Danes na 5. strani: Med socialističnimi grofi Sobota, 30. marca 1963 Št. 12, leto XXI Pepca Kardelj: Različni pogoji - različne možnosti za urejevanje nočnega dela žena V OKVIRU Menda velja za večino občinskih sindikalnih svetov, da so že ustanovili svoje statutarne komisije. Toda resnici na ljubo moramo ob tej ugotovitvi zapisati še novo, namreč, da v mnogih komisijah sploh še niso razčistili osnovnega vprašanja, kakšne so njihove konkretne naloge in dolžnosti v pripravah za statute delovnih organizacij. Tako v mnogih primerih te komisije čakajo, kaj bo razkrila statutarna razprava v delovnih kolektivih — in spet druga skrajnost — čakajo, kdaj bodo lahko potrdili prve Vprašanja nočnega dela žena v našem gospodarstvu zaradi Potrebe dela v treh izmenah in velikega .števila delavk v industrijskih podjetjih, zlasti v nekaterih panogah, ni mogoče za sedaj dokončno rešiti. Nasprotno, po zahtevkih gospodarskih organizacij, da se jim dovoli nočno delo žena, se ne ^hore predvideti, da bi to vprašanje rešili bolj radikalno že v oližnji prihodnosti. Leta 1958 je P- Pr. 129 podjetij dobilo dovo-benje za nočno delo 14.543 žena, 1959. leta 163 podjetij za 15.128 k®na, 1960. leta 181 podjetij za ja.972 žena. V prvi četrtini leta Y™1 je bilo dovoljeno nočno tielo žena 42 podjetjem, od jaguarja do septembra 1962 pa podjetjem. In čeprav se v Zadnjih letih zmanjšuje število Zahtevkov za delo žena v tretji Vineni, se vendar vidi, da je to stalna potreba. Kot kaže to-Iei, ne moremo računati s sko- rajšnjo popolno odpravo nočnega dela žena. Potemtakem lahko trmasta zahteva te oblike varstva zaposlene žene v taki situaciji samo poslabša položaj žena in otežuje njihov obstanek v gospodarstvu. Ne moremo vztrajati na nečem, kar ni v skladu z našimi potrebami in pogoji. Za saniranje posledic nočnega dela so bile doslej sprožene razne iniciative, katerih rezultati bi lahko precej ublažili njegovo težo. V tem smislu so prišli v nekaterih podjetjih do zelo pozitivnih izkušenj. Izboljšani so delovni pogoji v nočni izmeni, prilagaja se sistem izmen, da se praktično skrajšuje delo v nočni izmeni, boljše so organizirani pogoji prevoza itd. Te akcije so organizirale razne organizacije in forumi. Zlasti kolektivi nekaterih gospodarskih organizacij so pokazali veliko iniciativo. Opazne so izkušnje Mariborske tekstilne tovarne, »Dalmatinke« in še nekaterih. Mariborska tekstilna tovarna je poskušala ublažiti to vprašanje z uvedbo novega sistema izmen in s prilagajanjem temu pogoje prevoza, prehrane, funkcioniranje strojnega parka in podobno. Pri njih so izmene začele ob 5. uri zjutraj in končale ob 2. uri po polnoči. Tako je ostal del noči za odmor. To je omogočalo tudi lažje pogoje za vrsto ženskih opravil doma. Prva izmena je trajala devet, druga sedem in tretja pet ur. Ti poskusi so dali dobre rezultate tako v pogledu zdravja ljudi kot v pogledu delovne storilnosti in to se je pozitivno odrazilo tudi z zmanjšanjem obolenj in izostankov z dela. Vendar je doživel ta sistem kljub njegovim pozitivnim stranem precej kritik, ker je bil tudi v nasprotju z veljavnimi predpisi, zlasti v pogledu skrajšanja rednega delovnega časa. Malo pozornosti je šlo v to, da se sistem prouči in pregledajo njegove dejanske koristi in pogoji za širšo uporabo. Kaže pa, da so napori za saniranje dela v nočnih izmenah v zadnjem času manjši. Aktivnost v tem pogledu je oslabela in bi bilo koristno, da se ta vprašanja ponovno razgibajo. Dovoljenja za nočno delo dajejo še vedno zvezni organi. Vendar ti ne morejo dobro oceniti pogojev za nočno delo v vsaki posamezni organizaciji niti upravičenost predloženega zahtevka. To precej otežuje učinkovitost odločb o nočnem delu, ker je potrebno za pravilno rešitev malo več časa. V mnogih razpravah se je zahtevalo, da se pravica odločanja o nočnem delu prenese na nižje organe, ki bi mnogo laže in objektivno ocenjevali upravičenost nočnega dela. Ti predlogi so ostali brez rezultatov. Medtem pa je vsekakor potrebno, ko že v temeljnih ustavnih načelih nakazujemo potrebo zmanjšanja delovnega tedna v bližnji perspektivi, da se ta vprašanja ponovno proučijo, da se zopet oživi aktivnost glede reševanja nočnega dela žena — z vrsto ukrepov in oblik, ki olajšujejo njegove posledice. Predvsem je treba več pozornosti posvetiti možnostim v samih kolektivih za boljše organizacijske rešitve in zboljšanje delovnih pogojev. Ali je pravilno, da se je odločalo, v katerih dejavnostih se lahko dovoljuje nočno delo žena, ne pa na katerih delovnih ■mestih? Veliko bolj realno bi se reševalo: na katerih delovnih mestih in glede na konkretne pogoje v posameznih gospodarskih organizacijah. Tako se je primerilo, da delajo žene v nekaterih storitvenih dejavnostih, kjer nočno delo žena ni prepovedano — v mnogo težjih pogojih kot pa v vrsti industrijskih podjetij, v katerih je mehanizacija proizvodnje precej zboljšala delovne pogoje in tako zmanjšala njegove posledice. Enostransko reševanje vprašanja nočnega dela žena je imelo velikokrat za posledico izrivanje žena iz proizvodnje in otežkočanje njih "zaposlovanja. Napori za varstvo žena so bili v teh primerih predvsem škodljivi za njih same. Zato bi bilo potrebno bolj sistematično in načrtno ponovno začeti proučevati izkušnje, do katerih so se dokopali nekateri kolektivi. Skrajšanje delovnega Časa v nočni izmeni bi kazalo analizirati in poiskati možnost za njegovo pravilno rešitev. Pri tem je treba. strogo paziti na specifične pogoje in možnosti v vsaki posamezni gospodarski organizaciji. - Razumljivo, ODGOVORNEJŠE NALOGE ZAHTEVAJO BOLJŠI KADER Neposreden povod za ta razgovor je bil pravzaprav zadnji seminar, ki ga je prav v teh dneh priredil v Podvinu OSS Ljubljana za predsednike občinskih sindikalnih svetov in za predsednike statutarnih komisij. Po tematiki so se naša vprašanja in odgovori Slavka Bohanca, člana predsedstva okrajnega sindikalnega sveta, sicer nekoliko oddaljili od vsebine seminarja, vendar ne zato, ker bi ne zaslužila pozornosti, temveč, da bi tako lahko osvetlili drug problem, namreč vzgojo in izobraževanje sindikalnih delavcev. Čedalje večji pomen občinskih sindikatov v gospodarskem in družbenem življenju občine in zato tudi čedalje bolj družbeno odgovorne naloge terjajo od sindikalnih delavcev precej več kot to, čemur smo doslej rekli aktivizem. Najprej tole: čemu ti seminarji, ki jih prireja okrajni sindikalni svet in kakšen te njihov namen? j. Kljub razmeroma razvi-S|/riu sistemu družbeno-ekonom-v'c§a izobraževanja v občinah, dok? ga zlasti v poslednjem ob-2p ■' u razvile delavske univer-sinriM je zajel že dobršen del lov -v nega članstva tako v de-ohv1?1n organizacijah kot tudi v p Clnsk>h sindikalnih vodstvih, klir • ugotovimo, da so po-kn*ni sindi kalni delavci tako resami sebi prepuščeni. Bi hoteli nekoliko podrob-e.te označiti, v čem sami se-D| Prepuščeni? Pop, v?3 kader si pogosto širi in Pomel-. sv°ie družbeno eko-Zorip X° 'n idejno-politično ob-ora.1t,.san?? °t> skupnih akcijah neDr,„lzacije ali ob reševanju blern re”n^ vsakodnevnih pro-trdniKV r''°da zaradi še premalo kev i °?nov svojega znanja in ” ,niihovo znanje vse ho c- ,° slstematično, poglobi je- “V s Vrvi i --1 .• j.: x —: ho se , sistematično, poglobi jede]-., svoji družbeno-politični ticizmJzs ne more otresti prak-iizaciio PGdalje večja demokra-*ahteva -zbenega življenja pa to j d POVSfHT) rlriirfoXno zahteva ruzbenega življenja pa todo Povsem drugačno me-klicmk Gbla° in oblike dela po-* mdikalnih delavcev. Potemtakem naj bi bil na- PrCdvsemVrStnlh. seminarjev ževm-eni vzg0-la in izobra- w»»=,70,kB“;',‘k*l”lh Srh° doeT - Phodvsem to, čeprav hi o take .1 ~T in mislim, da bo-s orili tudi v prihodnje — pritegnili na seminarje tudi vse tiste sindikalne delavce v občinah, ki so v posameznih obdobjih zadolženi za povsem konkretne družbene naloge. Morda ob tem še nekaj o vsebini seminarjev? — 2e pred združitvijo sta kranjski in ljubljanski sindikalni svet prirejala tovrstne seminarje. Z združitvijo okrajev pa smo pripravili tudi enoten okvirni načrt za izobraževanje sindikalnih delavcev v občinah. Tako naj bi se vsak mesec sestali v Podvinu in analizirali najbolj aktualne družbeno-politič-' ne naloge. V minulem mesecu smo na primer seminar posvetili statutarni problematiki in jo osvetlili s stališča določil nove ustave. Od tod teme: idejni temelji statutov delovnih organizacij, kako s statuti zagotoviti organizirano delovanje gospodarske organizacije, socialna politika delovne organizacije in kako organizirati sindikalno akcijo za razpravo o statutih. Prav tako je bil tudi zadnji seminar posvečen statutarni problematiki in ob tem še nekaterim najbolj pomembnim druž-beno-političnim nalogam v prihodnjem obdobju. Potemtakem neke vrste informativno akcijski semi-narij? — To in bolj posvetovanje kot pa predavanje ex catedra. Dodati pa moram, da obravnavamo posamezne probleme ne le (Nadaljevanje na 3. strani) razen izmen je treba računati tudi o vrsti drugih ukrepov: o organiziranju prevoza in prehrane delavcev, neogibno je mnogo bolj tesno sodelovanje gospodarskih organizacij in vseh družbenih sil na terenu pri reševanju otroškega varstva, preskrbe, ustanavljanje storitvenih obratov za gospodinjstvo in podobno. Največji del teh nalog vsekakor morajo prevzeti sindikalne organizacije in organi delavskega samoupravljanja, pri čemer naj bi vključili vse člane delovnega kolektiva, vsakega posameznika." Interes pri tem ni samo skrb za ljudi in njihove delovne pogoje, marveč tudi skrb za povečanje delovnega učinka, povečanje produktivnosti. Ti dve stvari se ne moreta in ne smeta ločevati druga od druge brez škode za eno ali drugo. Potemtakem je proučevanje teh vprašanj in ukrepanje za napredek organizacije dela, pri-lagojevanje sistema delovnih izmen in zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev naloga, za katero se morajo zavzeti vse sile v kolektivu in vsak njegov član; To aktivnost je treba prenesti tudi v razne organizacije in družbene organe na terenu. Praksa je pokazala, da same gospodarske organizacije ne morejo popolnoma samostojno reševati vprašanje pomoči družinam članov svojih delovnih kolektivov. Ustanavljanje obratov v te namene v okviru tovarne ni in ne more biti zadovoljiva rešitev. Sodelovanje z raznimi družbenimi silami in organizacijami ha terenu se je pokazalo veliko bolj kot-istno. Zato naj sindikalne organizacije vzbudijo pri svojih članih interes, da ne rešujejo nekatera vprašanja samo znotraj gospodarske organizacije, marveč da se angažirajo za reševanje na teritoriju, kjer žive. Samo tako združene akcije za ustvarjanje boljših pogojev tako v podjetju — v proizvodnem procesu — kot v prebivališču bodo prinesle pozitivne rezultate pri reševanju nočnega dela in ublažitvi posledic, ki jih nočno delo pušča delovnim ljudem in njihovim družinam. (Iz Rada) statute. Ne oziraje se na to, ali bodo ali ne bodo potrjevale komisije občinskih sindikalnih svetov statute delovnih organizacij — doslej še ni v ničemer določeno, kdo bo potrjeval statute in če jih bo sploh kdo — pa so njihove naloge že povsem jasno opredeljene. Predvsem je družbena vloga teh komisij, da od začetka do konca spremljajo in usmerjajo statutarno razpravo v delovnih organizacijah, da analizirajo delo statutarnih komisij v delovnih organizacijah, analizirajo probleme, s katerimi se srečujejo v delovnih organizacijah, da zagotove delovnim kolektivom bodisi politično bodisi strokovno pomoč pri izdelavi njihove interne ustave. Ob tako zastavljeni vlogi statutarnih komisij pri občinskih sindikalnih svetih pa se že zdaj razkrivajo številne konkretne naloge. Med mnogimi, naj opozorimo samo na ni Časa ZA ODLAŠANJE nekatere. Tako na primer občine v svojih statutih pogosto še vedno precej administrativno urejajo odnose z delovnimi organizacijami, posegajo tako ali drugače v samoupravne pravice delovnih kolektivov, bodisi na področju planiranja, bodisi v združevanju sredstev, bodisi v integracijskih procesih... In po drugi strani moramo spet. priznati, da tudi delovni kolektivi v svojih statutarnih raz-' pravah pozabljajo, da žive in ustvarjajo v širši družbeni skupnosti in da imajo do nje tudi svoje pravice in dolžnosti. Na vse te probleme pa bi morale opozarjati prav statutarne komisije pri občinskih sindikalnih svetih, še več, morale bi zagotoviti tudi njihovo rešitev. Po drugi strani pa lahko tudi v dosedanjih pripravah zasledimo vrsto pomanjkljivosti, ki obetajo, da bodo mnogi delovni kolektivi samo formalno izoblikovali svojo novo interno ustavo. Tako v nekaterih delovnih organizacijah pripravljajo statute samo skupine strokovnjakov ali pa celo posamezni strokovni delavci, pri čemer pa kolektiv sploh ni analiziral svojih ekonomskih in družbenih odnosov. Ponekod spet iščejo recepte, s pomočjo katerih bi napisali svoje statute, ponekod celo iščejo zavode, ki bi. 'jim — za plačilo seveda — izdelali statute. Ob teh pojavih, ki pa jih bodo morale zaustaviti prav te statutarne komisije s pomočjo sindikalnih podružnic, pa res cela vrsta kolektivov ne bo mogla izoblikovati svojih statutov že zato, ker nima dovolj strokovnega kadra. Tem bo res potrebna pomoč. Samo vprašanje je, kakšna! Zato je med drugim naloga statutarnih komisij pri občinskih sindikalnih svetih, da organizirajo različne oblike neposredne pomoči pri izdelavi statutov, bodisi s svojimi strokovnjaki, bodisi da pri delavskih univerzah, strokovnih društvih in ustanovah v občini ustanovijo posebne ekipe strokovnjakov. Če pa tako ocenimo vlogo, pomen in neposredne naloge statutarnih komisij pri občinskih sindikalnih svetih, moramo priznati, da ni časa za odlašanje. BOJAN SAMARIN m ' ■ — Jaz vsega tega sicer ne razumem — malo bolj jasno mi pa je. zakaj dobivamo samo 5 SO % plače Kaiikatura: MILAN MAVER Smhhmmmmmi OB SEMINARJU OSS LJUBLJANA O AKTUALNIH DRUŽBENO-POLITlCNIH NALOGAH: V gradbeništvu se še vedno ponesreči vsak šesti delavec. Oskrbnine, zdravljenje, invalidnine in pokojnine ponesrečencev in njihovih ožjih svojcev, efektivni stroški podjetij in posredna škoda nas pripravijo letno malo manj ko ob milijardo dinarjev. Samo v Sloveniji. Pohabljenosti in smrtnih žrtev pa ni mogoče oceniti v denarju... To so trpka dejstva, nad katerimi se malokdo resno zamisli razen delovnih inšpektorjev. Imamo kup predpisov, s katerimi naj bi zagotovili varno delo. Že sam zakon o delovnih razmerjih določa, da morajo gospodarske organizacije s pravili določiti varnostne ukrepe. Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo in delovna razmerja, določi na predlog organov delovne inšpekcije, katera podjetja morajo imeti posebne pravilnike o higiensko-tehnični varnosti pri delu. Razen tega obstoji splošni pravilnik o HTV in poseben pravilnik o tej službi v gradbeništvu pa še pravilnika o varnosti pred električnim tokom in o varnostnih ukrepih pri lesno obdelovalnih strojih, ki pridejo v poštev v gradbeništvu. Skupnost je torej storila vse, da bi bilo delo varno, izvajanje teh predpisov pa je stvar delovnih kolektivov, ki bi pravzaprav morali imeti naj večji interes za varno delo, saj jih nesreče neposredno moralno in materialno prizadenejo. In vendar gradbišča razen redkih izjem nimajo posebnih predpisov o varnem delu. Saj jih upravna vodstva ne oskrbijo niti s splošnimi predpisi. Če pa že imajo posebne predpise, po navadi obleže v predalih vodilnih ljudi na upravi. Delovni inšpektorji ugotavljajo, da večina vodilnih ljudi na gradbiščih površno pozna predpise o varnostnih ukrepih v gradbeništvu. Delovna varnost je stvar njihove osebne presoje in vestnosti ali pa tudi sredstev, ki so jim BREZDUŠNI FORMALISTI za to na razpolago. Posledice: varnostne ograje so ponekod iz dotrajanega lesa, stopnice, kanali, jaški niso zavarovani, delovni podi na gradbenih odrih ne varujejo delavcev dovolj pred padci. Vodje gradbišč tudi često premalo skrbijo za varno obratovanje konzolnih in dvigalnih naprav. Delovna mesta njihovih upravljavcev niso zadosti varna. Razen tega, da te naprave nimajo varnostnih ograj, delavci ne nosijo varnostnih pasov, čelad ipd. in uporabljajo večidel kavlje iz navadnega železa namesto varnostnih sponk. Problem zase so lovilni odri. Na marsikaterem gradbišču jih ne prestavljajo iz etaže v etažo, razen tega so pomanjkljivo izdelani — imajo tolikšne odprtine, da so ob padcih lahko usodne. Nevarna pa je na gradbiščih tudi električna napeljava. Pogosto gradbinci uporabljajo prenosne svetilke, priključene na napetost 220 V, transformatorji pa niso niti ozemljeni. Električne kable nestrokovno podaljšujejo, nezavarovani priključni kontakti pa pomenijo nenehno smrtno nevarnost... Nič kolikokrat so inšpektorji dela že opozorili na vse te pomanjkljivosti in celo predlagali denarne kazni, toda nesreče v gradbeništvu zelo počasi upadajo. Če že gradbeni kolektivi izboljšajo varnost, pa število nesreč povečujejo stroji. Predvsem mešalci malte, ki jih izdeluje podjetje Belt v Črnomlju. Mešalna greda namreč ni zavarovana. Že dolgo je tudi znano, da dvigala in žerjavi podjetja SKIP v Vižmarjih niso vami, vendar jih še vedno izdelujejo brez ustreznih Varnostnih naprav. Nesreče pa se povečujejo še zato, ker jih gradbeni kolektivi malomarno vzdržujejo. Biro gradbeništva LRS je poskušal vodilne ljudi gradbenih podjetij posebej opozoriti na pereče probleme delovnega varstva v gradbeništvu in jim svetovati, kako naj v prihodnje skrbe za zmanjšanje nesreč, toda lepa in humana zamisel se je izjalovila. Na posvetovanje je prišlo le malo vodilnih ljudi — predsednikov samoupravnih vodstev, ki bi jih morala ta vprašanja najbolj zanimati, niti direktorjev in tehničnih vodij. Zastopali so jih varnostni tehniki, ki probleme poznajo, pa v svojih podjetjih ne prodrejo s predlaganimi izboljšavami ali pa jih je premalo, da bi na pomanjkljivosti opozorili, preden pride do nesreče. Zdaj isti biro organizira še seminar o delovni varnosti za vodje gradbišč. Videti je, da se bo tudi ta poskus ponesrečil, čeprav je varnost gradbenih delavcev v glavnem odvisna od njih. Novomeško gradbeno podjetje Pionir je za seminar prijavilo svoje varnostne tehnike, ki najbrž nenehno ne nadzorujejo gradbišč, da bi ob hitrem spreminjanju delovnih pogojev sproti zagotavljali varno delo... Morda Biro gradbeništva ni izbral ravno najprimernejšega časa za ta seminar, kajti pričenja se gradbena sezona, ko je operativno vodstvo skorajda nepogrešljivo. Toda kaj pomeni za delovne kolektive večjo škodo: nekajdnevna odsotnost gradbenih vodij ali če se ponesreči letno vsak šesti delavec? Vprašanje zastavljam delavskim svetom gradbenih podjetij. MARIOLA KOBAL ZA VIŠJO STORILNOST V začetku tedna je imel Okrijni sindikalni svet Ljubljana tridneven seminar o aktualnih družbenopolitičnih nalogah sindikatov in o statutarni problematiki, ki so se ga udeležili predsedniki občinskih sindikalnih svetov in predsedniki statutarnih komisij. Seminar, pravzaprav bi bilo bolje reči posvet, je osvetlil nekatere probleme, ki jih bodo morali v prihodnjem obdobju intenzivno reševati občinski sindikalni sveti in ki jih bo moral podrobneje analizirati tudi aprilski plenum okrajnega sindikalnega sveta. Ne vseh, samo nekaj najpomembnejših med njimi pa naj bi osvetlil tudi naš povzetek. ugodne vremenske razmere, ki pa pri dobršnem delu gospodarskih organizacij niso mogle povzročiti tolikšnega padca v gibanju proizvodnje, je imela večina delovnih kolektivov zagotovljena tako obratna' sredstva kot reprodukcijski material. To pa pomeni, da bo treba globlje vzroke za slabše- proizvodne rezultate poiskati predvsem v delovnih kolektivih samih. Povečanje industrijske proizvodnje je zavoljo tega ena izmed najpomembnejših nalog v prihodnje. Tudi za sindikate v delovnih organizacijah in občinah. Pri tem pa so udeleženci seminarja opozorili, da boljših proizvodnih rezultatov ne bo možno doseči samo s povečanim fizičnim delom neposrednih proizvajalcev, kot to mislijo v nekaterih kolektivih, saj le-ta v mnogih gospodarskih organizacijah dosega, če ne celo presega evropsko povprečje. Dvig storilnosti je namreč v mnogih gospodarskih organizacijah neposredno odvisen od številnih še nerešenih problemov. Že površna analiza vzrokov za pogosta nihanja v gibanju proizvodnje, za nizko stopnjo storilnosti, za slabe rezultate gospodarjenja razkriva, da je že v samem planiranju gospodarskih organizacij veliko pomanjkljivosti: letni plani niso pravočasno pripravljeni, v naglici pripravljeni pa so v večini primerov pomanjkljivi; namesto da bi nastali na osnovi razprave proizvajalcev v delovnih enotah, jih v večini primerov pripravljajo le službe podjetja; dinamični plani za prve mesece Osnovno ugotovitev iz raz-. prave na seminarju, ko so udeleženci analizirali aktualne družbeno-politične naloge sindikatov v občinah v prihodnjem obdobju, bi pravzaprav morali takole formulirati: rezultati gospodarjenja delovnih kolektivov so sicer v primerjavi z obema prvima mesecema minulega leta boljši, če pa' primerjamo dinamiko letošnje industrijske proizvodnje z dinamiko v lanskem drugem polletju, potem bi pravzaprav morali govoriti o stagnaciji. To dokazuje tudi cela kopica oštevilčenih podatkov: celotna industrijska proizvodnja v ljubljanskem okraju je po prvih dveh mesecih sicer ujela lansko povprečje, vendar pa je precej pod decembrsko ravnijo. Tako je na primer črna metalurgija v primerjavi s povprečjem minulega leta dosegla v prvih dveh mesecih letos komajda indeks 91, januarska proizvodnja pa je bila v primerjavi z decembrsko za 3 % nižja, kovinska industrija je imela januarsko proizvodnjo ,za 24 % nižjo v primeri z decembrsko, v prvih dveh mesecih letos pa je dosegla v primerjavi z lanskim povprečjem indeks 95. Ta občuten padec v dinamiki proizvodnje pa je povzročil tudi znatno manjši izvoz industrije ljubljanskega okraja: januarski izvoz je v primerjavi s povprečjem minulega leta padel na indeks 68,4. Pri tem pa se tako rekoč samo po sebi vsiljuje vprašanje, kje so pravzaprav globlji vzroki za to stagnacijo. Razen objektivnih težav, ki jih v letošnjem letu označujejo v glavnem ne- so občutno nižji, kot pa so objektivne možnosti. Zasledovanje rezultatov gospodarjenja je prav tako slabo razvito. Proizvajalci v večini gospodarskih organizacij dobe vsaj nekoliko podrobnejšo podobo o gospodarjenju celotnega kolektiva šele ob polletni bilanci. Investicijska politika gospodarskih organizacij je usmerjena v novogradnje in ne v smotrnejše izkoriščanje obstoječih proizvodnih kapacitet. Že izpopolnjena druga izmena, da o tretji sploh ne govorimo, pomeni za veliko število delovnih organizacij pomembno notranjo rezervo. Celo v razvitejših občinah so udeleženci seminarja ocenjevali, da ima morda le slaba tretjina delovnih organizacij vsaj kolikor toliko sodobno organizacijo dela. In ob vsem tem še kadrovski problem. V večini delovnih organizacij imajo sicer podrobne podatke o tem, kakšen kader bi potrebovali, toda pri tem si sploh niso izoblikovali svoje kadrovske politike. Tako je eden izmed kolektivov ob milijardni investiciji v osnovna sredstva investiral sredstva samo za vzgojo dveh tehnikov. Vse te in številne druge probleme pa bodo morali začeti reševati delovni kolektivi veliko bolj intenzivno in tudi veliko bolj načrtno, veliko bolj poglobljeno. Sindikati v delovnih organizacijah pa bi morali nanje opozoriti samoupravne or- gane in zahtevati od služb podjetja, da jih bodo začele tudi reševati. In po mnenju udeležencev seminarja bi morala analizo vseh teh problemov gospodarjenja dati prav statutarna razprava. Ob teh notranjih vzrokih pa so udeleženci seminarja opozorili tudi na nekatere zunanje vplive, ki preprečujejo hitrejši porast- storilnosti. Zbori proizvajalcev v občinah so tako rekoč v celoti zatajili. Skrb za boljše gospodarjenje v občini, analiza problemov in neposredni ukrepi — vse te njegove naloge so v večini primerov ostale samo deklaracija. Podobno velja tudi za svete občinskih ljudskih odborov in druge strokovne službe v občinah in za gospodarsko zbornico. Njihova prizadevanja so usmerjena v reševanje trenutnih operativnih nalog in ne v analitično sistematično, načrtno usmerjanje nadaljnjega razvoja gospodarstva. Zato je tudi njihov vpliv na gospodarjenje v delovnih kolektivih razmeroma skromen in o neposredni pomoči delovnim kolektivom — čeprav je tudi to ena izmed njihovih nalog — skorajda ne bi mogli govoriti. A prav zdaj, ko občine oblikujejo svoje statute, bo treba na to njihovo vlogo še posebej opozoriti in v prihodnje tudi zagotoviti, da bodo svoje naloge res izpolnjevali. S. B. MARIBORSKO POSVETOVANJE O TISKU DELOVNIH KOLEKTIVOV V STATUTU DOLOČITI MESTO IN VLOGO TISKA Posvetovanje o tisku delovnih kolektivov je sklical organizator (Okrajni sindikalni svet Maribor) v sedanjem času zato da bi z analizo o razširjenosti listov, porabi sredstev zarije, predvsem pa o dosedanji vsebinski usmeritvi opozoril delovne kolektive, kakšno vlogo in mesto naj bi prisodili tisku v statutih. Predvsem pa, kakšna naj bi bila vsebinska usmeritev v prihodnje glede na to, da postaja tisk v delovnih kolektivih eno izmed sredstev in oblik neposrednega upravljanja. Usnjarski tehnikum v Domžalah je v relativno kratkem času svojega obstoja postal eno najpomembnejših izobraževalnih središč usnjarske industrije pri nas. V novem šolskem poslopju ter v delavnicah se izobražuje 840 slušateljev, ki bodo že v kratkem lahko prevzeli tehnična delovna mesta v usnjarski stroki. Na šoli, ki ima devet oddelkov, se izobražuje tudi 55 tehnikov galanterijske stroke. Za ta oddelek velja omeniti posebej še to, da ni edini tovrstni le pri nas, temveč v svetu nasploh. Tod si bodo pridobili slušatelji potrebne sposobnosti, .s katerimi bodo lahko uresničili prehod z obrtnega načina proizvodnje galanterijskih izdelkov na sodobno industrijsko. - MILAN ŠPAROVEC ZAPISEK Z OBČNEGA ZBORA ObSS RADLJE OB DRAVI sna stališča o načelnih problemih Občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Radljah ob Dravi je izoblikoval predvsem načelna stališča o najrazličnejših družbeno političnih in gospodarskih problemih, s katerimi se srečujejo . kolektivi te občine. S tem ni rečeno, da se je občni zbor odrekel razpravi o konkretnih vprašanjih, samo te probleme je skušal ovrednotiti z načelnih stališč. Drugače povedano: živahna in konkretna razprava je tako izoblikovala poglavitna - stališča o prihodnjih nalogah in politiki tega občinskega sindikalnega sveta. Samo nekaj podrobnejših informacij: Predvsem se sindikati v radeljski komuni ne bi'smeli odreči sodelovanju pri oblikovanju politike njihove občine; zlasti glede politike potrošnje in investicij. 7a zadnji dve leti je na primer značilno, da so se precej povečali osebni dohodki delavcev v družbenih službah, medtem ko so prejemki delavcev v gospodarstvu lani padli. Povečanje dohodkov v družbenih službah sicer ni znatno, če upoštevamo nizke prejemke delavcev v teh- službah v preteklih letih, toda ne bi bilo prav, če bi tudi v prihodnje ti dohodki naraščali nesorazmerno hitreje, kot se veča splošni gospodarski potencial komune. Ob tem poudarjajo, da te službe — posebej zdravstvo — nikakor ne zadovoljujejo občanov. Gre torej za stališče do tega problema in obenem za informacijo oziroma pojasnilo izvoljenim delegatom. Le-ti — govorili so. z eno izjemo, le sindikalni delavci iz gospodarskih organizacij — so namreč problem ocenjevali dokaj enostransko, ker so upoštevali le primerjalne podatke za zadnje leto, ne pa podatkov za daljše obdobje in vprašanje teh služb nasploh. In dalje: radeljska občina ni dovolj gospodarsko močna, da bi s finančnimi sredstvi, s krediti podprla nadaljnji razvoj vseh gospodarskih organizacij, ki po obsegu proizvodnje in doseženem dohodku štejejo med manjše. Navzlic željam, da bi razpoložljiva sredstva razdelili po načelu »vsakemu nekaj«, je bila večina vendarle mnenja, da je treba s sredstvi pomagati po nekem zaporedju predvsem tistim gospodarskim organizacijam, ki lahko zagotovijo čimvečjo rentabilnost vloženih sredstev. Občni zbor je bil nadalje mnenja, da so še potrebne nekatere spremembe v sistemu delitve dohodka ter sploh glede prispevkov in dajatev, ki bremenijo gospodarske organizacije. Tako je tildi za gospodarske organizacije v tej komuni pereč »davek na produktivnost«. Nič manj pa ne prizadevajo podjetij razni drugi prispevki. V nekaterih gospodarskih organizacijah je prišlo tako daleč, da prispevki za zbornice, poslovna in druga | združenja, za vodni sklad itd. znesejo ravno toliko, kot ostane podjetju v skladih. Ob tem pa organi, katerim gospodarske organizacije odvajajo ta sredstva, le malo pomagajo podjetjem pri reševanju nji-110v'problemov. Občina Radlje razen vsega drugega prihaja v najrazličnejše težave tudi zavoljo tega, ker praktično skoraj nima »lastnih« podjetij. V komuni je namreč vrsta obratov raznih podjetij s sedežem v drugih občinah. Decentralizacija upravljanja, zlasti pravica razpolaganja s sredstvi ne poteka tako, kot bi želeli kolektivi. Trditev, izrečena v analizi (izdelal jo je predsednik komisije za družbeno upravljanje okrajnega sindikalnega svetva tovariš Vanek Šiftar), da postaja tisk delovnih kolektivov eno izmed sredstev in oblik neposrednega upravljanja, je bila podprta z nekaterimi številčnimi podatki. Samo v minulem letu je na primer v delovnih organizacijah mariborskega okraja začelo izhajati 7 novih glasil (skupno jih izhaja 24, kar pomeni skorAj četrtino vseh glasil delovnih kolektivov pri nas). V minulem letu je bilo tiskanih 225.360 izvodov listov delovnih kolektivov in je bila tako najrazličnejša problematika obravnavana na 3,831.120 straneh. Po podatkih iz 19 delovnih kolektivov je bilo za to potrošenih več kot 37 milijonov dinarjev. Za ta tisk pa je bilo jiorabljenih pr&v gotovo tudi več sredstev. Samo te številke (o nakladi in potrošenih družbenih sredstvih) opozarjajo, da ne smemo podcenjevati tiska delovnih kolektivov, nasprotno naravnost terjajo jasnejšo opredelitev o njegovi vlogi in mestu ter večjo skrb za njegovo vsebino. Kakšne so dosedanje vsebinske slabosti? Odgovor na to je bil, da so • glasila po svoji vsebini sicer zelo pestra, včasih morda celo preveč, toda da večinoma le registrirajo dogodke ali pa pri poročilih in obravnavi posameznih problemov zaostajajo za dogodki v sami delovni organizaciji kakor tudi izven nje; • glasila delovnih kolektivov so še preveč zaprta vase, premalo posredujejo izkušnje in uspehe iz istovrstnih ali pa Da j®, ^ho, pa je precej tudi svoji stroki sorodnih delovnih posledica aktivnosti sindikal- organizacij ter ne obravnavajo nih podružnic. Pokazalo se je namreč, da je v tistih podjetjih, kjer se je sindikat zares za-,T 1® probleme (zlasti v EEPodjeti j MARLES in SURO-V, isJe® tudi uspeh in so si kolektivi enot priborili večje pristojnosti. • -mG dogajanj na'območju komune; • v njiho pogostokrat niso obravnavani problemi, ki so sicer v središču razprav v delovnem kolektivu, oziroma ni odgovora na to, kako je bil posamezni problem rešen: • delu samoupravnih organov je prisojeno v listih raz- meroma malo prostora oziroma se zožuje le na skopa poročila, povzeta po zapisnikih. Zaključek ob teh in še drugih slabostih je, da glasila delovnih kolektivov zaradi tega še vse premalo vplivajo na svoje bralce, da bi ti čimbolj aktivno sodelovali pri iskanju posameznih rešitev, bili aktivnejši pri odločanju o raznih problemih in da bi jih list s svojimi sestavki usposabljal, da bi jih lahko tudi sami uspešneje urejevali. Sedaj, ko je na primer v središču pozor nosti izdelava statutov, listi delovnih organizacij le v red kih primerih obravnavajo naj različnejše probleme, ki se po javljajo ob tem izredno odgo vornem delu. In kje so vzroki za takšne vsebinske slabosti? Tako v analizi kot tudi v razpravi so bile izrečene tele ugotovitve: v prenekateri delovni organizaciji še vedno uvrščajo list v informativno obveščevalno službo in sredstvo. Ne pojmujejo ga kot eno izmed oblik in sredstev samoupravljanja, kot enega izmed organov delovnega kolektiva-Le v redkih delovnih organizacijah je postal list komunika-tor med vsemi organi v podjetju, v vseh smereh in na vsej ravni ter pobudnik za razprave. Pogostokrat je izdajanj® lista in njegova vsebinska usmeijenost prepuščena sam0 uredniškemu odboru, namesto da bi bilo za list odgovorno kolegialno telo, da bi bila njegov mentor družbeno politična organizacija, kar bi tudi omogočilo sproščenejše obravnavanje posameznih perečih problemov. Ob koncu posvetovanja j® bilo izrečeno priporočilo, naj bi uredništva listov analizira]0 dosedanje obravnavanje raznih problemov in predložila to analizo samoupravnim organom v pretres. Na osnovi vsega tega pa naj bi delovni kolektivi v statutih povsem jasno opredelili mesto in vlogo tiska kot eno izmed sredstev in oblik samoupravljanja. P. D. J ^TEGRACIJA v prometu in občinske meje ZDRUŽEVANJE »dobrih« podjetij PREPOVEDANO! Že v januarju so v podjetjih »Transturist« iz Škofje Loke in »Avtoservis« z Jesenic sklenili, da se Priključita k »Ljubljana transportu«. Na sklep sta vplivala predvsem ugotovitev in prepričanje, da bosta ta dva kolektiva v okviru večje gospodarske organizacije lahko še bolje poslovala, potnikom in drugim komitentom pa zagotovila kvalitetnejše storitve. Sklep »Transturista« o priključitvi k »Ljubljana transportu« je že potrdil ObLO Škofja Loka, medtem ko se ObLO Jesenice s priključitvijo ni strinjal, čeprav je občinski svet za industrijo in obrt združitev priporočil. Zakaj tako odklonilno stali-jCe odbornikov ObLO Jesenice, .0 Pa prizadeti kolektiv vztra-la Pri svoji odločitvi? tz stenografskega zapisnika zadnje seje ObLO Jesenice z 5. marca letos je razvidno tole; . „ Svet za industrijo in obrt . °LO, Jesenice je 22. februar-Ja 1963 razpravljal o vlogi pod-Ja »Avtoservise, ki uteme- zirati. Podrobna anliza pa bi pokazala, da so trenutni podatki zelo varljivi. »Avtoservise na primer izkazuje visoko realizacijo in dohodek na zaposlenega. To pa zato, ker en mehanik skrbi za 4 vozila. Pri ljubljanskem podjetju pa na vsako vozilo odpade' 0,8 zapo-slenili delavcev v servisni službi. »Ljubljana transport« zato v najkrajšem času popravi pokvarjena vozila, v jeseniškem »Avtoservis«, ki uteme- podjetju pa avtobusi in tovor-.,u]e sklep kolektiva tega pod- njaki tudi mesec in dlje stoje |etja glede priključitve k pod- v delavnici, ker podjetje nima ra. ki ietju »Ljubljana transport« in . Zvezi s tem potrebuje soglas-1® občinskega ljudskega odbo-Iz predloženega gradiva, je vsebovalo najvažnejše Podatke o finančnem stanju ^seh treh podjetij, je bilo raz-mno,-da je »Avtoservis« Jevnice trenutno in glede na fi-^ančne pokazatelje najtrdnej-a gospodarska organizacija ?>ed vsemi tremi ipartnerji. eodar to velja samo glede na s®danje razmere. »Avtoservis« S. Mojimi 40 vozili in 73 zapo-, enimi le stežka vzdržuje kon-^ Hrenco drugih podjetij. Razen e6a, da je zavoljo konkurenč-e sposobnosti doslej vlagal utežno v prevozni park, zelo .ia 0 Pa v servisne obrate in ^rUžbeni standard, tudi sicer ® 0 težko zadovoljuje potrebe P° avtobusnih prevozih. Ker P°ojetje navzlic ugodnim fi-ar|čnim pokazateljem (če jih Primerjamo s podatki ostalih ,Ve“ podjetij) ne ustvarja za-ostnih sredstev za moderniza-ije in razvoj, bi v nekaj letih gnilo priti v velike težave. J ede na te in še nekatere -- občinski ?vet Za industrijo in obrt pred-ljudskemu odboru, naj tTCli Tlfilrl Tiir»i+otr % A vlnei uge okoliščine at z„ mgal ^rdi priključitev »Avtoservi-k »Ljubljana transportu«. je seji ljudskega odbora v v° tem. predlogu razpravljalo odbornikov. Če na kratko farnem bistveno vsebino iz . Jihovih razprav izzveni predam dvoje: P .® odbornikom ni jasno, za-gosnb‘i se, Podjetje, ki je bolje s ^Podarilo (kar je dokazano .Pokazatelji o poslovanju vseh rn,1 Podjetij), priključilo ozi-lu la združilo z drugima dve-ja gospodarskima organizaci-ka a; ki izkazujeta slabše postelje; »Avto-omalovaževa-odbora. Delav-je- s'et »Avtoservisa« je nam-da d ' fallllarja 1963 sklenil, 'servira P°djetia n;„ ,5 kaze na omalo sj!j kurdskega svet »Avtoservisa« je nam z ,jS.e s L februarjem združi kor /v iana transportom«. Od-Pred; f° torei postavljeni Petil, « iS®.no dejstvo, ko so po Vosk1 tednih »post festum« ob-,j :enr o združitvi, ki naj jo Petih z8Šfe- še potrdijo. 1 j a 1; smislu so razprav- VrniU°^^(?r?^i *n predlog za-liko *’ PJ.* čemer pa se je ve-Vzdrjai^'oornikov glas°Xania Ct ,)Na kratkovidnost ObLn lakem poteku zasedanja Ptedvi Jesenice kaže razmisliti p dveh zadevah. svet čudno je, da občinski analizi mc™strijo in obrt po datkov razpoložljivih po- cania i akko pride do prepri-’ "a je združitev domače- fa »Avto ^mrsportom« oservisa« z »Ljubljana koristna. Temu Jesenke °-pa ObLO 1Zvaialr= 86 ,P°SRbej zbor pro-ravnav",;V’ do podrobnosti obenem nni P—astelje 0 tre- jetij j t lozaju vseh treh pod-^trudHr,Se , Podatkov ne J0 malo globlje anali- opremljenih servisnih dejavnosti. Na videz »neproduktivno« osebje v servisni delavnici seveda vpliva na višino povprečnega dohodka na zaposlenega. Toda predvsem od teh ljudi je odvisno, koliko bodo razpoložljiva vozila tudi sposobna za promet. In drugo vprašanje: mar ni čudno, če so odborniki »užaljeni«, ker »post festum« razpravljajo o združitvi. Ali ni pravzaprav samo pohvalno, če je kolektiv — po predhodnem posvetovanju z vsemi družbeno političnimi organizacijami v komuni — sam prišel do prepričanja, kakšna naj bo njegova prihodnja pot? Šele tedaj, ko so se v kolektivu dodobra pogovorili med seboj, ko so obiskali podjetje »Ljubljana transport« in nekatere njegove zunanje ekonomske enote (v Mežici in Slovenjem Gradcu) ter spoznali življenje v tem kolektivu, ko so se dogovorili glede prihodnjega statusa, skratka, ko so vse nejasnosti v kolektivu razčistili, tedaj so prišli pred ljudski odbor s svojim predlogom. Če pa so glasovali za takojšnjo priključitev, so se s tem hoteli izogniti zamudnemu in dragemu postopku (sestava inventure, zaključni račun itd.), ki spremlja vsako združevanje med poslovnim letom. ODBORNIKI V PODJETJU Ne glede na odklonilno stališče ljudskega odbora • »Avtoservis« Jesenic že posluje kot samostojna enota »Ljubljana transporta«. Ta je enoti na Jesenicah že priskočil na pomoč z vozili, za jeseniško enoto v ljubljanskem servisu opravljajo vsa večja popravila itd. Če »Ljubljana transport« ne bi pomagal, bi trenutno »dobro stoječe« jeseniško podjetje v najhujši zimi ne zmoglo niti prevozov na obstoječih progah, ker je bila vrsta vozil izven prometa zavoljo okvar. Na to okoliščino so občinski odborniki verjetno »pozabili«. Glede na to je razumljivo,' zakaj kolektiv na Jesenicah vztraja pri svoji prvotni odločitvi, saj že zdaj vidi in čuti, da je delo pod okriljem večjega podjetja lažje in bolj plodno. Navzlic temu pa je pred njimi strah, kako bodo »prepričali« ljudski odbor, da bo potrdil priključitev in jim s tem tudi olajšal delo in poslovanje. Zato so sklicali sestanek vsega kolektiva in nanj povabili tudi odbornike občinskega ljudskega odbora, da bi bili ti informirani tudi iz »prvega vira«. Zdaj kolektiv »Avtoservisa« pričakuje, da bo ObLO Jesenice na prihodnji seji bolj podrobno in poglobljeno razpravljal o njihovem predlogu in potrdil priključitev. S tem bo jeseniškemu kolektivu, kjer navzlic vsemu vendarle že trpi delovna vnema, najbolj pomagal. MILAN GOVEKAR Podjetje »Termit« iz Domžal se je preteklo leto specializiralo za proizvodnjo livarskih sredstev za potrebe črne in barvne metalurgije. Že v kratkem času jim je uspelo osvojiti najširši asortiment proizvodov, od kremenčevih pralnih in naravnih peskov do vseh drugih pomožnih livarskih sredstev, raznih premazov, eksotermnih pripomočkov, talil ter kot najnovejši proizvod tudi sredstev za tlačna litja in kokile. Z dobro informativno službo je podjetju uspelo seznaniti s svojimi kvalitetnimi proizvodi vsa prizadeta podjetja v naši državi, ki že sedaj v večini nabavljajo izdelke podjetja »Termita, katere so morali prej izključno uvažati. S tem so že v lanskem letu prihranili družbi nad 240 milijonov dinarjev. »Termit«, ki je edino tovrstno specializirano podjetje pri nas, je že doslej krilo 90 9/» vseh jugoslovanskih potreb. To jim je uspelo z napori celotnega kolektiva, saj so kljub zastarelosti naprav povečali proizvodnjo v zadnjih dveh letih kar za 250 odstotkov. — MILAN ŠPAROVEC ZAPUŽKI VOLNARTI O IZVOZU Izvoz iz žabje perspektive Največ volnenega blaga, ki je lani v balah odšlo čez naše meje, je imelo znamko tekstilne tovarne Sukno v Zapužah. Izvozni primat si je priborila v startnem letu izvoza. Predvidoma bodo zapužki vol-narji letos dobili vsaj dvakrat več za izvoženo blago. Velik uspeh, kajne? Pa še niso zadovoljni. Pravijo, da niso zreli za mednarodno konkurenco, ki je v tekstilni industriji zelo zaostrena. Vzroki, ki jih navajajo, pa se malce razlikujejo od tistih, ki jih ponavadi slišimo... Kako so prodrli v inozemstvo? Težko. Štiri izvoznike so zaprosili, naj jim najdejo kupce, sofinancirali so celo razstavljanje blaga na mednarodnih sejmih, pa iz vsega skupaj ni bilo nič. Se pravi, komercialnega učinka ni bilo. Lepih besed pa nič koliko. Poleg zahvale za sofinanciranje razstav so jim sporočili še laskava priznanja inozemskih interesentov, češ da so jim deseni zelo ugajali, da pa se bodo verjetno direktno poslovno povezali z njimi... Če bi morali glasovati, ali naj konjunktumo službo opravljajo izvozniki ali kdo drug, bi za izvoznike najbrž ne dvignili rok, »Kaj smo pa drugega zvedeli od njih,« pravijo v Suknu, »kakor to, da so inozemska blaga za 15 do 20 «/o cenejša kot naša?« Šele peti izvoznik, na katerega so se obrnili, ljubljanski Veletekstil, se je resno zavzel zanje. Povezal jih je z neko avstrijsko firmo, ki je lani odkupila za 35.000 dolarjev surovega blaga za otroške in deške marsovce. Seveda bi raje prodali izgotovljeno blago, toda vse države, ki imajo razvito tekstilno industrijo, ščitijo domače proizvajalce z visokimi carinami. Letos bodo izvažali v Avstrijo in Švico. Razen tega se dogovarjajo še o izdelavi 50.000 metrov blaga za konfekcionarje, ki bodo Sovjetski zvezi eksportirali plašče. Kljub hitremu in uspešnemu osvajanju tujih tržišč pa zapu-ški volnarji niso zadovoljni. NISMO NE GLUHI, NE SLEPI »Mednarodna konkurenca je v tekstilni industriji vedno hujša,« pravijo, »mi se tega zavedamo in damo vsem tistim prav, ki nas opozarjajo, da se moramo vsestransko modernizirati in prisluhniti zahtevam tujih kupcev. Mislimo pa, da z modernizacijo strojev in tehnoloških postopkov ter z boljšo organizacijo dela še ne bo vse opravljeno.« Vedo: inozemski potrošniki. imajo drugačne zahteve kot naši. Ni jim toliko mar, če je blago trpežno, glavno, da je moderno in poceni. Zato tuje tekstilne tovarne uporabljajo slabše in cenejše surovine — umetna vlakna in regenerate — in skrbijo predvsem za estetsko plat tkanin. Za lepe vzorce in dobro plemenitenje. Zapuški volnarji in nemara še mnogi drugi bi jih posnemali, če bi se jim to izplačalo. Kilogram umetnih vlaken jih stane 3600 din, kilogram volnene preje pa 2100 din. Pa očitajte proizvodnji starokopitnost, če je umetna preja za 1500 dinarjev dražja kot naravna. Tega kakopak niso krivi tekstilci, ampak naša uvozna politika. Carina na umetna vlakna znaša že dve leti 25 °/o, čeprav bo začela prva domača tovarna umetnih vlaken obratovati šele čez dve leti. Vsaj tako so zatrjevali zapužki tekstilci. S preusmeritvijo na regenerate prav tako ne bi zmanjšali proizvodnih stroškov, ker so veliko dražji kot na tujem. Vsaj dokler bo tekstilne odpadke pri nas predelovala ena sama tovarna. Saj veste, kako je, če ima kdo monopol... RAZKORAK MED NAČELI IN PRAKSO Ne, zapuški volnarji so pošteni. Ne skušajo samo drugim naprtiti krivdo, da tekstilna industrija porabi veliko več deviz, kot jih ustvari, ampak pošteno priznajo: »Blaga bi lahko bolje plemenitili. Že leta in leta ugotavljamo tekstilci na ožjih in širših posvetovanjih, da se moramo ozko specializirati. Če bi vsaka tovarna izdelovala samo nekaj vrst blaga, bi laže modernizirala tudi plemenitenje. Toda, ko se razidemo, jo mahamo po starem naprej. Vsi hočemo izdelovati malo manj ko vse. Vsaka tovarna mora zato imeti malo manj ko vse pleme-nitilne stroje. Če ni denarja za nove, uporabljamo pač stare. In stare tehnološke postopke. Razen tega obsežna strojna garnitura plemenitilnic ni nikdar v celoti izkoriščena. Strižni stroj ne more obratovati, če blaga ni treba striči. Včasih stoji po več mesecev skupaj. Na proizvodnih stroških pa se seveda to pozna. Zdaj smo se začeli pogovarjati o skupnih plemenitilnicah. Kdo ve, če bo kaj iz tega? Ple-menitilni stroji bi potem že bili bolje izkoriščeni, plemenitenje bi se moderniziralo, vprašanje pa je, kako bi bilo potem s proizvodnimi stroški? Prevoz v ple-menitilnico in nazaj, v tovarno Odgovornejše naloge zahtevajo boljši kader (Nadaljevanje s 1. strani) akcijsko, temveč tudi teoretično poglobljeno. Zato ima tudi vsak seminar najprej kratek uvod v problem, temu sledi individualni študij udeležencev o nakazanih problemih, ki ga dopolnjuje skupinska razprava, in slednjič še skupna razprava o ugotovitvah teh skupin. In kaj menite o uspehu teh seminarjev? — Sodeč po razpravi na teh seminarjih in tudi po veliko bolj živahni in poglobljeni dejavnosti občinskih sindikalnih svetov, lahko rečem, da je ta oblika vzgoje in izobraževanja sindikalnih delavcev v celoti uspela in da je bila še kako potrebna. Sicer pa mislim, da je neposreden pomen teh seminarjev pravzaprav trojen. Po eni strani pomenijo ti seminarji pomoč občinskim sindikalnim delavcem pri njihovem delu, po drugi strani se s tem spet krepi dejav- nost občinskih sindikalnih vodstev in slednjič omogočajo ti seminarji tudi okrajnemu sindikalnemu svetu, da se seznani z najbolj aktualnimi problemi v občinah in da temu primerno tudi izoblikuje svoj akcijski program dela. Prav zaradi te čedalje večje vloge sindikatov v družbeno-političnem življenju občin pa bo bržčas treba v prihodnje začeti veliko bolj intenzivno razmišljati o celotnem sistemu vzgoje in izobraževanju sindikalnih delavcev? — Res, morali bomo pravzaprav ta sistem razviti in ga narediti čimbolj funkcionalnega. Naloga delavskih univerz bo tudi v prihodnje, da organizirajo različne oblike izobraževanja sindikalnih delavcev in članov sindikalnih podružnic v občini, pri čemer pa bodo morale zagotoviti predvsem višjo raven v tej svoji dejavnosti. Pri nas pa se prav Zdaj ukvarjamo z mislijo, da bi v Podvinu ustanovili samostojen medobčinski center za družbeno izobraževanje, kjer naj bi se vzgajali in izobraževali predvsem profesionalni sindikalni delavci občinskih svetov, predavatelji delavskih univerz in najbolj perspektiven sindikalni kader. V ta namen naj bi v Podvinu zgradili še 4 učilnice, kabinete, ustanovili knjižnico z vso potrebno družbeno-politično literaturo in ob tem odprli tudi muzej slovenskega sindikalnega gibanja in delavskega samoupravljanja pri nas. Ob tem morda ne bo izzvenelo preveč neučakano vprašanje: kdaj? — Če niso bili naši načrti preveč optimistični, potem naj bi bila prva etapa novega centra dokončana še v letošnjem letu. S. B. stroški ne bi bili majhni. Nam pa gre tudi za pocenitev proizvodnje. Na svetovnem trgu ne bomo mogli resno konkurirati, dokler bodo naše cene za 15 do 20 odstotkov višje, kot jih postavljajo naši konkurenti. Najbolj varna bi bila ozka proizvodna specializacija tovarn in z njo vred ozka specializacija plemenitilnic. Finalizacijo tkanin bi tako tudi veliko hitreje tehnološko izboljšali.« Preprosta resnica, toda kaj pomaga, če ne more pognati korenin! NAJVEČJA TEŽAVA: OSKRBA S SUROVINAMI Mednarodni trg zahteva od proizvajalcev poleg lepih in cenenih tkanin tudi veliko prožnost. ’ Glede tega pa slišite v tovarni Sukno: »Lahko je tujim tovarnam. Komercialist zavrti telefon in naroči toliko in toliko preje. Vsaj čez teden dni imajo prejo v rokah. Pri nas pa oskrba s surovinami in z vsem drugim reprodukcijskim materialom ni sinhronizirana z izvoznimi zahtevami. Tuji kupci nam postavljajo kratke dobavne roke, nabava uvoženih osnovnih surovin pa se vleče včasih cele mesece.« Že januarja so nakazali 40 milijonov za uvoz česane volnene preje, dobili pa jo bodo šele sredi aprila. Zavoljo težav z devizami... Bojda se Narodna banka FLRJ in Jugobanka še nista sporazumeli, katera je pristojna, da jim dodeli devize. Ali takšen devizni sistem lahko podpre izvozna prizadevanja delovnih kolektivov? Primer namreč ni osamljen. Izvoza pa tudi ne more spodbujati distribuirana oskrba z osnovnimi surovinami, ne glede na devizni sistem. Volnarjem je letos zagotovljeno samo 70o/o reprodukcijskega materiala za izpolnitev letnega proizvodnega načrta, ostalih 30 °/0 pa dobe šele, ko dokažejo, da ga v celoti potrebujejo za izvoz. Dokaz: sklenjene pogodbe z inozemskimi kupci. Reprodukcijski material dobijo po veljavnih splošnih normativih, pa naj bodo izdelki namenjeni domačim ali tujim potrošnikom. Ob takšni oskrbi s surovinami bi naknadno sprejemanje tujih naročil, ki bi zahtevala drugačne surovine, kakor jih imajo proizvajalci na razpolago, povzročilo nemalo težav, preden bi se prebili skozi Scilo zahtev in Karibdo možnosti, ne da bi trpela realizacija letnega proizvodnega načrta, ki jo kolektiv šteje kot prostovoljno sprejeto obveznost do družbe. »Kadar nas kdo ocenjuje kot izvoznike,” so končali v Suknu razgovor o izvozu, »naj ne išče samo pomanjkljivosti v tovarnah in z njimi dokazuje našo premajhno usposobljenost za enakovredno vključitev v mednarodno trgovino in delitev dela, marveč naj nas sodi po vseh proizvodnih in izvoznih pogojih. Naj še tako izpopolnimo tehnološke postopke in izboljšamo organizacijo dela, zahtevam svetovnega trga ne bomo zlahka ustregli, dokler se jim ne prilagodita tudi surovinska oskrba in devizni sistem...« MARIOLA KOBAL Majhen kolektiv -velik izvoznik Od majhne obrtne delavnice z 11 zaposlenimi in povsem neprimernimi prostori je Lesno-galanterijski obrat na Jesenicah v dvanajstih letih zrastel v petdesetčlanski kolektiv, ki je letos tudi zaključil z adaptacijo prostorov, tako da sedaj dela v dokaj dobrih delovnih pogojih. Obnovitev prostorov je kolektiv plačal popolnoma sam in se zaradi tega več let po vrsti odpovedal tedaj tradicionalnega dobička. V boljših prostorih in modernejših strojih so videli edino dobro perspektivo in sedaj dokazujejo, da se niso zmotili. V Lesno-galanterijskem obratu izdelujejo okrog-osemdeset artiklov lesne galanterije in embalaže, vendar ne vse hkrati, ampak tako, kot kažejo potrebe tržišča. Morda bi kdo dejal, da to ni pametno organizirana proizvodnja, ker je vjnajhnem kolektivu treba izdelovati toliko najrazličnejših artiklov. Temu pa ni tako, kajti njihovi stroji so taki, da v proizvodnji ni prav nobenih zastojev, če je treba proizvodnjo preusmeriti. Prav. bogat asortiment izdelkov jim je omogočil, da so se tako dobro plasirali na tuja tržišča, ki so stalna, ki pa tudi terjajo najrazličnejše izdelke. Povemo naj tudi, da jim kar 40 % kapacitet zasede Železarna Jesenice, za katero izdelujejo vso lesno embalažo. Izvoz, ki je posreden in neposreden, raste iz leta v leto in je od 1. 1950 v stalnem porastu. Mnoga podjetja, ki tudi izvažajo, v svoje izdelke vgrajujejo lesene dele, ki jim jih dobavlja Lesno-galanterijski obrat. To je kar dolga vrsta, od Elme v Črnučah, Kartonažne tovarne v Ljubljani, Titana v Kamniku, pa vse do Slovenijalesa in drugih. Tako, da je vse od mlinčkov za kavo pa do pleskarskih čopičev tudi delo tega kolektiva. Slovenijales, Jugodrvo, Dom in Narodna radinost izvozijo največ njihovih izdelkov. Izvoz se je od 1. 1950 povečal za nekaj več kot 300 %. ali v številkah: od 2,5 milijona deviznih dinarjev na nekaj več kot 9 milijonov v lanskem letu. Za letos šo planirali za deset milijonov deviznih dinarjev izvoza, pa so že v prvih dveh mesecih (ko je bil skoraj povsod izvoz pod planiranim!) izvozili skoraj za dva milijona deviznih dinarjev izdelkov. V prihodnjih mesecih, ko bodo dobili še tri nove stroje: avtomat za struženje, brusilni stroj in polavtomat za vrtanje, pa bodo povečali proizvodnjo najmanj za 40 milijonov dinarjev, izvoz pa nič manj kot za nadaljnjih 100%, torej od 10 na 20 milijonov deviznih dinarjev. Vsa ta občutna povečanja v proizvodnji bodo dosegli brez bistvenih novih zaposlitev, saj se bo v tem letu povečalo števi' lo delavcev le za štiri. Povečanje proizvodnje sloni le na modernejših strojih, na iskorišča-nju notranjih rezerv in na povečani storilnosti, ki jo močno stimulira dobra delitev dohodka. Poleg vsega naštetega se i° kolektiv tudi odločil, da bo lotos začel serijsko izdelovati najrazličnejše izdelke domače obrti , in s tem tudi mnogo pomagal razvoju našega turizma. Številke, ki smo jih napisali o izvozu, sicer niso velike in ne pomenijo nekih bistvenih postavk v izvozu naše republika vendar moramo »imeti pred očmi dejstvo, da je vse to ustvaril 50-članski kolektiv, ki je trdno odločen, da ne bo ostal pri tem. ampak da bo neprestano iskal novih možno'sti za povečanje proizvodnje in izvoza. S tem pa je Lesno-galanterijski obrat po vrednosti izvoza tudi druga gospodarska organizacija na Jesenicah, takoj za Železarno. VLADO ERJAVŠEK PROIZVODNI USPEHI BI BILI LAHKO BOLJŠI Na občnem zboru sindikalni podružnice delavcev v industriji gradbenega materiala v Zagorju ob Savi so sklenili, da bo treba storiti vse, da bodo njihovi proizvodni uspehi v skladu 9 predvidevanji republiškega pla* na. Tako naj bi letos povečali proizvodnjo žganega kosovnega apna za 8 °/o, oziroma na 58.000 ton in hidratiziranega apna za 30 % oziroma na 24.000 ton. Udeleženci občnega zbora so opozarjali, da so pri obravnavi proizvodnje doslej prernai0 skrbeli za higiensko tehnična varstvo pri delu in da je bil9 slaba delovna disciplina. Res so apnarji lani dosegi* pomembne proizvodne uspeb& saj so pri 220 zaposlenih proiZ" vedli 55.670 ton žganega i® 18.444 ton hidratiziranega apn9; Toda ali ne bi bili lahko dosežK* še večji, če ne bi izostalo 2 dela med letom povprečno 7,2 "i' zaposlenih? Čeprav so dosegli lani mnog0 večjo proizvodnjo kot v letu 1961, je bil slabši finančni uspeh kot v letu 1961, in sicer zaradi občutnega znižanja prodajni!* cen apna. Produktivnost je bil9 lani — v primerjavi z letoU) 1961 — večja za 12 %, osebni dohodek zaposlenih pa za 9,5 ”/•- -k- ITTTIm.1 Pomoč manjšim podjetjem Na občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah že dolgo razpravljajo o tem, da delavsko samoupravljanje marsikje še ni takšno, kot bi moralo biti. In da bi pomagali nekaterim manjšim podjetjem, so sklenili, da bodo člani ideološke in gospodarske komisije pri sindikalnem svetu v letošnjem letu prisostvovali vsem sejam delavskih svetov in upravnih odborov v šestih manjših gospodarskih organizacijah. To je novo področje dela teh komisij, ki naj predvsem pomaga h kvalitetnejšemu delu samoupravnih organov. Komisiji sta si za letos izbrali dve podjetji iz gostinstva (Restavracija »Pošta« Jesenice ih hotel »Erika« v Kranjski gori), dve podjetji iz trgovine (»Zarja« in »Delikatesa«) ter dve podjetji iz obrti (»Cokla« iz Blejske Dobrave in »Komunalni servis« z Jesenic). Člani omenjenih komisij so na sejah opazovalci, ki ne vpli- vajo na potek razprav. Ko je seja končana, pa dajo pripombe na dnevni red, na potek razprave, na material, ki so ga.za sejo pripravile strokovne službe itd. Hkrati pa si vse pripombe in zapažanja beležijo v posebne formularje, ki so jih izdelali prav v ta namen. Do sedaj so bili člani komisij za ideološka in gospodarska vprašanja le na nekaj več kot desetih sejah, vendar pravijo, da bo zbrano gradivo zelo koristno. Ob koncu leta bodo namreč izdelali temeljito in precej obširno analizo, ki jo bodo zelo koristno uporabili, ko bodo pripravili seminarje za organe samoupravljanja. S tem seveda še ne bo vse storjeno, vendar bosta komisiji s takim načinom dela nadaljevali tudi prihodnje leto in bodo sčasoma lahko obdelali delo samoupravnih organov v vseh gospodarskih organizacijah v občini. VE RUDNIK KANIŽARICA NA POTI V NORMALNO PROIZVODNJO problemu prehrane delavstva. P2e pbČdosedanjihnodgovoi^vS(anketa ‘n/' p opoln o m aS končana i ■potljctj,iL1 ter tutii P1'* neposrednih proizvajalcih o perečem teres, da bi tudi v Postojni končno dobili sodoben obrat družbene me^ane Za uTed Žev ,^ m hnf ;0' da 'n,,a ,vcf'ina P<«*ritij in delavstva velik in-delež. V Postojni sicer imajo nekaj manjših kuhinj in menz,'te pa so' zastarel fin hranili* toliko sredstev, da bi poslovno leto zaključili brez izgube. V mesecu, ko je bila ta sprememba uveljavljena, so vsem zaposlenim glede na njihov učinek linearno zmanjšali osebne dohodke skoraj za 20 odstotkov. To pa se je maščevalo. Fluk-tuacija, ki je v tem podjetju že tako velika, se je še povečala. Dovolj naj bo podatek, da je kolektiv belokranjskih rudarjev lani povprečno štel 279 članov (potreboval pa bi jih 340), od tega se jih je lani na novo zaposlilo 194, odšlo pa jih je 225! Zdaj v podjetju sami ugotavljajo, da so naredili napako. Če bi obdržali osebne dohodke na x dotedanji ravni, pomanjkanje rudarjev nemara ne bi bilo tako pereče. Če pa bi bilo dovolj delavcev, bi nakopali tudi več premoga. Tako pa so ga nakopali le 59.000 ton, čeprav so imeli potrjena naročila za nadaljnjih 17.000 ton. Razen vsega tega pa tudi dobavitelji opreme in monterji rekonstrukcijskih del niso opravili v predvidenem roku. In zaradi tega morajo med drugim rudarji še vedno plezati v jamo najmanj pol ure po približno' 1000 klinih v globino 250 do 300 metrov. Za pot iz jame pa potrebujejo skoraj uro. Če bi se V jamo že vozili po novem jašku, bi lahko na iračun daljšega dejanskega delovnega časa in boljšega dela (zdaj rudarji proti koncu dela zmanjšujejo tem- po, da si prihranijo dovolj moči, da sploh lahko prilezejo na površje!) lahko povečali jamski učinek za okoli 20 %. To pa bi se precej poznalo pri gospodarskem uspehu podjetja in pri dohodkih rudarjev. Lani, ko so dosegali za 8 % večjo storilnost kot predlanskim, so se jim namreč osebni dohodki zavoljo omenjenega znižanja zaslužkov povečali le za 5 % v nominalnem znesku. Takšen je konglomerat -težav, iz katerega se bodo belokranjski rudarji, kot kaže, vendarle izmotali. Kot rečeno, bo rekonstrukcija verjetno pomenila tudi zmanjšanje ali celo konec doslej nenormalno visoke fluktuacije. Zato je za kolektiv belokranjskih rudarjev zdaj važen vsak dan. Čim prej bo do kraja usposobljen izvozni jašek, čim prej bo nared novax separacija, toliko prej bodo lahko začeli skrbeti za nadaljnje izboljšanje organizacije dela v jami. Toliko prej in laže bodo zadovoljevali tudi naročila. Zanimivo pa je, da. v Kanižarici tako manjka rudarjev, da so vse doslej ob nedeljah tudi uslužbenci zunanjih obratov in uprave z direktorjem podjetja vred hodili v jamo kopat! Samo da bi ustregli naročilom, samo zato, da bi prebrodili še sedanje, upajo da zadnje obdobje težav. Čas. ki še manjka, da se bo obroč njihovih težav do konca razklenil. M. GOVEKAR Belokranjskim rudarjem, ki v Kanižarici pri Cr-nomljn 300 metrov pod zemljo kopljejo premog, se vendarle obetajo jasnejši dnevi. Rekonstrukcija, ki naj bi bila po programu končana že do konca 1. 1961, bo, tako vsaj kaže, uresničena do konca prihodnjega meseca. Rudnik, v katerem so'lani izkopali 59.000 ton, bo s tem imel pogoje za 90.000 ton letne proizvodnje. Pri tolikšnem izkopu premoga bodo belokranjski rudarji že ustvarjali toliko sredstev, da bodo z njimi lahko tudi gospodarili. V zadnjih dveh letih so namreč zbrali samo toliko, da so odplačali anuitete in družbene obveznosti, za osebne dohodke pa jim je že zmanjkalo. Pravzaprav pa so zašli v izgubo, saj so na račun preveč izplačanih (vendar ne previsokih) osebnih dohodkov zdaj že drugič najeli premostitveni kredit vsal^o leto po 13 milijonov — kar zanje pomeni precej veliko obveznost. Sicer pa’bi lahko začeli tudi drugače. Če bi zapisali: »V začaranem krogu rekonstrukcije in fluktuacije« bi zadeli v črno. Kajti gospodarski položaj belokranjskega premogovnika lahko obravnavamo tako s stališča fluktuacije (kot posledice težkih delovnih pogojev in nizkih prejemkov) kot s stališča rekonstrukcije podjetja, s čimer bo zagotovljena večja proizvodnja, boljši dohodki in verjetno tudi konec fluktuacije. S tem svojim problemom so sh belokranjski rudarji spoprijeli že pred petimi leti. Poskušali so ga reševati z največjo prizadetostjo in voljo, pa so zadeli na težave, ki so nastopile tako zunaj podjetja kot tudi po njihovi krivdi. Naj posežemo nekaj let nazaj! V podjetju so ugotavljali, da njihova proizvodnja ni zadostna, da bi z njo ustvarjali dovolj sredstev za obstoj in nadaljnji razvoj. Tako so leta 1958 zaprosili za posojilo iz splošnega investicijskega sklada v vrednosti 250 milijonov. Da bi na natečaju bolj gotovo uspeli, so zaprosili za manjši znesek, kot je bil dejansko potreben. Tega jim danes ne moremo več zameriti, toda dejstvo je, da se jim je to precej maščevalo. Avgusta 1961 je namreč zmanjkalo sredstev. Rekonstrukcija pa je bila le na pol opravljena. Vložena sredstva niso dajala dohodka, obresti od osnovnih sredstev in anuitete pa so morali plačevati. Tako so zašli v izgubo. Skoraj leto dni je trajalo, da so dobili dodatna sredstva, s katerimi zdaj končujejo rekonstrukcijska dela. Vendar s težkimi pogoji: Banka je namreč zahtevala, da morajo gospodariti tako, da bo poslovno leto zaključeno brez izgube. Pogoj je sicer nenavaden, toda razumljiv. Belokranjski rudarji bi ga nemara tudi izpolnili, če ne bi nastopile nove težave in velik spodrsljaj z njihove strani. V negotovosti, kako naj ukrepa, da bo najbolj prav, se je delavski svet nekoliko prenaglil. Z znižanjem osebnih dohodkov do konca leta naj bi »pri- I UTRINKI IZ KMETIJSKO-INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA »POMURKA« Med socialističnimi grofi llllllllllllll|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ ne vem, zakaj JIM TAKO PRAVIJO. NIC GROFOVSKEGA NI NA NJIH. ŽIVE PA TUDI NE PO GROFOVSKO, veste, da jih NEKAJ Se zmeraj stanuje v ADAPTIRANIH HLEVIH? BOGATI PA SO. CELO VELIKO BOLJ KAKOR ZARESNI GROFJE, NEKDANJI LASTNIKI RODOVITNE ZEMLJE, KJER SO ZDAJ POSEJANI OBRATI KMETIJSKO-INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA POMURKA. BOGASTVO JE V NJIHOVIH MODERNIH SVINJAKIH IN HLEVIH. NA TISOČE BEKONOV IN NA TISOČE GLAV PITANE ŽIVINE VZREDIJO LETNO. LANI SO Z NJIMI ZASLUŽILI DVA MILIJONA DOLARJEV. PO ČISTEM DEVIZNEM UČINKU SO PRVI V SLOVENIJI. IN SE V MARSIČEM. PA NE SAMO V SLOVENIJI. llllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllE jMP°srečena reč, takšenle kmetijsko-tnui!trijski kombinat, kakor je »Poji, trka<< v Murski Soboti. Živilski teko-v *rak> ki se prične na njivi in konča bi °Varvni mesnih izdelkov ali v tovar-Vsj ■1 teh nesrečnih umetnih gnojil. tij0 si Perejo roke, ker jih ni,« ben-bra’ . "naših krav in bekonov s tem b0 Jein ne moremo krmiti. Kdo nam Sb .Povrnil stroške za koncentrate, ki He , dneva v dan dražijo? Če zemlja b0tn 0 tako rodila kot prejšnja leta, oves°. Primorani kupovati ječmen, Var„ ln koruzo. Slišimo, da domače to-ta „.6 nnaetnih gnojil niso dobile deviz ki j,/02 surovin. Ali ni nikjer človeka, to ' odkrito povedal, da bi devize , za bon 1 0 r a 1 i dobiti, saj jih je vendar ji) .Pametno dati za proizvodnjo gno-bo&na.or Pa — ker zemlja ni dovolj zVeze',®na — uvažati žito iz Sovjetske tre|j „ln Združenih držav. Za žito bo 0h?e veliko več.deviz.« 0(Jioj/Clnski ljudski odbori so sprejeli Zasek6. 0 agrotehničnem minimumu. Bosestni kmetje, zadruge in družbena orn ya bi morali porabiti na hektar gnojo 2emlje ca. 300—400 kg umetnih tnisli ' Pravzaprav zelo malo, če po-žavah°’ jih v drugih agrarnih dr-Oas še grabijo do 700 kg na hektar. Pri časn0 ” skromni kilogrami niso pravo-Sektor 'Zagot°vljeni niti socialističnemu Ti pa Ju> kaj šele zasebnim kmetom, ti j st vo p?sta 5a 50 tudi za družbeno kmetij * mteresantni kot kooperanti.. ■ ga ob dnega, če je direktor rakičanske-kel; Pomurke pobledel, ko je re-ktnetupj se že zaostri odgovornost za lstvo tudi navzgor.)* Administrativni škripci Vzgor« Srn° 26 Pri »odgovornosti na-"Pnk, ’ nai omenim še tole: Kombinat ,'mmuri/ J omenim še tole: Koi cilo, n=-a<< *°d zgoraj« dobil naro- zasadi 120 ha orne zemlje s te?a3em- da ne bo jeseni spet takš-t^ahko <,Y z. niim kot s prejšnjo letino. u6 znašli1- miskte, v kakšnih škripcih so , ebe eni strani upravičenedruž- i ornpiri teve’ da se zagotovi dovolj ko po drugi strani pa prav ta- r°dila , lcene želje, da bi orna zemlja klora-j n , m° za živino, ki jo prav tako . Če '^rediti. ,Crede 7rn zaaadili krompir, bi morali kdo bi a?-|sati, hlevi bi stali prazni, jim P ac®Val zanje amortizacijo? Ne, . bi na», bl kazalo. Pa so pogruntali, ?ath Po ezadnje lahko ustregli zahte-v 0tnpir kompirju in po živini, če bi , roetjg pndelali kooperanti, zasebni Hubljann rdejo so /šli dobre volje v , 0rnpir ’ Vrillli Pa so se poparjeni: 0 sami pridelati, čeprav r kakšna ! Z-lrah za živinorejo ... >ar za , reca, da so si preskrbeli de-7am so om,UP0Yanje zasebnih zemljišč. socialistjA upili 180 ha, letos pa se bo 6^ata za s n n Snofija« predvidoma po-U0 “a- Ko bi se le čimprej, da bo manj skrbi za krmo ... Beltinski obrat redi 2,94 glave govedi na hektar. To ni šala. (Posekajo celo Dance, ki imajo v Evropi najbolj razvito živinorejo.) Prav tako ne vzreja 6000 bekonov, kolikor so v Beltincih predvideli za letos. Toda z odkupom zemlje so precejšnji križi. Ne s kmeti, ti jo radi oddajajo, ker prekmurska mladina prav tako sili v tovarne kakor drugod, ampak z zadrugami. Tako kombinat kot zadruga se pulijo zanjo, profit imajo pa zasebni kmetje. Prodajo jo tistemu, ki jim več da. Kdo pa ne bi tako storil? Toda ... hm.,. kombinat kot zadruge so socialistični sektor kmetijstva, z istimi končnimi cilji. Enako se med seboj dajejo zaradi kooperantov. Zasebnim kmetom bi bilo prav vseeno, s kom bi kooperirali, če bi bili pogoji izenačeni. Enake cene za strojne storitve, seme in umetna gnojila; seveda v zadostnih količinah, in kakopak enake odkupne cene živine. Tako pa skušajo oboji pridobiti kooperante s pocenjevanjem strojnih storitev (ki pa gre v kombinatu prav gotovo na račun boljšega izkoriščanja mehanizacije v samih kmetijskih obratih, v zadrugah pa po vsej verjetnosti na račun dohodka stranskih dejavnosti, kamor sodi tudi odkup), z zviševanjem odkupnih cen, skratka z ekonomsko in družbeno neupravičenimi ukrepi. Takšna nečedna medsebojna konkurenca bo najbrž tako dolgo cvetela, dokler ne bodo v kombinatu in v zadrugah kooperacije vodili na posebnih računih in ... Da, to je morda še važnejše: dokler se ne bodo zamegleni pogledi na vlogo socialističnega kmetijstva razčistili. Nemara bi to lahko pospešili občinski ljudski odbori, ki bi morali med drugim voditi tudi zdravo kmetijsko politiko. Če bi se na občini dodobra pomenili tako »vaši« kot »naši«, kaj pravzaprav hočejo in kakd bi ta svoj hočejo hitreje dosegli v lastno in skupno korist, bi se jim nihče več ne posmehoval. Ali ni parola, ki se razširja med kmeti: »Bolje je kooperirati z zadrugami kot s kombinatom; če delamo zanj, bomo prej podržavljeni,« samo posledica sporov med socialističnimi kmetijci, za katero je sokriv tudi kombinat, čeprav meni, da so jo lansirale zadruge in želje po zmagi v kooperantski tekmi? Lendavski eksces V lendavski občini ima Pomurka manjši kmetijski obrat Zitkovci. Zraven je nekaj parcel, ki jih je od zasebnih kmetov odkupila KZ Lendava. In zdaj orjejo in sejejo vsak s svojimi stroji, čeprav bi bilo veliko bolj ekonomično, če bi vse to hkrati opravili isti stroji, zadružni ali kombinatov!. Ne samo to, zadruga je predložila že elaborate za nova gospodarska poslopja, čeprav so nedaleč stran Pomurki-na. Zadružniki ne marajo slišati, da bi njihovo zemljo združili z Zitkovci v samostojen obrat, ki bi se pridružil kombinatu. Izgovarjajo 'se, češ da ta integracija ni potrebna, ker so Pomurkini hlevi tako lokalizirani, da je nujno zgraditi še ene in da potem tudi nov obrat ni potreben ... Prevelik apetit Pomurke? Premajhen ekonomski in družbeni posluh zadruge? Kdo ve. Naj presodi občinski ljudski odbor. Zatrdno pa lahko rečem, da zaradi te zemlje tli slaba volja v Žitkovcih in Lendavi. Dovolj o teh prehodnih težavah, ko imam v beležnici še polno vedrejših zapiskov. Vse v superlativih Kombinat Pomurka pridela največ koruze in pšenice na hektar, redi največ živine na hektar, zaposluje najmanj ljudi na hektar, ima najmanjšo vrednost osnovnih sredstev na hektar in, prepričana sem, da je povprečje osebnih dohodkov med vsemi kmetijskimi kombinati najvišjfe. Sami superlativi... Lahko mi zaupate, da sem jih zapisala po zbranih dokazih. Toda naj vam prihranim suhoparnost številk. Zaradi teh superlativov kmetijski delavci povprečno za tisoč dinarjev več zaslužijo kakor v obeh tovarnah, ki sta vključeni v kombinat. Po računovodskih podatkih. Po izjavah direktorjev beltinskega in rakičanskega kmetijskega Pa je res. Bekoni so v modernih svinjakih, zgrajenih specialno zanje, ljudje pa v zgradbah, ki jim zaman poskušajo zbrisati pečat nekdanjih hlevov. Če bi bil kdo drug tega kriv, bi zapisala: nesocialistični odnos do delavcev, tako pa lahko samo domnevam, da so pač sami delavci včasih bolj mislili na proizvodnjo kot nase. Zato imajo zdaj moderne poljedelske stroje, nove hleve, sami pa stanujejo v starih. Besede ne umikam niti v primeru, če samoupravni organi niso odločali o obrata pa je ta razlika še veliko večja. V Beltincih je lanski povprečni zaslužek znašal 26.000 dinarjev, z gibljivim delom, ki ga Izplačujejo po zaključnem računu, pa 30.000 dinarjev . Hlevarji in traktoristi so pa sploh na konju. Hlevar lahko več mesecev na leto zasluži do petdeset tisoč dinarjev, če se živina naglo redi. Od kilske-ga prirastka na živi teži dobi deset dinarjev, če je živine veliko in jo skrbno neguje in krmi, se j ur ji hitro nabirajo. Traktoristi so za njimi v osebnih dohodkih, zato pa lahko več mesecev potegnejo po štirideset tisočakov. V kmetijstvu se da dobro zaslužiti, če pametno gospodariš. Najbrž se tega niti prekmurska mladina ne zaveda. Tovarniški delavci v kombinatu pa to že vedo. Stanovanja, stanovanja... »Kar se tiče plače, smo na dobrem,« slišite od beltinških delavcev, »ampak stanovanja. Bekonom. se bolje godi.« delitvi čistega dohodka. Če niso, ni rečeno, da ne bi mogli. Zdaj je, kar je. Če bo prihodnost prinesla kaj boljšega, bo zapostavljanje ljudi hitro pozabljeno. Pa slabo kaže. Za novo farmo bekonov na Jezerih, ki jo dograjujejo, je denar, našli ga bodo za nove hladilne prostore v tovarni mesnih izdelkov in za nov stroj kdo ve kakšne milijonske vrednosti za sušenje mleka, za delavska stanovanja je pa vprašanje. Republiški sklad za stanovanjsko izgradnjo so zaprosili za 40-milijonsko posojilo, dobili pa so namig, da bo sklad v dveh letih razpolagal samo s 400 milijoni, od katerih bo socialistični sektor kmetijstva prejel 150 milijonov. Dogovorjeno pa je že tudi, da pojde od tega 120 milijonov v Koprščino ... Samo če so rojeni pod srečno zvezdo, se lahko nadejajo, da bo prošnja vsaj delno uslišana. Morda bodo tisti, ki jo rešujejo, upoštevali njihove izvozne uspehe, ki se bodo letos povzpeli že na dva milijona in pol dolarjev? In to, da bodo ob povečanih ornih površinah in živinoreji kljub večji mehanizaciji vendarle potrebovali še nekaj novih delavcev? Na zaposlenega odpade že zdaj 4,2 ha obdelovalne zemlje, v republiškem povprečju pa 2 ha. Veliki načrti Kmetijci iz kombinata s svinčnikom v roki dokazujejo, da se jim ob sedanjem dolarskem tečaju in veljavnih premijah ne izplača rediti bekonov in baby beef, ker na primer za kilogram baby beefa dobijo manj, kot jih stane sama krma, ne glede na druge stroške, če plačujejo koncentrate po 42 din (pa so še dražji), upajo pa vendarle, da se bo ta vroča juha, ki so jo skuhale največ je naše žitnice, ohladila s priznavanjem višjih izvoznih premij in s spremembo dolarskega tečaja za kmetijstvo. Ne zanašajo se pa samo na to, ampak bodo sami povečali proizvodnjo si-laže in intenzivnih krmnih mešanic, da bodo manj odvisni od drugih kmetijskih proizvajalcev. Da bekonov ne bi mogli še več izvažati, se ne bojijo. Angleški kupci so jih bojda pohvalili, češ da so njihovi bekoni med najboljšimi, kar jih dobijo iz Jugoslavije. Zato sprejeti sklep še drži. 1965. leta 15.000 bekonov. Če jih ne bi kazalo izvažati, bi jih redili dalje v težje, mesnate prašiče, pa naj bo že za direkten izvoz ali pa za tovarno mesnih izdelkov, ki jih lahko letno predela 45.000. Zadnje čase že tako delajo, ko niso zadovoljni z izvozom bekonov. Črede molznic pa se jim bo tudi splačalo povečati. Tovarna mlečnega prahu bo, kakor že rečeno, povečala kapacitete, zakaj ne bi od kmetijskih obratov, s katerimi je združena v kombinatu, dobivala mleka? Trg za mlečni prah je zagotovljen, če ne odprejo v drugih republikah novih tovarn. Lani so v Dalmaciji na karte delili mlečni prah. Potrošnja-je porasla. Prednost so imeli gostinci in družine z otroki, drugi pa... Za zdaj kmetijski obrati predvsem selekcionirajo črede. Vse tiste krave, ki dajo letno manj ko 3000 litrov mleka, so obsojene na smrt v tovarni mesnih izdelkov. Tekoči proizvodni trak od njive do tovarn. Več ali manj so vsi obrati kombinata med seboj odvisni in potrebni drug drugemu. Idealna proizvodna integracija. Ne vprašujte prezgodaj Čas bi že bil, da povem, kako so pravzaprav urejeni medsebojni odnosi v tem integriranem kmetijsko-indu-strijskem podjetju. Pa sem zapisek o tem zavestno odložila za konec. »Prezgodaj sprašujete,« so mi glede odnosov odgovorili v Pomurki. »Integracija je fizično izvedena, notranje pa se kombinat šele oblikuje. Iščemo obliko, ki bi bila za vseh osem združenih podjetij sprejemljiva in najboljša. Dokler je ne najdemo, pa v glavnem urejamo vprašanja po starem.« Delitev dohodka, organizacija ekonomskih enot in obratov so teme živahnih razprav, iz katerih je videti zaskrbljenost, da se ne bi nikjer zmanjšali delovni polet in uspehi. Mogoče je ta skrb celo pretirana, kajti niti eno od integriranih podjetij ni prineslo takšnih dolgov k »novi hiši«, da jih ne bi moglo samo odplačevati. Nekaj pa temu novemu Kolektivu, sestavljenemu iz samih dobrih gospodarjev, lahko verjamemo, namreč to, da se bodo po ureditvi medsebojnih gospodarskih in samoupravnih odnosov še hitreje bližali našim idealom v kmetijstvu in živilski industriji: proizvajati veliko cenene hrane. MARIOLA KOBAL ) __lz DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN iiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiininiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHniiiiiiiHnniiiiiiiniiiiiniiiinriiiimmiiiiiinramiraiininimniinmmini Na dnevnem redu: statuti ® LJUTOMER: . | Razprava zaključena V ljutomerski občini so že zaključili z javno razpravo j o občinskem statutu. K osnutku občinskega statuta so pre- I jeli le sedem bistveno pomembnih predlogov, ki jih bodo j upoštevali pri dokončnem oblikovanju statuta. Predlagano i je, naj drugače obravnavajo probleme s področja zaposlo- | vanja, požarno-varnostne službe, kulturno-prosvetne de- I javnosti in zborov volivcev. Na nekaterih zborih volivcev I so na primer predlagali, naj bi občina pomagala krajev- § nim skupnostim, ki bodo za neko gradnjo same zbrale 1 75% sredstev, sedaj se pa .nagibajo k odločitvi, da bi, g skupna sredstva občine uporabljali predvsem na tistih I področjih, kjer ni mogoče koristiti samoprispevkov, na 1 primer pri kulturno-prosvetni dejavnosti. • VELENJE: J Osnutek statuta pripravljajo V rudniku lignita v*Velenju že sestavljajo osnutek 1 statuta. V januarski številki njihovega lista »Rudar« so | objavili teze in s tem začeli z javno razpravo o statutu. B Sindikalna organizacija je pripravila tridnevni šemi- 1 nar, kjer so udeleženci razpravljali o raznih problemih 1 glede izdelave statuta.. Udeležilo se ga je nad 300 članov j delovnega kolektiva: člani organov delavskega samouprav- g Ijanja, sindikalni in mladinski odborniki ter delegati za | letno skupščino sindikalne organizacije. Po omenjenem H seminarju so organizirali še dvodnevne razprave s člani 8 delovnega kolektiva po Obračunskih enotah. j V veliko pomoč pri razpravi je nova številka glasila 1 delovnega kolektiva »Rudar«, ki je obravnavala izključno jt različne probleme, ki jih velja razčistiti pred dokončno I izdelavo statuta. Tudi letna skupščina sindikatov bo raz- H pravljala o njih. = V rudniku računajo, da bodo lahko začeli z dokončno I pripravo__ teksta statuta že v prvi polovici aprila. Glede | na to računajo, da bo statut sprejet že maja meseca. ® RADOVLJICA: V' V' | Osnutek statuta v razpravi Komisija za izdelavo statuta pri ObLO Radovljica je § izdelala osnutek in ga predložila v obravnavo obema zbo- B roma. Z njeno privolitvijo oziroma sprejetjem je sedaj Jj osnutek v javni razprdvi. g v Statut vsebuje devet poglavij, in sicer: v prvem so S naštete splošne določbe, v drugem skupne potrebe obča- M nov, v tretjem določila o formiranju in trošenju občinskih g sredstev. V nadaljnjih poglavjih so obravnavani občinski H programi, organizacija in delo skupščine in njenih orga- B nov, načela samoupravljanja, razmerja med občino, okra- B jem in sosednimi občinami ter končne in prehodne določbe. = Statut obsega 131 členov. Odborniki so že na seji naka- B zali vrsto dopolnilnih predlogov in postavljali razna vpra- J šahja komisiji. Tako naj bi na primer po mnenju odbor- B nikov temeljito razčlenili organizacijo in pristojnost kra- E jevnih skupnosti, ustanavljanja raznih skladov in formi- 1 rcinje sredstev zanje, ustanavljanje svetov, ki do sedaj m niso obstajali, kot tld'primer svet za turizem, za kmetij- (§ stvo itd. N B — ® RADOVLJICA: | Neodgovornost samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij Komisija za pomoč pri izdelavi statutov pri ObSS v | Radovljici je te dni sklicala sektorska posvetovanja s H predstavniki organizacij na Bledu, v Bohinju in v Radov- | Ijici. Ko so sklicatelji posvetovanja ugotavljali, v koliko Jj delovnih organizacijah so se že lotili sestavljanja statutov 1 se je izkazalo, da se v noberti še niso resno lotili dela. V 1 nekaterih so sicer imenovali komisije, v mnogih pa (med E njimi so tudi nekatere večje gospodarske organizacije) niso §§ storili tega. To resno opozarja na neodgovornost organov E upravljanja in družbeno političnih organizacij. Na posvetovanjih so udeleženci izmenjali mnenja o jj tem, kaj naj bi vsebovali statuti, katere zadeve naj bi ob- jj ravnavali s posebnimi pravilniki itd. Sindikalne podružni- p ce, je bilo rečeno, naj vplivajo na organe v podjetjih, da jj pripravijo osnutke statutov do konca meseca aprila. N. B. r it llllllllllllllllllMIlllllllllBllllIllIllllilllllllllllllllllllllllllBlllilillllllllSli™ Prav je, da se naše gostinstvo modernizira ter da si gradi tudi nove obrate. Obenem pa ne bi smeli pozabljati na manjša, že obstoječa gostišča, kot je to primer v bifeju »Nanos« v Postojni. Omenjeno podjetje razpolaga sicer samo z eno gostinsko sobo, kajti druga že dolga leta služi za smetišče ter skladišče različnih predmetov, katerih lastništva nihče ne pozna. Tudi voda, ki že dolga leta preplavlja omenjeno gostinsko sobo, je napravila svoje. Parketna tla so popolnoma uničena. In kdo je kriv? Obratovodja bifeja »Nanos« je doslej, kot sam pravi, že večkrat predlagal upravi gostinskega podjetja »Javornik« ter tudi sanitarnim organom, da bi končno uredili zanemarjeno gostinsko sobo. Toda do danes je ostalo še vse po starem. — MILAN ŠPAROVEC • SLOVENSKE KONJICE: , Po letu dni razprav -gradnja zdravstvenega doma Že skoraj leto dni razpravljajo v Slovenskih Konjicah, da je potrebno zgraditi zdravstveni dom. Zato, da bi zvedeli kako je sedaj z gradnjo, smo se obrnili na odgovorne predstavnike zdravstvenega doma. Takole so nam povedali: »Res je, da smo že v lanskem letu pričeli na različnih sestankih in sejah razpravljati o tem, da bomo morali dograditi^osred-nji zdravstveni dom v občini. Za tako odločitev govori več razlogov. Vsak po svoje opravičujejo povečanje zmogljivosti. Sedanji prostori so bili urejeni pred približno sedmimi leti, torej v času, ko je bilo v Slov. Konjicah in okolici skoraj polovico manj zaposlenih delavcev oziroma zavarovancev. Delovne organizacije so v tem obdobju zaposlile nove delavce, razen tega pa smo dobili še novo kategorijo zavarovancev, to je zasebne kmetijske proizvajalce ž družinskimi člani. Vse to je seveda povzročilo, da je v naših ambulantah vedno več pacientov. Ob vsem tem je torej popolnoma upravičeno, da čim prej pričnemo z dograditvijo obstoječih prostorov. To še toliko bolj, ker smo v zadnjih letih precej dobro uredili zdravstvene domove v vseh večjih okoliških krajih kot npr. v Zrečah, v Ločah in Vitanju.« Naslednje naše vprašanje je bilo, ali so za to zagotovljena finančna sredstva In načrti. »Načrti in predračuni so že Izdelani,«, so nam odgovorili. »V izdelavo smo jih dali že lani. Predračunska vsota znaša okoli 30 milijonov dinarjev. Glede na težave pri zbiranju finančnih sredstev predvidevamo, da se bodo gradbena dela z vsemi inštalacijami in opremo zavlekla dve do tri leta, tako da bodo prostori vseljivi v letu 1965. Razen zdravstvenega doma bodo svoja sredstva prispevali še: zavod za zaposlovanje delavcev, podružnica zavoda za socialno zavarovanje in konjiška stanovanjska skupnost. (Ti bodo kasneje v zgrajeni stavbi dobili nekaj prostorov, ki jih prav tako nujno potrebujejo kot mi.) Za finančno pomoč smo zaprosili tudi nekatere delovne organizacije. Sicer nam pomoči niso nikjer odrekli, vendar zaradi njihovih lastnih težav pri rekonstrukcijah proizvodnih obratov je za letošnje leto le malo upanja, da bi lahko iz tega vira pričakovali kakšne večje zneske. Kljub temu pa smo se odločili, da bomo čimprej pričeli z gradbenimi deli, saj imamo za letos v načrtu, da bi bila stavba, ki bo v prizidku sedanje zgradbe zdravstvenega doma, do zime pod streho.« V. L. • »TEKSTILANA« KOČEVJE: Pred odločitvijo »Tekstilana«, tekstilna tovarna v Kočevju, zdaj zaposluje 290 delavcev. Zavoljo zastarelega in izrabljenega strojnega parka podjetje vedno težje vzdržuje tekmo na tržišču. Zato so tu začeli iskati izhod iz težav. O prihodnji usodi tega podjetja za zdaj še ni odločitve, ker vzporedno proučujejo več oblik sodelovanja s podjetji te stroke v naši republiki. Dozorela pa je odločitev, da bi si edinole z specializacijo na modne artikle zagotovili trajnejšo prihodnost. V zvezi s tem se v »Tekstilani« ogrevajo za izdelavo nekaterih vrst lažjih tkanin, ki jih naš trg še ne pozna. -mG • STT TRBOVLJE: Tudi za strokovnjake -dohodek po delu Udeleženci občnega zbora sindikalne podružnice delavcev trboveljske Strojne tovarne so razpravljali o doseženih uspehih, hkrati pa so opozorili tudi na vrsto problemov, ki nastajajo v tovarni, na tržiščih, tako doma kot v inozemstvu, in ki -nujno zahtevajo še večjo produktivnost, skrajšanje dobavnih ro- • kov ter mnogo hitrejše prilagajanje proizvodnje potrebam in zahtevam tržišča. Mnogi konkurenti trboveljske Strojne tovarne n. pr. znižujejo cene proizvodom, in sicer za 15 do 30 »/o. Zato ker Strojna tovarna Trbovlje pri izdelavi nekaterih proizvodov ni konkurenčna, je preusmerila proizvodnjo na izdelavo strojev in opreme za gradbeništvo in kemično industrijo ter za metalurgijo. Delna preusmeritev proizvodnje je seveda vplivala na izvrševanje planskih nalog in tudi na oblikovanje sredstev za osebne dohodke. Na občnem zboru so opozorili, da bo potrebno uveljaviti nagrajevanje po delu za režijska delovna mesta in delovna mesta strokovnjakov v razvojnem oddelku. Sindikalna podružnica si je lani prizadevala, da bi kar največ članov kolektiva preživelo letni dopust v Crikvenici, kjer ima tovarna svoj počitniški dom. Lani je tako letovalo tu skupaj 668 članov kolektiva Strojne tovarne in njihovih svojcev. Mimo komisije za letovanja je bila tudi zelo delavna komisija za šport. -k- 7 dni v sindikatih ’ ' - V ; ' ' ■ RADOVLJICA — Občinski sindikalni svet je na zadnjem razširjenem plenumu razpravljal o dejavnosti gostinstva in turizma. Te dve panogi sta namreč v radovljiški občini izredno važni. Udeleženci so predvsem razpravljali o boljšem sodelovanju med gostinstvom in trgovino, kar je zelo pomembno za-potrošnike v teh turističnih krajih. Plenum je kritično ocenil tudi razne pojave in slabosti v odnosu do potrošnika. Te slabosti so vidne v slabi izbiri blaga, pomanjkljivem strokovnem pojasnjevanju pri nakupovanju, slabo organizirani servisni službi in premajhnem upoštevanju upravičenih reklamacij. Pri urejanju vseh teh zadev naj bi se odslej bolj izkazale sindikalne organizacije. M. s STORE — V dveh letih, odkar je pri sindikalni podružnici delavcev železarne Store osnovano poverjeništvo Delavske enotnosti, je to pridobilo že 632 naročnikov. Največ naročnikov imajo v sindikalni podružnici enote uslužbencev, kjer je na Delavsko enotnost naročenih 47 */• njihovih članov. Njim sledi sindikalna podružnica enote ekspedit s 45 °/«t elektro plavž s 43 % naročnikov, samotama z 41"/» in modelna mizama s 40 % naročnikov. Trenutno je *30 */• vseh zaposlenih v Železarni Store naročenih na Delavsko enotnost. J. M. S Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana — Izvršni odbor sindikalne podružnice delavcev pri nas je sklenil, da je najprimerneje, če je občni zbor organizacije v nedeljo dopoldne. Res je, je menil, da bodo morali v nedeljo priti člani kolektiva na občni zbor in bodo s tem izgubili svoj prosti čas, toda veliko delovnega časa bi izgubili, če bi bil občni zbor na delavnik. Izvršni odbor je namreč računal, da bo občni zbor trajal najmanj tri ure. Udeležba 300 ljudi in izguba treh ur delovnega časa pa bi prizadela ves kolektiv, tako da bi izgubili za to sicer zelo pomembno zborovanje milijon in pol dinarjev brutto dohodka. Letos naj bi proizvedli več kot leto prej,, in tolikšna izguba dohodka tef manjša izpolnitev planskih nalog lahko 'opraviči takšen sklep. Izvršni odbor sindikalne organizacije je prav razsodil. To je pokazala udeležba. Nad 80 "/# članov — večina je žena in mater — je prišlo na občni zbor. Izvršni odbor je samokritične obravnaval svoje dosedanje delo, udeleženci pa so v razpravi opozorili še na vse tisto, kar so odborniki v svojem poročilu le nakazali. Sklepi občnega zbora bodo vsekakor dobro napotilo tako organizaciji kot tudi samoupravnim organom in kolektivu kot celoti za delo v tekočem letu-B. R. ll!!!!!lll!!!llll!!;i!II!i'!!!l!!!ll!ll!l!!l!l!l!llllllll!ll!lllllll!l||||||||||||||||||||||||H||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||l!IUIIIIIIinillllllllllllllll|||||||||||||!||||||||||||||||||||||||||||||!||||||||||||||||!||||||||||||||!|||^ • iz Časopisov delovnih kolektivov • iz časopisov delovnih kolektivov • iz Časopisov delovnih kolektivov e iz časopisov delovnih Za inženirja 15.000, za vajenca 30.100 dinarjev Kaj pravijo k temi — šolanje v gradbeništvu — tisti, ki imajo vsak dan opravka z vzgojo kadrov in sploh z mladino: Kadrovska služba centrale: »V našem sistemu kadrovanja so res nekatera nasprotja, ki jim bo treba posvetiti več pozornosti. Vzemimo samo problem stroškov — koliko mora podjetje prispevati za nekatere kadre. Vzemimo inženir j a ali arhitekta. Za inženirja daje podjetje vsak mesec od 12.000 do 15.000 din — tolikšna je mesečna štipendija. Za vajenca dajemo precej več. Če računam za bivanje v samskem domu — vsi stroški so preračunani na en mesec — 3500 din, za hrano 12.600, za delovno obleko 500, za šolanje 3000, nagrado 5000, terenski dodatek 2500 din in za praznično obleko, obutev ter perilo 3000 din, znese to mesečno 30.100 din. Vsekakor paradoksno, da nas šolanje inženirja stane komaj polovico toliko kot izobraževanje vajenca. Ne da bi hotel iz teh nasprotij povleči prera-ne zaključke, se mi vendarle zdi, da bodo potrebne pri tem problemu nekatere korekture. Čisto kratko in konkretno: menim, da bo treba tudi v gradbeništvu, tako kot v skoraj vseh industrijah, postopno priti do tega, da bodo del stroškov za vzgojo in šolanje mladine prevzeli na svoja ramena tudi starši, ne pa v celoti podjetje, tako kot doslej. Zdi se mi pa, da bo izobraževanje na delovnih mestih še vedno najcenejše«. Ivan Grilc, šef kadrovskega oddelka v GV Ljubljana: »Res je, da gradbena podjetja nosijo vse stroške za šolanje in vzdrževanje vajenske mladine. To je bila doslej nujnost, ker sicer vajenske mladine sploh ne bi dobili. Doslej je vsa mladina silila samo v industrijo. Vem pa, da zdaj nastajajo že drugi časi, da tudi vrata tovarn niso več tako na široko odprta. Žal pa smo medtem mladino nekoliko razvadili...« Slava Gozdnikar, referent za delovna razmerja v kadr. oddelku GV Ljubljana: »Pri nas dobi vajenec vse — od hrane in prenočišča do obleke, obutve in terenskega dodatka. Če se dobro uči, je prav, če ne, tudi nič zato. V nekaterih tovarnah morajo starši podpisati pogodbo s katero se zavežejo, da bodo podjetju povrnili stroške, če vajenec ne bo napredoval. Če bi bilo tudi v gradbeništvu tako, bi se starši prav gotovo bolj zanimali, kako napredujejo njihovi otroci«. Peter Hari, delovodja v GV Ljubljana: »Danes vajenska mladina sploh ne ve, kaj vse ji nudi podjetje. Ko sem bil sam vajenec — to je bilo še pred vojno — sem dobil na dan 4 dinarje. S tem me je lastnik odpravil in ga ni prav nič zanimalo, kje jem, spim in kako se oblačim. Na stavbi sta me vzela ,v precep’ dva pomočnika in gorje, če sem napačno prijel v roko opeko. Takoj sem jo dobil pod rebra, da mi je opeka padla iz rok in sem jo moral pobrati. Ko so zvečer delavci odšli domov, sem jaz — vajenec — moral pozno v noč čistiti umazano orodje. Seveda to ni bilo prav. Čisto pravilno je, da nudimo danes vajencu mnogo boljše in lepše pogoje. Zdi se mi pa, da mladina tega ne zna prav ceniti. Danes pravzaprav vajenec počne, kar ga je volja«. Janez Kuštrin, sektorski vodja gradbišča v, GV Ljubljana: »Za podjetje bi bilo neprimerno bolj racionalno, da bi mladega človeka izobraževali s sistemom priučevanja na delovnem mestu — torej od nekvalificiranega delavca do kvalificiranega.« Anton Martinšek, upravnik Centralnih obratov Ljubljana: »Povsem točno je, da je vajenec danes na boljšem, vsaj v gradbeništvu, pred študentom. Inženir zaključi študij šele v 25. ali 26. letu, potem gre še v JLA in ponavadi je star že 27 let, ko se zaposli. Torej ima vajenec vsaj sedem do osem let prednosti, ko že služi. Tudi dohodki visoko kvalificiranega delavca niso nič manjši ali pa vsaj bistveno ne kot dohodki kakšnega inženirja. To so znane stvari. Vzemimo konkretno moj primer: Čeprav sem tu upravnik, moji osebni dohodki niso največ ji v Centralnih obratih. Vajenski mladini smo v našem podjetju res vse nudili, to pa zato, ker je doslej vsa mladina silila samo v tovarne, v gradbeništvo pa ni hotel nihče. Zdi se mi pa, da so zdaj že nekoliko drugačne razmere kot leta 1961 ali 1960. Vsi vemo, da je mladine vedno več, da tudi industrija ne sprejema več novih moči kar na debelo. Skratka — menim, da podjetju ne bo več treba v toliki meri popuščati in nuditi vajencu vsega od A do 2.« Anton Ogorelec, šef kadrof-sko-socialne službe v Centralnih obratih v Ljubljani: »Pri nas smo te stvari že nekoliko zaostrili. Primer: tečajnino za izpit visoko kvalificiranega delavca v znesku 30.000 ijtn je doslej plačevalo podjetje, zdaj bomo šli na to, da vsaj polovico stroškov prevzame delaV® Prav bi bilo, da bi v bod°^ vsaj nekaj stroškov za šolanj in vzdrževanje vajenca n0i(j starši. Tako bi se starši tuc6 nekoliko več zanimali, kako ^ njihov otrok uči in sploh ka napreduje. Doslej so starši v v jenske mladine pokazali a glavnem zelo malo zanimaJl za napredek svojih otrok.« In zaključek? j Problem je vsekakor na dla j in bo o teh stvareh treba s(j, ko prej resneje razmisli8^ Verjetno v gradbeništvu š®s, bo mogoče preiti iz enega e*'ie trema (od tega, da je podi®', vajencu nudilo prav vse — je no, obleko, šolanje, stanova*^ itd.) do druge skrajnosti ^ tega, da dobi mlad človek svoje šolanje. od podjetja Gj, sojilo in ga mora nato vra®8 e Prav gotovo pa so se raz1” j od leta 1960 ali 1961 do d« jj precej spremenile. Mladin® )j dovolj — v nekaterih obe1 , imajo po več sto mladih 1 ^ tov, ki so končali osemletk”. j|j ne vedo, kje bi se zab0"^, oziroma kje bi nadaljevali ^ lanje. V centralnih obr‘ je na primer smo slišali, da sel0i) za vajence ponudilo okro* v mladih fantov, novih vaje” -j pa so lani potrebovali k”’ y 11 (kovinske stroke). Škrat*8 zdaj bo tudi gradbeniištV%,' marsikoga »dobro«, ker in stri j a enostavno vseh ”e mogla sprejeti. IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN Kamnik,- Največ razprav o gospodarjenju in statutih obr Je tni. Potekajo v kamniških sindikalnih organizacijah letni ' 1 zbori. Po oceni sindikalnega sneta so osebinsko boljši kot lžni'v00n- ocem sindikalnega______________ „„ sindihi dosedanjih je bilo čutiti predvsem večje zanimanje članov nje Kata za probleme proizvodnje in gospodarjenja. Gospodarje-Zaci/)r0lZD°d,}ja’. produktivnost, izvoz in statuti delovnih organi-{ so vprašanja, o katerih na občnih zborih največ govore. lehiaCi^no za veeino dosedanjih razprav je zavzetost in skrb koše n DLZa nPllOD nadaljnji razvoj. Ta prihaja do izraza, kar je iekiin„n° razoeseljioo, tudi v manjših kolektivih, Člani teh ko-'n'" 80 začeli resno razmišljati, kako usmeriti bodoči razvoj podip-f" 7 J >VU'VI/ M-oiiit« »H. IVL/l/.iyvi I a&vuj tržiš'1’ , . č'm uspešneje prilagajati proizvodnjo potrebam na sodJ/11’ 7dasti pa kako uspešneje razvijati oblike proizvodnega kovanja in povezovanja tned kolektivi. Iz razprav o izdelavi statutov delovnih organizacij je mogoče razbrati, da bo potrebna pomoč sindikatov zlasti d manjših kolektivih, kjer je bila že doslej notranja zakonodaja zelo nepopolna ali pa je sploh ni bilo. Kot je videti, pa se bodo morali sindikati v delovnih organizacijah boriti proti mnenju, da bo statut rešil vsa pereča vprašanja v podjetju, da mora biti zato natrpan z vsemi mogočimi in nemogočimi predpisi, skratka nekakšna >snašiarnica<. Prav tako pa se bo treba upreti težnji po >ozkihi statutih z načelnimi in iz ostalih pravnih aktov (ustava, zakoni, občinski statut) predpisanimi določili. Občni zbori sindikalnih podružnic v kamniški občini opozarjajo tudi na koristnost takih oblik usposabljanja sindikalnih delavcev, kot jih je letos uvedel občinski sindikalni svet. Mesečni razgovori vodilnih sindikalnih delavcev z določeno tematiko so se doslej pokazali kot zelo uspešni. Boljši od kakršnih koli seminarjev. Doslej je bilo pripravljenih več razprav o statutih, o delitvi dohodka, o decentralizaciji itd., o čemer smo pred kratkim že pisali. Splošna ocena dosedanjih občnih zborov in priprav nanje kaže, da so sindikalne organizacije upoštevale priporočilo občinskega sindikalnega sveta, naj bi bile razprave na občnih zborih usmerjene na najbolj aktualna vprašanja v kolektivih, -Ij * Hrastnik: Nerazumljiv odnos . Komisija občinskega sindi-i ® nega sveta za pomoč pri delavi statutov je pripravila pred dnevi dvoje sektorskih ^svetovanj s predsedniki ko-*'Sli in s predsedniki sindikal-hi podružnic. Na posvetovanje pa niso prišli predstavniki ko-unainega podjetja »Usluga«, j,i31iaj«) stanovanjske skupnosti f^dnik, podjetja »Meso«, »Pe-arne in slaščičarne«; Kljub le°-S^anemu vabilu se niso ude-zili posvetovanja še predstavil zbora proizvajalcev pri ocinskem ljudskem odboru, i za delo ObLO in Društva ; z®hirjev in tehnikov, (čeprav to ^društvo obljubilo aktivno Poihoč pri izdelavi osnutkov atutov. Takšen nerazumljiv ahos so s svojim izostankom Pokazali še predsedniki sin-t) kinih podružnic delavcev hdnik-jama, Rudnik-Zunanji Steklarna, Tovarna ke-knih izdelkov, trgovskih de-tj?ceY in podjetja »Sijaj«. neleženci posvetovnja so meji..: da je tak odnos nerazu-biv in neprimeren, hkrati pa i^°2arja, da v posameznih de- pol meseca so bili kovači, zidarji in tesarji. Adaptacija jih je stala namesto predvidenih • 7 milijonov, kolikor je znašal predračun, samo 3 milijone dinarjev. S 1. marcem letos je postalo to podjetje član poslovnega združenja Fužinar v Ljubljani, ki združuje vse večje in manjše tovarne orodja in kovaštva v Sloveniji. V okviru tega združenja se bo podjetje specializiralo predvsem za izdelovanje raznih vrst dlet in gozdarskih kladiv. Njihova perspektiva je tudi v izvozu, saj so po ceni in kvaliteti konkurenčni na domačem in tujem tržišču. Zato povsem upravičeno računajo, - da bodo letošnji finančni plan precej presegli. V perspektivi, po priučitvi novih ljudi, bodo uvedli drugo izmeno, da bodo tako zadovoljili in še bolj izkoriščali stroje in naprave. R. O. kal^h organizacijih in sindi jo .h podružnicah podcenjuje kalnih izdelavo statutov delovnih 0ršanizacij. q a posvetovanju so udeležen-v med drugim sklenili, naj hiisije čimprej začno zbirati adivo, potrebno za izdelavo jmutkov statutov delovnih or-jj bizacij. Razen že obstoječih Jb bi imenovali še posebne odkomisije, ki bi pripravile adivo s posameznih področij, plenjeno je bilo tudi, naj bi do ^nca aprila zaključili s pri-st-i+Vami za izdelavo osnutkov iutov delovnih organizacij. * POLJANE: "k" Priprave na drago izmeno ]• Orodno kovaštvo v Rojan a h nad Škofjo Loko pome-i leto 1962 prelomnico. S privaljenimi sredstvi in 3-3 mi-JOna najetega posojila so si k earedilj delavnico, za dva-...Povečali delovne prostore, sj edili pisarno in skladišče ter Rripili nove stroje, Dva in Na Privozu v Ljubljani so v sklopu šolskega centra za gostinstvo in trgovino odprli novo restavracijo »Urško«. Posebnost tega novega gostinskega obrata je v tem, da v njem pripravljajo v glavnem domače specialitete. Kot posebno novost pa velja še posebej omeniti strežno osebje — učence in učenke, ki v slikovitih narodnih nošah strežejo gostom. Nedvomno lep primer napredka‘v našem gostinstvu. Upajmo pa, da ne bo ostal osamljen. — MILAN ŠPAROVEC • ŽELEZARNA ŠTORE: Zakaj med najboljšimi? V Železarni Štore zelo skrbe za higiensko-tehnično varstvo pri delu. Njihov dosedanji trud ni bil zaman in so se v zadnjih dveh letih uvrstili med najboljše kolektive v črni metalurgiji Jugoslavije glede higi-ensko-tehnične varnosti. Razen komisije pri osrednjem delavskem svetu in sindikatu delujejo tudi pri obratnih delavskih, svetih komisije HTV. Za higiensko-tehnično varstvo so porabili v preteklem letu 33,428.590 dinarjev. Od te vsote so izdali za osebna zaščitna sredstva 22.732.000 dinarjev, za okrepčila delavcev (čaj) na vročih delovnih mestih 6,033.000 dinarjev, za higiensko zaščito 5,650.200 dinarjev, ostalo pa za tehnično zaščito strojev. Na tečajih in seminarjih, ki jih prireja izobraževalni- center, je redni predmet — varnost pri delu. Novo sprejeti delavci dobijo ob zaposlitvi tudi pravilnik higiensko-teh-ničnega varstva. J. M. • »LIC« ČRNOMELJ: Prvič za izvoz V podjetju »LIČ« (litoželezna industrija) Črnomelj bodo letos izdelali okoli 540 ton najrazličnejših vlitkov. Po dosedanjih razgovorih z inozemskimi kupci si obetajo, da bodo lahko izvozili okoli 150 ton tanko stenskih in strojnih vlitkov, za kar bodo iztržili ŠB.OtiO dolarjev. S tem se bo tudi to podjetje, ki zaposluje 72 delavcev in bo letos ustvarilo 125 milijonov dinarjev realizacije, vključilo v prizadevanja za povečanje izvoza. -m G • JESENIŠKA ŽELEZARNA: Nad 200 milijonov dinarjev za stanovanja Jeseniški železarski kolektiv je v minulih letih zgradil 87 stanovanjskih objektov, v katerih je 171 trosobnih, 644 dvosobnih, 65 enosobnih in 90 samskih garsonjer oziroma skupaj 970 stanovanjskih enot. Razen tega je bilo zgrajeno in urejeno še nekaj samskih domov. Kljub temu ^pa je pri stanovanjskem referentu vloženih še nad 700 prošenj za dodelitev družinskih in samskih stanovanj/ Prosilci so pripravljeni fizično in finančno pomagati pri graditvi. Kolektiv bo letos porabil nad 200 milijonov dinarjev za gradnjo novih stanovanj. V naselju Plavž bodo v letošnjem letu dograjeni in vseljivi trije novi stanovanski bloki s 151 stanovanji in 36 garsonjerami. -k- • ZAGORJE OB SAVI: Res nezanimivo? Kot zadnji v Zasavju so odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi pa skupni seji sprejeli letošnji družbeni plan in proračun. Razprava je bila dokaj borna, zlasti še glede izpolnitve predvidenih planskih nalog. O tem udeleženci "niso tehtneje razpravljali, čeprav so statistični pogoji o gibanju industrijske proizvodnje za prva dva meseca letos zaskrbljujoči. Niti ena od industrijskih gospodarskih organizacij v tem obdobju ni izpolnila predvidevanj. Videti je, da večina odbornikov temu vprašanju ni posvetila dovolj pozornosti in je mirno razpravljala o drugih manj važnih vprašanjih, ki bi vsekakor bolj sodila k razpravi pod točko: Razno. O takem delu odbornikov bi veljalo resno razmisliti. Hkrati pa bi kazalo ob bližnjih volitvah članov nove občinske skupnosti žagotoviti tak sestav skupščine, ki bo dovolj resno obravnaval vsa aktualna vprašanja. -k- • JESENICE: Kje zaposlili žene in dekleta? Predsedstvo konference za družbeno uveljavljanje žensk je minuli teden sklicalo razširjeno sejo. Na njej so udeleženci predvsem razpravljali o zaposlovanju žena, kar terja sodelovanje vseh činiteljev v komuni. Predlagan je bil posvet z direktorji in predstavniki DS gospodarskih organizacij v komuni, na katerem naj bi udeležence seznanili z vsemi problemi gle- ^'•MtllllllillllllllllllltllllllltlllllllllllllllllllllllfllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH Kolektivov e iz Časopisov delovnih kolektivov ® iz časopisov delovnih kolektivov ® li redno nastavljeni režiser postaviti na oder tri tekste v sezoni. Katere? Tiste, ki mu bolj »leže«. Preprosta logika. In — »Ce denar pade na skalo« je prišlo v roke Viktorja Molke. Molka mi je sicer razlagal, zakaj ss je navdušil za Zupanov tekst. Toda, zdi se mi, d« vendarle ni povedal vsega Tuch scenograf in igralci so bili malo zadržani. Menda po preprostem pravilu: sem soudeležen poustvarjalec in ’ ustvarjalec hkrati; zato je to tudi mo- čustveni svet in avtor je svojemu pod' ! naslovu do kraja zvest. Pri takih tekstih je vprašanje stiln6 izvedbe bistvene važnosti. In treba s« je bilo odločiti za grotesko — za odmak' 1 njenost v irealen svet; tudi pri prvih realističnih prizorih. Režiser bere delo. 2e so tu prve zamisli za uprizoritev. In stapljanje z de' lom. Neka ljubezen celo brez imena. T°' da končna podoba je še daleč. Treba j6 izbrati igralce glede na njihovo sposobnost za groteskno izvajanje. Potem P°" sveti s scenografom, ki mu režiser določi osnovni tloris. In vendar je tud1 scenograf samo ustvarjalec optične P°' dobe, scene, odra. Pri Zupanovi igri je scena delo Svet6 Jovanoviča. Poskusil je podpreti avtorjev tekst. Napravil prve osnutke. I3 kaj se je zgodilo? Ob dokončnem, temeljitem razgovoru z režiserjem ki j6 razgrnil pred njim svoj režijski koncept, je bilo treba ta koncept up-^teva-ti. Delo se je pričelo znova, Delo z od' nosom na tekst, režiserja in svoje last' ne zamisli. Tudi scena naj dobi groteskni vide& zanimiva naj bo po tehnični atraktiV' nosti. Sobe v vsakdanjem pomenu b6-sede ni več. Je samo ponazorjena. J°' vanovič jih nakazuje s spletenimi cami raznih variant, ki so hkrati tud1 simboli. Kovinske žice učinkujejo lab' kotno. Poleg lahkotnosti je bistvene# pomena dinamika, tekoč ritem pred' stave. Na odru je vse usmerjeno v vet' tikalo. Spuščanje, dviganje in pogi^ zanje scene pa vodi v scenografijo spet' Na scenografovi mizi' se kopičil0 skice. Načrti so izdelani. Odšli bodo 1 delavnice. In tehnične možnosti na^*1 gledališč so skrorjme, vsak dinar dr3' gocen. Kaj ni po vsem tem vsaka sce# gradnja stanovanjske hiše v maletf1’ Gradnja za ljudi v sedanjosti, pretek' losti, v sanjah, za simbole. Nehvaležu0 delo, a kako lepo, če uspe. In usp6: pravi Jovanovič, če dosežeš s sceno P11 gledalcih neposreden vtis, ki ob gled3' \ nju ne dopušča razmišljanja, amP3, govori obenem z igralci svoj in tud' enak jezik z njimi. ^eden za tednom je razobešen b? oglasni deski v gledališču razpot6 ; vaj. »Ce denar pade na skalo«. Dan6$ ta prizor, jutri tretja slika, prvo dej3' nje... več problem. Bralne vaje so naredi svoje. Zdaj je na vrsti luščenje prav nega poudarka, gibanje duha in telet In tu smo priče novega sodelovanja J žiser — igralec. Režiser je kot dirigent orkestt Vsak instrument pa poje, kot narek' jejo prstom znanje, razumevanje in 3 ce. In koliko je ur, ki jih prebijte ižr lec doma, ko sam »vadi« in prevzet1 neko_ tuje življenje za svoje? Nekat6 se .vživljajo v svoje vloge z razum01 drugi instinktivno. Kakršni smo P‘ ljudje. Tu ni pravil, ni formul za usp6 Barbaruha, Zupanov denar v je Angelca Hlebcetova. Bala se je. c bi ne bila kot kakšna kraljica v St>' guljčici. Ko je tekst prvič prebrala. ‘ je spomnila tudi na Slehernika. Nj^ vloga je temna, intelektualno skonstr1 irana, brez razpona. Ni individub marveč avtorjeva fikcija. In povs6' nova. Res, zato ne moreš primeri3' kako jo je interpretiral nek igralec ' kolega na drugem odru ali' v preteki1 sti. Toda vsaka noviteta ima svoj ča »^akaj pa smo tu igralci?« se vprasl1 Hlebcetova in s tem hkrati že tudi 0 govori. In Zupanov tekst je »zelo P1’ meno delo«. In partner na odru? Soi?5alec’ kot bi igral z njim P111-pong. Miselno čustveni ping-pong s 16 Rio, da dosežeš, kar si si pridobil s te stom v roki, z razmišljanjem, z rei ser jem. Na odru in za odrom. ^ečer. Poslednji in prvi. Za zast°r°i nemir. Igralci s svojim nemirom-v dvorani vrvež, ki je miren, kot je P vsako pasivno pričakovanje Zastor. V tišini avditorija aktiv1’ spremljanje kolektivnega odrskega ta narašča. Denar, temna sila in nJ, govo nasprotje, človek, ki je v bistc dober m močan, zato v kritičnem J* nutku pozitivno v njem zmaga. O 1« nam govore vsakdanji ljudje iz vrst ki so topli, dobri, slabotni in jj ni. Zato, avtorju verjamemo. Zato »Ce denar pade na skalo«, naj b° u kakršenkoli, (o tem bodo pisali kr11 ki sede v parterju) nam nekaj Lahko bomo zaploskali. ALA H" le kvaliteta zagotavlja družbeni pomen o izobra-*°g‘ delavskih univerz v vzgojno-tie k: ZevaInem sistemu občin pravzaprav smeli več govoriti, saj je bila le-ta njiho- |j. ! Ve^Se^_iasno opredeljena že ob V sl"°vanju: delavska univerza naj bi ledja adu ® potrebami neposrednega za-dejavnrazvi 1 a tako vzgojno-izobraževalno stem 0st> da bo zapolnila vrzel med si-sistem™ sl,*°šn<>izobraževalnega šolstva in stala °m s.tr°kovnega izobraževanja, po-ob]~a-;na| ki specializirana ustanova za iz-W,Jan]e odraslih predvsem na druž-k° k 50ndmskem področju. Toda vse ta- da to načelno stališče vendarle da nto*'kšni meri uresničeno, kot bi mor-hoVe 1Čakovali po dobrih treh letih nji-da z®? dela. O tem priča tudi razprava lavskir>em Posvetovanju o problemih de-8a a univerz v ljubljanskem okraju, ki Tod l‘Cal okraini odbor SZDL. kaj, p ta ugotovitev terja tudi svoj »zait . vzaPrav bi bilo treba odgovoriti v°]e vprašanj. Najprej: v kolikšni da *? delavski univerzi tudi dejansko list-j?.1 to. osoovno vlogo neposredni ko-iavnn *. ,niene vzgojno-izobraževalne de-Osh- stl tn v kolikšni meri so ji zagotovili čila f116 pogoje, da bi jo lahko uresni-Vl0' n Potlej: v kolikšni meri so to svojo SatjL uveljavile tudi delavske univerze D v svoji politiki izobraževanja. ieVai nePosredni koristniki vzgojno-izobra-triZllne dejavnosti pogosto samo formalno fugc^ajo delavskim univerzam njihovo 8eit.Cll° in pomen v vzgojno-izobraževal-Upa. Slstemu, bi se lahko prepričali že iz ljubiatl'a njihovega števila. Tako lahko v spr Inskem okraju ugotavljamo, da je ttiegj, emba občinskih meja pogosto po-$kih a tudi spremembo v številu delav $o .Univerz, kar pa spet priča o tem, da da j. občine ustanavljale ne oziraje se da /iattske potrebe po izobraževanju in 'Janško razvitost celotnega vzgojno izobraževalnega sistema. Ob tem pa tud! lahko ugotovimo, da pogosto niti nepo sredni koristniki dejavnosti delavskih um verz, to je družbeno-politične organizacije, niso priznali teh ustanov za izvajalce svojega vzgojno-izobraževalnega programa. Temu primerno pa so zagotovili ustanovitelji in neposredni koristniki tudi materialne pogoje za razvoj dejavnosti delavskih univerz. Tako .je za večino delavskih univerz v ljubljanskem okraju značilno, da jim občinski skladi za šolstvo zagotove sredstva le za osnovno dejavnost, kar pa pogosto pomeni le sredstva za osebne dohodke in najnujnejše materialne izdatke, kot na primer za najemnino, razsvetljavo ... In ne samo, da morajo v tem primeru delavske univerze usmerjati svoj vzgojno-izobraževalni program na tista področja, kjer bodo našle plačnike za svojo dejavnost, pogosto morajo tudi tako ustvarjena sredstva vlagati v tista področja izobraževanja, za katera bi moral sredstva zagotoviti že ustanovitelj. Večina delavskih univerz tudi nima razen upravne pisarne — zagotovljenih potrebnih prostorov in tako morajo go- - lu,u uveljavi« svoje viuge, samo ustanovita izmena v učil- teljem m neposrednim koristnikom. De- Metliki in v Trebnjem še vedno brez profesionalnega kadra. A tudi drugi podatki niso nič manj zgovorni: v začetku izobraževalne sezone je bilo na 27 delavskih univerzah v ljubljanskem okraju le 65 stalno zaposlenih delavcev, pri čemer pa je treba upoštevati, da jih je bilo 23 od tega števila zaposlenih samo na ljubljanski univerzi Borisa Kidriča in Zavodu za izobraževanje v Novem mestu. Zaradi vseh teh nerešenih problemov, s katerimi se morajo še vedno spoprijemati v delavskih univerzah, zaradi odnosa ustanoviteljev in neposrednih koristnikov izobraževanja pa bo treba v občinah ljubljanskega okraja vnovič podrobneje opredeliti vlogo in pomen teh ustanov v vzgojno - izobraževalnem sistemu. Tako opredeljeno funkcijo delavskih in ljudskih univerz pa bo treba uzakoniti tudi v statutih občin, pri čemer bodo morale biti jasno določene pravice in dolžnosti tako ustanoviteljev kot ustanov. Vendar pa bi le težko pripisali vso krivdo, da delavske univerze še niso v celoti uveljavile svoje vloge, samo ustanovi- stovati kot tretja ali četrta nicah rednih šol, v neprimernih zgradbah, v kmečkih ali gostilniških sobah. Vse to in povrhu še slaba tehnična opremljenost pa povzroča, da je način posredovanja znanja na delavskih univerzah vse preveč verbalen in premalo nazoren. Čeprav nekaj izjem, pa se večina delavskih univerz v ljubljanskem okraju ob teh materialnih težavah — in pogosto prav zaradi njih — nenehno srečuje s kadrovskim problemom. Tako kljub tolikokrat že dokazani trditvi, da brez stalno zaposlenega osebja ni možno zasnovati načrtnega, smotrnega in kontinuiranega vzgojno-izobraževalnega dela, so delavske univerze v Zagorju, v Domžalah, Logatcu, $ _— Občina omogoča in pospešuje kulturno dejavnost prek zavodov in drugih organizacij.\. sodeluje pri usmerjanju dela kul-hirnili zavodov ... jih materialno Podpira... skrbi na svojem območju za varstvo in vzdrževanje kulturnozgodovinskih spomenikov ... (iz OBČINSKEGA STATUTA) O občinskih statutih so veliko tjpvorili: Kakšni morajo biti? kakšni ne smejo biti in kako mo-r&jo zrasti iz razmer, potreb in juoinosti komunalnih skupnosti... j 0rej načelnih nasvetov dovoTj. Pa so jih po občinah res napi-Sa't. Tudi prepisali. Razmere, potre- jo »podpirajo*. Kako? Kakor pač nanese. Statuti nam jasno določajo da, celo zagotavljajo nam, da bomo še naprej »skrbeli* zanjo, jo »podpirali* ... * Pa je to res vse, na kar bi nam statuti morali odgovoriti? Konkretno odgovoriti na vprašanja: Kako naj se odvijajo procesi in odnosi o sistemu družbenega upravljanja in sistema delitve dohodka tudi na kulturnem področju? Kako naj skupnost komune iz družbenih sredstev financira dejavnost kulturnih poklicnih in nepoklicnih ustanov? Kako naj se zagotavljajo sredstva za to dejav- Statuti in nedoločne glagolske oblike e in možnosti. Cel kup jih imam y eC-eno’ katere vrste cest je treba .nrzevati. Najprej, kako mora bj 1 Urejena razsvetljava... Pa kaj p ?a kulturo pa bodo »skrbeli*., u ’?• Kakor bo naneslo? Kolikor ,uarja? Saj imajo tako povsod , Kl?aksne kulturno 7 ,et = nnno F«ai nal- i-ne kulturne ustanove. Vsaj aksrie vaške knjižnice z že DPrebranimi knjigami z za-noZmlh polic ■ in če so te usta cn„, . zlP,ele doslej, pa bodo tudi ostal1' N™ zato, če je prenekatera Pa h Tm° na PaPiriu- Imajo jo nioi ’ n ? niei poročajo in se o sprli prerekajo. Vsako leto ji ob !oči/ema?',u družbenega plana do-letn i yka sredstva, ki jih vsako bi tudi »pristrižejo*, da ne ne ,7ngrfa,° drugod. Za bolj važ- pa da pomote. »Skrbijo« Za kulturo, »pospešujejo* jo in nost? Kdo naj z njimi upravlja? Kako bo vpliv javnosti zagotovljen na to delitev? Ali: Kdo naj ugotavlja potrebe in želje na področju kulture in jih usklajuje? Kje bo imel občan možnost vplivati na programiranje kulturne dejavnosti, da se mu le-ta ne bo preveč od tujila? Katere institucije v občini so matične in o zvezi s tem, kakšna je torej njihova konkretna odgovornost pred družbo in odgovornost družbe do nje? Kakšne so odgovornosti, pravice in dolžnosti organov samoupravljanjas. družbenega upravljanja, političnih, subjektivnih sil pri formiranju kratkoročne in dolgoročne kulturne politike? Kako naj se ose tri smeri upravljanja v kulturi med seboj dopolnjujejo, da se ne bo uveljavil monopolizem katerekoli izmed njih? Itd. Ne gre za to, da bi bili vsi ti odnosi podrobno formulirani za vsako področje družbene dejavnosti posebej; tako za socialno skrbstvo, za zdravstvo, za telesno kulturo ... kajti vrsto teh določil bi lahko zajeli pod enim členom ... veljal pa bi lahko seveda za vse prej naštete družbene dejavnosti... Tega pa ni. Pogosto, žal, prepogosto imamo opravka z vsemi mogočimi nedoločnimi glagoli, ki nam povedo kaj malo ali bolje nič. Zavajajo nas. Omogočati. Pospeševati. Sodelovati. Podpirati. Skrbeti. Ne vprašamo pa se: Kdo je tisti, ki naj omogoča? Kdo je tisti, ki pospešuje? Kakšno je sodelovanje? Kaj podpira? Ali. kdo naj sploh skrbi za kulturo? Naj bo to komuna? To je preširok pojem. Preširok. Zato bi bila potrebna konkretnejša določila. J. G. loma so temu krive tudi delavske univerze, saj je pogosto niso mogle uveljaviti prav zaradi neizdelane programske politike in usmerjenosti, zaradi preveč skromne kvalitete vzgojno-izobraževalnega procesa. Programska usmerjenost delavskih univerz je sicer odvisna od konkretnih potreb in splošne izobraževalne politike posamezne občine, vendar pa te ustanove ne bi smele postati samo pasivni izvajalci naročil. Nasprotno, ena izmed osrednjih nalog teh ustanov je, da sproti analizirajo potrebe po izobraževanju in da na osnovi le-teh oblikujejo svoje kratkoročne in perspektivne programe izobraževanja. A kljub slabim materialnim pogojem, ki brez dvoma vplivajo na kvaliteto dela, bi morda delavske univerze lahko že doslej uveljavile v vzgojno-ižobraževalnem delu več smotrnosti, načrtnosti, funkcionalnosti, skratka, izboljšale kvaliteto svojega vzgojno-izobraževalnega procesa. Tesnejše medsebojno sodelovanje, večja skrb za izpopolnjevanje predavateljskega kadra, povezovanje vseh vzgoj no-izobraževalnih ustanov v komuni... in ne nazadnje tudi prav jasneje opredeljena programska orientacija — vse to lahko bistveno vpliva na raven vzgojno-izobraževalne dejavnosti. In kot na vseh drugih področjih družbenega življenja, tako tudi v izobraževanju le boljša kvaliteta zagotavlja večji družbeni pomen. BOJAN SAMARIN Na odrih v Kamniku in Duplici bo 20. in 21. aprila dramska revija ljubr ljanskega okraja. Nastopile bodo štiri najboljše igralske skupine, ki jih bodo posebne komisije zbrale na občinskih revijah. _________ F. S. Občina Kamnik razpolaga letos s 3 milijoni dinarjev za kulturno-prosvet-no dejavnost. Na plenumu občinskega sveta Svobod so se dogovorili, da bodo ta sredstva namensko razdeljevale njihove komisije, tako za dramsko dejavnost, klubsko, knjižnice itd. Komisije bodo dodeljevale sredstva na podlagi mesečne ocene dela v posameznih društvih. no I w ■ m I i ■ i ■ 1 i e * ■st POIZKUSNA POGODBA ANČKA KORŽE-STRAJNARJEVA, PREDSEDNICA UPRAVNEGA ODBORA DELAVSKE KNJIŽNICE: O POGODBI NJIHOVE USTANOVE S SKLADOM ZA KULTURO OBČINE LJUBLJANA-CENTER iFWf$5 Kako se odraža nov način financiranja ali bolje, kako so se izkazale pogodbe, ki so jih nekatere ljubljanske kulturne institucije sklenile v občini Center s Skladom za kulturo? So v teh prvih treh, lahko bi rekli, poskusnih mesecih, pokazale take rezultate, kot sta jih pogodbenici pričakovali — Sklad in katera koli kulturna institucija, ki je šla v pogodbeno sodelovanje? Odgovor na ta vprašanja smo skušali najti v Delavski knjižnici v Ljubljani, torej pri eni prvih pogodbenic s Skladom za kulturo. Pogovarjali smo se s predsednico njenega upravnega odbora — tovarišico Ančko Korže-Straj-narjevo. . — Najprej vam moram povedati, da je to sodelovanje, ta pogodba s Skladom za kulturo, ena prvih. Naša institucija se je s Skladom domenila, da bo letno izposodila približno 140.000 knjig. To je neko povprečje, ki smo ga dosegli lani in za katero mislimo, da pomeni nek vrh naših zmogljivosti. Je že res, da Ljubljančani veliko bero. Po nekih statistikah pride na vsakega prebivalca celp 6 ali 7 prebranih knjig na leto. Pri tem pa je treba poudariti, da naša ustanova s 140.000 izposojenimi knjigami letno V sedanjih pogojih dela niti ne bi mogla izposoditi več kot izposodi. To številko rnio torej vzeli kot osnovo, pogodba s Skladom pa obvezuje Sklad, da nam prizna v povprečju za vsako izposojeno leposlovno knjigo 70 dinarjev, za, vsako izposojeno znanstveno ali poučno literaturo pa 200 dinarjev: družbenega regresa. — Se pravi, da je poudarek na politični, znanstveni in poučni literaturi? — Neke izjemne prednosti tej literaturi sicer ne moremo dati, ker kljub temu, da dobimo za politično, znanstveno ali poučno Jiieraturo kar 200 dinarjev družbenega regresa, 'za leposlovno pa le 70 dinarjev —- našim bralcem ne moremo vsiliti, da bi zdaj prebirali lci znanstveno, politično ali poučno literaturo, če pa si žele tudi drugačnega branja, če bi radi prebirali beletristiko. Tega ne moremo napraviti. Možno pa je seveda drugo: da skušamo boli kot doslej približati te vrste literaturo našemu bralcu, da z njo obogatimo naš knjižni fond, da mu jo naše knjižničarke svetujejo. In resnično se trudimo, er: bi to dosegli. Seveda pa kljub trudu ne beležimo nekega hitrega vzpona, ki ga niti ne moremo pričakovati. Tako na primer iz mesečne statistike vidimo, da smo v lanskem januarju 'izposodili približno 1400 knjig s politično, znanstveno in poučno vsebino, v letošnjem pa kljub vsemu trudu le nekaj več. Niti deset ne... Morda te številke marsikomu ne povedo ničesar. Reš je, da to sodelovanje s Skladom vsaj za zdaj sloni v veliki meri na zaupanju. Ponekod so prav tako kot mi šli na pogodbeno sodelovanje s Skladom, so pa skušali in nekateri celo uspeli to sodelovanje izigrati. Večji družbeni regres za znanstveno, politično in poučno literaturo so izkoristili tako, da so v svojih me stikah prikazali napačno sliko. Beležili so izposojeno literaturo, ki ima visok družbeni regres (čeprav je v resnici šlo za izposojo beletristike), in tako trenutno pomagali lastni ustanovi, da si izboljša finančno stanje. Tako izigravanje politike Sklada so komisije ponekod že odkrile, je pa vprašanje, če bo Sklad za kulturo s takimi pogodbenicami v prihodnje pogodbo, kakršna je sedanja, podaljšal ali ni? Vedeti je namreč treba, da so bile prve pogodbe s Skladom sklenjene le za dobo treh mesecev in so tako neke vrste poizkus. Po treh nosečih pa bo upravni odbor Sklada analiziral dobre in sir m -k1,d; h pogodb in tej analizi prilagodil svojo nadaljnjo kultumo-poliiično in finančno politiko. Pri nas si od pogodbenih odnosov s Skladom veliko obetamo. Z boljšim delom, ki ga sedanje zahteve pred nas postavljajo, komo rešili nekaj problemov, na katere doslej z lastnimi zmogljivost mi in dotacijo, ki smo jo dobivali,,niti pomisliti nismo mogli. Najprej bi radi preuredili knjižnico, ki naj bi poslej delala *po metodi prostega pristopa, z delno pomočjo Sklada pa bi želeli začeti reševati tudi stanovanjski problem naših uslužbencev itd. Delavska' knjižnica izposodi letno do 140.000 knjig ZVEZA SINDIKATOV JUGOSLAVIJE, OBČINSKI SINDIKALNI SVET MARIBOR-TABOR razpisuje za 12. april 1963 ob 10. uri v prostorih občinskega sindikalnega sveta javno licitacijo za prodajo vikend naselja na Hoškem Pohorju (v bližini hotela Bellevue). Izklicna cena za 7 hišic s kuhinjo in sanitarijami ter inventarjem je 8,000.000 dinarjev. 1 * >. Naselje je opremljeno z električno in vodovodno napeljavo. Dva dni pred licitacijo morajo interesenti položiti 10 % kavcije od izklicne cene na tekoči račun NB 604-12-608-32, občinski sindikalni svet Maribor-Tabor. Vse informacije daje občinski sindikalni svet Maribor-Tabor, Trg revolucije 7/1, ali po telefonu št. 27-51. Občinski sindikalni svet Maribor-Tabor umT ELEKTR0STR0JN0 PODJETJE LJUBLJANA - ŠENTVID-TRATA ŠT. 12 sporoča vsem dosedanjim poslovnim prijateljem, da se je PRESELILO v Aleševčevo ulico v novozgrajene tovarniške prostore (preko železniške proge) in se hkrati priporoča za nadaljnje-sodelovanje. -Cenjene stranke obveščamo, da smo spremenili tudi telefonske številke, in sicer: Hišna centrala: 36-060, 33-467, 31-990, 31-991 Direktor: 31-989 Komerciala: 31-950 CINKARNA METALURŠKO-KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE .v:/'-':' NAŠI PROIZVODI: Surovi cink - min. 97,80 % Zn Ginkov prah - 97,0 % ZN total Rafinirani cink - min. 98,70 ?/o Zn Fini cink - min. 99,75 % Zn Redestilirani cink - min. 99,85 % Zn Cinkova pločevina raznih dimenzij in formatov Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice, valovite Avtotipijske plošče Offset plošče Žveplena kislina 60 °/o Be in 66 % Kromov galun Cinksulfat Cinkovo belilo - zlati pečat beli pečat zeleni pečat rdeči pečat Natrijev hidrosulfit Natrijev sulfid - surovi Natrijev sulfid - čisti Natrijev sllikofluorid Barijev sulfid Zelena galica Litopon Ultromorin Svinčeni minij 31 % Svinčeni minij 33% Svinčena glajenka, čista Superfosfat Modra galica Metalit Suhe barve Organske barve J Začarani krog ~~ Igrišča nimamo, pa smo ta^U- Društvo imamo in . ° kljub temu, da igralci ni-al° kje vaditi. Ostaja pa evarnost; da bomo dobili Bnsče, tako čez nekaj let ali esettetje, potlej pa članov v raštvu ne bomo imeli. Ta-naj bi pričeli delati zno-• • • Gez desetletje pa zno-a' Zakaj vendar? — ^ tem začaranem krogu ® vrtijo kegljači Radovljice. vsaj za zdaj še niso " eniU, ker je vprašanje, če a °°^° sploh uspeli. Vsaj v' .eken doglednem času. Do ® aj, ko sploh še lahko trdi-da imajo društvo in v • lam veliko članov. Kajti ez nekaj let bi bila možna e druga varianta, . ki v na-razmerah prav tako ni samijena... Bojim se, da bod° rekli: ~~ Igrišče imamo, zdaj pa ru*tva ni več. In to lepo l9nšče... Za zdaj sicer še ni tako, če-%ra» ia res, da bi bilo škoda Iptstva, ki je bilo ustanov-ano pno na Gorenjskem. za°^a P0 3e tud* basa, ki ga [..?^aVUaj° somi člani radov-lskega kegljaškega društva, e“tem ko hodijo na vadbo »a ^ed ali Jesenice. Vse bi ne nfkako šlo, če bi tudi tam J imeli svojih društev in anou, ki vadijo... Kajti stie stoje ob strani kot po- f.1.. kužki in čakajo, da se „ , ’ Za njih najde prilika, da k°bijo in malo pokegljajo. (jj Vse bi še nekako šlo, če sr lokacijo in nekaj J;dstev ... Sami bi delali... h^Sai tako Indijo kegljači v ad°vljici. daj pa ni še ne enega in ^.drugega. Ne lokacije in io l..sredstev se ne obeta kaj lj l; Ostaja samo društvo. aimo, da bo ostalo vsaj to. Prednost domačinov >nom. soglašam, da so rnn°irieini sodniki kljub vse-terj Ie Preprosti zemljani, ka-tud-Ja-stn°st je med drugim T0J da se včasih zmotijo. Hje a’ kdor zasleduje posled-dogajanja na no-vPrn*-h Volti!1, se resno lakih 3e’ bemu ie vedno več st0y s°dnikov, ki. so do go-zelo blago povedano kot n°00 mn09° bolj strogi Hce 3a do domače enajsto- n° ^n*so to samo domneve! SS^................ 3oča dvak^oštva povprečno po Uzkua~- Veo najstrožjih kazni $o n„citev’ enajstercev), ki merm 9o®to odločujočega pokat n Za končni izid dvoboja, $te,„'j,a domači igralci. Tudi tern pričajo nogometne „ iz katerih je raz-’ da so deležna gostu- d°sTPTe’ ki pravijo, da so si Ha „ *Priborili« - -.... domačini JugoJgo7netnem prvenstvu nUjofiie kar 159 točk, a°-vedet? ™°štva pa le 79, dajo rezup’ da razmerje ni samo Oa ;D“aJv “Prednosti« domače-f>0 Sca in domače publike» ZeleZ7,J[edoljski tekmi med te dai lcariem in Partitanom s°dnih n° Primer »Borba« o :>JVa naslednjo izjavo: vseh °c.ltn° zaprepadenost Jakše \^sotnih se je sodnik ?estrio~~ Zavestno ali podza-k°vitei« Prelevil v najučin-ekipe 3 eya igralca domače Sedani^H-kem menim, da v zadregi za sestavo ?° z ^rezentance za tek-J hUo nT]° morda res ne frah *aPačno, če bi reali-p°rtnennTi°3 zagreškega l^sa« V1, komentatorja »Ar- ,07n JakL,Pravi: xS s°dni-rentanCn r Gl0Tn takoj v repre-izigra n * 071 zaigra in se °ubiti teTn ne moremo iz- -*^y”Bruxellesu!« Planica Bockeloh: »Leteti v Planici je pravi užitek. Še na nobeni skakalnici nisem skakal s tako lahkoto. Oman: »Če bo skakalnica še vnaprej ostala taka, na njej ne bom več skakal..• Kdor zna, pač zna ... 9 Velikanko imamo, izkušenj nimamo ... 9 Smo videli v Planici polete ali skoke?... 9 Kje je skrb za tekmovalce? NA TEMO: ZAKAJ NAŠI SMUČARSKI SKAKALCI NE NAPREDUJEJO TAKO, KOT SI ŽELIMO e so o I Nestrpno pričakovani veliki dnevi so za nami. Naslednje leto je na vrsti Oberstdorf, potem Kulm in čez tri leta spet Planica. Torej, tri leta bo velikanka spet počivala, tri leta bo spet poteklo, da bo obiskalo Planico na desettisoče navdušenih ljubiteljev drznih smučarskih skakalcev, ki umejo varno jadrati po zraku sto metrov daleč, pa tudi več... Z letošnjo prireditvijo na planiški velikanki si je organizacijski komite prislužil nedvomno laskavo priznanje. Dobro premišljene, široke in skrbne priprave so rodile uspehe, kakršnih smo si želeli. Na splošno smemo trditi, da je planiška prireditev nadvse uspela, da nam je bilo vrh vsega naklonjeno tudi vreme, da pa bi bila za nas vse skupaj letošnja Planica še mnogo lepša, precej bofj mikavna, če bi se tudi naši tekmovalci za spoznanje bolje uvrstili. Lepo in prav bi bilo, da bi kdo izmed naših fantov zasedel vsaj eno izmed prvih 15 ali 20 mest in da bi tista mesta prav na repu seznama tekmujočih prepustili drugim; zaradi slovesa Planice, zaradi tradicije, ki jo imamo v tej športni disciplini, in končno zaradi vse prej kot skromnih sredstev, ki jih vlagamo v gradnjo smučarskih skakalnic. Majhnih in velikih, potrebnih in nepotrebnih. Vseh deset planiških čapelj, deset častnih nagrad, ki jih je prejela prvoiilasirana desetorica, je odletelo. Medtem ko si je pred tremi leti eno izmed njih priboril Pečar, letos ni ostala nobena doma, saj je bil naš prvo-plasirani tekmovalec komaj enaindvajseti, to je šele med drugo polovico tekmovalcev. Z 99 točkami zaostanka za prvoplasira-nim tekmovalcem iz NDR. Posamezniki trdijo, da smo lahko s plasmajem naših tekmovalcev zadovoljni. Imam pa občutek, da nas utegne tovrstno samozadovoljstvo prav v kratkem pripeljati popolnoma na rep najboljših skakalcev Evrope, ko- likor seveda sploh še upamo trditi, da štejejo naši tekmovalci v evropsko elito. Letošnja Planica namreč ne potrjuje tega. Ne da bi hotel podcenjevati "Saše tekmovalce, ne da bi jim odrekal veliko junaštvo in smelost — kajti vsakdo, ki si sploh upa poleteti na planiški velikanki, je zame športni junak — se ob nekdanjem slovesu naših skakalcev vprašujem, koga so letos v Planici sploh pustili za seboj ? Za našim prvoplasiranim tekmovalcem Pečarjem, ki je dosegel 21. mesto, je namreč še 10 tujih in 7 naših tekmovalcev, ki so zgoščeni bolj na samem repu kot pa v »zlati sredini«. Vsa imena, ki smo jih pohiteli na veliki preizkušnji v Planici (Sutiar, Csavas, Yli-nieltiiy Raška itd) so Več ali manj neznana in prav malo pomembna. In veliko vprašanje je, kaj bi bilo, če bi bili v Planici prisotni tudi najboljši Finci (Halonen), Norvežani (Engan, Ygesset), Zahodni Nemci (Bol-kart), Poljaki, Američani, skratka dobršen del svetovne elite, ki ga letos Planica ni videla? Odgovor pravzaprav ni težak: razlika med našimi in tujimi tekmovalci bi bila po vsej verjetnosti še večja, še bolj boleča. In vendar, kako je moglo priti do tega, ko pa imamo prav mi največjo tradicijo v smuških poletih, ko dajemo toliko sredstev za gradhjo smučarskih skakalnic? Sami tekmovalci so po tekmi dali o tem naslednje izjave: Nahtigal: Nimamo izku- šenj ... Zajc: Skačem že šest let, toda velike skakalnice nisem vajen. Eržen: Za veliko skakalnico imam še vedno premalo izkušenj ... Oman: Ne gre. Premalo smo vajeni velikih skakalnic. Vajeni smo le majhnih. V Planici se ne znajdem... Torej, nimamo izkušenj, nismo vajeni velikih skakalnic, k talko malo, na njih se ne znajdemo. • Imamo pa Planico, • Imamo eno izmed treh največjih skakalnic na svetu, • Imamo bogato tekmovalno tradicijo in sloves, skratka vse, razen posluha za sistematično, načrtno in vztrajno delo z mladimi ljudmi, skozi vse leto, več let zapovrstjo. Povsem napačno bi bilo pri vsem tem zvračati krivdo le na tekmovalce in se izgovarjati, da pri nas sploh nimamo pogojev za- enakovreden boj na svetov- Naš najbolje plasirani tekmovalec Pečar se je letos moral zadovoljiti šele z 21. mestom... LAHKO BI LETELI 150 m, VENDAR TO NI POTREBNO V zvezi z letošnjo skakalno prireditvijo v Planici so se gledalci veliko pogovarjali o možnostih novega rekorda velikanke. Razumljivo je, da želijo ljudje videti in doživeti kaj izrednega, vendar sodimo, da bi v smučarskem športu zašli na stranska pota, če bi mislili samo na rekorde in senzacije. V Planici je možno skakati približno do 129 m. Naši skakalci so pristajali na daljinah okrog 80, 90 in do 100 metrov. Ali je potemtakem umestno misliti na novo velikanko. ki bi omogočala nove svetovne rekorde? Nedvomno je možno zgraditi skakalnico tudi za 150 ali 160 m, so pa posebne težave z doskočiščem, ki bi moralo biti tako strmo, da se sneg ne bi več držal. Švicarski strokovnjaki dr. ing. Strau-mann celo meni, da bi bilo možno na smučeh jadrati, vendar s pogojem. če bi dosegel skakalec hitrost 180 km n3 uro. Doslej pa znaša svetovni rekord v smuku »šele« 163 km na uro. Smuk po steptanem svetu pa je nedvomno lažji od poleta po zraku. Tudi arhitekt H. Klopfer, ki je zgradil skakalnici v Oberstdorfu in Squaw Valleyu, ima pomisleke pred napravo za nove rekorde: prvič zaradi doskočišča, drugič zaradi velikanske snežne površine, ki bi jo bilo treba teptati in vzdrževati. Če upoštevamo še človeški faktor, to je stopnjo duševne in telesne pripravljenosti skakalcev, tedaj se je treba že kar resno zamisliti. Seveda pa je treba proučiti tudi vprašanja rentabilnosti gradnje, ki bi veljala nekaj sto milijonov, koristili bi jo pa samo na vsaka tri leta enkrat. Dobro je tudi prisluhniti mišljenju skakalcev in funkcionarjev. Albin Rogelj, naš najstarejši skakalec, je izjavil takole: »Zdaj imamo Šlibarjev svetovni rekord; če zgradimo novo velikanko, ga bomo izgubili, ker bomo omogočili tujemu skakalcu, da bo poletel dlje.« Na neki konferenci smuških strokovnjakov je postavil S. Ruug, ekspert za skoke pri FIS takole vprašanje: »Ali menite, da bi bilo potrebno graditi še večje skakalnice, kakor so v Planici, Oberstdorfu in Kulmu?« Navzoči so odgovarjali takole : R. Straumann: »Lahko bi leteli tudi ISO m daleč, vendar to ni potrebno.« A. Gnidovec: »Dolžine lahko rastejo, dokler skakalci nalet popolnoma obvladajo.« S. BradL »Ni treba graditi večjih skakalnic.« B. Ruud: »Dvomim, če koristimo športnemu gibanju, če gradimo večje skakalnice.« A. Daeesher: »Se strinjam, ne smemo pretiravati.« S. Bloudek: »Premišljal' sem, če bi Planico povečal. Odločil sem. se za stare dimenzije. Skakalnice nisem povečal, da bi lahko na njej več skakalcev tekmovalo.« S. Ruud je postavil na istem posvetu tudi takole vprašanje: »Ali bi bilo potrebno zgraditi v Evropi več velikih skakalnic?« A. Daescher: »Za Evropo so tri dovolj.« Glede Skandinavije, tradicionalne domovine skakalnega Spor- nem odru. Samo, poglejmo triumfalno ekipo Vzhodnih Nemcev, ki imajo prej slabe kot pa ugodne klimatske pogoje, ko njihova domovina sploh ni alpska država. In prav ti tekmovalci so zasedli v Planici vsa prva mesta ter temeljito pokazali in tudi dokazali, kaj je moč doseči z vsestranim in sistematičnim delom. Malce čudno so izzvenele po končanem tekmovanju tudi izjave nekaterih naših tekmovalcev, češ, da je skakalnica slaba, da je odskočna miza prenizka, hrbet skakalnice pa predolg. Znano je namreč, da slovijo prav Bloudkove gradnje v Planici po vsem svetu kot ene izmed najlažjih skakalnic, in da so po vsaki prireditvi deležHe le hvale • in vsestranskega odobravanja. Letošnji planiški zmagovalec Bockeloh je na primer povedal za tisk in televizijo o skakalnici takole:. »Leteti v Planici je pravi užitek. Še na nobeni skakalnici nisem skakal s tako lahkoto.« Podobne izjave je bilo prav tako slišati od velike večine ostalih tekmovalcev, pa četudi so letos šele prvič preizkušali našo velikanko. In naj ob koncu še enkrat poudarim osnovno misel, ki je porodila te vrstice. Ge hočemo, če želimo, da bo naša smučarska skakalna elita enakovredna tujim tekmovalcem, da bo doma in v tujini dostojno zastopala našo Planico m vrsto njenih nekdanjih junakov. Poldo, Finžgarja, Pečarja, ter da ne bo razlika med našimi in tujimi tekmovalci iz leta v leto večja, bo potrebno prej kot slej pridružiti pozornosti za same skakalne naprave ter organizacijo tekmovanj še skrb za tekmovalce. V primeri z ostalimi stroški, ki jih danes terja skakalni šport, to ne bo pomenilo tako velikih izdatkov, da jih ne bi zmogli. Vložena sredstva pa se bodo prav gotovo, dobro obrestovala. , ANDREJ ULAGA ta, pa Je B. Ruud Izjavil, da bo ena velikanka dovolj — s pogojem, se-veda, če se bodo zanjo odločili. Na vprašanje, kaj mislijo o tem v Sovjetski zvezi, je dejal B. Ruud. da oni niso zainteresirani za velikanke. Naša misel bi bila, da dandanes ni več odločilnega pomena, kdo ima večjo skakalnico, temveč kdo ima sposobnejše skakalce. Planica je širom po svetu dovolj popularna — in njena senčna stran je samo v tem, da ne stoji za njo vrsta tako sposobnih jugoslovanskih skakalcev, da bi bil naš smučarski sloves na bolj trdnih nogah. D. U. REKREACIJSKI CENTER NA ZELENICI Že nekaj let sem govorimo o Zelenici nad Tržičem in vsej ljubeljski dolini kot o kraju, kjer naj bi zrasli objekti, ki bi tvorili središče bodočega turističnega, športnega in rekreacijskega centra ne samo za tižiški kot, temveč za vso Slovenijo. Z dograditvijo mednarodne ceste od Naklega do predora na Ljubelju, ki bo letos odprt za mednarodni promet, bodo ti predeli postali na mah dostopni vsem, ki jih privlači visokogorski svet. Prav zaradi nove ceste so v tržiški občini pohiteli tudi z izdelavo načrtov za ureditev celotnega področja v bodoči turistični center. Številka, ki nam govori o posteljnih kapacitetah, pove, da gre tu predvsem za množičnost in za to, da bi nudili prijeten in cenen oddih čimveč ljudem, ki si tega želijo. V letošnjem družbenem planu tržiške občine med drugim piše: »Posebno mesto pri gospodarskih investicijah imajo letos investicije v turizem. Gre za izgradnjo turističnega, športnega in rekreacijskega centra na Zelenici in v ljubeljski dolini. V planirane investicije je vključena dokončna dograditev doma v moderen gorski hotel s kapaciteto 76 postelj in preureditev počitniškega doma »Stane Žagar« v hotelske namene s kapaciteto 65 ležišč ter vsemi odgovarjajočimi gostinskimi prostori, Za zvezo od Podljubelja do doma na Zelenici bo služila žičnica, dvosedežnica z vmesno postajo. Prvi del bo predvidoma dograjen letos, dtugi pa prihodnje leto.« Žičnica bi pripeljala goste prav od ceste pa do vrha smučišč, kjer bo stal tudi hotel, ki je do tretje gradbene faze že dograjen. Tako bo žičnica koristila smučarjem in ne samo tistim, ki bi radi prišli do hotela. Investicijska vsota za uresničitev vseh teh načrtov znaša 513 milijonov dinarjev. To vsoto v grobem lahko porazdelimo na posamezne objekte takole: za dograditev doma 45 milijonov- dinarjev, za preureditev počitniškega doma »Stane Žagar« 57 milijonov in za ‘obe etapi- žičnice 251 milijonov dinarjev. Od tega bi letos porabili najmanj 195 milijonov, ostalo pa drugo leto, s čimer bi zaključili dela. To so načrti in predračuni, vendar pa je za njihovo uresničitev potrebnih 157 milijonov kredita, ki naj bi ga odobrila Gospodarska banka LRS. Tržiški občani, njihov ljudski odbor ter vse športne in politične organizacije utemeljujejo gradnjo tega centra s tem, da bi bil to objekt, ki bi služil 'vsem delovnim ljudem Slovenije. To bi bil predvsem center za dnevno in tedensko rekreacijo in oddih. (Iz Ljubljane bi lahko prišli na Zelenico v dobri uri!) Načrti predvidevajo v zimski sezoni predvsem razvijanje smučarskega športa in pa sankanja. Zabave bo dovolj tudi poleti, saj bodo zgradili igrišča za rokomet, odbojko in tenis, pozabiti pa ne smemo tudi na velike mednarodne motodirke, ' ki bodo od letos dalje predstavljale mednarodno tekmovanje v moto-crossu. In medtem ko se bodo konec junija smučarji v zgodnjih jutranjih urah spuščali po zeleniških smučiščih, se bodo popoldne lahko okopali v novem trži-škem kopališču. To področje bo odprto vsem in določeni bodo tereni, kjer bodo delovni kolektivi lahko postavljali vveekend hišice in počitniške domove. Prav s tem pa .bodo omogočili res množičnost in možnost, da bo čimveč ljudi tu iskalo razvedrila in se odpočilo. In na koncu še enkrat: vse to bo v dveh letih zgrajeno, če bo odobrenih 157 milijonov dinarjev kredita ... VLADO ERJAVŠEK Maketa bodočega doma na Zelenici . A x-A ,v. .-A y-\ ko je dozorel, je izzival s svojimi sadovi. Tla so bila pravšnja, niti pregrudasta niti prekrhka; podzemeljski rovi se niso ugrezali. Hrček je imel vedno dovolj hrane na zalogi, zato je bil debel in okrogel; imel je čedne in lebo oblikovane uhlje, in oči, črne kot oglje, so bilč prav takšne. Prednji tački, s katerima je kopal, sta bili močni; hrbet še mu je rjavo svetlikal, medtem ko je imel prsi svetlejše barve, skoraj takšne kot mlada srna. Imel je' dolge zobe, rumene in ukrivljene, košat rep — skratka bil je lep hrček v najlepših letih. Priklatil se je z dežele na prazno zemljišče in ker mu je tu ugajalo, si je postavil dom na rahli vzpetini, .od koder je v imel najlepši razgled skozi slez na Ulico ribjih konserv, na tovornjake na cesti, opazoval je' lahko noge Mačka in tovarišev, kadar so prihajali preko praznega zemljišča v Palače hotel. Ril je globlje in globlje v črno zemljo in je bil vedno za-dovoljnejši, kajti pod zemljo so bile velike skale. Ker si je izkopal shrambo pod skalami, je lahko neurje še tako divjalo, njegove kleti ni zalila voda. Resnično, prostor je bil kot nalašč za naselitev. Tu bo lahko zakotil otroke in cele družine otrok in svojo zgradbo 'bo lahko razširil na vse strani. Ko je prvič pokukal iz luknje, je pravkar vzhajalo sonce, njegovi žarki so se zeleno lesketali skozi slez na odprtino, v kateri se je hrček udobno pretegnil in zleknil. Potem ko je izkopal iz shrambe štiri izhode, je začel nabirati zalogo. Nagrizel je samo zdrava stebelca, jih po dolžini enako obgrizel in zložil, da niso mogla zavreti ali se skisati.. Ulica ribjih konserv V Restavracijo pri zastavi se je vrnila prva izmena. Nova pošiljka je naravnost bakanalsko razposajeno, privriskala v do-covo hišo. Zdaj se je šele začela prava zabava. Kifeljci so se spet vrnili, pregledali hišo, omočili svoja suha grla in zaplesali z njimi. Vtem so si Mačk in fantje izposodili policijski avto in se odpeljali v točilnico ,Timmyja Bruscie in se vrnili z vinom in Jimmyjem. Razgrajanje se je razlegalo od začetka do konca Ulice ribjih konserv in kaj kmalu je kazala zabava vsa znamenja ljudske vstaje. Doc se je nehote spomnil na boje na barikadah. Moštvo s tunolovke se je vrnilo in na lepe prošnje so jih sprejeli v" veseli krog, seveda ni manjkalo tudi objemov in pohval junaškega bojevanja. Neka dama, ki je stanovala pet ulic dalje, se je po telefonu pritožila na policiji zaradi kaljenja nočnega miru, prosila za zaščito, ki ji je pa niso poslali. Kifeljci so sporočili na okrožje, da so jim žal ukradli avtomobil. Pozneje so ga našli spodaj na . obali. Doc je sedel na mizi, se tiho smehljal in s prsti udarjal po kolenih, kot bi igral klavir. Mačk in Phyllis sta uprizorila indijsko rokoborbo in skozi razbito okno je rahlo pihljal iz zaliva severni veter. Ta trenutek se je nekomu zazdel najprimernejši, da je v knjižnici prižgal osem metrov dolgo vžigalno vrvico. XXXI. Velik hrček je priskakljal po praznem zemljišču v tllico ribjih konserv in se med divjim slezom zakopal v rahlo črno zemljo. Prostor je bil naravnost imeniten. V temnem zelenju ■ se je bohotil divji slez in Ulica nbjih konserv , 94 Na svojih potepanjih je hrček odkrival vedno nove prednosti svojega bivališča. Daleč naokoli ni bilo nobenega vrta, tako da mu nihče ni mogel hoditi v zelje. Res, da je bilo mnogo mačk, toda te so se tako nažrle z ribjimi glavami in ostalami odpadki, da so se na lov požvižgale. Tla so bila dovolj luknjičasta, da voda ni zastajala in tako je lahko hrček v' miru napolnil svojo shrambo. Nato je izkopal stranski pfostor in temu dodal novega in novega. V teh naj bi nekoč živeli otroci in vnuki; v nekaj letih jiji bo na tisoče. Nasledniki naj bi se razširili na vse strani iz udobne votline prednikov! Šele ko je prišel čas za ženitev, je postal nekolikanj nestrpen. Nobene samičke ni mogel najti. Zjutraj je posedal pred votlino in je pretresljivo cvilil, česar človeško uho ni zaznalo, pač pa so ga čuli globoko pod zemljo ostali hrčki. Toda še vedno se ni prikazala nobena samička. Navsezadnje je nepotrpežljivo preiskal prazno zemljišče, dokler ni našel drugega hrčka. Pokukal je v luknjo in cvilil in vabil. Slišal je šelestenje, zaduhal samico in nenadoma je planil iz luknje neznansko velik hrček; ugriznil ga je in tako trpin-, čil, da se je s skrajnim naporom privlekel do doma. Tri dni je potreboval, da si je opomogel. Od te pustolovščine sta. mu manjkala spredaj dva zoba. In spet in spet je cvilil in vabil pred svojim krasnim domovanjem sredi čudovite okolice, toda na njegovo hrepenenje ni bilo nikogar. Še nekaj časa je cvilil, nato pa je utihnil Preselil se je dve ulici više na dalijin vrt, kjer so živele samice in so s eherno noč nastavljali pasti. 1 2 3i V 5 h 6 7 8 3 io~ 11 iS 12 13 14 IS 15 16 1? m 18 H 20 21 H 22 m 21 m 25 m 26 m 1} 28 m 29 ' 30 m 31 52 33 h 34 S 35 35 E 3? gj 38 a 39, 40 M 41 jgj k2 43 1 X I - m m Pa še res je križanki Vodoravno: 1. nenadna srčna slabost, 6. otok v srednjem Jadranu, 11. italijanska znamka tovornjakov, 12. nauk o gibanju, 15. grška črka, 16. glas, 18. zvita torta, 19. etiopski plemenski poglavar, 20. vulkanski otok, 22. urad, 23. veliki nemški idealistični filozof (Immanuel), 24. spomladanski mesec, 25. nota v . solmizaciji, 26. težko orožje, 27. mesto in pristanišče v Alžiriji, 29. veznik in prislov, 31. čevljarsko orodje, 34. velika posoda, 35. način dela, 37. del živalskega telesa, 38. del kolesa, 39. jutranja predstava, 41. kemični simbol za kositer, 42. slikarska deščica za barve, 43. otroška kožna bolezen. Navpično: 1. merska točka na zemljevidu, 2. zavitek, 3. tujka za »k, proti«, 4. pojedina, 5. do-mišljavec, 6. znano kopališče pri Benetkah, 7. stara vqtla mera, 8. egipčanska duša, 9. strateška prvina, 10. prehod čez reko, 13. vrsta organskih kemičnih spojin, 14. zelo naporna atletska disciplina, 17. pripadnik pastirskega plemena, 19. srednjeveško orožje, 21. industrijska rastlina, 23. pleten izdelek, 27. jarek okoli utrdbe. 28. človeška vrsta, 29. reka v Črni gori, 30. del gledališča, 32. sijaj, 33. mem- = brane, 35. izraz pri šahu, 36. po- H gan, 39. osebni zaimek, 40. sa- §j moglasnika.- , REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. literat, 7. Bo- E livar, 13. erar. 1*4. sabor. 16. Ne- = ro, 17. saten, 19. Nobel, 21. niz, a, 1 22. imenik, 24. galeja, k, 27. = Iran, 28. kote, a, 29. pretep, 31. E reneta, k, 34. let, 35. Dakar, 37. = nikar, 39. udav, 41. kabel, 43. Nemo, 44. Ganimed, 45. solarij. Prodajni servis Ljubljana — Cigaletova ulica vam nudi bogato izbiro pomladanskih novosti tekstila in konfekcije — Kar zadeva presežek delovnih moči, predlagam, da odpustimo tovariša Lojzeta ... JE LAHKO TUDI VAS T5Šo^^OLmmV5™to^flLn^°KmOŽn°St odPla^evan5a Posojila v štirih letih. . .9bOV. COLL.RI si torej lahko nabavi, vsak, ki ima vsaj 15.000 dinarjev rrie-prejemkov. Vplačate samo polog v višini 10 odstotkov tovarniške cene ki znaša brez davka za COLIBRI-12 165.000 dinarjev, in vozilo je vaše' dobm nrf TOMOSOVIH '°ndd0 m°žnost tnakupa! Vse podrobnejše informacije boste dobili pri TOMOSOVIH področnih zastopstvih in trgovskih zastopnikih. ;^>XXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXYXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXVV«.XXXXXXXVXXXV..XXXV xXX\XX\XXXX\XXV\XXVW WXXXXXXX.XXXXXXXXXXXXXVXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>. xx X •' 'xx 'XXxXVXXVXVXXXXXXXXXXXVVXxV' PONEDELJEK 1. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8 05 Skladatelj Matija Tomc — 0.25 Veselo v novi teden — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz Chopinovih albumov — 9.45 Indonezijske narodne pesmi — 10.15 Odlomki iz opere Ivajlo skladatelja Marina Golemino-va — 10.35 Naš . podlistek — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 112.15 Dalmatinske narodne pe- smi — 12.30. V paviljonu zabavne glasbe —- 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Simfonični orkester RTV Beograd — 14.05 Kolikor traja minutni valček — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zveneče kaskade — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Oddaja slovenskega samospeva —. 17.45 Vedri ritmi — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Melodije v večernem mraku — 18.30 Jaz mam pa konjča belega . . . — 18.45 Radijska univerza — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Skunni program JRT — 20.45—21.00 Novo v znanosti — 22.15 Naš nočni kaleidoskop — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje Spored RTV Ljubljana za teden od 1. do 7. aprila 1963 TOREK 2. aprila 4.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 0.05 Dve veliki sceni iz Gotovčevega »Era« — 8.40 Igra ansambel Jožeta ‘Privška — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Nekaj glasbe ob delu — 9.45 Poje Mariborski ženski vokalni kvintet — 10.15 Dva obraza iz naše glasbene preteklosti — 10.40 Napredujte v angleščini — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Kvintet bratov Avsenik — 12.30 V paviljonu zabavne glasbe — 13.15 Obvestila in : zabavna glasba — 13.30 »Slike z razstave« Mo-desta Musorgskega — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Odlomki iz revije pevskih zborov rudarskih krajev — 15.15 Trikrat pet — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Narodi v svojih 'pesmih — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Za godala in pihala — 20.15 Radijska igra —21.11 Karajan dirigira Schuberta — 21.36 Nekaj glasbe za razpoloženje — 22.15 Skupni program JRJ — studio Ljubljana — 23.05 Za lahko noč vam igra orkester Percy Faith — 23.20 Skupni program JRT — Studio Zagreb — 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- SREDA ČETRTEK 3. aprila 4.00—8.00. Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Odmevi iz slovanskih dežel — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Zvočni mozaik — 10.15 Novi in stari znanci iz jugoslovanske glasbe — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.95 Kmetijski nasveti — 12.15 Slovenske nar. v priredbi za glas in klavir — 12.30 Ansambelski prizori, iz Donizettijeve opere > Don Pasquaie« — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.05 Radijska šola za srednjo šek: I. suita za godalni orkester — 15.15 Dva prvaka instrumentalistov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Od Žile do Kolpe — 17.40 Lepe melodije " z velikimi zabavnimi orkestri — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Prvi večerni ples — 18.25 Pihalne godbe — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Melodije na tekočem traku — 22.15 Mojstrske partiture našega stoletja — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Ples ob radijskem sprejemniku — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje © 4. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 3 fJ5 Carl Orff: Praeludio iz »ca-tulli Carmina« — 8.20 'Petnajst minut ob glasbenem avtomata — 8.#5 Divertimento z domačo instrumentalno glasbo — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 V gosteh pri zagrebških opernih pevcih — 10.15 Glasbena medigra — 10.20 Pet minut za novo pesmico — 10.40 Tečaj ruskega jezika — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Petnajst minut s kvin- tetom »Niko Štritof« — 12.30 V paviljonu zabavne glasbe — 13.15 obvestila in zabavna glasba — 13.30 v našem arhivu 7" 14,05 Začetek dvajsetega stoletja v najsi in francoski g138".1.. . 14\35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1,,,la llammond orgle v ritmu 15*d0 Turistična oddaja — 10,00 Vsak dan za vas — 17.Od Glasoa iz Tali-' jinega hrama -7 13-°° Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Nas plesni karnet — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice 1030 Radijski dnevnik ^.u.oo Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Plesna orkestra Les Brown in Max Greger — 21.00 Literarni večer — 21.40 Nokturno s skladbami Lucijana Marije Škerjanca — 22.15 Po svetu jazza PETEK 5. aprila 4.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Pariško veselje — 8.42 Malo instrumentov — veliko glasbe — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Samospevi iz nemške romantike — 9.45 Igra Pihalna godba JLA — 10.15 Stara zgodba — stara glasba — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Igra nam trio Avsenik — 12.50 Zlata Ognjanovič poje Schuberta — 12.45 Pet pevcev — pet popevk — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 V paviljonu , zabavne glasbe — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.15 Napotki za turiste — 15,20 Nekaj glasbe za dobro voljp — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 E^etkovo glasbeno popoldne. — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Kar po domače... — 18.30 Melodije v večernem mraku — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbe- ne razglednice — 19.30 Radijski dnevnik —, 20.00 Iz arhiva ZORL — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Štiristo let klavirske glasbe — 21.00 Lahka glasba z orkestrom Raphaele — 21 15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Od popevke do popevke SOBOTA 6. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Postarček v mladinski glasbeni redakciji — 3.35 »Pomladna misel« — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Igra vam zabavni orkester RTV ‘Ljuo-ijana — 9.45 -Partizanske pesmi — 10.15 Eden izmed Mozartovih sodobnikov — 10.40 Se- znanite se s Parkerjevimi — 10.55 Vsak1 dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12:05 Kmetijski nasveti — 12.15 Slovenske narodne pesmi — 12.30 S kitaro skozi čas — 12.45 Paganinijeva violina — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.05 S simfoničnimi plesi z Balkana na Madžarsko — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Lepe melodije — is.40 Italijanska glasba v stoletju odkritij — 16.00 Vsak dan za vas — 17.00 Poročila - 17.03 Gremo v kino — 17.50 Deset minut z orkestrom Paul We-ston — 18.09 . Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Z uprizoritve Bizetove »Carrnen« v operi Comique — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Domače in poskočne — 20.20 Jane Ičav-čič-Janez Čuk: Prijatelj - n, — 21.00 Za konec tedna — ples — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Sobotni ples — NEDELJA 7. aprila / 6.00—8.00 Dobro jutro! z 7.30—6.35 Napotki za turist y 7.40 Pogovor s poslušal^