli, ki so usmrtili Valentiča, Miloša, Marušiča in Bidovca, so zadeli tudi naša srca in ranili naše duše, da ne moremo molče preko tega krvavega nasilja nad našimi brati. Zato pozivamo vse, ki narodno mislite in čutite, da pridete na velik protestni shod, ki bo v Slov. Nar. Domu na 57. ulici in Butler St. v Pittsburghu, Pa., v nedeljo, dne 2. novembra ob 3. uri pop. Pridite na ta shod vsi bratje in sestre Jugoslovani, da skupaj povzdignemo svoj glas in protestiramo proti umoru naših bratov in proti nekulturnemu preganjanju našega naroda ob Jadranu. Kdor ljubi svoj narod, kdor ni še pozabil domovine svoje in naroda, iz katerega je izšel, tak bo prav gotovo prišel na ta protestni shod. Za propravljalni odbor: Ivan Varoga, Marko Vinski, Ivan Miljakovič. Navadno ljudje segajo eden drugemu v roke s praznimi rokami, zelo redko se zmotijo, da bi segli s polno roko. CERKVENE NOVICE IZ DENVERJA Denver, Colo. V nedeljo/ dne 5. oktobra, je bilo pri nas cerkveno žegna-nje. Pri obeh sv. mašah je bila cerkev napolnjena. Sv. maša ob 10. uri je bila z leviti. Sv. mašo je daroval Rev. Ciril Zupan, O.S.B. Asistirala sta mu dva angleška duhovna. — Rev. Father Ciril je imel jako lepo pridigo pri sv. maši ob 10. uri in pri tem prav lepo pohvalil vse one farane, ki svojo cerkev podpirajo. Povedal je še nadalje, kako lepo cerkev imamo sedaj, ko je preslikana in kako je ta lepo, če je narod veren in ob potrebi pomaga. Veren kristjan veliko daruje in žrtvuje v iepoto hiše božje, da je hiša božja lepo in pripravno svetišče, v katerem prebiva sam Bog. Vsi Slovenci in Hrvatje imamo radi in spoštujemo Father Cirila, ker nam je veliko pomagal pred 10 leti pri ustanovitvi fare. Kolikokrat je- prišel k nam iz Pueble, Colo., da nas je podučil, kako bi ceneje postavili cerkev. Imel je pri nas tudi prvo sv. mašo pri'u-stanovitvi fare v dvorani sv. Jakoba. Potem je hodil k' nam vsako drugo nedeljo in je imel v različnih dvoranah sv. mašo, dokler ni bila cerkev dozidana. Ko je pa bila enkrat cerkev dozidana, je še vedno hodil k nam, dokler nismo dobili stalnega duhovnika, sedanjega Rev. Father Judniča, ki se vneto trudi, kolikor je v njegovi moči, da fara napreduje in da se dolg pri naši fari vedno odplačuje. Pri omenjeni slovesni sveti maši se je pričelo 40urno če-ščenje Najsvetejšega, ki je trajalo do torka zvečer. Pri tem češčenju je zopet imel Rev. Father Ciril Zupan jako lepe pridige v slovenskem »jeziku. Cerkev je bila za čas 40 urne pobožnosti jako lepo obiskovana po dnevi in še posebno zvečer. Lahko se pohvalimo, da jih toliko še nobeno leto ni prišlo, kakor letos. Rev. Father Ciril Zupan in naš domači župnik Rev. Judnič sta spovedovala že zgodaj zjutraj in pozno zvečer, da sta vsem ustregla, tistim, ki morajo zgodaj na delo, in drugim, za kar jima gre po pravici najlepša zahvala. — Pozdrav vsem rojakom širom Amerike, posebno pa v Denver, Colo. Geo. Pavlakovich. Popravek uredništva Kljub dvakratnemu pregledovanju imen, prvič pri zahvali iz Denverja, in drugič pri popravku, se nam je vrinila neljuba pomota, da je bilo natisnjeno v št. 185 in 200 Amer. Slovenca Fr. Franko ml., Frank Franko st. Pravilno bi se moralo glasiti Fr. Tanko Frank Tanko ml. Pom. urednik. in ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!' KAKO SE PRIPRAVLJAJO V PUEBLU NA ZIMO Pueblo, Colo. Hm, vse se pripravlja za starko zimo, ki je že pred durmi. Z žalostjo zremo, kaj bo, ali se bo kaj bolj delalo, ali bo še vedno tako. V zimskem času se vsega potrebuje. Možje ne delajo tako kakor bi morali. Me ženske imamo pa še več dela z njimi, ker so vedno doma, zato moramo še bolj kuhat. Tu pa tam se pa tudi dobi dober možiček, ki prav pridno pomaga doma, ko vidi svojo žena tako zaposleno z veliko družino. Ravno me je pot peljala mimo in sem stopila k nekemu našemu rojaku, ki je tudi naročnik A. S. Ko stopim v hišo, se ozrem nekoliko naokoli in vidim, kako priden možiček nekaj strže. Ko ga vprašam, mi pove, da strže krompir. Pa sem se malo pošalila, da ga bom dala v cajten-ge. Da bi ga videli: takoj je vstal. Pa sem mu povedala, naj se le nikar nič ne sramuje, da je še lepo, ko tako svoji ženi pomaga, ki ima veliko dela pri malih otrocih, le še naj ji pomaga. Žena se je prav pohvalno izrazila, da ji rad pri vsakem delu pomaga. Tako je prav. Ljubezen vse premaga, vse pretrpi, in taka je prava ljubezen v družini, da eden drugemu pomagamo in lajšamo trpljenje in težave. Še nekaj je, ljudje božji, ki se kuha v naši naselbini v Pueblo. Cenjeni bralci Amer. Slovenca, oprostite. Neki trgovec, ta vam je mojster. Vedno neko reč nosi. Kamor pripelje, pa hajd, vedno v spodnji štuk. Tam se ta reč kar brez ognja kuha in vre. Jaz mislim, da povsod tako delajo. Ta John Germ je tako "busy" s tem grozdjem, pa so tudi drugi trgovci. Tako nekako smo bile poprej me ženske. Sedaj se je pa to obrnilo, da ste pa moški, ko ga stiskate. Samo glejte, da ga boste zmerno pili. Bog sam ga je ustvaril in prvi čudež naredil, ko je v Kani Galilejski premenil vodo v vino. Zelo nas skrbi, kaj če ni Tone s hriba že konc vzel v dolnjem štuku, ker se več ne oglasi ne pod vaško lipo in ne drugje. Tone, Tone, nikar se preveč rie tišči tam spodaj in tvoj prijatelj Jure. Če tudi nisi še vsega stisnil, vendar lahko kaj pišeš. Pred nekaj tedni sta se poročila dobro poznana Mr. Oskar Gorše z Miss Mary Lesar, iz dobro poznane družine Mr. Louis Lesar. Želimo jima obilo božjega' blagoslova v novem stanu. — Pri družini Mr. in Mrs. Crist so dobili sinčka. Naše častitke. Naši bolniki: Frank Slak je še vedno v Korvin bolnišnici, kmalu že dve leti. Želimo mu, da bi že skoro okreval. Jožef Berglers je na eno oko popolnoma oslepel, ker se je že pred 6 meseci na delu ponesrečil. On je iz Leadville, Colo., pa se v Puebli zdravi. Mr. Frank Rims je bil tudi operiran na o-česu. Želimo mu, da bi ozdravel. — Na bolniški postelji se nahaja hči Žek Kraševca in je bila operirana; želimo ji skorajšnjega okrevanja. H koncu dopisa pozdravljam vse cenjene bralce od tukaj in drugod. Bog (živi vse. Josephine Meglen. -0_J- KAKO SE IMAMO V NORTH CHICAGO North Chicago, W; Le malokdaj se kaj sliši « naše naselbine. Človek bi mislil, da vsi spimo. Ce pa h°ce' mo nekoliko bolj natančno o-koli pogledati, pa vsi vidimo, da ni tako. Res je, da časi tudi pri nas niso rožnati, ker je ze lo veliko ljudi brez dela in se tisti, ki ga imajo, delajo le P° Vseeno si kak- nekaj dni v tednu, pa tu pa tam privoščimo šno zabavo. Dne 16. oktobi3 smo imele Surprise Birthday Party na nam priljubljen^ Mrs. Uršulo Jerina. Da resnici rade imamo, se je vi Želi" še lo ta večer na udeležbi mo ji, naj jo Bog ohrani mnogo let zdravo in vese Par dni pozneje, to je dne 18- oktobra zvejčer, smo se ^ zbrali za ravno tak party, bolje povedano, odhodnico. zop1 et smo jo priredili blagemu deniču Math Setničarju, dobro poznane rodbine • Setničarjeve. Sedaj se ze do cilja, kamor so ga PoS,,je njegovi predstojniki, v g£, šole, in sicer iz St. Francis ^ minary, Wis., v Rim. Ta® si»4 p tk voz' ilal' Wis., v Rim. študiral naprej za duh0^ stan, kjer se bo učil še *> Dal Bog, da bi bil srečen, riovolien in zdrav in da po- tem povrne zopet nazaj nas. Na tej prireditvi se Je kazalo, kako je pri vseh ljubljen. Ravno smo pripravljaj, ze v mali šolski dvorani zV „ hodnico, pa zvemo novico, da so dobili ^'iJjii-mladeniča Frank Suh'1' ( s1- ka, po domače Marovto^ šele 28 let. Zadušila ga Jeg0j,i. nova peč, ki jo je imel v ^ Naj da Bog mir njegovi - ovale ^ p) ,ri- tu Zopet smo praznoval« day Party dne 20. okt°br' Mrs. Uršulo Slana. Tudi se je videlo, kako je vselllo0gf ljubljena. Želimo ji še ^ jju- zdravih let v krogu SVUJ" 5ei" svoJe beče družine. —Pozdra^^ čitateljem tega priljub'J^ lista. Ena n avz PROTESTNI SHOD V WAUKEE ^i,. Milwaukee, Antifašistični shod, ^ ne' d«' sklican po milwauski zaciji Slovenski Dom v ^^v ljo, 12. oktobra, je bil leP fc skan od bratov Hrvato^t-hoslovakov in SlovenceV-^jjH no so bila zastopana P° poslancih čehoslovaška, strani (Dalje na 3. Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov (Dalje.) "Kaj ti je?" ga je vprašala Nina, ki jo je dobil v izbi, kjer pa ni bilo nobenega pivca. "Beri!" ji je dal jikt, katerega je prinesel s seboj. In Nina je brala in umela, da Franceta he bo več. V oči so ji privrele solze in dasi jo je tolažil in prosil, naj ne bi še povedala materi, da jo bosta polagoma pripravila na žalostno vest, ni mogla prenesti žalosti sa-rha. Komaj jo je zadržal, da ni vsa v joku planila v kuhinjo. Mati-je slišala njen jok in preden je mbgla hči do nje, je prišla ona prestrašena v izbo. "Kaj pa je za božjo voljo?" je vpraša- la in pogledala zdaj Nino zdaj Sandrini-ja. Menila je, da sta se kaj sprla. "France, France!" je ihtela Nina. "Kaj je s Francetom?" je prebledela Budinka in bilo ji je, kot da ji je zgrabila grozno ledena roka za srce, ki je kar zastalo v slutnji, katere se je bala bolj ko lastne smrti. "Umrl, mati, umrl. Nič več ga ne bo!" je razodela Nina bridkost in objela mater, ki se je sesedla na klop in krčevito sklenila roke. "Sin, moj sin!" je zahropla in bila bolj mrtva ko živa . . . Še tisti večer'so peli zvonovi tri prošnje in po vasi je šla novica, da je Budinov France umrl v ruskem ujetništvu . . . IV. Tratarjeva Katrica je prišla po vodo. Stala je ob koritu sredi vasi in čakala, da se ji napolni škaf. Ze ga je odmaknila izpod žleba in ga prijela, da si ga dvigne na pisani svitek, katerega je'imela na glavi, ko so se oglasili zvonovi. Čudno se ji je zdelo, komu bi zvonilo, ko ni bilo slišati, da bi bil kdo v Križišču bolan. Tudi v sosednih vaseh, ki so spadale pod zvon sv. Miklavža, ni vedela za nikogar. "Kdor iže je, Bog se mu usmili duše!" je želela s sočutno mislijo, zadela škaf na svitek in krenila prožno proti domu. Preden je zavila v klancu s poti na izhojeno sneženo gaz, ki je ozka vodila k njihovi hiši, je srečala sosedo Kovačico, katera je šla tudi po vodo. "Komu zvoni?" jo je povprašala. "Ali ne veš?" se je'začudila Kovačica. Katrico je spreletelo, bridka ■ slutnja jo je prevzela, z roko je prijela za škaf, ki ga je prej prosto nesla, in samo gledala je v sosedo, in čakala, kaj ji pove. "Francetu zvoni!" "Budinovemu?" je vzdrhtela Katrica, prebledela in oči so se ji orosile. "Kaj bi bila žalostna! Ženinov ti ne bo manjkalo. Ponujajo se ti. Saj si tako predolgo čakala!" jo je tolažila Kovačica, ki je opazila, kako ji je težko. "Kdo, kdo vam je povedal, da je umrl?" je povprašala Katrica z- drhtečim glasom, v katerem je bilo še zadnje upanje, da mogoče vendar ni res, kar je pravkar slišala in so ji še peli zvonovi . . . "Naš je bil pri Budinovih in je prišel z norico," je odgovorila Kovačica in še pove- dala, kar je vedela. Katrica jo je poslušala in se komaj premagovala, da ni glasno jokala.. "Z Bogom!" je dihnila, ko je Kovačica končala. "Čudno dekle," je mislila nanjo Kovačica, ko je šla proti koritu. "Druga bi na njenem mestu že mod vojno našla ženina, ona pa je čakala in bila zvesta, kakor niso bile še poročene žene ne! Ni je take pod zvonom sv. Miklavža! . . ." Katrici so se udrle solze in ihtela, je, da se ji je gibal škaf na glavi in je nekajkrat" pljusknila voda čez rob, preden je prišla domov. Ko je stopila čez prag, se ni mogla več premagati. Presunljivo je zajokala. Mati je planila izza ognjišča, da ji vzame škaf z glave. Tedaj so se odprla vrata v izbi in v njih so se pokazali Ivan, za njim oče in še stara LukovkA, ki je bila prišla kakor vsako leto ob tem času Tratarjevim bužgat fižol. Od hleva je prikoračil hlapec Matevž; Tratar ga je bil vzel v službo, ko je zapustil Budinove. "Kaj je, kaj je?" so od vseh strani silili v Katrico. "Francetu, Budinovemu Francetu zvoni. Kovačica mi je povedala. Uradno je pri šlo . . .," je v joku sunkoma odgov< sedla k ognjišču in ši brisala solze- $ "Kaj? Res?" so se. zavzeli virf ^ molknili, kakor bi pomislili, je 111 ic* in Prvi se je oglasil Ivan. "Če ni to samo Sandrinijeva skovana po njegovi želji," je reke jo besedo pomembno povdaril. ,j)Ovv "Nič mu ni zaupati, tudi take ne je zmožen, da bi dosegel svoj n je pritrdil Matevž Ivanu. , $ * "Uradno njegova moč tako dale^ Mora biti že res," je menil ocj se ze je "Ali mislite, da se na pro z mazanjem ničesar doseči?" Ivan prepričati. "Pomiri, pomiri se, Katrica. mati hčer. , "Ko setti ga pa imela tako rada je odvrnila. "Božjih računov ne ti!" je dejal oče in se vrnil solz ni mogel gledati. u bil, pa ni maral, da bi se šc nje oči ob hčerini žalosti . • • (Dalje prih.) ŠIRITE 'AMER. °SLOVENCA1 ni Pr ■t)v moremo J^Sj izb0' „fl f src» o f sil" Torek, 28. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 ^ Tvoj nedeljski tovariš. | Juuauiiuiiiiwiiiiiiiiiiiuirrntwnnuiiiiirru.iirw^niinianiunniuinuiniiiiu'niiJiiiinnu'.iiuiiiiii TEDENSKI KOLEDAR Nedelja — Malahija. Pondeljek — Vernih duš dan, Silvija. Torek — Karol Bor. Sreda — Veselko. 6 Četrtek — Leonard. 7 Petek — Engelbert. 8 Sobota — Mirko. Rev- K. Zakrajšek: ENAINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH- Zadnja dva sv. zakramenta sta odločena za dva najglav-neJsa stanova človeške družbe, za duhovski in zakonski. Maš-r!sko posvečenje poskrbi za stan, ki ohranja duhovno živi j e-r*]e in zakonski pa je telesno življenje na zemlji. Mašniško posvečenje je zakrament, ki moškega posveti mašniško službo. Človek po svojem telesu je nekaka žival. Šele duša dvigne visoko nad živalstvo in nad vse stvar j eno stvarstvo, je naredil človeku telo iz prsti. Temu telesu je pa vdihni neumrjočo dušo. Po tej duši je postal šele človek, božja Moba, krona stvarstva. Greh ga je pa pokvaril in uničil v t!Jem duhovno življenje. Zato je postal potreben poseben btan, ki preraja človeški rod duhovno in ki ohranja v njem to lljjenje, duhovski stan. i v starem zakonu je Bog ustanovil po Mojzesu posebno jpovništvo, da je opravljalo duhovno službo med izvoljenim 'fodom in ohranjalo med njim duhovno življenje. Toda to MoVništvo še ni bilo popolno. Kristus Gospod je prišel na svet, da je bil prvi.in najpo-neJŠi duhovnik, ki je prerodil človeški rod za Boga. Kri-s Je pa potem pustil za seboj svečeništvo novega zakona, ■ Sebej posvečeno, dvignjeno v čast zakramenta, obdarovano Velikimi milostmi in oblastmi in močmi tako, da je popolno-zmožno nadaljevati njegovo božje svečenstvo na zemlji •ed vsemi narodi, po vseh krajih in v vseh časih do konca 6veta. Temu svečenstvu je ukazal Gospod: "Pojdite in učite vse !" Temu svečenstvu je dal v roke vse svete zakramen-'Karkoli boš zavezal ali razvezal na zemlji, bo zavezano ftll v. r«zvezano tudi v nebesih!" "Komur boste grehe odpusti-• •" "To storite v moj spomin!" "Vi ste sol zemlje! Vi e fcč sveta . . ." itd. t Za toliko, tako vzvjšeno, pa tudi tako važno nalogo je pa Pral ustanoviti poseben, zakrament, ki bo delil vsem, ki si Sjbo izvolil za svoje duhovnike, vse potrebne milosti, da bodo tolike dolžnosti tudi vršiti. Zakrament mašniškega posvečenja podeli mašniku t) , masniško oblast, b) milosti to službo dobro izvrševati in c) j lle Mu neizbrisno znamenje mašnika Gospodovega. Kdor ^-nkrat posvečen v mašnika, ostane mašnik, kakor kdor je eilkrat krščen, ostane kristjan za vedno. Sv ^šniška oblast daje mašniku moč opravljati daritev ^ ^^e in spreminjati kruh in vino v Telo in Kri Jezusa Kri-]; moč deliti svete zakramente, posvečevati in blagoslav-j 1 Jjudi in stvari. Njegova služba je tudi učeniška, dolžan Uciti svoje vernike verskih resnic. se pa more duhovnik popolnoma in nerazdeljeno po-^ h skrbi samo svoji cerkvi, zapovedala je sv. cerkev, da R,ietiti la ostati "celebs", to je neoženjen do smrti. Po sprejetem ^jakonatu, to je prvemu višjemu redu mašniškega posve-lr(jtanja, se duhovnik ne more več veljavno poročiti.. To je j ovo velika žrtev, ki jo prinese mlad človek za svojo vero j, Sv°jo cerkev. Nobena vera ne zahteva tolike žrtve od svo- J t-"- duhovništva. lr|j. 3- Duhovnik more postati samo tisti, katerega Bog polj., 0 v ta stan, ali, kakor pravimo, oni, ki ima poklifc od Boga ■ ta stan d0lr otan. Ni vsak za ta stan. Kogar pa Bog kliče, pa je fe2".111 Cediti temu božjemu klicu, ker samo v tem stanu bo Vy sv°j° srečo. Stariši naj toraj skrbe, da bodo pomagali sinu do te časti, ako opazijo, da ima poklic zanj. °ber duhovnik je največji blagoslov za človeštvo. Zato ^ sv. cerkev zlasti ,vsake kvatre poseben post, s katerim bj" 01 verniki mojili za veliko poklicev v ta stan in za to, da srcu Jezusovem, v Kristuso- °klicani mašniki ostali duhovniki po V t]1 dušni pastirji, ki bi pasli svoje ovce v duhu, ne pa samih sebe , — *** "lUUJUiVl UOI/CWA Tllt'1 Pravi dušni pastirji, duhu, ne pa samih set-. ^j^v ka Je žrtev, ki jo prinašrf tvoj duhovnik. Bodi mu 2en in moli zanj! IZ NEODREŠENE DOMOVINE Napad na prostore novega lista V Vrhpolju pri Vipavi so neznanci ustrelili tamošnjega u čitelja in fašista ter občinskega tajnika, Sottosanti, ki je doma nekje iz Sicilije.»Umor se je kaj hitro razvedel po okolici in tudi v Gorici. Prvo delo, ko so fašisti zvedeli o umoru, je bilo kakor vedno, boj slovenskemu življu. Niso čakali, da bi se zvedelo, kdo je prav za prav morilec. Udrli so v tiskarno edinega še obstoječega slovenskega lista in razdejali v uredništvu vse, kar jim je prišlo pod roke ter se spravili in poškodovali tiskarske stroje, kakor bi bili ti krivi u-mora. Slednjič so hoteli še poslopje zažgati, pa so jim v zadnjem trenutku preprečili namero karabinerji, ki so prišli, da stražijo poslopje. -o- Nesreča V idrijsko bolnico je bil prepeljan 281etni Janez Witer iz Šebrelj. Ko je v gozdu delal, si je pri delu zlomil nogo. ---o-- Kruha manjka Kljub temu, da se v Idriji letos posebno veliko gradi, je vedno več naših domačih delavcev brez zaslužka. Delodajalci namreč odpuščajo domačine in sprejemajo na delo delavce od drugod, ki odjedajo še ta pičli kruh domačinom. -o- Kako iztirjajo davke Iz Šturij poročajo, da dela davčna iztirjevalnica v Ajdovščini velike' pomote. Pred nedavnim so od nekega posestnika zahtevali, da mora plačati dohodninski davek od nekega posojila, ki ga je pa dal nekdo drugi in ga tudi v kratkem poravnal. Trdil je, da on ni tisti in je na občini tudi dokazal. Kljub vsem dokazilom je pa moral plačati, drugače bi mu bili prodali posestvo na javni dražbi. Potolažili so ga pa takole: "Vemo, da ste nedolžen. pa sedaj morate plačati." Poleg tega so mu pa tudi še zanaprej povišali dohodninski davek. Smrtna kosa V Idriji je umrl Franc Gantar, vpok. rudar, star 65 let.— V Koritah je umrl Janez Bren-ce, posestnik, star 86 let. — V Idriji je umrl Milan Albreht, vpok. gozd. uradnik, star 65 let. — V Kozariščih je umrl Tomaž Fon, cerkveni ključar. — Na Repentabru je umrl Josip Brišček, ki je bil dolgo vrsto let vodja kamenoloma v Nabrežini. Pevci so krasno prepevali med sv. mašo. Ta dan nam bo v spominu tudi radi tega, ker smo prvič videli novo mon-štranco, za katero smo sami po vasi nabirali ne samo denar, ampak tudi zlatnino. -o-- Požar V Prvačini pri Gorici je pogorela do tal domačija Pri bajti, ki je bila ena največjih. — Zgoreli so vsi letošnji pridelki. Gospodarja Josipa Furlanija so močno opečenega odpeljali v bolnico. Enega vola in eno kravo so morali takoj zaklati radi opeklin. -o- Odrivanje od kruha Dela pri letališču v Ležečah pri Divači so za letos ustavljena. Pri delu je ostalo le še nekako 30 delkvcev. Ti delavci pa niso domačini, ki zastonj prosijo, da bi vsaj tistim dali delo, ki so jim pobrali še to malo s trpljenjem in potnimi sragami prepojeno zemljo. Jubilej V sredo, 1. oktobra, je praznoval v Jelšanah č. g. dekan Mihael Hušo svoj 251etni jubilej mašništva. Župljani so za ta dan cerkev napolnili in primerno okrasili, tudi od zunaj. V BLAGI SPOMIN OBLETNICE SMRTI mojega ljubega sinčka in bratca John Pušavec •J US°da' življenje rad0j>rellitro za«reniš' vSe Sfcno nam v trpljenje naenkrat spremeniš. Oh, g tlajlj °ktober mescc. nam si vzel zai{ia<1' v sreČne nam si spremenil *«ov. ailie nam in jad ! Svet'veselja n&s ne mika, kar odšel si Ti od nas. Ta izgilba je velika — rane ne zaceli čas. > ''—"u • ' "S'./.^L j besedo samo eno mi bi culi radi spet Tvoje milo govorjenje po preteku leto dni. Žal Spavaj mirno v rodni zemlji, dragi sinček, bratec naš. v raju vesoljstva duh Tvoj ostane vedno v spominu pri nas ui°či ostali: ^ena in john pušavec, stariši; charley in rudolf, bratje; angela, frančiška, sylvia ln Mary,' sestre. Mi Uln- v oktobru 1930. POZOR! Velika Blasnikova Pratika " za leto 1931 JE TUKAJ! Cena 20 centov S POŠTNINO Pišite takoj po njo dokler v zalogi. Pratika je letos prav izvrstno urejena in bo vsakemu ugajala. - Zastopniki in razpečevalci Pratik naj prijavijo, koliko jih želijo. Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Stseet, Chicago, 111. ZADNJI SLOVENSKI LIST USTAVLJEN (Nadaljevanje s 1. strani.) di Trieste" pa pravi, da so si-cilijanskega učitelja ubili člani neke nove tajne organizacije, ki se je ustanovila, potem ko je bila prejšnja tako imenovana "organizacija" uničena. Listi nadalje dokazujejo, da sta morala izvršiti umor najmanj dva človeka. S tremi besedami povedo, da so fašistični "squadristi" (četniki) udrli v urad slovenskega odvetnika Birse v Ajdovščini in ga razdejali. "11 Popolo di Trieste" pa objavlja pod naslovom "Novi List ne bo več izhajal" naslednje vrstice iz Gorice: "Upamo, da je slovenski tednik 'Novi List' poslednji četrtek izšel zadnjikrat in da ga v Gorici ne bo več videti bodisi zato, ker se mudi njegov odgovorni ravnatelj v inozemstvu, bodisi zaradi tega, ker je eden njegovih urednikov že nekaj dni na varnem v zaporih naše policije." Rim, 8. oktobra. — "Teve-re" zahteva povodom atentata v Vrhpolju stroge represalije. List napada Francijo, ki bi naj zatirala svoje narodne manjšine. Glede slovanske in nemške manjšine v Italiji pa pravi, da uživajo popolno državno zaščito. To priča tudi okol-nost, da je v Gorici izhajal slovenski list, ki so ga fašisti te dni razdejali. List pravi, da so postali Slovenci in Hrvatje v Julijski Krajini v zadnjem času pravi volkovi, medtem ko so v Jugoslaviji ponižna jagnjeta. Radi bi izgnali naš jezik tudi iz cerkva Trst, 8. oktobra. — V svoji današnji številki je objavil "II Popolo di Trieste" dopis, v katerem se "župljan od sveto-ivanske fare" pritožuje nad svetoivansko cerkvijo in župnikom. Med drugim pravi, da se vsi cerkveni obredi opravljajo v slovenščini in se daruje le ob nedeljah in praznikih po ena maša z italijanskimi molitvami. Na vratih in stenah v cerkvi so povsod dvojezični napisi. Najbolj pa draži dopisnika kip sv. Cirila in Metoda na glavnem oltarju. Neznani faran zahteva, da se odstranijo napisi in predvsem kip slovanskih svetnikov. Vse to zelo draži italijanski element, ki ,kot zatrjuje dopisnik, pri sv. Ivanu prevladuje na boljše čase. Cela človeška družba bi živela boljše življenje, ko bi se v večji meri zavedali moči združenja. Tukaj še prinašamo imena dotičnih slovenskih društev, ki so se podpisali na resoluciji, in zraven označujemo, koliko je katero društvo tudi prispevalo za kritje stroškov tega shoda. Sloga št. 1 JPZS., prispevalo $5.00, Naprednost Slovencev št. 3 JPZS., $5.00; Luč Slovencev št. 2 JPZS., $5.00; Napredna Slovenka št. 6 JP. ZS.; Bratje Svobode št. 7 JP. ZS., $2.00; Sestre Slovenije št. 9 JPZS., $2.00; Bratski Dom št. 11, $5.00; V slogi je moč št. 13 JPZS., $2.00; West Milwaukee št. 14 JPZS., $2.00; Soča št. 15 JPZS., $5.00; Gl. odbor JPZS.; Sv. Janeza Ev. št. 65 KSKJ., $3.00; Sv. Jožefa št. 103 KSKJ., $5.00; Marija Pomoč kristjanov št. 165 KSKJ., $2.00; Sv. Ane št. 173 Zanimiva pa je pri vsem!KSKJ., $5.00; Balkan št. 24 tem najbolj ta-le dopisnikova pripomba: "Absolutna italijanska večina v tej župniji pa je glede vsega tega indife-rentna." IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) ška in srbska društva. Skoro vsa tukajšnja slovenska društva so se odzvala. Pooblaščenci so podpisali na shodu spre- SSPZ., $2.00; Sloga št. 16 SN. PJ.; Združenje št. 104 SNPJ.; Bratoljub št. 234 SNPJ.; Badgers št. 584 SNPJ.; Lilija, $2; Vijolica; soc. pevski zbor Naprej ; ženski pevski zbor Planinska Roža; ženski pevski klub Zarja, org. Slovenski Dom, Inc. Sklicatelji shoda izrekajo vsem tem zahvalo za pozornost, ki so jo obrnili temu shodu in ravno tako za prispevke, ki so jih dobrodušno naklonili za kritje stroškov. Sklep zad-jeto resolucijo. Ta slučaj je nje direktorske seje je bil, da pokazal, da kadar čutimo, da se naloži preostanek nabrane to bomo iste rešili na prihodnji didatov za razne urade, bo tudi imela nameravano spre-membo v državni ustavi, tikali očo se davkov (Tax Relief Amendment). 2. Posebna pola bo tiskana za volitev o nameravanem predlogu za izdajo $14,000,-000.00 v svrho ohranitve živali in gozdov (Conservation and Forest Preserves). 3. a) bo imela nameravano spremembo o bančni postavi (Banking Law), kakor tudi b) dva predloga, tikajoča se žensk, da bi smele biti na porotah pri postavnih obravnavah (Act concerning jurors), in c) predlog za moker ali suh referendum, ki se tiče prohibi-cije (Repeal and Modification of 18th amendment). Balot z imeni strank in kandidatov ter en predlog za spremembo (1.—b) bo v velikosti 32x15 inčev, ima 59 imen kandidatov pod 9 strankami, ki kandidirajo za 21 raznih uradov. Raztoimačilo se bo celo stvar, kolikor bo najbolj natančno mogoče, da bo vsak pravilno volil, da ne bodo ba-loti in glasovi nobenemu zavrženi. Obenem bo povedano članstvu in vsem udeležencem natančno poročilo naših nadzornikov kluba, v kakšnem stanju so našli uradne knjige in o splošnem delovanju društva v preteklih 9 mesecih. — Zadnja seja dne 9. okt. je bila prav zelo zanimiva in dobro obiskana, a čas nam ni dopuščal, da bi rešili vse točke. Za- se našemu bližnjemu godi krivica, nas neki nevidni čut potegne skupaj in znamo vsaj takrat skupno nastopati. Kako lepo bi bilo, a ne samo lepo, kako koristno in uspešno bi bilo, ako bi v vseh naših stvareh pokazali tako edinost. Po dopisih iz raznih naselbin se da posneti, kako skušajo nekateri pravi človekoljubi izrabiti nesrečo našega zatiranega *naroda preko morja v srečo in korist celokupnega jugoslovanskega naroda. Poskušajo ga zbližati in zediniti. Plemenita je ta ideja. Vredna, da bi jo vsakdo podpiral. Je tudi edina pot, če hočemo ke-daj dočakati boljšega vremena. Ako ne bomo prišli do tega spoznanja, bo naš jugoslovanski narod živel še stoletja in tisočletja samo ob prerokbah vsote na banko v posebno knjižico, kjer naj čaka do časa, ko nanese potreba, da bi se zopet za kaj sličnega potrebovalo. Joe Matoh, tajnik. -o- IZ URADA POLITIČNEGA KLUBA WILL OKRAJA Joliet, ni. Tem potom se uljudno vabi vse slovenske državljane in državljanke v našem okraju, da se udeležijo prihodnje seje našega naprednega političnega kluba, ki se vrši v nedeljo, dne 2. novembra, ob 3. uri v Slovenia dvorani. Na omenjeni seji bo več važnih točk v razmotri-vanje, posebno o balotih (3), katere bomo dobili za voliti na dan volitve v torek, dne 4. novembra. Baloti bodo sledeči: 1. Glavna volilna pola ali balot, na kateri so imena kan- seji dne 2. novembra. Ne pozabite, da je 28. oktobra zadnji dan za registracijo. V^ak volilec in volilka mora biti registriran (a) za pi'ihod-njo volitev, ki bo dne 4. nov. Čas za registracijo je od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer za vse' one, ki živijo v mestu. Za one, ki živijo izven mesta, pa od 9. zjutraj do 4. ure pop. v navadnih volilnih prostorih. John Živetz Jr., tajnik. /^<><><><><>000^ VOLITE V STARI KRAJ Večina naših starokrajskih potnikov prihodnjih par mesecev bo potovala \ sledečih skupinah: 11. novembra na najnovejšem in najmodernejšem francoskem parniku — LA FAYETTE — se vrši posebno . skupno pdtbvanje za one potnike, ki nimajo, veliko denarja. Tretji razred do Ljubljane skupno z davkom stane samo $109.73. Poleti je ta parnik sa m o za turiste, a sedaj se nudi tudi potnikom tretjega razreda. Kdor hoče poceni potovati, naj se pridruži temu potovanju; 12. novembra VULCANIA na Trst; 21. novembra zopet odpluje ILE de FRANCE; 29. novembra na SATURNIJI božično potovanje na Trst; 3. decembra skupno potovanje na AQUITANIJI; S. dec. 1. božično potovanje po Francoski liniji na priljubljenem PARISU; 12. dec. glavno božično potovanje na prvaku — ILE de FRANCE; 16. den. EUROPA, ki nudi zadnjo priliko za božično potovanje. Ako želite potovati na kakem drugem parniku. pišite po naš Vozni red Za vsa nadaijua pojasnila se obrnite na: LEO ZAKRAJŠEK Midtown Bank of New York 630—9th Avenue, New York, N. Y. PALACZ republikanski kandidat za 9. senatorskega distrikta v Illinoisu, ki sc nahaja v 11, 12, 13, 21 in 22. wardu mesta Chicago. Se priporoča rojakom Slovencem kot njih prijatelj na volilni dan Volitve 4. novembra 1930. iO^^ ŠIRJENJE NEVARNE BOLEZNI Washington, D. C. — Kakor ugotavlja jkvni zdravstveni u-rad, se nalezljiva bolezen, ta-kozvana otroška paraliza, čim-dalje bolj širi, in je zdaj ponovno izbruhnila v Ohio, Nebraska in Kaliforniji. •Tako se je razširila že na 41 držav in .skupnih sltičajev obolfelosti je bilo pretekli teden 568. Največ jih je v Ohio, namreč 96. m ■ i. ROJAKI IN ROJAKINJE PRISTOPAJTE —»k — PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko-Katoliški Jednoti ki posluje že 37. leto. V tem času je izplačala že nad $4,000,000.00 skiipnih podpor. Skupno število Jtfdnotinega članstva znaša okrog 35,000. — Skupno premoženje pa nad $2,500,000.00. Ista vam nudi različno in zelo Ugodno zavarovanje za vas ter za vašo družino. Vprašajte za pojisnila kakega tajnika ali tajnico našega krajevnega društva v vaši naselbini. Za informacije glede ustanovitve novega društva se pa obr-' rlite na glavnega Jednotinega tajnika ha'sledeči naslov: Mr. Jos. Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. KATOLIŠKI SLOVENCI! PRISTOPAJTE V KATOLIŠKO JEDNOTO! S EElSL: EES: 33 DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1$30. Predsednik, Anton Skull, 1099 E. 71st St Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik Anthony J. Fortun*, 1093 E. i4th St. Zapisnikar, Joseph Zakrajšek. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Leo Kushlan, William /idmar, J os. Germ. Zastavonoša, John Modic. Vratar: Jacob Korenčan, Anton Trankovic. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin. >020 Parmelle Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nede-'jo t mesecu v Knausovi dvorani ob l. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) >d 16. do SS. leta. Zavarujete se lahko n 20-letno «•■< varovalnino ali p® za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci do 16. leta. bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznini pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj še ravna po pravilih. Phone: Canal 4340 Vinko Arbanas EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. f Btran 4 Torek, 28. oktobra 1930, .............................................................................. i ■ ■ 9) ■ O ■ X ■ ■ ■ j. SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec i i ■ i V) ■ O ■ X ■ ■ ■ g i I U1*I!»|]»I«»*II!« M||||B|1||M|i||lpaMiiiiMHMlllMlllilHliiiMllllllli;MllillMi Štiri najnovejše plošče Marina je spričo tega odgovora močno zardela pod rujavo kožo svojega obraza, in prvikrat in zadnjikrat sem videl, kako so se ji mile oči pomračile, ko je odgovorila: "Prosila sem te, da bi me vzel seboj, knez; nisem te prosila, da bi bila tvoja žena ali ljubica." "Mogoče pa si mislila tako," je rekel mrzlo. "Kakorkoli sem utegnila misliti, knez, je sedaj pozabljeno. Želela sem videti veliko mesto in visokega cesarja, ker sem sita tukajšnjega življenja in bi sama rada postala visoka. Zavrnil si me, toda nemara pride čas, ko bom postala visoka brez tebe, in tedaj se u-tegnem spomniti na sramoto, ki si mi jo ti prizadejal, knez." Guatemok se je vnovič zasmejal, nato pa se mu je obraz nenadoma zresnil. "Preveč smela si, dekle," je rekel, "za vse manjše besede kot so tvoje,bi marsikdo takoj prišel na žrtvenik. Vendar jih hočem pozabiti, kajti tvoj ženski ponos je užaljen in sama ne veš, kaj govoriš. A tudi ti jih pozabi, Tjule, ako si jih razumel." Nato se je Marina obrnila in je odšla; prsi so se ji dvigale od srda in osramočenega ponosa ali ljubezni in ko je šla mimo mene, sem jo slišal, ko je mrmrala: "Dobro, knez, ti morda pozabiš, ali jaz nikdar." Izza tistega dne sem dostikrat premišljeval in ugibal, ali je tisto uro kak privid bodočnosti navdal prsi dekleta ali pa je v svoji togoti govorila tjavendan. Ugibal sem tudi, ali je bil ta prizor med njo in Guatemokom morebiti v kakšni zvezi z zgodovino njenega poznejšega življenja, ali pa je Marina prinesla sramoto in propad nad svojo deželo samo iz ljubezni do Korteza, kakor mi je pozneje zatrjevala. Na to je težko odgovoriti in morebiti vse to ni imelo nič opraviti z onim, kai je sledilo; kadar se namreč dogodijo veliki dogodki, radi iščemo vzroke zanje v preteklosti, ki pravzaprav niso nobeni vzroki. Mogoče je bila to zgolj minljiva strast njena, na katero se hitro pozabi; gotovo je namreč, da le malo ljudi gradi tempelj svojega življenja na trden temelj upanja ali sovraštva, poželenja ali obupa — dasi se je meni tako prigo-dilo — in se rajši naslonijo na usodo ter pre-puste njej, da gradi zanje — in najsi se je po-služijo ali ne, ona je vseeno prva graditeljica. Vseeno mi je znano, da Marina ni pozabila ta pogovor; v poznejših časih sem jo slišal, kako je baš tega kneza spominjala na besede, ki so bile izgovorjene med njima, in slišal plemeniti odgovor, ki ga ji je bil dal. Samo še en dogodek iz časa mojega biva-, nja v mestu Tobasko mi še preostaja, da ga omenim, potem pa se podam v Mehiko in povem, kako je hči cesarja Montezume postala moja žena in kako se mi je pozneje godilo glede de Garcie. Tisti dan, ko smo odhajali, se je vršilo veliko žrtvovanje sužnjev na ravni strehi piramide, da bi potolažili bogove, da bi nam dodelili srečno pot, najbrže tudi v čast kake svečanosti; teh namreč ni bilo pri Indijancih nikdar ne konca ne kraja. Podali smo se na strmo piramido, kajti moral sem biti vsak dan navzoč pri teh grozovitih žrtvovanjih. Ko je bilo vse pripravljeno in smo mi stali okoli žrtvenika, dočim je množica gledala od spodaj, je oni silni paba, ki mi je nekoč tipal srce, da bi se prepričal, kako bije, prišel iz svetišča boga Kuecalkotla in pomignil tovarišem, da naj položijo prvo žrtev na žrtvenik. Tedaj je knez Guatemok iznenada stopil naprej, nagovoril duhovnike, pokazal na njihovega poglavarja, in rekel: "Zgrabite tega človeka J" Obotavljali so se, dasi je dal povelje sam knez cesarske krvi; bilo bi bogoskrunstvo, če bi položili roke na velikega duhovnika. Tedaj se je Guatemok nasmehnil in vzel iz žepa prstan, ki je imel v prsteniku vdelan medlo-moder kamen, v katerem je bilo vrezano neko čudno znamenje. Hkrati s prstanom je vzel iz žepa tudi zvitek, nekakega papirja, popisan s pisavo z znamenji, in oboje pokazal pabam. Prstan je bil Montezumov prstan, zvitek pa je bil podpisan po visokem velikem duhovniku iz Tenoktitlana; in vsi, ki so videli ta prstan in zvitek, so dobro vedeli, da je smrt in sramota zadela vsakogar, ki bi se zoperstavil naročilu njega, ki ga je imel. Zavoljno tega so brez vsakega nadaljnjega pomišljanja zgrabili svojega poglavarja in ga držali. Nato se je Guatemok vnovič o-glasil in rekel kra\ko: "Položite ga na žrtvenik in žrtvujte ga bogu Kuecalkotlu!" Človek, ki se je bil tako peklensko radoval nad smrtjo drugih na istem žrtveniku, je začel trepetati in jokati, ker ga ni bilo mikalo, da bi sam zavžil svoje zdravilo. "Zakaj moram biti žrtvovan, o knez?" je zavpil. "Jaz, ki sem bil vedno zvest služabnik bogov in cesarja!" "Zavoljo tega, ker si se drznil položitti na žrtvenik tega Tjula," je odgovoril Guatemok in pokazal name, "in to brez dovoljenja svojega gospoda cesarja Montezume, in zavoljo drugih hudobij, ki si jih storil in ki so vse napisane v tem zvitku. Ta Tjula je sin Kuecalkotla, kakor si sam proglasil, in Kuecal-kotl bo maščevan zavoljo svojega sina. Proč ž njim, tukaj je cesarski ukaz!" Tedaj so duhovniki, do tistega trenutka služabniki obsojenega velikega duhovnika, vlekli svojega poglavarja k žrtveniku in takoj je eden tovarišev, ki je oblekel njegovo škrlatasto haljo, zvršil vzlic vsem prošnjam in tulenju nad njim isto umetnost, kakor jo je bil on izvršil na neštevilnih žrtvah; njegovo truplo pa so vrgli z ravne strehe na piramidi. Priznati moram, da nisem vzlic svojemu dobremu srcu obžaloval, da je umrl na isti način, kakor je bil on sam usmrtil mnogo boljših ljudi. Ko je bilo vse končano, se je Guatemok o-brnil k meni in rekel: "Tako poginejo vsi tvoji sovražniki, prijatelj Tjule." Nekako eno uro po tem dogodku, ki mi je razodel, kako velika je moč Montezume, ki je samo v obliki njegovega prstana mogla povzročiti smrt velikega duhovnika, in to po njegovih lastnih učencih, smo odrinili na dolgo pot. Pred odhodom sem se toplo poslovil pri prijatelju kasiku in tudi pri Marini, ki je plakala, ko sem odhajal. Kasika nisem videl nikdar več, z Marino sva se pa še srečala. Jj* (Dalje prih.) -o- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! RAVNOKAR IZŠLE! V / | '^>0000000000 CKJ-O-OOOO-OOOOOOOCvOOOOOOOC^OOOv OOO C PISANO POLJE 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna 55216—Dunajska koračnica, Hunyodl, ogrska koračnica, 12palčna plošča......$1.25 DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE Environment — okolščina. (Konec.) Ta psihologičen moment v naziranju, mentaliteti, pojmovanju je zelo zanimiv. Opazujem in vidim. Med nami amerikanskitai Slovenci ni ravno mal9 takih ljudi, ki se mogočno razkoračijo in mislijo, da so vso modrost požrli z veliko žlico, sodijo in zasme- 75c komada ............................75c TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC ► izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalcu Mnogi so se o Društva1 — Trgovci r Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točn« postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. * Amerikanski Slovenec > 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c 25065—Samo še enkrat, valček Ven pa not, polka, instrumentalni trio ....................75c 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c 25069—Stari šotii Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Carlota valček, orkester......................................-.....?5c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika ..................-.............75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c 25077—Dolenjska polka Štajerski Landler, godba .........-................................75c 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ..................~..75c 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberštajeriš ! i Slovenski poskočni šotiš, godba .........................-'-.....75c 25081—Nemški valček Černiška polka, godba ..............................................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c 25083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75c 25085—Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086—Še kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c 25088-F—-Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Subelj..............75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. Subelj........................75c 25091-F—1Oj pastirček!, božji ljubljenci. Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj..........75c 25092-F—Sveta noč, Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Subelj ......75c 25093-F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ................................75c 25094-F—Fantje po polj' gredo, , Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c 25095- F_Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096-F—'Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097- F_Dekle to mi povej, Pastir, bariton, A. Subelj.........................................75c 25098-F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ................................75c 25099- F_Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše....................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-rajnortna u i Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, III. hujejo, kar je drugim sveto, zasmehujejo od Boga najvišjega doli do pozabljene ženice, ki na skrivnem v svetišču svojega srca mrmra svojo molitvico. Krščanski Bog, jim je le bog, neki bog, nihče baje ne j ve, kje da bi bil; nebesa, pekel so jim v krohot, posmrt-nost jim je bajka, odgovornost budalost, krščanstvo, vera sploh, coklja itd. itd. Saj sami lahko vidite dan na dan. Odkod to? Odgovor je, kakor v Holly-woodu — environment, razmera, okolščina. Kdo so večinoma ti ljudje, polni samega zasmeha, kroho-tanja, zabavljanja, smešenja reči, ki so bile tvarina in so še najbolj resnega razmotrivanja najboljših glav? Kdo so" te "glavice", katere po svojem smešenju prekosajo, baje, vse velike glave? Večinoma so to ljudje, ki so kakor iz neba padli med "u-čenjake", prav kakor se dogaja "zvezdam" v Hollywoodu. Prišli so v nepričakovan >— environment, V starem kraju so smukali ječmenovo klasje, dai^akšna vsega kulturnega dela le niso nikoli bile, dasi odklanjam liberalna stremljenja. In k ; rikalci bi hodili zdaj le z £ ženkrancem okoli vratov,^ i gleda. No, no, tako za nic n® božja pota ne bodo, ako se vodijo pravilno, niti ne bo brez kulturnega stremljenj evharistični kongresi, ako Ji kdo pozna, »ampak vsepovso" se lahko vidi tudi drugega i® kulturnega dela, ako kdo no biti slep, saj ne manjka revij mesečnikov, knjig, časopis«, brošur, razprav . .• Socialistom radi pripusti® hvalo, ako storijo nekaj ' pravo kulturo, ampak mora pri tem delu v nic ^ druge, ne bo dosti storil tem polju, ker bi ne oniaj« že val drugih, ako bi b» sam na delu za kulturo bog ' Par mladih rdečih Pesnlko^0. nekaj postavlja, ii|kaj f dov tendenčne vsebine ^ ^ — pa je delo "na kultu« f polju" skoroda izključno ^ teh socialističnih krogih • • gleda. Eh, er, vsak lisjak svoj rep, to. je že tako, a ^ pogostoma je tak h val Je® — neznaten. JH kdo' devati KAJ LJUDI ZANIMA ove. V Prager Tagblattu Prlp g,e. duje Martin Rothsprecb^ dečo zelo poučno in za' zgodbico: ^ trgovk nekega najbolj nimalo: ali kakšen dog^yj. Pretekli ponedeljek z sem vprašal kaj ga je danes beseda ali kai*14 rer je bilo nekaj resastega kruha, ^ Trgovec je nekaj čaSa P^, komaj so spravili skupaj, da je bilo za pot v Ameriko. Nekaj šol je bilo, da so znali čitati. Tu v Ameriki so prišli v — environment. Kakšen? Dobili so v roke napreden časopis, zasrbelo jih je, poskusili so nekaj napisati, prišla je pohvala itd. itd., in zdaj nosijo visoko pokoncu glave, se smatrajo za učene, prosvitljene, napredne, modre, da pomede-jo vse modrijane, smatrajo se za sposobne, da s posmehom in zasmehom porinejo v kot to, o čemur so si najboljši izmed ljudi od pamtiveka belili glave. Ali ni tako? Ta šmentani evironment v — Hollywoodu, in med ameri-kanskimi Slovenci. Same — ,'zvezde", ampak — kakšne? * * * Vsak po svoje . . . Izletniki v stari kraj opazujejo, zapišejo in sodijo. Kako Časniško poročilo ni nobena knjiga, da bi se sodba jemala bolj resno. Se natisne in je pozabljeno. Bolj zanimivo bi bilo zasledovati, kako kdo sodi. G. Molek, ki je opazoval, sodi n. pt*.: "Klerikalci so prenesli svoj politični evangelij na božja pota in evharistične kongrese, liberalne struje postavljajo in odkrivajo razne spomenike, socialisti se udej-stvujejo v kulturnem delu, itd." Politika kot taka zdaj v Jugoslaviji počiva, ali v dobrobit, ali na škodo, o tem naj vsak sam naredi svoje mnenje. Javnost pa ni le v politiki. Življenje gre naprej, in življenje je gibanje. To gibanje bi se torej udejstvovalo v Sloveniji zdaj tako, kakor se glasi navedena sodba. Ali res? Eh, er . . ., izgleda, da bi le socialisti imeli nekaj gibanja, ki je vredno tega imena. Božja pota in kongresi klerikalcev bi bila ničvredna roba, enako odkrivanja raznih spomenikov, ampak "kulturno delo" socialistov, to bi bilo delo tudi še pri političnem spanju. Eh, er . . ., liberalne struje me ne brigajo, ampak brez vS8 ljeval, potem pa mi je ^ p Pravzaprav čisto nlC' ^ je danes tekla za ur0^ enakomerno in brez vSfJe interesa. Toda pač, sem se spomnil na dog® je sicer malenkosten, ki je vendarle osupnil-sem se namreč nad " lil nostjo svojega uslužbe^^ je silno del*1'\ nezanesljiv •] se pa me je "tljub temu pros' za povišanje plače Neki drugi gosp govoril na isto vpraš nod J« j« oč»' napravil nanj najm0^ vtis čudovit pogled ne*ein^ ske, ki jo je srečal v sp^ ^ nekega gospoda. Zato ^ v kavarno vsak dan' 0 ^ času in po isti poti, k na 1833 W. 22nd ^ , stropje, Chicago- ^ . lektrilca, kopa?"*'yjfitf) mesec. Pokli^ 4528.