bhaja dvakrat na mesec In sicer prvi Četrtek po 1» In 15. v mesecu Cena mu |e | K 60* na telo. (za NemCljo 2 K 8 v, za Ameclko In druge tuje drlave 2 K 60 v).— Spisi In dopisi se poJII|»|o. Ured-nlltvu .Domoljubi', Ljubljana, Seme-tjllke ulice II. 2, oarotnina, reklamacij« In Inserall pa: Upravnlltvu ,Domol|uba", Ljubljana, K°P""ltva uHc* »Ui.« SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO, i Inaeratl m sprejemajo po sledečih cenah: Enoslopna pefltvnta (lestina, Domo-ljubo ve" Urim, 34 nun) stane u enkrat 30 v te ae tlaka dvakrat 20 », Je ae tlaki trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljen ju inate-N popu»L — Reklamne notica navadna gannondvrMa 00 v. m*mmn«mnm> čekovni promcl poltno • brenlViUnefi urada II 824J«7. Štev. 11. Y Ljubljani, dnč 1. junija 1904 Leto XVII. Slovenski mladeniči, na Brezje To, kar smo že dolgo želeli in težko pričakovali, se bo izvršilo prve dni prihodnjega meseca: na Brezjah se snidejo dnč 4. julija dobri katoliški mladeniči iz cele Slovenije, da pokažejo pred vsem svetom svojo versko zavest in v Marijinem svetišču nabero novih sil pri delu za versko in narodno probujo ter povzdigo slovenske mladine na katoliški podlagi. Tega znamenitega shoda se udeleži po svojih zastopnikih dvojna naša organizacija: mladeniške Marijine družbe, ki se zadnja leta tako krasno razvijajo, in katoliška slovenska izobraževalna ter delavska društva, ki so združena v »slovenski krščanskosocialni zvezi". Ker so tem poslednjim ravno mladeniči iz Marijinih družb največa opora in najbolj delavni njihovi člani, zato je jako primerno, da priredita obe organizaciji skupen sestanek in vzajemno zborovanje. V prvi vrsti bodi sestanek na Brezjah po poklicanih zastopnikih Marijinih družb izraz verske zavesti slovenske moške mladine. Dobro piše v tem oziru „Bogoljub", glasilo Marijinih družb: „Mi poudarjamo tukaj, da bodi ta shod predvsem božja pot Čeprav &8M Fr. Jaklič učitelj in deželni poslanec. bo zborovanje in bodo govori tudi zunaj cerkve, vendar prvi namen naš je ta, da obiščemo in počastimo mi- lostno Mater božjo na Brezjah. Tam bomo molili, peli svete pesmi, poslušali božjo besedo in prejeli sv. zakramente. Pozabiti ne smemo, da prvi in glavni povod temu velikemu shodu je letošnji Marijin jubilej, 50letnica proglašenja njene brezmadežnosti. V prvi vrsti je to shod mladeniče v Marijinih družb. Ker pa ti ne smejo biti zadovoljni s tem, da le sami Marijo častč, ampak je dolžnost Marijinih družabnikov ravno ta: delati nato, dajo častč tudi drugi, — kakor so obljubili v posvetivni molitvi: „skrbel bom po svojih močeh, da ti bodo služili tudi drugi", — zatč naj pridejo z družabniki vred k Materi božji vsi, ki še krščansko mislijo in čutijo ter imajo kaj srca za Marijo. Tam se bomo poklonili Kraljici brez madeža izvirnega greha spočeti, ji čestitali, srečo voščili za to njeno prednost in čast, ter prisegli zvestobo njej, njenemu Sinu in sveti veri. To bodi glavni in temeljni namen in pomen temu shodu." V drugi vrsti pa bo s tem shodom združeno tudi letno zborovanje „slovenske krščansko-socialne Zveze". Dve leti bota minuli jeseni, kar je „Zveza" priredila prvo svoje zboro- vanje in povabila zastopnike slovenskih izobraževalnih ter delavskih društev kot goste pa tudi zastopnike Marijinih družb v Ljubljano k posvetovanju, kak 6 bi se vsa naša nepo-litiška društva po Slovenskem združila v zvezo in vredila njihovo delovanje. I\ak6 veličastno se je izvršilo to zborovanje, je gotovo še v dobrem spominu vsem udeležencem, pa tudi vsem bravcem „Domoljuba", ker smo o tem takrat obširno poročali. Najlepši sad tega prvega shoda slov. nepolitičnih društev je bil ne le ta, da so se vsepovsod začela snovati izobraževalna društva in da je „Zveza" danes gotova stvar, ker združuje po vseh slovenskih pokrajinah nad 90 društev, temveč zlasti ta, da se je postavil temelj in ugladila pot rednemu in plodovitemu poslovanju naših društev. ' Naše mladeniče in može navdušiti, da vztrajajo na tej poti in se v prihodnje šezvečo vnemo posvečujejo društvenemu delovanju, to bodi sad II. sestanka nepolitičnih društev na Brezjah. Na Brezjah! Da, ob tem vsem Slovencem toli priljubljenem Marijinem svetišču naj si slovenski mladeniči podad6 krepke desnice in si sveto prisežejo, da do smrti ostanejo zvesti geslu: vse za Boga in doni ovi n o! Vse za Boga in sicer po Mariji! To je prvi del prisege slovenskih • mladeničev, zvestih sinov majke božje. Iskrena in krepka prisega, da jo bo Marija na Brezjah vesela. Vse za domovino in pravi napredek slovenskega naroda! — To je drugi del prisege slovenskih mladeničev in mož, zvestih sinov majke Slave. In razvesehlo se bo slovensko ljudstvo pri pogledu na tako mladino, ki prisega na dvojno svetinjo: sv. vero in besedo materino. Razveselilo se bo, ker srečna bodočnost mu je zagotovljena. Tako smo ob kratkem začrtali pomen in namen vseslovenskega mla-deniškega shoda na Brezjah. Sedaj pa, mladeniči slovenski, sinovi Marijini, imate vi besedo. Ali naj vas vabimo in zaklinjamo, da se gotovo udeležite tega sestanka? Ali naj vas prosimo, da agitirate med tovariši za obilno udeležbo? Ali naj vam priporočamo, da molite za srečno izvršitev nameravanega shoda? Menimo, da tega ni treba. Prepričani smo, da je vdeležba vseslovenskega mladeniškega shoda na Brezjah postala vaša častna zadeva. In ta udeležba mora biti ogromna, veličastna. Da se bo to zgodilo, naj odmeva skozi cel mesec do svidenja na Brezjih od enega konca slovenske zemlje do drugega glasen poziv: slovenski mladeniči, na Bre/Je, k Mariji! Politični razgled. Vlada zahteva 340 miljonov — nejevolja v delegaciji. V soboto 14. maja so se zbrali avstrijski in ogrski delegati v Budimpešti, da bi pre-rešetavali skupni državni proračun za 1. 1905. Vlada je predložila delegatom proračun, ki jim je kar sapo zaprl, zakaj vlada hoče 340 miljonov kron več, kakor ponavadi, da si preuredi vojaštvo in mornarico, češ da je mornarica že zastarela, in da ne dosega napredka drugih držav. Delegate je to silno razburilo, posebno Čehe, katerim se je skozinskozi pridružil tudi naS slovenski delegat dr. Šusteršič, ki je v zvezi s Čehi pobijal vladno zahtevo, tako da je celo pri vladi prijaznim delegatih vzbudil priznanje. Dr. Šusteršič je načela, da za skupno armado sploh nič več ne glasuje, in se postavlja še nadalje proti vladi, ker od ljudstva samo jemljo, pravic mu pa ne dado nobenih. Se posebej se bo postavil proti vladi, kadar pride k seji tudi finančni minister. Tako je prav, ker nas vlada v plačilo za našo udano zvestobo povsod pritiska! Slovensko ljudstvo nastop svojega delegata odobruje. — Delegacije bodo zborovale še tudi po Binkoštih; kakšen bo uspeh, bomo prihodnjič sporočili. Protestna nota sv. očeta. Sv. oče Pij X. so poslali vsem katoliškim vladarjem takoimenovane protestne note, to se pravi, da sv. oče ne bodo nobenega vladarja sprejeli, ako bi kdo prišel njih in laškega kralja v Rimu obenem obiskat, zato ker bi tisti vladar s takim postopanjem priznal krivično posest laškega kralja. Vzrok, da so sv. oče bili primorani to storiti, je bil ta, ker je obiskal te dni francoski predsednik laškega kralja v Rimu, kakor da bi bil s tem pritrdil, da pripozna oblast laškega kralja nad nekdanjo papeževo posestjo, ki mu jo je ugrabil. Sv. oče so morali braniti svojo čast in pravice. Balkanska zveza. Nova doba utegne nastopiti za balkanske narode, ako se uresniči bolgarsko-srbsko-črnogorska zveza, ki se je jela tako lepo razvijati Kralj Peter I. in knez Ferdinand sta se sestala v Nišu in imela 3 ure dolgo posvetovanje, kjer sta sklenila, da se zanaprej ne bodeta več tepla, ampak združila narode proti sovražnikom. Iz Niša sta šla v Vranjo, kjer sta se posvetovala s turškim zastopnikom. Črnogorski knez Nikolaj je pa že prej naznanil svoj pristop k zvezi. Balkan mora ostati balkanskim narodom — to je vodilo temu gibanju. Angleška vojska s Tibetom. Tibet je dosedaj ena najbolj neznanih pokrajin sveta, ker ne sme vanj noben tujec. Glavno mesto je Lhassa, kjer stanuje Dalai Lama na visokem gradu, okoli katerega se razprostira mesto 1 majhnimi hišami. Angleži bi sedaj radi posedli to pokrajino, na katero je že Rusija malo gledala, a ima sedaj drugod za štiri roke dela. Prvi boj so imeli Angleži 31. marca severno od prelaza Taugla. Zdaj jih zadržujejo Tibečani pri mestu Giance, kjer utrjujejo prelaze, da Angleži ne morejo skozi. Menihi Dalai Lame hodijo okoli po deželi in navdušujejo prebivavce na boj proti tujcem. Tibečani imajo prav dobre puške in znajo tudi streljati nanje. V soteski Kharo so imeli v majhnem boju Angleži 25 mrtvih. Ko so Tibečani vjeli nekaj Angležev, so jih razsekali na drobne kosce. Indijsko cesarstvo se upira Angležem. Medtem, ko misli posesti Tibet, se utegne Angležu Indija spodmekniti izpod nadvlade. Indija je pri morju sredi Azije ne daleč pod Tibetom. Angleži imajo več kraljev in cesarja, ki so domačega indijskega rodu, a morajo v Evropo davek pošiljati. Sedaj se je jelo to gospostvo majati. Najuglednejši indijski list že prerokuje konec evropskega gospodarstva v Indiji. List piše, da se gre sedaj za to, ali bodo vladali Azijo belokožci ali rumenokožci-domačini. Ako bi imel upor hujše posledke, bi Angleška vojska s Tibetom ne trajala dolgo. Proti anarhistom. Ruska vlada je izdelala načrt, ki meri proti anarhistom, in katerega so podpisale •že sledeče države: Avstrija, Nemčija, Turčija, Danska, Švedska, Rumenija, Bulgarija, Srbija in Švica Države so se zavezale da bodo prijele vsakega anarhista in ga izročile oni državi, kamor je pristojen. Anarhisti so postali že toliko silni, da je res treba kaj storiti proti njim. Rusko-Japonska vojska. Japonci gospodarji morske strani. Kakor smo zadnjič sporočili, so Japonci pri reki Jalu in še daleč od nje stran, notri do mesta Fenvančen Ruse v vseh bojih premagali in jih potiskali nazaj, kjer so imeli v Liaojanu glavni tabor. Ali dalje niso hoteli iti Japonci za bežečimi Rusi, ampak so obrnili vso vojsko proti morski strani, da bi od tam, posebno iz mesta N i u č v a n, prepodili Ruse. Tako je šla od suhe strani ena vojska proti Niučvanu, od morske strani pa so pošiljali Japonci drugo vojsko nad mesto, da bi tem laže prepodili Rusa. Ker se je Rus v Niučvanu dobro držal, so se zbirali Japonci 23 milj spodaj od mesta, pri kraju Kajčov, kjer so jeli streljati na rusko posadko, ki je bila v mestu. Rusi so morali zavoljo maloštevilnosti mesto hitro zapustiti. Nato pa so pripeljale štiri ladje nove vojake, ki so se namenili prodirat proti Niučvanu. Ko se je sovražnik vedno bolj približeval, so Rusi mesto zapustili in so tako prepustili Japoncem ta važen kraj. Ostalo je v mestu zaradi lepšega le nekaj mož. Tako so imeli Japonci zemljo od morske strani v rokah. Nato so pa obrnili pogled na Ruse, ki so se zbrali v glavnem taboru v Liaojanu. Ali tam jim ni šlo več tako od rok. Japonci se na suhem umikajo. Oni Japonci pod generalom Kurokijem, ki so bili v bitki pri Fenvančenu Ruse potolkli, se-kmalu zadeli, ko so šli proti morski strani nad Kajčov, na rusko vojsko, močno 32.000 mož, ki je bila dobro pripravljena na boj. Zato so se Japonci v rednih vrstah umaknili. Do večje bitke ni prišlo, a bilo je že v malem spopadu veliko mrtvih. Nadalje se je Japoncem takole godilo: Japonci, ki so prekoračili reko Jalu, so prodirali v treh vrstah Japonci so mislili, da bo ruski poveljnik Kuropatkin precej ves pogum izgubil, a postavil je 35.000 mož pri Haj-čenu, proti morju ležečemu kraju. Ko so prišle prve japonske čete proti temu kraju, so se Rusa ustrašile ter šle nazaj. Kaj bodo sedaj storili, se ne vč; najbrž bodo počakali, da jim pride na pomoč kak oddelek od doma. Sedaj so poslali Japonci že tretjo armado, da bi Rusa za hrbtom napadla, a dosedaj se jim ga še ni posrečilo obiti. Rusi so sedaj že precej pripravljeni. Velikanska japonska nesreča na morju. Dne 15. maja so pred Port Artur prišle tri japonske oklopne ladje in tri križarke, ki so se postavile na bojni red. Kar na- enkrat je ena izmed teh ladij zadela ob drugo, ker se v megli nista videli, ter se je potopila v par minutah. Ladja se je nagnila na desno stran in se s prednjim delom jela potapljati. V istem času je krila druga ladja „Jašima" izkrcevanje vojakov pri Port Arturju in je po nesreči zadela ob rusko mino in se je jela pogrezati. Da bi prihitele druge ladje na pomoč je dala znamenje, pri ti priliki pa zadela še ob eno mino, ter se je potopila v pol ure. V obeh ladjah je utoniio nad 800 japonskih mornarjev. Na prvi ladji „Hacuse" je utonilo izmed višjih: trije kapitani, 33 drugih častnikov, na drugi pa: dva kapitana in 30 častnikov. Prva ladja „Hacuse" je ena izmed štirih največjih japonskih oklopnic, bila je mnogo več vredna, kakor pa ruska „Petropavlovsk", ki se je oni dan potopila, Dolga je bila 122 metrov, široka pa 23. Plavala je pol deveti meter globoko. Na tej ladji se je potopilo440 ja p o n s k i h b rod a rje v. Za Japonce je to velikanska izguba; ta ladja je veljala 25 miljonovkron. Druga ladja „Jašimaa, križarka, je bila 110 metrov dolga, 14 pa široka; na ladji je bilo 360 mož, izmed katerih jih je 270 utonilo. — V trenotku, ko se je potapljala „Hacuse", je priplavalo iz ladišča 16 ruskih malih torpedovk, ki so prisilile druge japonske ladje, da so se umaknile. Prišla so tudi poročila, da sta se tudi pri Dal njem, ki je na zgornji strani od Port Arturja, potopili dve japonski ladji, tako je bila Japonska izguba strašna. — Vsled velikih izgub so Japonci silno potrti. Vse veselice so prenehale. Japonske izgube na morju. Precej pri prvem napadanju na Port Artup se je potopila ena japonska ladja, neka admiralska ladja pa je bila težko poškodovana. V bitki pri Čemulpu se je bila potopila druga ladja, ena pa je bila poškodovana. Pri nekem drugem napadu na Port Artur se je potopila tretja ladja. Pri iskanju min se je potopila križarka „Mijako". Pri vsem tem pa niso še vštete male torpe-dovke, katere so jim Rusi uničili, in pa prevozne in trgovske ladje, ki so jim jih potopili Rusi. Najobčutnejša izguba pa je zadnjih dveh ladij „Hacuse* in „Jašima". Japonske izgube ob reki Jalu. Ob reki Jalu so Japonci sicer zmago vali, a so imeli velikanske izgube. Ko so jim Rusi postrelili vojake, so pripeljali vedno nove čete v boj. Pri boju je ležalo na bregu reke veliko kupov mrtvih; na mostovih, ko so prehajali čez reko, je ležalo tri do štiri tisoč vojakov. Vsega skupaj so imeli od 9—12 tisoč mrtvih in ranjenih. Nagovor poveljnika pred bojem. Misel na krvav boj človeka do kosti pretrese, zato imajo poveljniki navado, da svoje vojake pred bojem ohrabre. Neki japonski admiral je imel taki-le govor: Pošiljam vas na najnevarnejši kraj, kjer boste izpostavljeni najhujšemu streljanju sovražnikovem. Svoje lastne otroke mečem topovom v žrelo. In ko bi imel svoje otroke, bi se ne pomišljal, ampak bi jih poslal z vami. Pojdite, moji otroci, in pokažite sovražniku hrabrost sinov solnčjih. Ako izgubite desno roko, bodete delali z levo, ako izgubite še to, delajte z nogami. Sedaj vam zapovedujem, umrite, umrite vsi za drago domovino. Vendar pa umrite šele po dokončanem delu, da se sovražnik ne bo veselil naše smrti! Rusko pomenkovanje o vojski. r Dosedaj je prinesla ta vojska Rusiji še malo veselega, tako pišejo Rusi, toda tudi druge vojske se ne začno drugače. Kjer se seka gozd, tam leže trske. Brez izgub se ne konča nobena vojska Sedanja vojska je zlasti sreča za Sibirijo, za njen razvitek, blagostanje in omiko. Sibirija je ruska Amerika, tje se bodo Rusi selili, kadar jim bo doma primanjkovalo prostora. I?1 T1 Gf Največ 50.000 kron. Lepega dne je hitel k davkariji „dobera človek in v eni sapi vprašal: „Ali imate onega Borovkarja iz Rovt v svojih knjigah?" .Janeza Borovkarja iz Rovt?" je odvrnil ne ravno prav uljudno davkar, „tistega šmirarja, ki poleti prodaja jagode in gobe? Ne, tistega reveža pa nimamo." „0 slavna davkarija!" je pričel dobri ovaduh priliznjeno. ,Ta Borovkar ni revež kakor ste ga vi, gospod davkar, imenovali, ampak on je skoro najbogatejši človek celega okraja. Poznam ga predobro, tega prikritega hinavca! Saj pa tudi izvršuje cel ducat obrti, on je šmirar, prodaja jagode, suhe gobe, razna zelišča in kaj še vem vse. Kakor ljudje skrivaj šepetajo, ima menda tudi žganjarno, zakaj mu pa bo toliko jagod. Drugi človek sem lahko, če ta Borovkar nima vsaj z dvanajstimi trgovinami svojih zvez. Verjemite mi, da ima precej velik mošnjiček. Le potrkajte, tu gotovo ne bo zastonj!" Davkar je dal ovaduhu razumeti, da je opravil, če je že vse povedal. Potem pa je parkrat pomigal z glavo in skomizgnil z ramami, kakor bi hotel reči: .Težko, težko bo kaj na tem resnice. Kje bo največji raz- trganec največji bogataš." A služba je služba, in ker je bil davkar dober in vesten uradnik, je dobil Borovkar kmalu veliko rjavkasto polo papirja lepo sčrtanega, seveda s praznimi prostori in z debelo pisano opombo, da mora kot vesten državljan letne dohodke natančno naznaniti, drugače i. t. d. Pero se ustavlja zapisati prehudo grožnjo. Saj veste sami kako in kaj. Komaj je preteklo 48 ur in Borovkar je že izpolnil dolžnosti vestnega in dobrega državljana. Kakor lepo more zapisati neokretna delavna roka, tako Jepo" je zapisal Borovkar s skoraj belim črnilom: „Letnih dohodkov k večjemu 50.000 kron!" „Ka-a-a-j!" se je začudil davkar. Tak na zunaj tako zabit človek, pa dela take »kšefte"! Neverjetno! „Tiček le počaki!" in davkar se je tako zadovoljno nasmejal. Če si priznal, 3a imaš petdeset tisoč kron dohodkov, potem si jih petdeset tisoč gotovo utajil, saj poznam take zvitorepce. No za enkrat naj bo petdeset tisoč dovolj! Par dni pozneje je sopihal davčni sluga s celim kupom papirja v Rovte k Borov-karju. Dolgo časa je iskal njegove „palače", šele po velikem trudu ga je dobil pred hišo, kjer je čistil na veliki rjuhi mravljinčna jajca od smeti. Ko je slišal, da je vsprejet med davek plačujoče državljane, se je priklonil slugi in se zahvalil za skazano čast Počasi je odvil papir, a za božjo voljo! tu s« stale precej visoke številke. Naložili s® mu obrtnega in dohodninskega davka celih štiritisoč petsto in šestdeset kron in enainsedemdeset vinarjev. Če jih ne plača v 14 dneh, zapel bode boben. Sluga je stal še vedno na istem mestu, kakor bi čakal na kakšno plačilo. Stari ga je pogledal nekoliko po strani in zamrmral: „To pa ni ravno slaba šala!" Potem pa se ni zmenil nič več dalje, ampak se je zopet zaveroval v svoje delo. Drugo nedeljo je šel Borovkar v gostilno in z njim je romal tudi oni papir, ki je potem romal iz roke v roko Da ste videli Borovkarja, kako je bil ponosen! Kmetje pa so nekaj mrmrali in godrnjali, postrani gledali na Borovkarja, saj jim pa nikakor ni moglo v glavo, kako more človek, ki ima tako revno obleko in ne izgleda ravne preveč brihtno, imeti toliko denarja. .To se pa že splača, Borovkar", je dejal gostilničar, ki je znal računati, „pri tebi bo pa tisti, ki te je naznanil, dobro opravil. Če dobi tretji del, in vsaj tretji del bi po mojih mislih vsakdo moral dobiti, že potem dobi tisočpetsto in dvajset kron in od teh mu ne bo treba plačati dohodninskega davka. Prav gotovo te je nekdo naznanil, mi brez skrbi lahko veijameš. Davkarija sama ni tako hudobna." Kaj govoriš, boter!" je vskliknil Borovkar, „po mojih mislih ni nič hudega, če more kdo plačati čez štiritisoč davka. Naprej ni govoril, in ljudje niso zvedeli, odkod ima Borovkar toliko denarja. A eno slabo posledico je dobro občutil naš bogatin. Preje je lahko poprosil kje za kaj gorkega ali pa za kos kruha, a sedaj je moral vse plačati, in ne malokaterikrat še dražje kakor drugi. Tudi za vbogajme so ga prosili, in on je znal ceniti to čast. Davkarija je potrpežljivo čakala na štiritisoč petsto in sedemdeset kron in enainsedemdeset vinarjev. Gospodje so si mislili, da Borovkar raditega noče plačati do zadnjega trenotka, da bi dalj časa vžival obresti. A ko je mineval tretji teden in od Borovkarja le še ni bilo nobenega glasu, je zgi-njala tudi gospodom vedno bolj potrpežljivost in ko je minul tudi že četrti teden, tedaj je bilo tudi potrpežljivosti gospodov konec, in uradni sluga je zopet moral v Rovte. Borovkarja je dobil v gozdu, kjer je imel velik ogenj in s svežim okleščkom je brskal okoli. Okrog ognja so bili nastavljeni veliki piskri, v katerih je bila gosta črna masa. „Ali je kosilo že kuhano ?" je pozdravil sluga Borovkarja. _Če mu diši, je povabljen tudi on", se je odrezal Borovkar, »a mislim, da bo zanj nekoliko pregrenko." V piskrih je bila namreč smola. .Nekaj sem vam zopet prinesel", je dejal sluga in mu pomolil zopet kos papirja. „V desetih dneh je dražba, če ne plačate v osmih dneh." „Že dobro, že dobro!" je hladnokrvno odvrnil Borovkar. „Lahko pridete, kadar hočete! Če bi me ravno doma ne dobili, tam pod vežnim pragom bo ključ." »Takrat morate biti doma, kadar pride gosposka!" »Če je mogoče, o prav rad. Pred gosposko nimam strahu, najmanj pa pred slavno davkarijo!" Sluga je opravil in jo popihal. Borovkar pa je malo zmajal z glavo in mrmral: rJaz jih ne pogruntam. Ravno tako delajo, kakor bi bilo kaj resničnega na vsej stvari. Meni tudi dobro, saj kaj posebno hudega se mi tako ne more zgoditi." Ko je davkarija čakala osem dni in zopet osem dni, in za vsakih osem dni zaračunala 20 kron kazni, jo je nazadnje minila potrpežljivost in šli so rubit — trije gospodje pa dva sluga. Malo v hribu, na lepi ravnini je stala enonadstropna čedna hiša, z lepimi gospodarskimi poslopji. »Tukaj bo najbrže Borovkar iz Rovt' je menil nekdo izmed gospodov. »Ne, ne, gospodje so se zmotili, Borovkar je še bolj naprej v hribu", jih je poučila dekla. J Šli so še nekaj časa po zelenem gozd,, da so prišli zopet na planoto, kjer je stala stara, na pol podrta oglarska koča. Na strehi pa je kobacal Borovkar. „Kaj koli počne gori ?" so vprašali vsi naenkrat. „1 hlebčke pečem za zimo«, se je od. rezal Borovkar, ki je po strehi razpolagal razrezane gobe, da bi se preje posušile. „Naj se potrudi za nekaj časa raz streho." In pripravili so: črnilo, pečatni vosek in pa davčno štempilijo. Z nekako nezaupljivostjo so ogledovali nekaj časa bajto od zunaj in znotraj, in pri tem je marsikdo prišel 2 glavo in s kakšnim tramom v neprijetno dotiko. rJa, seveda, če se zapro okna, potem mora biti temno", je dejal Borovkar, in odprl vrata na stežaj. „Ali je to njegov dom?" „Da, že čez tri leta." Sedaj niso nič izpraševali, če hoče plačati; pričeli so rubiti. .Lahko bi si bili pot prihranili'', je dejal eden od gospodov, »ta bajta tako ni nič vredna." „0 pač, nekaj je pa že vredna, samo to je, moja ni. Šli ste mimo gospodarji Toliko časa smem biti v njej, dokler zopet ne prične kuhati ogla. A to je — in pri tem je pokazal na hišno »opravo* — to je moje in to lahko zarubite, če že ravno čete." In zapisnik se je glasil: »Lesena skrinji z obleko in perilom 30 K, postelja s kocom 2 K, stenska ura 2 K, tri stenske slike 1 K." .Da, to je vse moje", je dejal stari, „p» še nekaj!" in iz žepa je zlekel malo srebrno uro. „Zepna srebrna ura 10 K." .Najboljše ste pa pozabili", je dejal stari, stopil k postelji in iz podnožja zlekel mošnjiček. »Gotovina v srebru 80 K." »In kje je še drugi denar?" je prašal eden že nejevoljen. „Če hočete že vse, tukaj imam 5« nekaj", in iz nedrij je zlekel listnico, kjer je imel papirnat petak. „To še ni vse, stari!" »I seveda ni!" je dejal Borovkar i« zlekel še iz jednega žepa mošnjiček, v k* terem je bilo nekaj drobiža. »Borovkar! Vi se norčujete iz gosposke. Ne svetujem vam! Kje je ostalo premoženje!' »Jaz nimam nič več!" »Saj ste naznanili, da imate letnih do hod kov 50.000 kron." »jaz bi bil gotovo prvi zadovoljen, & bi bilo to res!" se je smejal stari. »Saj je tu črno na belem", in poka»» so mu papir, ki ga je dobil najprvo. „Ja seveda, gospoda moja!" „In nas imate za norca?' »Bog me varuj tega, gospodje! Jaz nisem pisal petdeset tisoč ampak petsto, ja, največ petsto kron. Letos ne bom zaslužil niti tristo kren in ko me še gospodar ven vrže, potem pa beraško palico v roke in po svetu. To je dobro, da je umrla dobra rajnka, bom vsaj sam trpel.". »Kaj mene briga to? Kaj je s tistimi 5'\000 kronami?" In konec? Dognalo se je, da je Borov kar zapisal: „Letnih dohodkov kvečjemu 500 00 kron [to je petsto kron in krajcarjev 00]", ker pa je bilo črnilo tako slabo, zginila je pika, tako, da je ni bilo mogoče brati s prostim očesom. Z raznimi inštrumenti so dognali to, kar je trdil Borovkar in to je bilo zanj tudi dobro, ker drugače bi bil čutil stroge paragrafe, ki prepovedujejo norčevati se iz gosposke. A Borovkar je imel od tega Se eno dobroto, da je namreč zopet lahko prašal pri sosedih, če jim je ostalo kaj kosila ali južine, in da so dobri ljudje še rajše dali, če je povedal dogodbo o 50000 kronah. Razgled po domovini. Vseslovenski mladenlškl shod na Brezjah se bo vršil 4 in 5. julija, na sv. Urha in slovenskih bratov sv. Cirila in Metoda dan. Na uvodnem mestu prinašamo članek, v katerem razlagamo velikanski pomen tega shoda in poživljamo slovenske mladeniče k ogromni udeležbi. Že nam prihajajo iz vseh krajev Slovenije poročila, kako živahno se zanimajo mladeniči za shod in se zanj pripravljajo. Štajerci prirede svoj poseben vlak; tudi ribniška dolina namerava nekaj takega. Udeleže se shoda tudi slovenski mladeniči iz Koroške in Primorske, da, kakor čujemo celo izmed ogrskih Medmurcev in izpod laškega kralja. Zastopana bo torej moška mladina iz cele Slovenije. Da bo zanimanje še večje, naj sledč tu že danes glavne točke vsporeda: Prvi dan v pondeljek zjutraj ob '/28.— 9 ure prihodi vlakov na postajo O t o č e, odkoder .udeleženci takoj odhajajo na Brezje, kjer bo glavni pozdrav in sprejem. Mladeniči s Kranjskega, ki dohajajo prvi, imajo ta dan skupno sveto obh aj i 1 o. Okoli 11. ure začetek cerkvene slovesnosti z govorom in slovesno sveto mašo. — Popoldne ob2. uri letno zborovanje „slov. krščansko - socialne zveze". — Po tem zborovanju javni vseslovenski mladeniški shod s prologom, slavnostnim in mladeniškim govorom, raznimi pozdravi in govori. Ob 7. zvečer za tiste, ki še ne odhajajo, slovesne večerni c e s pridigo in rimsko procesijo. — Drugi dan v torek ob 4. zjutraj sveta maša in skupno s veto ob hajilo za oddaljenejše goste (zlasti Štajerce), potem slovo. Ob 6. uri odhod na Bled. Na otoku sv. maša in govor. Potem vožnja po jezeru. Popoldne odhod vLescenavlak proti Ljubljani, kjer si izvenkranjski gostje ogledajo našo prvostolnico. Zvečer ljudskaveselicana čast gostom, ki se ponoči odpeljejo domov. — Tak je vspored v glavnih potezah. Če se kaj spremeni, pravočasno naznanimo. Zdaj pa mladeniči na noge, da rešite čast svojega dneva! Umrl je dne 22. maja č. gosp. Anton Hočevar, župnik na Brezovcu. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani dne 1. junija leta 1841. in v mašnika posvečen 1. avgusta leta 1868. Eno leto je bil semeniški duhovnik, potem je služil za kaplana v Starem logu pri Kočevju, kot župnik v Št. Joštu nad Vrhniko skozi 19 let, in od L 1893. dalje na Brezovcu. N. v m. p.l Romanje v Lurd. Na razna vprašanja odgovarjamo, da je sedaj skupni romarski vlak skoraj zagotovljen. Tudi končni dogovor glede vožnje in hrane bo končan v nekoliko dneh. Potem objavimo natančen načrt vožnje, iz katerega bodo razvidne vse podrobnosti in tudi cene, ki se precej vje-majo z onimi, ki jih je prvotno objavil „Domoljub". Kako dr. Tavčar pomaga pogo-relcem. Dr. Janez T a v e a r je po mitosti nemike gospode član dež. šol. sveta, kjer preganja katol. narodne učitelje, in po isti milosti tudi član dež. odbora, kjer dela samo zgago. T« mož, ki ae je prelevil is - vse slo-vanskega radikaloa v ponižnega hlapoa nem ških graičakiv, nima v dež. odboru drugega posla, nego da odklanja prošnje ubogih po gorelcev in občin sa vodovode in o tem !e isti dan poroča v svojem listu. Z» ta posel mu mora deiela plačevati na leto 4000 K. Potem pa trobi v svet: Olejte, ljudje bolji, obstrukcija še vedno žre! To je politično komedijantetvo najgrše vrste! Tako je tudi hrenotiško županstvo vložilo proinjo ss po-goreloe v Stnihelu, toda dr. Tavčar jim je podporo odjedel, ker vdala sta se mu to variša dr, Sohafter in G r a ■ • e 11 i, da je liberalna večina dei. odbora podporo odklonila. D«, dr. Janez Tavčar je res velik človekoljub, ker se v svoji mogoinoati ms ičuje nad ubogimi pogoreloil Toda vsaka aila do vremena! Tudi grablje se bodo slo mite I Dež. odbor pa vprašamo: Ali je d e i e I n i zbor dovolil vse troike, a kate rimi fie vedno gradite deželni dvoreo? In ako ne, zakaj odklanjate podpore p o g o relcem, ki so največji reveži ? Torej pred dei. dvorcem dragi stebri in ograje, pogo-relcem pa — bič. Lepa tal Dr. Tavčar naj 4000 K razdeli pogoreleem, ker kot deielni odbornik jih ne zasluži. Gorenjske novice. * Perejo se smleški liberalci, zadnjič v »Narodu", zdaj pa v gorenjskem „Str-pencu". Pa če se bodo bolj prali po »Narodu" in .Strpencu", bolj bodo umazani, zakaj okoli .Strpenca" se zbirajo v resnici najbolj zavrženi ljudje. Sicer jim pa to tudi čisto nič ne pomaga. Kdo se pa za .Strpenca" zmeni, kdo ga pa bere! Kdor po njem zabavlja, stori ravno toliko, kakor če otroci z bezgovo puško streljajo. Vse drugače je, če »Domoljub" spregovori. Njega bere vse, kar le brati zna. To je, kakor bi iz kanona ustrelil, ali pa kakor bi na zvon udaril. — Torej ljubi liberalčki, imejte pamet 1 Na vas je ležeče, da ne bo streljanja. Mi sme že rekli in rečemo še, da ne iščemo prepira. Vsakomur smo pripravljeni dati roko v spravo. Toda na straži bomo stali vedno, in vsakogar, kdor bi hotel liberalizem vtiho-tapljati v katoliško občino, zavrnili nazaj, bodi baron ali berač! * Razžaljen je posebno Brojo. Pravi, da ni govoril besedi, katere smo mu očitali Mi nočemo nikomur krivice delati. Če jih ni govoril, jih pa ni govoril; saj je lepše, če jih ni. Toda kako je potem moglo nastati tako govorjenje? — Ljubi oče Brojo, naj vas to zmodri! Ne držite z liberalci; poslušajte rajši svojo dobro ženo, ki vam prav hoče, potem ne boste prifili več hudobnim ljudem pod zobe in hudobnim časnikarjem pod pero! * Dol pri Ljubljani. Nestrpno smo pričakovali prihoda presvitlega g. knezoškofa. Sprejem je bil prav lep. Vsi javni zastopi so se prišli poklonit svojemu višjemu pastirju. — Odlikovali so se vrli mladeniči v ljubezni do gorečega nadpastirja: postavili so v fari do 70 večjih majev, slavolokov je bilo do 20. Verno ljudstvo pa je pokazalo, da odločno obsoja podle napade »Slov. Naroda" na vzvišeno osebo preblagega g. knezoškofa. Naj le še blati naprej »Slov. Narod" našega vladiko; prepričana bodi »umazana cunja", da s tem koplješ jamo le sebi in tistim, ki te vkljub prepovedi trpč še v svoji hiši! Za danes le toliko! * Nesreča. Tomaž Kuhar iz Črne pri Kamniku se je obstrelil, ko je kamenje vrtal. Ožgalo ga je po rokah in po obrazu. # Nova cestna določba. Iz kamniškega okraja se nam piše: Nad 40 posestnikov, mlinarjev in voznikov in enajst županstev iz kamniškega okraja je poslalo deželni vladi prošnjo za olajšavo nove cestne določbe, ki določa, da mora imeti vsak, ki vozi več kot 2000 kg., 10 cm. široka kolesa pri vozu. Ker bo ta določba povzročila veliko škode tako vsem voznikom, kakor tudi premnogim kmetom naše dežele, ki si zdaj semintja zaslužijo z vožnjo kak krajcar za davke in najnujnejše potrebe, naj se vsi naši zastopniki prizadevajo doseči od de!, vlade, da ugodi prošnji prosilcev, da bodo namreč smeli voziti z dosedanjimi vozmi vsaj do 2800 kg. * Uboj. Iz Škofje Loke so pripeljali orožniki v Ljubljano Janeza F a j f a r j a. V nekem prepiru je Fajfar zabodel svojega nasprotnika, kateri je potem v nekaj tre-notkih umrl. Po 14dnevnem truda polnem iskanju so našli orožniki Fajfarja skritega v neki gostilni. Ko so ga prijeli in vprašali, zakaj se je skrival, je rekel, da se je bal videti obličje svoje žrtve. * Iz Sore. Bili so časi, ko je bilo pri nas vse mirno, a zdaj se pa bere vedno kaj posebnega v „S1. Narodu8, in ljudstvo toži, da je hudo na svetu. Raznesla se je ce!6 govorica, da se antikrist bliža. Zaplatarjeva Mina je pa tudi prepričana, da je tako; ko je oni teden prinesla butaro suhljadi iz gozda in je počivala na prelazu, je razkladala svoje sanje plevicam na bližnji njivi takole: Sanjalo se mi je, da sem pri nabiranji suhljadi trčila nenadoma na kačje gnezdo. Kače se bile zapleteno v zavitek, a sredi kolobarja se je vzdigoval pisan modras, ki jc bil za načelnika kačjemu gnezdu. Vse je sikalo iz kačjega gnezda proti ljudstvu, ki se je zbiralo pod cerkvijo, tako da se je ljudstvo ustrašilo in jokaje zbežalo proti domu. — To je znamenje, da se bliža antikrist, je potrdila Mina in odšla z butaro, a ljudje premišljujejo, kaj pomenijo te sanje! — Pa je resnično prav hudo postalo pri nas; vse je razdvojeno, jeza, sovraštvo, obrekovanje in pohujšanje se širi, — in sodnija ima v zadnjem času več opraviti pri nas, kakor celi čas, kar se spominjajo najstarejši ljudje. Vse je v tožbah, v eni osebi najdeš različne strani pravdar-skega aparata; danes tožnik, jutri priča in pozneje toženec: vse je pripravljeno, da se le pravdarska bolezen vzdržuje. Nasproti pa je obsojeno vse, kar pride pod obtožbo. Obsojen je človek, ker je izgovoril besede, koje sta že dve fari pozabili. Obsojena je gospa, ki je reševala čast sorških hlač z namočeno metlo. Obsojen je nadalje naš župan, če tudi so pride dokazale, da je to resnica, kar je govoril, — in to za tožnika ni bilo lepo. Obsojen je tudi odličnjak, ki je obkladal naše odlične može z „!umpi" — ne, — obsodil se je sam, ker jih je moral prositi odpuščanja in plačati precej kazenskih troškov. Sicer je obsoja dobra stvar, — da bi le kaj tudi pomagalo! * Največji zvon na Kranjskem bo dobila jeseni cerkev pri D. M. v Polju. Naročen je v Dunajskem Novem mestu pri Hilzerju. Tehtal bo db 108 starih centov. * Pri Devici Mariji v Poiju s« bo, kakor se sliši, v kratkem nastanil poštni urad. Tako bo ustreženo ljudstvu, ki želi imeti pošto v svojem središču. Upokojen je na lastno prošnjo učitelj g. Bog. Krenner v Škofji Loki. * Da bi pujska ne zeblo. Gorelo je v Jaršah pri Pavliju. Zgorela je hiša in hlev. Zakuril je otrok z namenom, da bi pujska ne zeblo. Zakuril je preveč, tako da je pujsek zgorel. * Gorilo je požrl. .Tole berite, gospodična", je rekel neki liberalček neki gospodični v selški dolini, ter jej molil »Narodov" članek o gorilah pod nos. ,E to pa le vi berite, ker to verjamete in ste gorili zelo podobni", mu zabeli ona. In „Naro-dovček" se je samo pomilovaje namuznil ter „požrl gorilo". * Najkrajši ofer so imeli selški občinski odborniki, ki so Šliberja poslušali in niso hoteli hoditi k občinskim sejam. A okrajno glavarstvo in župan so jim dokazali, da se Šliber rad zmoti in pripravi svoje udane v globo 5 K. * Glavo je Izgubil. „Glavo zastavim", je rekel Sliber, da ne plačamo niti vinarja, ker ne hodimo k občinskim sejam". In mož je rad ali nerad tudi sam plačal 5 krone. Ce ne bi župnik in župan posredovala v občinskem odboru, bi za prvi slučaj plačali po 40 krone. Drugi trdijo, da je Miber iz-gubil svojo glavo med občinskimi računi, še predno je izročil županstvo v druge roke. To resnico je potrdilo »črno na belem" tudi sodišče v Škofji Loki. Torej Šliber brez glave! * Držajev ob Sevnici do Zotlarce še nimamo v Selcih, čeravno bi bili nekaj dni po volitvi silno potrebni za neke .neodvisne kmete«, ki so se le ponoči ljudem prikazovali. * Napad in uboj. Dne. 15. maja je vdrlo kakih 20 delavcev, ki so v službi pri železniškem podjetju, v stanovanje hišnika Antona Zadelija na Hrušici. Hišnik je streljal z revolverjem in enega ranil. Medtem se je zbralo še okoli sto delavcev pred stanovanjem, pa jih je orožništvo pravočasno razgnalo. Isti večer je prišlo do pretepa in klanja med delavci v Robičkovi gostilni na Hrušici. Trije so bili ranjeni. Miha Svetlin, 23 let star, z Rovtic pri Mengšu" je dobil pet ran in je drugi dan popoludne umrl v bolnišnici. * Nesrečna smrt. Devetindvajseti^. nega mlinarja Mihaela Markovima iz Okrog, lega je povozil vlak. Železniški stroj ga j« vlekel 12 in pol metra daleč. Od vasovanja je Markovič šel pijan po železniškem tiru, kjer ga je zagrabil vlak. * Težka telesna poškodba. V Kranjski gori so zaprli delavca v bohinjskem "predoru Dane Oreškoviča zaradi težke telesne poškodbe. * Ustrelil je v prepiru v Bohinjski Bistrici laški delavec Janeza Arha. * Napad na gorenjski vlak je bil izvršen na mostu med Hrušico in Dovjem v noči od 23. do 24. maja. Zlikovec je izdrl močne deske ter jih položil preko tira. K sreči je bilo takrat mokro vreme, da vlak ni skočil s tira. Aretirali so delavca državne železnice Janeza Učekarja, katerega dolfe, da je izvršil zločin. * Tatvina. Josip Žerjav, doma iz Ce-lovca na Koroškem, se je učil za komiji pri trgovcu g. Trevnu na Savi pri Jesenicah. Dečku ni dišalo biti čisto brez denarja. Izmaknil je svojemu gospodarju čez 30 kron denarja in pa več drugih stvari. Na sumu je, da je poneveril do 1700 kron denarji. Sedaj sedi v preiskovalnem zaporu v Kranjski gori. * Umrla je g. Alojzija Ahčin, trgovki in prodajalka »Slovenca« na Jesenicah. Naj počiva v miru. * Obisk Čehov. Dne 15. maja je prišlo 36 čeških inženirjev ogledat si gradbo nove železnice in predora na Hrušici. Na čast češkim gostom so Jeseničani razobesili zastave. Z Jesenic so Sli v Bohinj. * Zabaven večer s petjem in godbo je napravilo izobraževalno društvo na bin-koštni pondeljek v Kranjski gori. Sodeloval je tamburaški zbor kat slov. delavskega društva na Savi pri Jesenicah, domači ženski in mešani zbor je pa izvajal razne pevske točke. Izobraževalno društvo ima že svoj tamburaški zbor, ki se spretno vežba pod vodstvom organista g. Lukmana. Bog daj obilo uspeha! Dolenjske novice. Od Šmarija do Trebnfa. f Iz velikološke občine. Pnč 19. maja je bila na Veliki Loki občinska volitev, pri kateri je katoliška stranka slavno zmagala. Velika Loka je imela doslej vedno liberalnega župana. Bil sem ie priča raznih volitev, a da bi bilo kje veselje nad zmago tako splošno in tako presrčno, tega še nisem doživel. Liberalnemu županu je menda vest n>- povedovala, da se bo treba odreči gospostva v občini, zato ni hotel razpisati volitve, dasi-ravno mu je doba že davno potekla; šele glavarstvo ga je moralo k temu prisiliti. Ko pozneje ni hotel popraviti napak v volilnem imeniku, ga je zopet glavarstvo prisililo, da je refiil vložene pritožbe. Ko je bila slednjič volitev že v drugo razpisana za 19. maj, so liberalci vse moči napeli, da bi si ohranili zmago. Liberalci so čutili, da se je poštenemu ljudstvu njihova surovost do dna duše pri-studila, zato so se poslužili skrajnega pripomočka, začeli so žugati s silo. Napovedovali so, da bodo katoliške volilce z gnilimi jajci napadli, da imajo hlapce najete za boj itd., posebno so pretili duhovnikom, kateri bi priSli na volišče. Da so zraven z mo silo agitirali in lagali prav po liberalsko, to se samo ob sebi razume, a ravno s tem so sami sebi jamo kopali. Ker vem, da bodo liberalci lagali, s kako silo smo mi ljudi gonili in zaklinjali k volitvi, zato že naprej pokličem vse možake na pričo, da vsega tega ni bilo treba, možje so bili že sami odločeni in navdušeni, ravno liberalna surovost in laži so marsikomu odprle oči, ki je poprej še oma hoval. Na dan volitve je vsakemu poštenemu človeku igralo veselja srce pri pogledu, kako so v obilnem številu prikorakali naši volilci z navdušenjem na volišče: mladi gospodarji, priletni možaki in sivi starčki, a vae je ena misel navduševala: proč z liberalnim županstvom! C. kr. okrajno glavarstvo je poslalo k volitvi gosp. okrajnega komisarja, kateri je strogo nepristransko vodil volitev, kar mu vsi volilci s hvaležnostjo pri poznavaj o. Splošno mnenje je, da bi se brez njega v tako napetih razmerah volitev sploh ne bila mogla izvršiti. Trije orožniki so skrbeli za red. Volitev se je vršila popolnoma mirno, Ločani ae niso upali ganiti, tako mirno se še nikdar ni volilo na Loki. Župan Gliha je skušal večkrat neopravičeno zavreči kak naš glas, tako da ga je moral g. komisar večkrat zavrniti. Parkrat so liberalci zahrulili iz pivsko sobe, a so na komisarjevo povelje hitro utihnili. Neki liberalni usnjar iz Šent Vida, piše se menda Moravec, je začel zabavljati nalim možem, a je slišal poštene, in nazadnje ga je še orožnik s silo porinil iz veže. Ko je začel volili tretji razred, so bili liberalci še preoej živahni, a kolikor dlje smo volili, toliko bolj malobesedni so postajali, a ko je bila volitev okrog 12. ure ponoči končana, je bila zmaga naša dobljena, a liberalca so se poskrili. Da bomo zmagali, to smo pričakovali že naprej, a da bo »naga tako sijajna, tega nismo upali. V tretjem razredu imamo po 124 glasov a tiberaloi največ 66, v dragem mi 46, liberalci 17—20. V prvem razred« so zmagali liberalci, kot smo naprej vedeli; a tudi tu le z največjim naporom, tako da so liberalci tudi sami sobe volili. Izvoljenih je katoliško-narodnih odbornikov 16, liberalnih pa 8, mi imamo torej dvotretjinsko večino, liberalci nimajo nobene moči v odboru. Posebno vzgledno so se držali možje iz Trebanjske fare. Kar je pravih spoštovanih kmetov, ni ne eden potegnil z liberalci, iz večine vasi so možje vsi volili s katoliško stranko, le par zapeljancev, ki posedajo po liberalnih gostilnah, je z njimi volilo, tako da so bili liberalci celo v zadregi za kandidate. Volili so take, ki znajo najbolj piti ali zabavljati, celo nekega J. Kmeta po domače Jurjevega iz JKamnega potoka, o katerem se je govorilo, da je letos na pepelnično sredo s pustnimi šemami ploh vlačil po Trebnjem; zato so ga menda liberaloi za sposobnega spoznali, da ploh vleče tudi liberalnemu županstvu. Mlademu Bizjaku iz Škovca, katerega so liberalci volili v L razredu, pa bodi povedano, če je zaradi časti potegnil z liberalci, da ga v družbi z liberalci ne čaka čast in spoštovanje; s tem, da se je združil z liberalci, se je postavil v nasprotje ne samo z domačo vasjo, ampak s celo faro, ki ne mara liberalcev. Če ga veseli, naj pa le z f. Kmetom ploh vleče liberalcem, druge časti mu liberalci ne morejo dati. — Čvrsto so se postaviti tudi vrli čatežanje! Čast jiml Tudi iz Št. Lorenske fare je prišlo več vrlih mož in se častno držali; a nekaj se jih je zbalo Ločanov in so ostali doma; naj jim bo slavna zmaga v izpodbudo, da bodo v prihodnje neustrašeno prišli na volišče in volili može katoliškega prepričanja, da se bodo tudi sami tako iz srca veselili zmage, kakor se je veselijo drugi katoliški volivci. Čast vsem neustrašenim možem! Le tlko neustrašeno se držite še zanaprej, in nikdar več vam ne bo županil liberalec, nikdar več vas ne bodo zaničevali Ločani. Novi odbor naj pa čvrsto deluje v prid občini, ne samo v prid bogatinom, ampak tudi v prid manj premožnim in siromakom! — Nazadnje še eno smešno! Zagrizeni liberalec Matija Sila iz Pristave je drugo jutro zaničeval poštene volilce, ki so prišli mimo njegove hiše, a je pošteno naletel. „No, ali si šel tudi ti v fa-rovž po ,lon' ?u je vprafal nekega moža, ki je ravnokar že v Trebnjem nekega liberalca razkačil. ,0 ne, saj nismo nič zglihali za „lon". Pri Petrovčiču sem bil, sem mu ponujal podrešetno, ki smo jo na Loki napravili, nekaj je imam še na Pristavi za prodati, pa Petrovčič je ne mara, je preslaba; jO bom peljal v Mokronog k Eratu, ta vse kupi, ta je kupil tudi Št Rupertsko, jo v Benetke pošilja za golobe »fntrat*. — Liberalcu je kar sapo zaprlo in molče se je zavlekel nazaj v svoj brlog. Mi se prav-iz srca sniejemo, kako je ta mož podrešetno prodajal, sioer pa kot pošteni ljudje nikogar ne »sramujem«, paš se pa is srca zmage veselimo. Liberaloi so imeli polovnjak vina pripravljenega za zmago, Šlajpah je nameraval menda bika zaklati, a vse veselje je šlo po vodi. Sliši se, da nameravajo liberalci volitve ovreči, mislim, da ne bo kruha iz te moke; a če bi se jim le posrečilo kaj iz-takniti, naj vas ta zmaga navduši, da še v obilniši meri pridete na volišče in še slavnejše zmagate. Živeli krščanski mežje! Živela resnica in pravica! f Kdo je volil z liberalci? Vsi šnop-sarji. pa gostilničarji; to si borne zapomniti. Častna izjema je gostilničar Škeda na Za-plazu, odločen naš pristaš. f Posebna sorta so bila liberalna pooblastila: na vsakem je bil občinski pečat. Župan je kot uradna oseba agitiral. No očka Pakar, skrajni čas je že, da vam pečat vzamemo iz rok, da ne bodete povsod ž njim mazali. Tri leta ste se učili, pa še ne veste, za kaj se rabi. f Liberalni župan bi bil najraje vsako naše pooblastilo zavrgel in hotel je naše pooblaščence prav sodnijsko preiskavati. Seveda smo mn takoj to bolezen pregnali. f Besnost liberalcev se vidi iz naslednjega: Liberalni gostilničar Šlajpah, v čigar hiši se je vršila volitev, vidi v volilni sobi trebanjskega g. dekana sedeti na svojem stolu. „Ta pr..... f.. ne bo sedel na mojem stolu". Skoči v sobo in vzame stol. O. dekan ga je s veseljem prepustil. It Šlajpah je odnesel stoL Z ribniške zemlje. ' J f Nengttani Robnrji, Dne 5. junij« t L, v nedeljo popoldne, bo imela zopet Marijina družba is Roba na Sievioi cerkveno slovesnost, po kateri bodo mladenči predstavljali igro: „Vaški skopuh.* Želeti je, da se udeleži te prireditve tudi sosednji Gre-goroi in Laščanje, da se vnamejo za pošteno in vzgojno razveseljevanje. f Strah je mimo iel binkoštno soboto v noč. Tuintam je bolj ali manj po-ropotal Drugi dan so semtertje opazovali, da je metal sodrag (drobno točo), ker ga je bito dobiti še pod kapom. Škode seveda ni bilo posebne, vendar pa ta reč ne koristi niti drevju niti poljščini, akoravno bi jo kdo v žaklju nesel čez njivo ali vrt Saj tako pravijo stari izkušeni možje in mi jim radi verjamemo. f Nejasno kazen je videl zapisano »Ribniški novičar" te dni gori v Ljubljani. Na neki plavi tablici je stalo tole: „Po tleh P 1 u v a t i je prepovedano — 10—400 K kazni ali ostrega zapora." Mencajte, ta je pa huda! Človek bi si skoro usta _ na šrangi, da se ne spozabi in se mu ne ; peti kaj hudega. Toda, dragi moji rojaki, nikar se no bojte. Brez skrbi lahko plunete tuintam, kajti ni prepovedano pluniti, ampak p 1 u v a t i. Kolikokrat je pa treba pljuniti, da se to pravi pluvati, pa tudi Se niso določili profesorji slovenščine na ljubljanskem rotovžu. Torej, Ribničan, le brez skrbi pluni, akoravno vidiš tako tablico in 400 kron na nji! f Fantje, nekoliko potrpite i En te den pred Binkoštmi je šlo nekaj Dragarjev in Potočanov na vojaški nabor v Kočevje. V Sajevcu pri Ribnici so se nekaj sprli in eden je sunil svojega nasprotnika z nožem v trebuh. Reveža so v pondeljek pokopali na ribniškem pokopališču; morivca pa v ribniškem sodišču. — Tudi v Laščah so bile ob naboru napete razmere. Čast in hvala Čemulpsko pristanišče v Koreji. gre c. kr. žandarmeriji in gregorskemu županu, da ni prišlo — do krvi. — Mi pa takole sodimo: Kdor ni .tavblih", naj se nikar ne petelini, kdor pa je, naj pa nekoliko potrpi, morda je že zanj brušen ,po-ganet" na obeh straneh — in še en krat naobeh straneh, na naši in sovražnikovi. Takrat si bodete pa lahko utešili hrepenenje po pretepu. Tedaj pa le korajžo! f Med dvema stoloma, kje se sedi? — Na tleh. Ali je to pripravno, ali ne, vprašajte ribniškega notarja 1 f Fantka smo dobili. „Novičar" je dobil bratca. Ime mu bo .Ribniški romar". Nabrano robo razstavljal bo v »Bogoljubu". Zadnji list .Bogoljuba" govori natančneje o njem. Ako vas mika, kakšen bo, poglejte v ^Bogoljuba«, če ga imate, sicer pa idite do soseda in si ga ondi oglejte! f Sladka stara leta užival bo pač Fr. Oražem v Prigorici pri Dolenji vasi. Meseca majnika »stopil" je v stoto leto. Dobro se še spominja, kako so Francozi delali v Dolenji vasi most čez vodo Ribnico. Rad pride še na solnce, toda nima več prav moči do njega; toraj ukrotil je celo solrjne žarke. — Take stare ljudi imajo navadno domači in sosedje radi, ako že ne radi drugega, zato, da pridejo — v „cajtenge". — Pa imamo nekje na ribniški. zemlji še drugega korenjaka iz 1. 1817 , ki vidi in sliši še kakor sedemleten otrok in je po lastni izjavi še najbolj „kerlc" v celi vasi. No, imena ne izdamo, dokler je korenjak ne .priseka" do devetindevetdesetih. f Babilonski most imamo v Ribnici. Že so postavili .grunt", pa so potem vse delo popustili. Znamenit bi bil, ko bi bil dodelan, ker bi bil „za par" zvoniku v Pizi na Laškem. Ondi namreč stoji zvonik jako pošev ali postrani, ta most je.tudi „ušti-man* pošev čer ^bniško Bistrico. Človek bi mislil, da je prišel med Japonce, ko bi prišel v Ribnico in videl oni poševni most Tam na Japonskem nemara tako na-pošev delajo, ker se jim menda vse napošev vidi, ker imajo oči na pošev. f Lepo reč smo zvedli v Ribnico. Gori v Dragi hoče nekaj ljudi izstopiti iz svete edinozve-ličavne katol ške cerkve. Mi na to ne rečemo drugega, kar smo slišali nekega učenega pridigarja: .Vsaka hiša mora imeli tvoje stranišče in silno nadležno bi bilo, ako bi ga ne imela, tako mora imeti tudi sveta katoliška cerkev prostor, kamor meče svoje smeti!" Belokranjske novice. t Najnovejše. G. Viktor Parma je še vedno okrajni glavar v Črnomlju. Baron Hein že vedo, zakaj! t Mlko Grlbeljskl, katerega je zadnje dni neki človek trikrat obstrelil, še ni umrl ampak poprašuje po nekem sodniku iz bližine, če rabi kaj denarja. t V Dragatušu bodo na praznik pre-svete Troj.ce upeljali Mar. dekliško družbo po C. g. dekanu iz Semiča. f V Metliki imajo jeziki veliko posla ker se pri zadnji volitvi pri prvi dolenjski posojilnici nt vse tako izšlo, kakor so ne- kateri hoteli, ki so se že pri vojakih okre tali. Pametni Metličani in pravični -.kolikor — so ta dan z zavednimi kmeti pomedli po posojilnioi vsaj nekoliko, kar drugim Metličanom pač ni prav. No, jaz tudi mislim, da je d osi „ molčati — 12 let", kakor je rekel neki metliški meščan. Pri glasovanju o spremembi pravil so ostali v manjšini — čujte! v volilni sobi le — g. Gangl, Golja in pet oseb nežnega ženskega spola: ti bili pa tiči! Vsi drugi so bili za pravična pravila, ki so tudi obveljala. T|a so postala nekaterim vroča. Precej meščanov je pokazalo, da imajo še nekoliko pogum« in da kljub prepovedi vržejo od sebe to, kar flidijo, da ni prav I f G. Prus — in g. O. Šturml Ste-nografa je manjkalo v Metliki zadnjič pri volitvi, da bi svetu prebral resnične levite, ki jih je bral gosp. Prus v volivni dvorani g. Otmarčku. Ni čuda, da je neustrašeni g. Prus trn v peti stranki Gangl-Šturm! Takih neustrašenih mož več in tako poštenih — pa bo miri f Sodnlja in ljudstvo. C. kr. sodniji je oprostila dne 14. majnika gospoda Otmaija Šturma — obsodilo ga pa je ljudstvo 16. majnika, ko mu je izreklo nezaupnico I f Preseli se, kakor se poroča, v svoje prostore v grad — prva dol. posojilnica v Metliki. Čas je že bil! f Marijine dekliftke družbe iz cele Belokrajine so imele svoj skupni shod dne 18. maja na Vinem vrhu pri Semiču. Lepo je bilo; marsikatera vroča prošnja je pohitela v skupni pobožnosti do nebeške Kraljice, da bi varovala njih same in tudi dobrt stariše, brate. Molile so tudi za one, katerih j ni bilo tam, ki sploh zabavljajo čez to, kar je Bogu in poštenemu katoličanu svetega. Ojačene in navdušene Marijine hčere — m | svidenje zopet 1 f Belokranjcem ^Domoljub" pripo-l roča, da si dobro zapomnijo to-le: V Novem mestu sta zraven Slanoa še druga dva dobn I zagovornika dr. Žitek in Šegula, ki nd>| postrežeta v važnih zadevah. f V Adlešičih so imeli sveti misijo« I pretekli teden. Bili se tu gg. oo. jezuitje ii| Ljubljane. f Na Suhoru je preč. gosp. kanoniki Kajdiž blagoslovil Mar. zastavo za dekleti) na praznik presv. Trojice. f .Tkiila znaja« bi rekel Iblančanl Da! Iz Radovice je komaj izginil liberalni| učiteljček petelinček in je prišla vrla i" teljica, ki se ne sramuje moliti in k m^ I hoditi — že se oglasi neki Barle iz Melisi in pripoveduje okoli, da bo dal v »Narod', »da jo mislijo farški podrepniki stran spr>'| ▼iti". Na to misel je prišel samo zato, bi, če bi bilo mogoče, zasejati prepir med učiteljico in duhovnike. Kakor smo izvedeli, naj g• Barle sam pogleda, če on sam ni res kedaj bil »farški podrepnik" ! Podzemelj bi vedel dosti povedati — o nehvaležnih dobrotah 1 f MetllSka šola pravijo, da je premajhna, a vendar se celo prodaja notri. G Burnik morda misli napraviti štacuno v šoli, zato tako sili, da bi hodili zunanji otroci na Radovico in na Suhor. Gospodje župani pozorl Kmetje, če ste zidali metliško šolo, kaj bi radi še katero drugje! Imate denar? G. Burnik naj le lepo tiho bode in ž njim tudi drugi in naj lepo uči v šoli — a ne zunaj fiolel f Dve kravi sta bili ukradeni v Metliki pretekli teden. Če so ju dobili, vam bo sporočil drugi. f Revizorji posluh! V Metliko je prišel revizor, da bi revidiral že 30 let obstoječo posojilnico, katera ves čas ni bila niti enkrat revidirana; a sedaj je bil gospod revizor gotov v dveh urah. Vpraša se strokovnjake, ali ima ta posojilnica tak vzoren „r e d" in zraven pravico, da gospoda revizorja kratkomalo odpravi, ali pa je sam odšel, da pusti to težavno delo državnemu revizorju, katerega zahtevamo, ker mi hočemo vedeti, pri čem da smo I Iz litijskega okraja. f Sedem kranjskih bratov — sedem cesarskih soldatov. Pri Goštetu na Savi je bilo pri eni sami hiši sedem bratov potrjenih za vojake. Šest jih je že služilo oesai ju, sedmi bo pa kmalu začeL Zato se pa tudi posta vijol f Zgodnje jagode. V litijskem okraju se že lahko dobe na prodaj lepe zrele jagode. Pa tudi drugo vse, ne samo jagode, lepo ka le in obeta dobro letino, če nas Bog kaj ne potiplje. f Hud vihar in nevihta je divjala 16. majat zvečer po kumljanskih hribih in na Prežganju je huda ura 4. t. m. napravila mnogo škode na črešnjah in hruškah. f Iz Pollnlka. Binkoštni pondeljek smo mi PolšniČanje imeli lepo slovesnost, kakršne še pri nas ni bilo. Stara cerkev je bila zanič in premajhna, zato smo jo podrli. Pa kaj bi ne bila, saj je bila že nad 300 let stara, svet se pa zmeraj „gmera." V pondeljek pa so veL g. dekan šmartinski pri nas blagoslovili vogelni kamen. Slovesnost je bila genljiva. Najprej so nam v lepem govoru pojasnili pomen in obrede blagoslovljenja kamena, potem so kamra blagoslovili in nazadnje darovali sveto mašo pod milim nebom Ljudstva je bilo od daleč in blizu. Bil je navzoč tudi bi g. stavbeni mojster V. Accetto s svojo blag. rodbino, ki je pomagala pri lepem cerkvenem petju. Zvonik in oklepi so bili okrašeni. Vse se je lepo izvršilo. Do jeseni bomo v cerkvi že pod streho in 1909 bomo praznovali že v lepi novi cerkvi 400 letnico samostojne naše fare. Bog daj, da bi bila cerkev prav lepa! f Veseli so Liberžani, ker so dobili v četrtek za svojo cerkev, podružnico šmar-tinsko, nov zvon. Sedaj imajo v svojem zvoniku štiri zvonove. Toliko jih ima še malokatera farna cerkev, mi se pa pobahamo s štirimi. Seveda, hvalo smo dolžni našemu skrbnemu ključarju, vrlemu fantu Jožefu Podnebšek, ki nam je že marsikaj pri cerkvi oskrbel. f Velikanski mlaj, 45 m. visok, so postavili vaški fantje ob prihodu prem. gospoda knezoškofa na Vače, dnč 15. maja. f Prekrasna dekanijska cerkev v Šmartinem je dobila te dni tudi lepo ograjo, delo domačega mojstra Verbajsa iz Ustja. res ošabno in izzivalno po vasi, češ, zmaga bo naša. Po 10. uri pa so postali bolj ponižni, ker so videli, da se ljudstvo za nje nič ne zmeni, in da voli po svojem prepričanju in svoji vesti. — To so res čudni ti liberalci! Vedno in povsod sramotijo kmečko ljudstvo, pravijo, da je neumno, zabito.... Združeni so z nasprotniki našega ljudstva; njihovi časopisi so v službi graščakov in kapitalistov zoper ljudstvo; tako nesramno in predrzno napadajo celo sv. vero, katera je našemu ljudstvu nad vse ljuba in draga; ob času volitve pa hočejo, da bj kmet volil po njihovem receptu. Kaj mislite, da je naše ljudstvo res tako zabito, da bi ne vedelo, katera stranka da dela njemu v blagor? Li mislite, da bo kdo izmed kmetov hodil za takimi »prijatelji", ki mu plačujejo za delo enega dne borih 35 krajcarjev — brez hrane? Tudi z grožnjami ne bodete ničesar opravili. Sicer pa, če bodete skušali ško- Potopljena ruska oklopnica „Petropavlovsk". Iz drugih krajev Dolenjske. f V Šmarjett na Dolenjskem kraljuje silna žalost med — liberalci. Kaj pa se je zgodilo? Za liberalce nič nenavadnega. 24. maja bili so pri občinski volitvi popolnoma poraženi. Naši vrli možje so jih s toliko silo vrgli ob tla, da si baje ne bodo več upali v boj s klerikalnim zmajem. Ubogi liberalci! Toliko so se trudili, letali od vasi do vasi, obljubljali golažev in vina, kolikor bi kdo hotel, še celo grajščak Ulm storil je vse, kar je mogel, da bi zmagala njegova t. j. liberalna stranka; a vse zastonj. Naši možje stali so kakor skala. Čast jim! Letos imeli so liberalci precej upanja. Napravili so shod. Ker je bila jed in pijača zastonj, prišlo je res k shodu kakih 60 ljudij, ki sto bili večinoma Škocijanoi. Dan volitve je neki liberalec rekel: danes jih pa bomo. Do 10. ure so hodili dovati našim volilcem, prišli bomo na dan z resničnimi pikantnostmi, kar marsikomu ne bo ljubo. Zato liberalčki roke na klop, in lepo pridni bodite. f Nevihta in toča. Iz Boštanja se poroča, da je bilo tam v osmih dnevih od 16. do 23. maja pet neviht, a je dvakrat ob hudi nevihti padala tudi toča. Drugič je toča klestila na binkoštni pondeljek. Žalibog, da je takrat povzročila mnogo škode na žitnem polju, v sadnih vrtovih, a še posebno v vino gradih, ki so letos obetali obilo sadu, kakor že nekaj let ne tako. V mnogih vinogradih je popolnoma uničen tretji del letnih pridelkov. Zelo hud udarec je tudi to, da je toča razsekala trtno mladje; zaradi tega be namreč zelo težko dobiti cepičev za cepljenje ame-rikank, ki se je ravnokar začelo. Poškodovanim gospodarjem be zelo ustreženo, ako jim bo r te postavljena oblast ra z-ila zemljiški da rek vsej nekolika Ubogi poljedelec: 7 Iz Šentjanža na Dolenjskem. Mla-deniška ia dekliška Marijina družba tukaišna bo priredila dne 5. junija v veliki družbeni sobi v fupniščn popoldne po krščanskem nauku predstava Dre izmed deklet bosti deklamovali "Silrin Sardenkoro: .Samostanska lilija', mladeniči pa bodo igrali Kr-žičevo: ,Zamujeni vlak*. Zanimanje za stvar je po £ari zelo veliko — a to zanimanje naj se pekaie dne 5. junija popoldne s tem — da pride kolikor megoče ljudi pogledat Novi res ukusno in lepo narejeni oder ima napis: Zabavi in omiki — da. in to hočemo Nekaj za srce in duha — sekaj pa t razvedrilo. Tudi sesede prijazno vabimo, naj se udeleže, da dajo s tem Šentjanicem veselje in korajžo. 7 .MetliSki semenj* je v toliko znamenit od zadnjič, da je živina silno draga in pa da neki svecar iz Norega mesta prodaja sveče zarite r cunje rSlov. Naroda*. Tudi prav. Vemo kaa pelje pet Notranjske novice. — Toča je padala po večih krajih na Notranjskem na binkoštno soboto zvečer. Nekateri menijo, da so jo naredili učitelji, ki so se isti večer t notranjski metropoli pripravljali na zborovanje. Zabavljali so res neznansko čez klerikalce. — Potreslo se je na Notranjskem na binkoštno nedeljo ob \4 2 popolodne. Zopet pravijo da je tak vtis na mater zemljo napravila napitnica, izgovorjena na učiteljskem shodu, ki je klicala grem in peklo klerikalcem. — Zganja se je napila preveč Elizabeta Zalazaik na potu iz Polhovega gradca v Ljubljano Napila se je Uko, da je padla ter se težko poškodovala. — Pri Prestranka se je ponesrečil žel. sprevodnik Ivan Zor. Padel je raz vlak ter se precej poškodoval. — V Bistri pri Vrhniki so r Galetovi tovarni žaganj ce podsole Irana Gabrorca. Hoditi ne more. — V Postojni so se pri vojaškem naboru stepli fantje. Boletov iz Zaloga je bil ranjen, vendar se je pa rstarljal orožnikom tako, da so ga komaj odgnali r zapor. — Dobro je o štela neka žeaa trio-laija. Take mu je pravila, kakoriae zasluzi Misleča, da bo kupila ,Slovenca*. rnfjj jj je »Narod", katerega mu je pa vrgla nazaj No. firiolar, še jih bote slišali! Zaroljo tistih par škricer, ki so vas pregovorili, da prodajate ljubljansko gnojnico, se pa zamerite tolikim ljudem. Prav vam je! — Tat Martin Srebont je kradel v Logatcu, kjer je bil za hlapca. r - Na Brezovici je umrl na binkoštno soboto župnik Anton Hočevar. Župnikoval je r rem kraju 11 let Veliko dobrega je storil r tem času za svojo župnijo. N' v m. p.' Iz cerkniške okolice. — Palec na roki si je presekal neki mož v Grahovem pri sekanju drv. — Na Bločicah se je neki deček igral z dinamitno patrono. Patrona se je sprožila in dečku odtrgala dva prsta. — Grahovska mlekarna, ki je bila v liberalnih rokah, se je razdružila. Vsa aktiva in pasiva je prevzel kupčevalec z mlekom. Zach v Trstu, za 14 000 kron. Ta korak je bil edino pameten, saj je mlekarna že tako dalj časa le životarila. — V Zerovnici pri Grahovem neki trgovec in krčmar preveč ljubi godbo. Ima jo v svoji gostilni tudi ob največjih praznikih. in kar je najlepše, skoro vedno — brez licence Kaj pa pravi k temu slavno cerkniško županstvo* — V Begunjah je neka žena pasla kravo in imela vrv ovito krog roke. Krava zdirja in ker žena ne more roke takoj oprostiti, jo vrže krava po tleh, da se jej zlomi tilnik, in potem še stopi nanjo Žena je bila kmalu mrtva — Gospod Piš — mrtev. Novica o smrti gospoda učitelja Piši v ljubljanski bolnišnici je pretresla vse njegove cerkniške znance. V sredo pred binkoštmi je še po-učeva.'. a na binkoštno nedeljo je bil že na mrtvaškem odru. — Iz Cerknice. Gostilničar Miroslav Meden je prepustil svoje gostilniške prostore in svojo obrt gostilničarju Stibilu z Rakeka, sam pa se je preselil v prvo nadstropje. — Uradne ure bo napravil, kakor se čuje. dotični gospod na štev. 34, I. nadstr. v Cerknici, pri katerem sedaj ljudje večkrat zastonj iščejo zdravja. Tako je prav. Na ta način bo ustreženo ljudem in njemu. Seveda bodo morali ljudje biti bolni ob uradnih urah. — V Martinjaku je šel cerkvenik Jakob Mele na svisli iskat krmo za živino. Pri tem je padel tako nesrečno da se je po glavi na več krajih nevarno pobil. — Pregledovanje plemenskih bikov je bilo v Cerknici r soboto, dne 21. maja. — Mrtveca, že napol strohnjenega, so našU na gori Slivnici ob Cerknici. Molilnega orožja pri njem niso dobili, pač pa je bil poleg njega kup narezanega smrečja. Moral se je zgoditi zločin ali pa naravna smrt Kdo in od kod je umrli, kakih 59 let stari mož še v dobri suknji, se ne more dognati. — V Dolenji vasi pri Cerknici je Marijo Brinovec vol na paši tako poškodoval, da ji je razmesaril spodnji del telesa Iz Vipavske doline. — O j ta vipavska burja! Precej časa smo imeli prav občutno sušo. Binkoštno soboto okoli desete ure zvečer pa nam je grozila huda nevihta. Bliskalo se je pa že uko, da je bila cela vipavska dolina strašno-krasno električno razsvetljena. Vsi smo se bali, da po tako hudi soparici. ki je vladala zadnje dni, pride nad nas huda nesreča; pa hvala Bogu, nevihta je šla za Čavnom in Nanosom brez posebne škode mimo Vipavske doline. Binkoštne praznike pa nas je osrečil prav blagodejni dež. Binkoštni torek pa je začela zgodaj v jutro pihati precej huda burja, ki je napravila precej škode na nežnem omladju vinske trte. Sploh imamo pa letos mi Vipavci najlepše nade; trta krasno kaže, zaroda je preobilo, le malokatero leto ga je bilo toliko Ako nas dobri Bog obvaruje nesreče in nam di. pravega vremena, bo letos dosti in prav dobre vinske kaplje — Avstrijski generalni štab je prišel čez Col tudi v našo lepo Vipavsko dolino in bil kaj slovesno sprejet. Ves vipavski trg je bil v zastavah. Ob lepem slavoloku gaje pozdravil g. župan vipavski v imenu občine; g. dekan pa v imenu cerkve in duhovščine V ime šole pa ga je pozdravila mala učenka in mu poklonila v pozdrav lep šopek. Na čelnik generalnega štaba g. feldcajgmajster baron Beck je bil vidno ganjen nad uko presrčnim sprejemom in je opetovano zagotavljal, da kaj tacega ni pričakoval: rekel je, da so bili njegovi častniki nad toliko navdušeno prisrčnostjo dobrega in lojalnega slov. ljudstva ganjeni do solz. „Ko pridem na Dunaj — tako se je izrazil visoki gospod — prav precej pobitim k presv. cesarju, da mu povem, kako caro- in domoljubno je vipavsko ljudstvo..D&, taki smo Slovenci in taki hočemo ostati: vsikdar zvesti Bogu in pa od njega nam dani postavni oblasti. — Na Slapu je imelo ondotno katoliško slov. izobraževalno društvo na binkoštni ponedeljek prijateljski sestanek. Pozdravil je društvenike eden odbornikov in razvijal v vezani besedi društveni program. Katoliški smo in katoliški hočemo tudi ostati, ne premakne nas od tega nobena sovražna sila. Slovenci smo, sini slavne majke Slave, in to hočemo vsikdar povdarjati s ponosom Sklenil pa je z besedami: „Ne bojmo se nikakega viharja, na delo vsi za vero, dom, cesarja !* Nato pa je predaval predsednik društva o sibirski železnici. Z zanimanjem so poslušali vsi navzoči, po kaki in po kako dolgi poti se vozijo ruski vojaki na bojišče proti daljnemu Vstoku. Bog ohrani mladem" društvu veselje in navdušenje za sveto i» pošteno stvar in mu vzbudi mnogo novih udov, ki naj si v bratski slogi podajo roko za skupno dobro stvar. Ah — bratje! Blažite si srce, bistrite glave za blagor lepe majke naše Slave! Isto želimo vsem bratskim nam društvom, zlasti pa katoliškemu slov. izobraževalnemu društvu v Podragi, ki se pravkar snuje. — Kaj boste vi, Rlbničani! Hvalili ste se zadnjič enkrat po časopisih, da je eden izmed vas prodal par volov za 1270 K, drugi pa za 1320 K. Naš Habetov oče na Gočah pa so jih prodali par za 1330 K in še štiri krone po vrhu. Pa veste, kdo je jedel te vole? Sam švedski kralj v Opatiji. Ej Rlbničani, vaša slava ugaša, naš Vipavec vas prekaša! — Liberalni občinski odbor v Podragi je zadnja tri leta tako vrlo gospodaril, da je vse zagospodaril. Zato pa je sklenila naša stranka, da se prihodnjih občinskih volitev n e udeleži. Naj le liberalci sami gledajo, kako se gospodari — brez denarja in z luknjo v blagajni, saj so zadosti „brihtni". Svaka sila do vremena, in vrč hodi tako dolgo k vodi, dokler se sam ne ubije. Dalje je podraške občinske očete v zadnjem času podučilo samo c. kr. ministrstvo, da cerkve-nika ne nastavlja občinski odbor, ampak nekdo drugi. To pa je tako razkačilo „naj-brihtnejšega" Podražana, da je dobil — grižo. Saj mi bi tega ne vedeli, pa je to sam razodel v »Slov. Narodu". Mi moža zelo obžalujemo, da je dobil radi nas to bolezen, pomagati pa mu ne moremo. — Agent s knjižicami „lutrš" Martina se je bil oglasil tudi pri nas na Vipavskem. Zlasti je dolgo mučil in nadlegoval neko ženo v Slejkotih. Silil je v nj6, naj vendar kaj kupi, češ, da prodaja dobro in koristno stvar in za prav nizko ceno. Slednjič pa ga ženica vpraša: „Slišite vi, ali so pa te vaše knjižice tudi potrjene po škofu?" To je pa „lutrš"-petelina tako zbodlo, da je jel preklinjati črno-farško-kranjsko-vipavsko deželo, češ, da ni vredna, da bi sploh brala njegove knjižice. Nato pa jo je odkuril naprej proti Colu iskat — manj brihtnih ljudi. Ali jih je kaj našel, ne \emo. — Harmonika več kot glava. Dne 18. majnika je bil vojaški nabor v Vipavi. Seveda so fantje ob ti priliki bolj korajžni kakor po navadi. Nesreča pa je hotela, da so se zvrnili ravno pri nekdanji mitnici v Šturji, in sicer z godcem vred, ki jih je spremljal na vozu iz trga. Vsak je dobil svoj delež, godec pa je dobil največ in sicer po glavi, zlasti hudo mu je razbilo harmoniko v Žalosten je stal na cesti s krvavo glavo in javkal: „Kaj glava, ta bo že zopet zdrava, a harmonika, moja uboga harmonika — nikoli več!" Pa naj kdo reče, da je na svetu vedno „luštno". — Vipavski liberalni torbar. Od nekod smo zvedeli, da je vipavski liberalni torbar zašel nedavno med ljubljanske mestne barabe v neki gostilni. Začel se je po svoji navadi pridušati in prav grdo klafati. Kar pa vstane izza mize oberbaraba in ga zavrne prav pošteno: „Tok na bod no! Kaj se špe-teraš pa gmej guvariš z nami, kukr kešn forštarsk baraba! Ti poštajna ti, tku se pa že na grema!" Pa so ga baje vrgli ven. Torej vipavski torbar se zdi še ljubljanskim barabam „gmej" . .. vipavskim liberalcem se pa zdi od sile duh ovit pa in-tele-genten. Oj ti »ferderbani" liberalni okus! Tako sporočilo nam je došlo iz Ljubljane; ko smo čuli o tem dogodku smo rekli: Si non č vero, 6 ben trovato (če ni resnična, je dobro pogruntana). — V vipavski dolini so sedaj črešnje zrele, in štviški liberalni župan se sedaj prav pridno uči — brati. Pisati pa pravi, da se ne bo učil, kupil si bo za to — mašino, kar navil jo bo, pa mu bo sama pisala, kakor ji bo narekoval. Kaj pa vi „klerikalni" anal-fabetje, kdaj se boste pa vi kaj zganili?! — Na Gočah je bil izvoljen za predsednika krajnemu šolskemu svetu g. Fr. Habč, odločen in odličen pristaš katoliške narodne stranke. Svoje dni je bil na Gočah vihar, zdaj pa lepo sveti solnce. — Naš vipavski poštni voz je nov in lep in mehko „tapeciran", da je kar veselje, voziti se v njem. Ali je to morda zasluga vipavskega torbičarja? Če je to res, potem pa vipavski torbičar ni brez zaslug in mi Vipavci mu moramo biti hvaležni. Samo nekaj nam pri ti novosti ni všeč: Na obeh straneh voza se sveti napis edino-le v »blaženi" nemščini — K. k. Post. To nam ni všeč; komur je to všeč, naj se oglasi. Kuroki II. Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. — Volitev župana. Dne 16. maja je bila v Trnovem napovedana volitev župana. Že par dni poprej sta prišla k g. Jekanu dr. Josipu Kržišniku Rudolf Valenčič, po domače Sever, in zahtevala v imenu liberalne stranke, da se morajo za občinske svetovalce, katerih je v Trnovski občini šest, voliti tudi trije liberalci, drugače da se liberalna stranka volitve ne bo vdeležila. Liberalci so pri tem računali na § 38. občinskega volilnega reda, ki pravi: „Voliti morajo vsaj tri četrtine vseh odbornikov, in izvoljenec mora dobiti nad polovico pričujočih glasov; sicer bi volitev ne obveljala." S pomočjo tega paragrafa so mislili vsaj trije liberalci postati občinski svetovalci. Toda možje katoliške-narodne stranke tudi niso padli na glavo, in so liberalce opozorili na § 34. občinskega volilnega reda, kateri se glasi: „Tiste odbornike, kateri o napovedanem času ne pridejo, ali pa odidejo, predno je volitev končana, in se ne morejo veljavno izgovoriti, zakaj jih ni bilo, ali zakaj so prej odšli, zadene globa, katero sme do 20 goldinarjev prisoditi občinski odbor." Ker naši možje niso hoteli od-jenjati, se liberalci res niso udeležili volitve, in zato niso bili zadnjič izvoljeni ne župan in tudi ne svetovalci. Liberalci bodo pa sedaj plačevali kazen. Kak vspeh bode imela prihodnja volitev, bomo že poročali. — Vencak in Zemljak, liberalna občinska odbornika iz vasi Dobrepolje, imata že pripravljene kronice, katere bosta plačala, ker se nista udeležila volitve župana; če gre človek mimo njih, kar sliši, kako jima žven-ketajo po žepih!!! — Vprašanje I.: Kdo izmed liberalcev se je ob volitvah najbolj repenčil in najbolj zabavljal možem katoliško-narodne stranke? Odgovor I.: Ivan Urbančič, po domače mesar, gostilničar v Trnovem. — Vprašanje II.: Kdo izmed liberalcev sedaj po volitvah najbolj želi, da bi možje katoliško narodne stranke zahajali v njegovo gostilno, brali pri njem lažnivi „Narod" in puščali pri njem svoje kronice? Odgovor II.: Ivan Urbančič po domače mesar, gostilničar v Trnovem. — Vprašanje III.: Kateri gostilničar tudi sedaj najbolj zabavlja katoliško-narodni stranki in je naj-strastnejši liberalec? Odgovor III.: Ivan Urbančič, po domače mesar, gostilničar v Trnovem. — Vprašanje IV.: Ali krščanska ljubezen zahteva, da možje katol ško-narodne stranke podpirajo strastnega liberalca ? Odgovor IV.: Koroški časnik „Mir" piše na to vprašanje: „Nikakor ne sega naša ljubezen tako daleč, da bi mi polnili žepe ljudem, kateri potem pri vsaki priliki porabijo naš denar v to. da rujejo zoper nas. Nočemo nikakor hudega želeti tudi ne sovražniku; toda rečemo le toliko, da nam je brat in prijatelj bližnji kakor pa sovražnik. - Vprašanje V.: Kateri gostilničarji v Trnovem so pri zadnjih volitvah bili na katoliško-narodni strani? Odgovor V.: Katoliško-narodno so volili v Trnovski vasi sledeči gostilničarji: Zgornji in Spodnji Perkan in Kravželj; naši Stranki na korist se je vzdržal volitve urar in gostilničar Škerlj; te može našim somišljenikom iskreno priporočamo. Svoji k svojim! — S Pivke. G. nadučitelj v Knežaku Dragotin Česnik ali po domače g. Karel se je oglasil v „Narodu" s silno dolgim odgovorom, v katerem vleče na dan vse mogoče stvari. Glede ravnanja s podrejenim učitelj-stvom je priobčil izjavo knežaških učiteljic, o kateri g. Korelnu le toliko rečemo: Na izjavi ni podpisa vseh učnih moči, ki so zadnji čas delovale v Knežaku; drugič pa ondi ni ravno to izrecno zanikano, kar smo mi Vam očitali. Dalje pa so nam tudi znani slučaji na svetu, da so bile take in podobne izjave izsiljene. Zato trdimo, da se z dotično izjavo še nikakor niste oprali napram jav- nosti. Svetujemo Vam, bodite le lepo mirni in pohlevni, in ne pošiljajte dopisov v »Narod" pod lastnim imenom, pa tudi skrbite, da jih »fantje od fare" ne bodo pošiljali, kajti ljudje splošno sumničijo, da se pod tem imenom skrivate Vi, g. Korel. Knežaškemu gospodu kapelanu Andreju Magajna .Narodovi" dopisi ne bedo nič škodovali, in naj bo v njih še več laži in obrekovanja, kot je bilo v zadnjem dopisu z dne 25. maja 1.1. Saj vsak v Knežaku ve, da je g. kapelan Magajna bil v »Narodu" izvanredno ostudno pa popolnoma po krivici napaden, o Vas g. Korel pa tudi vsak ve, zakaj ste bili iz Zagorja v Knežak prestavljeni. Drobtine. Dedščina v kipu. V Parizu je umrla te dni neka stara gospa, katere sorodniki so upali, da bodo mnogo podedovali. Radi tega so se zelo začudili, ko niso našli v njenem stanovanju niti oporoke, niti gotovine. Toda nečak umrle s tem ni bil zadovoljen ter je sam preiskal celo stanovanje. Po nesreči pa je ubil njegov sluga neki kip in v največje začudenje vseh je padlo iz njega mnogo dragocenosti in 20.000 frankov gotovine, katero so si nato dediči razdelili Berača — morilca. Iz Brzeca ob ruski meji se poroča: V neki tukajšnji gostilni sta prenočevala te dni dva berača. Ponoči sta poslušala pred gostilničarjevo spalnico ter zvedela, da se odpelje zjutraj mož v mesto, da izroči 600 rubljev svojemu gospodarju. Radi tega sta berača odšla na vse zgodaj od doma, in ko se je pripeljal gostilničar po poti, je zapazil, da leži eden beračev ob poti ter milo toži, da ga je njegov tovariš zapustil. Ko ga je ta vzel na voz, je potegnil berač dolg nož ter ga zasadil svojemu dobrotniku v telo Nato se je približal še drugi berač, da sta skupno oropala gostilničarja. Strupena muha. V Veršecu na Ogrskem se je prikazala v veliki množini neke vrste strupena muha, ki napada živino Mnogo goved, ovac, konj in druge živine je že poginilo. Od teh muh opikana živina oteče ter polagoma hira. Dvakrat je umrl rudar Adolf Szi-kora v Starnyeto na Ogrskem. Bil je dolgo časa bolan in je zaspal. Spanje je bilo podobno smrti, ni dihal in ni se ganil. Ker so mislili, da je že mrtev, položili so ga na mrtvaški oder. Ponoči so ga pustili samega. Mož se je pa ponoči prebudil in zapazil, da leži na mrtvaškem odru. Hladnokrvno je vstal in se podal v svojo posteljo. Drugo jutro so ga našli ležati v postelji. Živel je pa, žal, samo še dva dni in potem je v resnici umrL Prekmalu se je veselil. Neki angleški učitelj pripoveduje iz začetka svojega poučevanja sledečo zgodbico: Najprej sem bil nastavljen pri neki vaški šoli na Novo-Angleškem. Prebivalci so mi dajali za poučevanje hrano in stanovanje. Nekega dne priteče k meni eden mojih učencev ter me vpraša, če rad jem svinjsko pečenko. Jaz mu seveda vesel, da pride kaj boljšega pod zobe, odgovorim, da naj reče očetu, da mi bo zelo ustreženo, ako mi pošlje kos svinjske pečenke Ko pa pečenke le ni bilo, vprašam učenca, kaj je s pečenko. „0, prašič je že ozdravil", odgovori naivno deček. Rastlinstvo v južni Mandžuriji. Do čim traja v severnem delu Mandžurije zima najmanj pol leta, tako, da mora poljedelec svoje setve zelo omejiti, je rastlinstvo v južnem delu mnogo bujnejše. Mnogoštevilne reke južne Mandžurije prinašajo mnogo rodovitne zemlje. Najvažnejša teh rek je Liao, ki odlaga pri svojem izlivu posebno mnogo rodovitne zemlje. Še ne pred veliko leti je bilo mesto Hajčen, ki leži sedaj že 40 km od izliva te reke, pristanišče. Na njegovo mesto je stopilo sedaj mnogoimenovano pristanišče Niučvan. Seveda se na novonane-šenih plasteh poljedelstvo razvija le polagoma. Niučvanska okolica je bila še pred malo leti samo močvirje, ki pa je izginilo sedaj skoro popolnoma ter postalo plodo-vito polje Vzhodno od te reke se razprostira precej gorato ozemlje proti korejski meji in po polotoku Liaotun, na katerem leži Port Artur. Tu raste tudi fižol, grah in druge rastline. Okoli vasi in naselbin se vzdigu-jejo celi gozdi vrb, topolov in drugih dreves, kar zelo dobro vpliva na novodoškca. Na močvirnatih krajih pa raste trsje, katerega prebivalci pridno režejo ter vporabljajo kot kurivo ali pa tudi v druge koristne svrhe. Gore proti korejski meji, ki so videti zelo puste in nerodovitne, vendar niso revne na cvetlicah. Votline po gričih se ne posuše celo ob veliki suši ter dajejo raznim rastlinam dovolj mokrote. Najvažnejša tu rastočih dreves so hrasti, smreke, jelke, breze, lipe in leševje. Otvoritev svetovne razstave v Št. Louisi' se je udeležilo nad 400.000 ljudi. Razstava še dolgo časa ne bo gotova. Vsak dan dela še 40.000 delavcev in .vsak dan prihaja 300 železniških voz z rastavnimi predmeti. Redni občni zbor „Konsumnega društva v Cirknici", registrovane zadruge z omejeno zavezo, se vrši v nedeljo, dnč 26. junija 1904 ob pol 4. uri popoldne v dvorani .hranilnice in posojilnice". Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, 2. Potrjenje računa za leto 1903, 3. Volitev 3 članov načelstva, 4. Volitev enega nadzornika, 5. Razni nasveti in razgovori. Za smeh in kratek čas. Uganka z nagrado. Priredil Iv. Ualoh. Dvozložna beseda. Na polju zdaj že zeleni, a lepa še nobena ni, ko pozna bo jesen prispela, je polna naša bo dežela, takrat bo romalo jih sto in sto, čez daljno morje bode šlo; i ti se vselej zveseliš, če poleg njč — mesa dobiš! Pa glej, i ta tako se imenuje, ki to uganko težko premišljuje, ta sicer ni tako velika, kot poljska njena je oblika, a biti nehalo bi ti sreč, če bil bi ti kedaj brez nje! Ko deček v šolo mal hiti, zelo ga radi nje skrbi, če vojskovodja v vojski je brez nje, mu vse vojake — postrelč. Ima žival jo, ptica vsaka, sevč, kot naša, ta ni taka; — da boš uganil, kaj je to, le hitro primi se za njo! Kdor jo prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado en letnik »Dom in Sveta". Prihodnja številka „DOMOLJUBAU izide dnč 16. junija 1904. Loterijske srečke. Dunaj, 21. maja 9 2 36 27 82 Gradec 21. maja 87 13 3 69 88 Trst, 28. maja 77 67 13 30 26 Line, 28 maja 29 25 32 61 74 Josip Janko urar v Kamniku, 947 1) l Velika ulica priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur, budilnic, verižic, prstanov, uhanov,brošev, kakor tudi vsa-vsakovrstnih očal, po zelo nizki ceni. - Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno pod poroštvom. a O * a a> >N5 ca ® •p* C/O C-. o -trs t, O 30 g l S 33 r-n M >-*« rt} • s a ca ca ca ea N0 htio to Mevom,P«J poleg večjega trga (de» nija) na Kranjskem « prodaj. 880 D 2-2 -O 00 3 O e= ITQ TJ >-3 CJ 2. ^ O 3 » »i O -i Co o >a 00 3. - 1 a. o s & c= CD C3 S' DS •-3 B CD C/5 349 D 20—7 Samo 6 (lili! Havre~New~York vozilo zanesljivo nalhlfrejši brzoparnlkl Francoska prekomorska družba. Edina najkrajša Srba čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno potrjeua potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri „Figovcu\ FR. STUPICA, Ljubljana I Marije Terezije cesta št. 1 v Ančnikovi hiši poleg Figovca priporoča slamoreznice, mla-tilnlce, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega 676 o izdelka. 14-4 Dalje: Sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvijake, žage, kotle za klajo in žganje. Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski mavec. — Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje, ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete. _ Vellkt lalogt redno svežega špecerijskega blaga. I >000000000000000 O Kmetska posojilnica § ljubljanske okolice © registr. zadruga z neomejenim poroštvom s v LJUBLJANI, v lastni hiši © na Dnnajski cesti št. 18, na vogaln Dalmatinove nlice * obrestuje hranilne vlo$e po 23 D 12—11 41 brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačiye. Uradne ure od 8. -12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada. Stanje rezervnega zaklada K 779.79 34. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 4,948.796'27, stanje hranilnih vlog K 4,703.762-02. Denarni promet K 20,246.71213. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. \OOOOOOOOOOOOOOi Zajamčeno 5000 krat ■e poivett z električno žepno svetilko ,lmmerlicht' _ _ predno je treba do- polnilne baterije. Cena v usnji imitaciji 3 K, v žel-vini ali školjkini imitaciji 4 K. Nadomestna baterija 1 K. Praktično darilo. Razpošilja po povzetju ekspor. tvrdks F. Schwartz, Dunaj V1II/8, Lerchenfelderstr. 124/18. Zastopniki se iščejo. Ceniki zastonj. 86 D10 574 D 10—5 Zarezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko cement roman in portland glinaste peči in štedilnike plošče za tlak šamotne in cementne, kot vse drugo stavbinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah F. P- VIDIC « Comp. LJUBLJANA. f® Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno, obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke Franc Čuden urar in trgovec z zlatnino In sre-brnino, kolesi in šivalnimi stroji delničar družbe prvih tovarn ur „Unlon* v Ženevi in Bilu in Svioi zalagatelj c. k. dolenjske želoznice v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti frančišk. samostana Filijalka! Glavni trg nasproti rotovžu. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Malo kmetijo kupim blizo kake cerkve, kjer bi mogel opravljati orglarijo in mežnarijo. Ponudbe na JI. W., Medija-Izlake. 942 D 2-1 ... . i sta najbolj koristni Angeljnovo m.lo|gMlni m 780 D 12—2 g S za hišno rabo. Dobivate jih po špec. trgovinah! i s 9» S O« u Z — > 4J o o,. T3 Nj i > ^ XJ o ti a >.2, S "S S Igggooooooooooooooooooooooogg Zahtevajte pri nakupu 702 D 2 Schicht-ovo štedilno milo Varstvena znamka. z znamko jelen. Ono je zajamčeno čisto lu brez vsake škodljive primesi. - ■ Pete izvrstno. ===== Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno^ Dobiva se povsod! znamko JELEN". JURIJ SCHICHT, Ustje, največja tovarna le vrste na evropski celini CUNARD LINE! M AHKERIKAI Vozne karte TiNt-\ow 1 ork in na vse štaoije Severne Amerike EC5T 5 kron ceneje 5 nego pri vsaki konkurenčni liniji. (Sedaj Ljubljana-New York kron 135-—) s prosto hrano in pijačo ter 100 kg proste prtljage pričenši že od Ljubljane. Iz Ljubljane dan preje zvečer. Vozne karte in pojasnila pri glavni agonturi „Cunard Line". Naslov: F. Nowy, koneesioniraui glavni agent 511 D (5) Ijubljana, Marijin trg 1. Naznanim uljudno, da je ravno izšel moj veliki cenik s čez 600 podobami, katerega razpošiljam zastonj in prosto poštnine. — Ker razpo šiljam svoje blago po celem svetu, je dokaz, da je moje blago res fino, cene nizke, postrežba poštena, in se zategadel vsak za nesljivo naj obrne do moje tvrdke. Z velespoštovanjem 779 d i6—3 H.SUTTNER urar In zalajafelj društva c. kr. avsfrlj-sklh uradnikov v Kranju. (Kralnburg). Kdor svoje zdravje ljubi, ne pije drugih izdelkov kot rastlinski liker (sladki) ali rastlinsko grenčico (grenki) — FhOHl flN u Ta zdrava pijača ne omami in ne slabi, ampak oživlja moči in krepča želodec, zato je koristna za delavca in za gospodarja. Največje odlikovanje: Zlata svetinja v Parizu 1904. Izdeluje rastlinska destilacija „PlorianK v Ljubljani. Poskusite! |]Jirwiimiiiiii & obrne naj se na tvrdko Kafol I^avšeka naslednika .Schneider sVerovšek trgovina z železninojin zaloga polj. strojev ^ LJUBLJANA, Dunajska cesta 16. Velika zaloga najnovejših mlatilnic gepeljnov, čistilnic, tri erjev, slamo-reznic, amerikansk. kosilnih strojev srpov angleških kosa, klepajnovin sploh vsega poljedelskega orodja Traverze in železniške šine, cement]in štorja. 943 D 4-1 Cenik pošljemo vsakemu brezplačno! Mlada gospodična liče službe pri kaki boljši hiš., zmožna tudi nemščine ter vajena trgovine. -Naslov: P. R. T., poste re-stante, l.oka pri Zidanem mostu. 94g n 3_x Posestvo naprodaj. Htia, vrt in njiva. — Več povč lastnik Matija Meglic, Sp. Otok pri Mošnjah, Gor. 938 D 3-1 (ročno delo) se dobi v vsaki množini najboljše kakovosti in po najni^h cenah pri Ivanu tabref, opekarna, Bobov k pri Kranju. 935 D 5-1 Stanje hranilnih vlogi Rezervni zaklad: nad 18 milijonov K. okroglo 550 000 K t it 1 u * Mestna Mica m na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunala vlagateljem. 353 6 Za varnoat vlog jamči poleg lastnega reservcega saklada mestna občina ljubljanska s vsem tvojim premoh njem in vso svojo davčno močjo. Da ji varnost vlog popolna, evedočl slasti to, da vlagajo v to hranllnieo tndi sodii&a denar mladoletnih otrok in varo vanosv. ■MT Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom C. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4,/4 % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to od plačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4'/»% do 5%. 30 dni na poskušnjo tt^vr; u * » sidro. «i»iem liflhnei, m u zavezujem tek.m so dni vzeti uro nazaj in takoj bre; i-iktfi odbitka vrniti plaianl denar. Prava Roskopf-pafent-ura s sidro sistem BShnel antimagnetlque In sekund. kmltc > pravim pat. emal|. kan-liAčem (ne iz papirja) mi-■ivn. 36 ur idoi a ' a ndro v eleg! črnoimil j. klenem ali Dikelnafleni .kotu, ji edine io radi velike trpe-žnosti In točnosti najboljša ura, in se mora vsa komar priporočati, kdor ribi nočno in zanesljivo oro. Samo gl. 2-50 z verižico In škatljlco. "t-* ž "»j SzVJJ.i joS..»» i Pošilja proti povia^ja [ I. B««"»el io»- w l loga Boakopf-U' Max BOhnel, i;^/.! založnik o. kr. dri. uradnikov s«' u Svarilo I N» mni)«» »priganja čast. bravccv tega }}'%!£. IIU ! znanjam, imam edino tbv. zalogo pravih Bo« kopf pat. ur na sidro, alatem BShnel in som |o tudi P" napovedal. Vkljub tomu mnogr« tvrdke ponarejajo ®«J ORlaae ln hvalijo avoje navadne ure s pl«"1« ' S ■je .z Pločevine, ki ae dobe pri menlzagld. 170 1«"» torej paziti atrogro na ime HAZ BOHNEL, nrarj" druga ponarejanja odločno odklonite. Ustanovljeno 1- 1B*V Mestna hranilnica v Kamniku obrestuje hranilne vloge po ===== 01 |0 ter pripisuje vsakega poluleta nedvignene obresti h kapitalu. f 4 Da je varnost sigurna, kaže to, da vlagajo v to hranilnico c. kr. uradi denarje mladoletnih otrok. Posojila na zemljišča dajejo se na 5 % obresti in na amortizovanje v 36letni ali krajši dobi, tako, da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega poluleta z obrestmi vred po 3 K. 577 I) 3 3 Ra vnateljstvo. srn Pred kratkim v nekaterih listih objavljena vest, da som dvignil ceno svojemu znanemu milu Z znamko ,,Jelen", in sicer 3 K pri 100 kg, nikakor ne odgovarja resnici. 793 d 3—3 Jurij Schichf, Ustje na Labi tovarna za svete In milo ter parfumerlja. Največja tovarna te vrste na evropski celini. "2S3Ž frLft cU* 2 Naprodal I« so stotov lepega sena radi pomanjkanja prostora. Več se poizve pri Fran Bezlaju v Preski št. 26 pri Medvodah. 781 D 3-3 liče s« za Notranjsko n« premlada kuharica vešča v kuhinjski stroki in likanju, in ena deKllca kot varhlnla k dvema otrokoma. Hiša dobra in krščanska. Služba je nastopiti takoj ali s t. junijem. Plača po dogovoru. — Ponudbe pod