Št 77.
—-----;------,--------,--------^
Itbaja trikrat a» teden, in sicer t torek, «etrt-»*^ in soboto   ob  4. uri popoldne ter  stane  po po! prejomana ali v Gorici na dom poaujana:
vse leto      .........15 K
%...........W  •
*/,..........s »
Poaonučne Številk« stanejo 10 vin.
„S0ČA" ima nasHtaj«? jjcracfn«? prilo. ¦• Ob norem tau „Ktt»pot p» Soriikem tu «K»4^tajMkeai?' in^ ,&alipot po IJab^Jaai i« tarajiiib. matih'", "dalje 4?*** krni v ktu »leni r«č Irtetatc,  paraik« ta postati
IT**".
Karofnino   sprejema *p:»vnt&tvo t GoHpwk>  ntioi
itev. 7 I. oarfsir, v »Gontti Tiskarni* A G»brfc*»i it iireetii fcm 4*i*iUm »artfcat«* *e ae oilramo Oglasi i* j«**»aA€* w *»L*»> Ho '.^-f^fi-vrsufe-^ tofctto J-kmt t« vr 2-krat 14 \, 3-tr.u li v vsaka tn>u. Vtfikrat j*» zgodbi. Vo^e <I-rk*- ^» prstom. -— iiVklaice is jpi*i * orvdniii^« <it'a a«* t tnrta. Za si-Hk« i« »**tl*iao ofkw»» <*ikl*i>j;Aew vaako od^sTomam.
Odgovo;*** ure&cik i» izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Gorici, v četrtek dne 2 julija 1908;
Teč
aj XXXVIII.
»Vse m narod, svobodo in napredek I«   Dr. K Lavrič,
Uredništvo
se nahaja v GosposVt ulioi St. 7 v Gorioi v I. nadsti. Z urednikom je mogoS-j govoriti VBak dan. od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
naročnino in oglase Je plačati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le nrediiUtvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne Rpadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnHtvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoSec vsak petek in stane vse leto 8 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primoreo« se prodajata v Gorici v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarz v Šolski ul., Jellersitž v Nunski ul., Ter. Leban na tekališou Jos* Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulioi, L Bajt v po-kopališdni ulici,! Matiussi v ulici Foraiua, I. Hovanski v Korenski ulioi St. 22; v Trstu v tobakarni Lavreaefo na trgu della Caserma.
— Tntefon It. 83. —
Javen shod v Skopem.
Velike* «let»«ataraf» tuKgode, pretil« p«
manjkanje tirata tolik« xi ljudi koliko za it vino in mltd ipfi pm#»čt gospodarski propad mal&imtf v«#gi gorskega Krna so dali povod, d* m cali km*ki poslanci »likali na oftMjo *>. juaifa i. I javo »hud kratkih b-Aimnm in drugih gospodarjev v čkopo O«4, telilo i« ja alud* okoli 4*.i0 mol t w«s» Krasa. Zar.topa&ft » fatb do agaltv« rs« krr»k# občia* trumi imfamrn *o prihiteli na t.h®4 dri«* nt in iieului pnsluanr. \lo)ti} > i r t k *» I j trn d«f»!ei p« *lme* dr < * r # $ «¦ rtn, OabrAček le J © * i p M*«»k*lj. \ lado- «U *a*k;f*»J.s aa »hodu ^ tumi#at«i*kt •teibik ttebrfc is B»n«'»<»t|.ii fe«fifipi*l / o t ti n r ^ i #
Ub II uri p«f«USiH4 j# olvtsirtl «4mj(I d«? &rtf,š |*»iaa«< J o 11 j.« .** tr *- kr J)(   ki jt» po-
Rad U*ai, rta '*> m kradli  g<^|H*J»fjl   *  uko
feHktfti *s-*.*tiia» isWt»hU flodu io » l#*:w |«>« »k»U, 4t *r4 - »-*»Git4 |*i«*a Ukdj *iv»tov, 1'rMfigal ]«* pr^J^.loJkttai g l«j»*a* *»«?•¦ a ti ^k»j^* »a x#i4*ntkarj*»*s g w^l«*ij* i'*' '¦¦v k a 11 sKvf;««^ J*f »^'S* -*** ^ i*1 *J p.irr-iiMtrtk j.ilt-»Iis*j m m ijinlim di»l hn ^4o r*rl*fa*ft« (*&»]»¦» IltlfC llrfltll, ki >-   i*-   kratki   *#<«•«&«¦ ,>m   tf^i^aj  •Ivi^f
resolucije:
i,
ttitfd^ n* dotedanjo   jorak^o vlad«
pn |>od<*'|#van|?a pod}»^r   »>b uau*b, kt
«•• »;« iiksiml* kol f»|H*Jtt», |K>*ivi|* •* »riak« vlad« v «adi, d« w«kl».*iv; 2» to i<>U» |»ruadi«yc» ud»ln<s |#rw1|*Qr<*, da k> |MH!|H^ft» ra>ad«st jw> »!r4e«!jf5 isatVUh
t Č« »o ftik;i|si|ii }*r4diil«i, k; *»* r,«jf*€i!r«tj?w*!iu a# |->r*»|.f^#»n;<», Oi} m ra»«{*?«¦«   |«i   r««tK<»n   lk,»'*!i»   »i d**k»*%
a   -4 k (D *S»d* cM j* ¦!;•   d« s»# .«;.¦» *"
4»?sif r»» dMtt$»*, t#»f#4 s;«| f.# i*t« pxj-yjnd<»lj *«*^i p- «aavr«r;v f-fit*4s»i* kmi»?i>
«.'•'-" *rjtJ, naj *# t;* a* UU si'« rtr#is
n
1M -ilot^li jr;$adc|}« kr*;tei «' tw J'-->S'.4g4 r««,!**8 l«r»j*» ,.?•<! »SfKJii fina«-^r,,h ¦¦»fgir.o«' tidp>»*f;#;•«' d*»ki m d©-'*'.'i-i? t* d--'4'J\^ f;n-' ^i^S«1 ft« t'> j«*, '-"i «» dv.ktasSi*, ak-^ •** tt > I*tm  sj* |>1»-
y    111» ;r#  #s*   IT,!.!?*«   fljffi,   *S*          J^v2**^«
".•iO*-.|t'» <k!|:U» d*vk'»* fik t ii^rrji ;: '• i|^5f.-> t* (.1o;;a>r;".t, k; os« ?i* lual«* > *hv?r,>,» nradotti s;« f*?'itt f!»fk t >n '' klaoi j»« rt»as*yj ilki>4«> sn da.^ov 3is t«j t*u, k^.- tr|»2 |',r;sa-bii tkfida.
»J Ker *hs  v *«*h »t*.?,,*«:?! d*^*?}kij
;¦ t'«!:s*li tudi Bi«»*^«, '3 f^a t»dr»[-> jjtj «»* ii tu fckrbtft* okraji! c.-tsra^a pam-vztttvua »ht%vj> **ak: L« «,<\ jw*a>3jajo ** d^lflts ft-.#ht,(i i« ?j*,:*kai Tl»d«v dt i'lf>I«|*t|^ t tjt»>aif *j3afai ni t*\ da d*"{«?Ja J>r«*riaai«   v   tiajkc/*^«-'©  ^a*« ? »vf»jo
atvo, cest« In zdravstvo; v prvi vrsti pa, du se čimprej ustanovi deželni Šolski zalog in to z, o/jrom na to, ker so doklado na Šolstvo pri nas že tako na-rastle, da jih na§ kmet ne moro ve5 zmagovati brez nevarnosti za svoi življtMi-ki obstanek.
IV.
V*& Krns je mogoče preskrbeli s potrebno vodo odino z velikim vodovodom jipod Nanosa. Z ozirom na to-itadovno resolucijo deželnega zbora go-rj»k0gfl in le dovoljen prispevek dežele in drŽave za napravo prvotnega načrta «*> pozivlj« vittokn c. kr. vlada, da l»koj da izdelati po svojih organih na-frto tc*r vodovod izvode h sodelovanjem visolt prizadetih činikUjev na način, da oatano zafliulek domačemu prebivalstvu.
V.
D»»l. km«tska šola v Gorici, kakor j« dtt«u»«, nikakor no odgovarja svo-jtniu namenu, rčeiici vživajo lo teore-Mvn pouk, in sicer v 2 zimskih točajih, il(H'!in j s tu inaiijkii praktičnega pouka. Lo!» v sled t«*ga no vživa nobenega ug)<*di3, iw rodi nobenega sadu in ne doseg* amotra, ki je takim Šolam do-ločvn. PttKivIjpj.j so dežultd poslanci,da d*»?tif#je na popolno prou«tro]enJG te lole in v glavnem, da s pomočjo žo ponujaui* vladno podpore razširijo to Mo iako, tla bodo pouk trajal za učene«. m>pr#trgann dve loti in da se fttnviio   učnih   strokovnih moči poveča,
j čf»!n«!j zahteva vlada   za so nadzorstvo
j M,.
|           \' *vo;*»m   uif»i»t'lj»'vanju k posameznim
•i           hi   1. Sa'in.    kskor  j«  dosedaj   vlada
rt: W:<«4*U jirtjporp mt»d po ul mah prizadete,
: j» f;r<;•"¦ Itiovm ?f:r»-ft<»n, k«»r največkrat in skoro 5:.*B';u'f;o'* 4\4*-w prtd(»or<t nisu prišle v prid . »,-t^» .'».»vsr.v"!! p<>«<«*tnikoia, temveč povsem : 4* .,$>m Sjatoa, ki mj *<» /aali s podporami \ oh^k-slu /iahii io*Ma 3 j<* {»otrebna gled«'^ »t* tft?;n. kako j«* d«'ižwUa odltor poraldl pod-; f..-i.;^ s*, tlu^^o «<!»«, od koj»» Kras ni dobil • 4-j rt'..?,*.!* tihi vinar}* !?•», j           -.4   II    'l  odpisom   davkov,   ker se  z
| t*V'?;iJ »,.'}|.i**niv t«'ii dok)adi», davkoplačevalcem [ u x// |'Avt»K^»aft, h't «** m*>r-.ijo doklade itak \ t'i«>-lf;;e (*»5« pJft^atl bilo bi torej mnogo | t;"^r\, akr- v!a>!a 4n krajem, ki jih '--Jene J k%*s ?bn>*-auth$ r.*v;;odi, podporo v de-I r.»r;a To j^l^ro n%) ofikr*Ž* davčnim ura-1 d.'.t*3, ki hi p<atjeM po rezaj<»rju fikoda in dav-I ka-s Ui'fr.» ima'} ifM»rjaH ttd davkoplačevalcev j sA davkih ia dokiadah za dolično leto. |           ti H!   Nato  dfžrla j«?, ker  se  goriški
! Ijdi. ki- Ht*> *M®ti od elovroskega dela de-? J#J*, l?*sijts plačati kaj m deželo, edina v i  \v«,:ržjt, h$Y? morajo okraji in občine iz last-
!cr^jk skrili za Jjodfko m meščansko žolstvo, *»»>   in  ?4rav;«tvo.   .^oSftks  doklade   pa- so **>-.i t*s» pri ca« i« n&ra^tie na 110%. To ' i ¦ tako hrt-a<\ da  mora  priti   do  gospodar-
'k"9r» propada, ako pojde tako dalje. I           ad IV. >'tro'ki  m  napravo   vodnjakov,
] k*f p;; r.a« maftjka talne vode, so ogromni. ¦ K*r p* k5;ab vcem ogromnim trolkom, ki jih
irlaroo z* vfriBjake, Se vedno primanjkuje l vod** 2% ljudi, ?a dobro pitno vodo za živino I ra 6;!cb oi poškrtdjeno, in vsled tega žlvi-j c:>x**;« moffio trpi, je vpra&anje naprave vo-j dovoda z babrak^ga pogorja postalo neodlož-j Ijivo. Nnjno p torej |K)trebno, da vlada čim-•; prfj prince % deli za napravo tega vodovoda,
ia da »e pri t#b   delih   poslužt v prvi vrsti
»Gor. Tiakarna« A. OabrSCek (odgov. J. FabSid) tiska in zai,
pri tem tudi svoj zaslužek, ad V. Kmetijstvo je dandanes umetnost. Le razumen in strokovno izobražen kmetovalec more danes vspešno izkoristiti zemljo in od kmetijstva živeti. Namen, ustvariti take kmetovalce, pa ima ravno kmetijska šola. V Gorici smo imeli spočetka srednjo kmetijsko Šolo; a učenci iziSli iz te dole so postali navadno pregosposki in ntso hoteli vrniti se potem na dom; ampak so šli rajši v kako i službo, nego na kmetijo. Za tem se je ta šola izpremenila v nižjo kmetijsko šolo, v koji pa učeoci zlasti radi pomanjkanja strokovnih učnih močij niso dosegli potrebne sto-pinjo strokovne izobrazbe. Sedaj pa se je ta šola zopet preustrojila, a tako, da je postala le nekaka Hikarska šola. Učenci dobivajo namreč le teoretičen pouk v dveh zimskih tečajih, koji pouk pa pri neizkušanth mladeničih prav nič ne zaleže. Svoj čas je vlada ponudila deželi večjo denarno podporo za kmetijsko šolo, ako se ji dovoli nadzorstvo aad isto. Deželni odbor je podporo odklonil, ker ne mara imeti takega nadzorstva; zlasti pa tudi iz razloga, ker bi Lahi najraje to šolo uničili ia svet, na kojem je zidana kmetijska šola, izkoristili zase in za propalo svojo kmetijsko družbo. Nadzorstvo vlade pa bi kmetijski šoli le koristilo in zaradi tega je storil deželni odbor-veliko napako, ko je podporo odklonil. Z vladno podporo bi se dale učne strokovne moči pomnožiti in šola spraviti na višino, na koji mora stati zbpg pomena, ki ga ima taka šola za povzdigo kmetijstva v naši deželi.
K resoluciji ad IV. se je oglasil za besedo deželni poslanec Gabršček, ki je obširno razložil pomen vodovoda z nanoškega pogorja za Kras ter tudi razložil, v kakem Stadiju se nahaja to vprašanje. Kakor je povedal, sestavil se je neki konsorcij, kojega Član je tudi on, ki je dal izdelati že podroben načrt za iak vodovod na lastne treske. Ta načrt se je tudi že predložil vladi ter so se tudi uvedli vsi potrebni koraki pri vseli prizadetih Činiteljih radi financiranja tega podjetja. Stal bi vodovod približno 6,500.000 K. Ustanoviti pa se bo morala, ko bode zadeva zrela, vodovodna zadruga, in občine bodo morale prispevati okroglo po 1 K za osebo na leto, dokler se podjetje ne izplača. Vodovod bo tako velik in izdaten, da pride najmanj 1 hI vode za osebo na dan ob najhujši snši. Vrhutega pa bo na razpolago za izvanredne potrebe še velik reservoar, ki bo držal 2 milijona kubičnih metrov vode. Vse resolucije so bile enoglasno vspre-jete.
Naslednji govornik deželni poslanec dr. Gregorill je razpravljal o zadružnem vprašanju. Po izgledih iz početkov angleškega zadružništva razložil je zborovalcem, kako si more naše kmetsko ljudstvo samo pomagati potom združevanja. Različni so vzroki, da propada pri nas kmetijstvo. Razkosavanje posestev, kockurenca Amerike, izseljevanje v Ameriko, oderuštvo, Špekulacija velikih trgovcev z našimi pridelki i. dr. so taki vzroki. Vsemu temu se more odpomoči le, »ko se naši kmetski posestniki, kakor tudi dnu ta-novi združijo v močne zadruge. Za naštt io/-roere so edino primerne zadruge z neomejeno zavezo (sistem Raiffeisen). V prvi vrsti bi bilo potreba na Krasu ene velike ali več taanjših vinorejskih zadrug. Bilo bi pri tem Študirati, ali naj bi take zadruge kupovale od članov naravnost vino ali pa bi kupovale od njih le grozdje in vino same napravljale. Take zadruge bi morale potem ustanoviti v Trstu in
domačih delavskih moči, tako da najdejo J^Ld^gih mestih svoje gostilne,- v kojib bi se mačim pri tem tudi svoj zaslužek.                1 točil pristen teran po primernih cenah, da bi
si tako teran, ki je izgubil vsled previsokih cen in pančanja od strani gostilničarjev ves kredit, pridobil zopet dober glas. Zadruge, ne le vinarske, ampak tudi kreditne in druge pa bi še morale po vsem Krasu ustanavjjati po nekem gotovem sistemu "in ne tja v en dan, kakor se to cesto dogaja, ter tudi ne iz poli«. * tičnih ozirov. Zadruge morajo imeti edino te gospodarski prospeh pred seboj ter se zara-ditega ne smejo ločiti po političnih strankah. Da se preštudira vprašanje ustanovitve gospodarskih zadrug po Krasu in v prvi vrsti vinorejskih zadrug, naj se izvoli poseben odsek.
Izbrali so se na to v ta odsek sledeči gospodje: Maks Ukmar v Avberju, Emil 0 e rne v Tomaju, dež. poslanca dr. Gustav Gregorin in Josip Itrekelj, Jakob Lah, kmet. potovalni učitelj v Sežani, Ivan Peric v SHvnem, Ludovik Mahorčičv Sežani in Josip Dugulin, župan v Škrbini.
Na to se je oglasil k besedi državni poslanec Alojzi) Strekel). Povdorjal je v prvi vrsti potrebo, da je poslanec v vedni dotiki s svojimi volilci, ker le tako jih more vspešno zastopati. Razjasnil je na to, katere korake je storil dosedaj in zlasti v zadnjem čnsu za svoje volilce. Kakor hitro je izvedel za to ali ono potrebo svojih volil-cev, ni zamudil ni trenutka, da ni storil takoj vseh korakov, ki so potrebni za odpornoč. Kras so zadele hude nezgode v zadnjem času, tako da se more reči, da nam manjka le še kuge, lakote in vojske. Prizadel si je vsled tega vse, kar je v njegovih močeh, da doseže pri vladi za lajšanje bede kraškega prebivalstva. Izpostavil je ministru za poljedelstvo ter zlasti poslancem, ki so člani odseka za olajšanje bede, kos kraškega travnika, da na lastne oči vidijo, y kakem obupnem stanju se nahaja kraški kmetovalec. Storil je to, da mu poslanci pri glasovanju za podporo ne bodo odrekli, in da bodo glasovali za čim večjo podporo. Sicer razpolaga zalog za olajšanje bede le črez 3,000.000 K, a kar bode v njegovi moči, bode storil, da se dobi potrebni denar. Po načelu, ki si je je postavil kot kandidat za poslanca v državni zbor, stavil je na to vprašanje na svoje volilce, ali naj glasuje za povišanje re-krutnega kontingenta in za zvišanje davka na žgane pijače. Razložil je volilcem dobre in slabe strani obeh vprašanj popolnoma jasno in nepristransko. Glede prvega vprašanja zahteva vlada 5000 mož več za vojaštvo. Prišlo bi na celo Primorsko okoli 135 vojakov več. Kot kompenzacijo za to vlada dovoli aktivnim vojakom za slučaj potrebe pri kmetskem delu dopust ter se odpusti neaktivnim vojakom 11. in 12. leto vojaška vaja. Iz povišanja davka na žgane pijače pa bi vlada imela večji dohodek približno 39,000.000 K, od kojega bi prepustila deželam za saniranje deželnih financ 29,000.000 K. Naša dežela bi dobila 180.000 K. Pri nas je zaradi viaske produkcije koristno, ako se davek na žganje zviša. Volilci so mu soglasno naroČili, da mora glasovati za obe vladni predlogi. V nadaljevanju svojega govora je razložil volilcem vprašanje zavarovanja za starost ter zavarovanja proti toči. Povedal je, da je agrarna zveza, ki šteje okrog 290 poslancev, stavila pogoj, da glasuje za zavarovanje delavcev za starost le pod pogojem| ako se isto-šasuo sprejme tudi zavarovanje kmetskih delavcev, malih posestnikov in malih obrtnikov z* starost. V zavarovanju za starost in proti toči vidi on še le prv* In poglavitni korak k
V nedeljo 5. julija praznujemo narodni praznik pri „Jelenu".
zboljšanju položaja naSega malega posestnika. Ko je na to Se naznanil volilcem, da je vlada dovolila za 2 leti 60% k deželnemu prispevku iti že nakazala za brezobrestna posojila 40.000 kron na račun, je med velikim navdušenjem zborovalcev zaključil svoj govor.
Priglasili so se na to k besedi razni vo-lilci, da izrazijo svoje želje in potrebe poslancem. Posestnik g. A. Kante iz Velikega dola je izrazil željo, naj bi vlada mesto trt dajala vzornim vinogradnikom podporo v denarju.
Posestnik g. Franc8 Zlobec (nomen omen) s Ponikev, ki je Že prej v ozadju delal nemir, je izpustil več zaničljivih- opazk proti gospodi, ki prihaja med kmete, ki se od njih pustijo za norca imeti. Govoril je skrajno neslano, da se drugače ne izrazimo. Zborovalci so mu ironično ploskali. Veleposestnik g. Kocjan iz Žirij je pozval poslance, naj čimprej preskrbo kraškim posestnikom potrebne krme za živino. Seno, ki je dobavil deželni odbor, je bilo tako, da ga niti lačna živina ni mogla jesti. Zaradi tega je 4treba v prihodnje drugače postopati pri nabavi sen«. Krma pa mora kmalu priti, sicer ne bodo imeli posestniki živini dati kaj jesti. Že itak si bo moral vsak posestnik število živine zmanjšati. To pa bo imelo hude posledice za kmetijstvo, ker ne bo gnoja, in brez tega si ni misliti racijonelnega kmetijstva. Nasve-tuje akcijo za nabavo gnoja iz Trsta, v kojo svrbo naj poslanci store* potrebne korake.
Po pojasnilih drž. posl. Alojzija Št rekel j a, da je v tem ozira storil že primerne korake, in da bode tudi v bodoče skrbel, da *se želje, izražene po gosp. Kocjanu izpolnijo, vprašal je g. Kocj an Se, kaj je s podporo 140.000 K-za dobavo sena za lanjskp leto iu posestnik g. Fran Saražin, zakaj ni še sklican deželni zbor. Drž. posl. Alojzij Š t reke) j je odgovoril na obe vprašanji, in sicer 1 na prvo, da se bodo strogo zahtevali natančni 1 računi od deželnega odbora in da bode takrat pojasnil volilcem to zadevo, na drugo pa, da je že ponovno urgiral sklicanje deželnega zbora, in da to stori v družbi s poslancem dr. Faidutti-jem tudi prihodnje dni. Glavni vzrok je dolgo zasedanje državnega zbora.                   .
Na to se je oglasil k besedi namestni-ški svetnik g. Anton Rebek, ki se „o zahvalil na laskavih besedah, ki mu jih je posvetil ;dež., posl. Josip Štrekelj ob prihodu na shod ter povdarjal, da on ni le okrajni, glavar sežanski, ampak da je tudi naš rojak, Imeso našega vnaša in kri naše krvi. Obljubil je od svoje strani vso podporo pri del5 za zboljšanje položaja kraškega posest^ nika. Zlasti se mu je dopadlo, vprašanje do--važanja tržaškega gnoja na Kras. Dal je v to .primerne nasvete z juridičnega stališča.
Posestnik g. Andrej Lah je na to zahteval vladne podpore za dovažanje gnoja na (Kras. Posestnik g. Alfonz Germek iz Av-berja je Izrazil željo, naj bi se doseglo, da bi letos, ko nimajo kraški posestniki niti toliko :pridelka, da bi preživeli svoj'o družino, isti tudi ne plačali nikakih davkov. G. Živec iz PSkopega je želel zvišanje davka na pivo in odpravo dohodninskega davka za kmeta. Isto in zlasti poslednje je zahteval tudi g. Andrej Lah iz Dntovelj. Ko je še drž. poslanec P Alojzij Štrekelj na vprašanje posestnika g. Franceta Saražina pojasnil, da bodo kle-tarski1 nadzorniki, ki jih' zahteva novi vinski zakon, kmalu imenovani, a sprva za Primor-' sko le eden in je še dež:, poslanec Josip Š trekefj razpravljal o vprašanju zatiranja kobilic ter priporočal nabavo puranov, je predsednik ob 6. uri zvečer zaključil shod.
}        Tako se je zvršil ta za naše kraško pre-
. bivalstvo, ki je sedaj že drugo leto tako hudo zadeto  po. elementarnih   nezgodah,   velepo-
. membni shod. Ljudstvo je ves čas jako pazljivo sledilo izvajanjem svojih zastopnikov brez nepotrebnih neprestanih „živiott -klicev, ki so drugod v navadi. Pač pa je vsakemu go-, voru sledilo zasluženo pritrjevanje. ..Vsem še je poznalo na  obrazu, kako resno smatrajo
. pomen shoda, na kojem se razpravlja o vprašanjih, Id so predpogoj njihovega življenjskega obstanka. S tem shodom, so si.dali Kraševci spričevalo politične zrelosti. Naj rodi ta shod najboljši sad in naj •'luži v vzpodbudo vsem, ki so poklicani, da varujejo interes kraškega prebivalstva in mu pripomorejo do olajšanja bede, v koji se nahaja.
Slovensko akad. liruštes Jm"
slovenskim abiturijentonl
(Dalje.) Poljedelski inženir nima sedaj na Slovenskem bodočnosti. Čakati je trebA, da se naše kmetijske šole preosnujejo, povečajo in morda ustanove tudi živinorejske šole. Deželne vlade, Žal, rajši nastavljajo poljedelske srednješolce, ker se jim zdi to ceneje in ker se jim gre po večini samo za to, da zadoste (ugode) zakonu. Poljedelsko stroko priporočamo toraj le takim, L i imajo sami doma večjo ekonomijo, ali pa takim, ki imajo veselje za svet, dovolj euergije in so prišli do spoznanja, da ni ravno potrebno za narod, da se valjamo vsi v domačem pepelu.
Gozdarska stroka je za Slovence Še popolnoma odprta. Slovenske gozdne inženirje potrebujemo uprav krvavo pri vseh naših političnih gozdnih uradih, agrarskih operacijah, domenah in deželnih vladah. Kajpada moramo pozvati na tem mestu slovenske poslance, da se zavzamejo za nas, zakaj z Žalostjo opažamo, da se še to malo številce naših gozdnih inženirjev, ki odhaja sedaj iz zem-Ijedelske vis. šole, seli rajši v tujino. Slovenske gozdne inženirje na Slovenskem seštejemo lahko na prste in smelo trdimo, da jih imamo več v tujini nego doma. V vseh naših gozdnih uradih in pri agrarnih operacijah dominirajo zgolj Nemci.
Kulturnim inženirjem se bodočnost šele odpira pri nas. Ljubljansko barje bo potrebovalo, ko bo osušeno, stalnega kulturnega inženirja. To je pogoj, akose hoče, da bodo imele osuševalne naprave resen pomen za naše barjane. Tudi uradi za agrarske operacije se morajo v kratkem reformirati, zakaj večja agrarna dela so že priglašena in za to bo treba kulturnih inženirjev. Na Goriškem se ustanovi po zatrjevanju nekega drž. posl. v najkrajši dobi deželna komisija za agrarske operacije in tudi tu bodo prišli slovenski kulturni inženirji v poštev.
Slovenski agronomi pa ne smemo na našo preozko domovino reflektirati. Naše Želje morajo iti nekoliko dalje. Svoje praktične poklice spravimo lahko povsod v veljavo ; zato ne kisajmo se, ako ne dobimo služb doma. Kajpada nam bodi prvi cilj, da napolnimo domače urade; kjer se sedaj šopiri tujstvo v veliko škodo našega poljedelstva. Toda naš narod nas potrebuje tudi v tujini. Pojdimo v svet, da odpremo pot vanj nadprodukciji učenega proletarijata in sku-šajmo osvoboditi svoj narod pepeluštva. Našemu narodu nedostaja duševnega horizonta, omejen je in to radi tega, ker se boji tujine. Naš prosti narod in inteligenca se izseljujeta le tedaj, kadar ju v to prisilno mate-rijelne razmere, a želeti bi bilo, da' bi čutili Slovenci moralno potrebo, da si tudi sicer ogledamo tujino. Bodimo našemu narodu ne, -vstrašent pijonirji in skušajrao obrniti pozornost svojega naroda pred vsem na slovanski Balkan, ki more biti. edino naše upanje. Evo, kako nam .piše neki starešina iz Bosne: ,1 Vprašate', me, kako je s službami v Bosnf. Pred vsem Vas opozorim, da je bodočnost vseh treh strok v Bosni zelo lepa. Posebno gozdarji naj gledajo ria to. Tukaj je 56 kotorov (okrajev) in pri vsakem je najmanj en uradnik gozdar. Žalibože so vsa ta mesta zasedena ali z Nemci ali s Cehi.                           (Konec prih.)
DOPISI. \z sežanskega orakja.
Sh9i! Narodne delmki omniuelH i Ripii-
tlbni. -t- V nedeljo se je vršil v Repentabru shod N. D. O.,, ki je bil jako dobro obiskan. Došli so kamnoseki, železničarji in kmetje. Govoril je prepričevalno dr. Jos. Mandič iz Trsta. Proti njemu je govoril soc. demokrat Milost iz Trsta, ali odgovoril mu je dr. Mandič tako, da so biii navzoči ogreti za stališče N. D. O. Govorili so še drugi gororniki. V .Repentabru se ustanovi podružnica N. D. O.
Iz komenskega okraja.
Ojdelek vojiike-vBtsnstkigt fruitii iz Miiblnj priredi v nedeljo dne 19. julija t 1. javno tombpjp in ples na glavnem trgu v Bresto-vici «• dobitki in sicer: Čiokvlna 100 K, tombola 200. K z odbitkom finančne takse. Srečke se bodo razprodajale po 40 vinarjev komad. —Začetek tombole ob 4. uri in pol pop. — Pred in po tomboli se vrši ples, pri kojem svira društvena godba. — Vsak plesni komad stane 20 vinarjev. — Čist dohodek je
namenjen onemoglim veteranom. — NB. V slučaju slabega vremena se tombola prenese na dan 2. avgusta 1908. — K obilni udeležbi uljudno vabi                                       odbor.
Zveza narodnih društev.
Snirull 1 Brili — V nedeljo dne 21. pr. m. se je vršil tnkaj ustanovni občni zbor izobraž. društva »Nova Nada*. — Zborovanje je otvoril učitelj B. Kumar, kateri pozdravi navzoče ter jih v kratkih besedah spodbuja k narodnemu delu za blagor našega milega naroda/Priporoča jim slogo, vnemo za društvo in stanovitost pri Istem. — Zborovanje je posetil tndi g. dr. Dinko Puc, kateri je v l'/f uri trajajočem govoru z veliko poljudno3tjo razložil korist združitve kmeta v gospodarskih in narodnih ozirih. Nadalje je razlagal namen in pomen društva. Vsi navzoči sledili so mu' z veliko pozornostjo in navdušenostjo. K zborovanju je bilo prihitelo nad sto mož in mla-deničev; tudi naših zavednih žen in deklet nismo pogrevali — med njimi tndi nekaj takih, ki niso vedeli, bi se li priklopHi k naši ali k obupani klerikalni stranki. Ko so pa slišali, kak namen ima naše društvo, tedaj so se vpisali pa skoraj vsi. Da bi le ostali vedno zvesti!
Po kratkem odmoru vršila se je volitev društvenega odbora, v kateri so bili izvoljeni enoglasno s trikratnim »živio* sledeči: predsednikom: g. Leop. MusiČ, podpreds.: g. Franc JanČič, blagajnikom: g. Rud. Kumur, tajnikom: g. Ivan Musio. Odborniki: g. Josip Vendramin, g. Kari Ltpicer, g. Leop, Kumar. Namestniki pa: g. Ivan Sirk, g. Stanislav Maver, g. Josip Peršolja. Preglednika: g. Josip Sim?iČ Št. 15, g. Josip Siničič Št. 172. — Po končanej izvolitvi priporočal je g. dr. D. Puc slogo v društvu, kajti le tiko je mogoče, da bode društvo vspevalo. Pred odhodom g. dr. zadonela je iz krepkih grl naših mladeničev in mož naša himna „Hej Slovenci". Ta vesel pojav napredka se je slavil potem Še do večera z veselim petjem pri kozarcu vina, na kar so se društveniki mirno razšli vsak na svoj dom.
Občni zbor Jirodns gitiMei* pri Sf. Luciji
je sklenil ustanoviti javno ljudsko knjižnico. Ker pa nedostaje društvu gmotnih sredstev oziroma pripravnih knjig zn čitauje, zato se obrača ustanovni odbor do vseh rodoljubov s prošnjo, da bi z denarnimi darovi ali knjigami pospešili realizovanje gori navedenega sklepa. Vsak najmanjši prispevek se hvaležno sprejme in objavi v časopisih.
Ustanovni odbor.
Vtiellci na Krlhdl.  —, S ponosom lahko
spet zabilježimo dan 28. rožnika 1908. v zgodovini našega narodnega življenja v zapad-.nih Brdih, na slovensko-italijanski meji, kjer se je že lotil tujec s svojo grabežljivo roko, da bi raznarodit našo slovensko deco. A razbila so so prizadevanja naših narodnih nasprotnikov, našli so se možje, ki so začeli .visoko dvigati prapor narodne zavednosti, ki so postavili krepek branik laškim zvitim nakanam. — - ^Zatrli niso spečih, ne bodo nas bodečih". Danes delujo ob meji že več narodnih izobraževalnih društev. Po veliki slav-, nosti pred dvema letoma vršila se je preteklo nedeljo spet na Križadi velika narodna veselica. — Bil je ta dan spet naroden praznik v zapadnih Brdih, ki ostane udeležencem v trajnem spominu in od katerega si smemo nadejati najboljše uspehe. Veselica se je vršila po.enakem vsporedu kakor predlanskim; lahko rečemo, da so se prireditelji potrudili isto še sijaj neje prirediti. Posebno moramo 1 omenjati občo pozornost vzbujajoči venec dražestnih mladih domačih deklet v nerodni noši, ki so s svojim nastopom ienonadile vse, posebno pa »Sokole", kojira so pri sprejemu pripenjale na prsi krasne šopke. Sokole je s primernim nagovorom pozdravila preljubka gobica Angelika Z a 1 e t e v iz Hruševljs, na [, kar je odgovoril brat Jakše.
Začel. se je na to vspored veselice z nastopom možkega zbora iz Višnjevika in mešanega zbora iz Hruševlja vsaki z dvema •pesmima, , za kar sta zbora žela burno pohvalo. Omeniti moramo, da je višnjevski pevski zbor od zadnjikrat mnogo napredoval, za kar gre vsa čast vrlim pevcem in njih neumornemu povovodji.. Imenovani zbor je tudi še med prosto zabavo zabavni občinstvo s svojim ubranim petjem. — Za^aše občinstvo največja privlačna sila so primerne dramatične igre. Igra nTrije tički", kojo so pred-[ stavljali hruševski diletantje nad vse pričakovanje dobro  — je  vzbujala obilo smeha in
zabave. Naj bi se večkrat enake igre prirejale. Po igri so nastopili telovadci, na kar se je začel ples. Omenjati moramo sokolsko godbo, koja je igrala jako izborno in v obče zadovoljnost, splošno se je govorilo, naj bi se za narodne prireditve le ta godba najemala. Veselica se je v moralnem ozira popolnoma dobro izvršila, ne pa tako v materijalnem, kar je zakrivil dež, ki je začel y uajkritičnejšem času padati in je zadržal mnogo občinstva. — Neumornim narodnim bodriteljem, kojitn gre zasluga za prireditev te velepomenljive veselice, kličemo čast in slava! Le ne-vstrašeno naprej po začrtani poti!
Riirtji zjsfiti !r tiriitfiit milici i Osikt. — Bralno društvo*v Oseku si je nabavilo lepo zastavo, katero razvije dne 12. t. m. Ob enem se bo vršila veselica s petjem, de-klamacijo in igro. Natančen vspored objavimo prihodnjič.
Na izrednem občnem zbori »Slov. Čitalnice f Gorici je bil izvoljen za predsednika g. profesor dr. Ozvald. Zborovalci so storili prav, da so se zedinili za izvolitev g.4 profesorja predsednikom Čitalnice, — Razpravljalo se je tudi vprašanje o preselitvi. Sicer so se cula razua mnenja, toda upati je, da se reši vprašanje povoljno tako, da se izvede nameravana preselitev v Trgovski Dom.
Domače vesti.
Žiisfei la Mttt niriHift Omili ti. Ciril* ii Mttltii v Strici napravita v nedeljo dne 5. julija v vseh prostorih BJelena" veliko narodno veselico v korist naši prepotrebni šolski družbi. Sodelovalo bo naše slavno pevsko in glasbeno d. uit ve pod vodstvom gospoda Micbla in pa vojaška godba. Na vsporedu so krasne pevske in godbene točke, srečolov z izbornimi dobitki, šaljiva pošta i, dr. Naše požrtvovalne gospe in gospodične bodo prodajale družbi v korist vino v buteljkah, različne jestvin«, peciv?, razglednice i. t. d. Zvečer pa bode animiran ples v veliki dvorani »Jelena*. Torej v nedeljo vsi k Jelenu 1 Vstopnina 50 v, začetek ob 5. uri popoldne,
SlrltttrjM n takRjJBj! IIciiIrI kajlialci je imenovan gospod dr. phil. A meje, koroški Slovenec.
PffltIJtal lili proti premeščenju slovenskega učiteljišča h Kopra v Gorico se bo vršil jutri zvečer v občinski dvorani na Verdijevem Tekališču. Protestni shod sklicujejo laški socialni domokratje i I
Ni dvoma, da se bo na tem shodu zabavljalo Slovencem, po shodu pa kričalo po ulicah „Abbasso i Ščavi* l itd. Shod se bo vršil zvečer ob 9. uri, torej v noči. Po shodu pojdejo laški junaki po ulicah oboroženi s kamenjem, in gorje Slovencu, če ga dobijo. —-To večno nastopanje Lahov prod Slovencem dopušča gospod okrajni glavar mirne duše. Slovence vtikajo v luknjo za vsak „ži?io". Vsake potrpežljivosti pa jo enkrat konec. Tako bo konec tudi naseli i
Slllliski mt i Krilu. — V nedeljo &. julija vsi k »Jelenu", kjer* priredita »Ženska in m* podr. Ciril Metodove družbe veliko veselico. Podružnici sta si postavili nalogo, ustanoviti v Krminu, naši najbolj izpostavljeni postojanki ob italijanski meji, slovensko ljudsko šolo. Prostori so pripravljeni, treba je samo še denarja za ustanovitev in vzdržavaoje šole. Naša veselica naj nam prinese obilo gmotnega pripomočka« Torej v nedeljo vsi k „Jelenu" v korist krminski šoli
Tlii I Štlljtkt na Krasu niso imeli sreče .laški sejmarji iz Gorice. Kar jih je prišlo gori, so hoteli imeti boljše štante. To seveda jim ni obveljalo. Po sejmu je bilo polno napisov »Svoji k svojim !" ter „Samo k Slovencu" ; slovenski sejmarji so imeli plošče z aapisom 8Sloveneca, po drevju je bilo polno slovenskih zastav, po voglih napisi: Svoji k svojim! Lahi so razgrnili svojo robo po tleh, dva sta imela menda štante, ali prodali niso nič. Zavedno ljudstvo se je ogibalo laških sejmarjev iz Gorice. Od jeze so nekateri pili, in neki šepasti laški sejmar je zapil in za-jedel 15 K.
Laške sejmarje je to tako poparilo, di v Tomaj ni bilo nobenega več na sejm.
Ulhi veselica f listam trt«. — „Pro-gresao" je imel prirediti svojo veselico 8HilmteickuK. Ali veselice v „HiImteichua slovenski Božni dolini ne bo, pač pa bo veselica v spodnjem delu mestnega vrta v nedeljo 5. t. m. — To bo zopet dirndaj, tuljenje in zabavljanje, to bo zopet izzivanja in Ž a* ljenja Slovencevl Drugi ^dan pa vsi Slovenci k Lahom 11
Če hodil« Oipridnjlk! T cerkev, ni prav klerikalcem; Se ne hodijo, pa tudi ni prav. Če hodijo, jih zmerjajo s hinavci ter brijejo norce ž njimi;  te  ne hodijo, jih zmerjajo z brezverci, odpadniki itd. Včeraj smo ditali v „ Slovencu", da se je udeležil ljubljanski župrtn Hribar v Trnovem   (ljubljansko  predmestje) cerkvenega počasčenja.  ^Slovenec"   prati, da si je pustil kaditi ter da je poljubil podane mu svetniške svetinje.  Potem pa  apostrofira nekega ljubljanskega raestnBga uradnika,'" IfakO" klerikalnega gospodarja da ima!  „Slovenec" tako goni ljudi iz cerkve.  Kdo pa se bo Se izpostavljal ter hodil v cerkev, Ce ga potem aamažejo in smešijo javno v farovSkih listih? Kakor se Vidi- v tem slučaju, klerikalcem ni ;   ljubo, da gre napredojak  v cerkev. Njihovo ;   pikanje o kadenju io svetinjah pa razodeva, j   da ti ljudje prekleto malo dajo na kadenje in s   svetinje. Drugače bi jih ne spravljali v take hudobne notice.  — Klerikalci gonijo ljudi iz cerkve, to stoji To vidimo tudi v naSi deželi. Podivjani nund zmerjajo oaprednjake po cerk-j   vth toliko časa, da začnejo ostajati doma.
Po naši deželi je že jako veliko število s ioož in žena, mladeničev in deklet, ki ne hodijo v cerkev, ker tam ni slišati drugega nego opravljanje, obrekovanje in blatenje osek Ostajajo doma; in če gre k spovedi, gre drugam. Nekateri nunci si »pogajo posebna vrste pikantne spovedi zlasti z dekleti. Potem pa se med seboj norca delajo iz ubogih ljudi j in le celo v vagonih se menijo o ttkih rečeh, ki bi morale ostati tajne, ako bi spoštovali taki spvedniki zakrament svete pokore. Ljudje odhajajo iz cerkve trmnoma, vse po zaslugi razdivjaocev v črni suknji, ki imajo Boga in ljudi za norca, ki uganjajo v božjih hramih svojo ostodoo politiko ter praznujejo vse, kar je verniku sveto. Iz takega v/roka je nastal med Nemci klic »Los voa itom", iz takega vzroka se pri naa ljudje odtegujejo cerkvi in »e bodo odtegovali te vvduo bolj. Moli se lahko tudi dom«, Prazoe nmje je tiito deklaroiranje o enem pastirju io eni čredi — zgoditi se utegne to, da bodo pastirji brat črede S — Nafto ljudttvo se ne pusti za nos voditi brezvestoeiem; zato pa m pripravlja dan, ko bo pel bič, ki požene k vele božje tiste, ki so jo pretvorili v j.irao razbojnikov.
Sloveici okoli florice! Y soboto tto-ter ti) gori okoli it okoli Gorice no polno kmov! Okoličani, posilite teko loto praznik sr. Cirlh it le t oda!
Kit tifttfii priziik je god uvedb bratov < irila in Metoda dne 5. julija. Praznujmo ga ttiko, da vsak Slovenec in vsaka Slovenka osredotoči tega dne vse svoje misli in skrbi na to. kako bi največ koristili naši Šoliki družbi. Krasna prilika se nudi v ta namen vsakemu, kdor bo obiskal narodno veselico obeh podružnic Družbe »v. C. in M. v Gorici pri sJeleou\ Torej, vsi Slovenci in Slovenke v nedeljo b. jul. k »Jelenu*!
„Btf!ciu Ji tejkltiralt v soboto, pa ne Lahov! ampak slovensko bralno in pod* poroo društvo, katero je priredilo drugi dsn veselico na Katarinijevem vrtu. Da bi bila »Gorica* naznanila to veselico, tega no, dasi je bila v to naproiena — ampak vse svoje sovraštvo do društva je pokazala v soboto tik pred veselico, češ, če ni vrag, to mora škodo viti društvu, ki ni v klerikalnih kremplji. Sapel« je tičica visoko narodno pesem, ali peia je tako nerodno, da smo jo pri prvih glasovih spoznali, kaj hoče. Joj! Pri Lahu priredi slovensko bralno in podporno društvo v Gorici svojo veselico, ko pa imamo vendar na razpolago slovenske prostore. »Gorica" vidi te prostore v restavraciji pri »Centrala*. Kaj m'i Usti »rodoljub z dežele«, ki je zagrešil članek v aGofkl*, biva v Gorici ter dobro ve, da je sklenilo slov, bralno in podporno druStvo prirediti svojo veselico na Katariniju mnogo pred binkoStuimpnedeljkom ter v času, ko je bil »Central8 zaprt. Takrat 2e si je zagotovilo, kakor prejsoj:- leta, prostore pri Katariniju ter plačalo tudi precejšnje zadatje. Na ljubo klerikalcem, ki Škodujejo društvu kjer le morejo, bi bilo moralo to društvo pustiti plačano zadatje krčmarju na Katariniju ter iti v »Central" k svojim črnim prijatelje«. To zahtevajo klerikalci. (Kaj jih to briga, če bo »Central* drugo leto zopet zaprt in bi ostalo slov. bralno in podporno društvo brez pravih prostorov, ko bi hotelo prirediti zopet veselico!) V takem smislu je govoričil po mestu tudi cel teden pred veselico tisti »rodoljub z dežele", ki ima pač mnogo boljšega dela pred seboj nego na ljubo klerikalcem riti proti društvu.
Vsak pameten človek mora razvideti, da je društvo postopalo povsem pravilno ter ni zagrešilo nikakega narodnega greha. Vse pi-sarjenje v »Gorici" je narekovala le hudobija in namen: škodovati društvu. Za take namene je »Gorico« seveda hitro dobiti, zlasti 8e, če na isti dan priredi veselico kako katoliško društvo. Najprvo je opljuvala »Gorica" slov. bralno in podporno društvo, nesramno obiskovala društvo, kakor da bi bilo. protinarodno, ^ote^-pa^;}}©^*^!*, kaj.JmflpJ »Jutri v S t Ferjanl* je vskliknila devica ter tako povedala, zakaj odganja ljudi od veselice slov. bralnega io podpornega društva.
H koncu še jedno besedo: Prav lepo bi bilo, če bi se vstvaril v Gorici med klerikalci in naprednjaki tak modus vivendi, da bi se moglo prirediti kaj tako, kakor zahteva tisti »rodoljub". Ali tu bi se morali najprvo spreobrniti klerikalci ter nehati z bojkotom vsega, ker je v naprednih rokah. Naprednjaki so obzirni, popustljivi ter kupujejo reči, katerih ne dobijo pri svojih ljudeh, rajši pri klerikalcu kakor da bi šli k Lahu. Toda klerikalec, ne stori tega, da bi šel kupit k »aprednjaku; tega pa ne — k Lahu grel Klerikalci torej naj ie spreobrnejo, Gorica naj ostane izven političnega strankarskega boja (kakor je rekel nekje g. Gabrficek, na katerega ae sklicuje »Gorica"), v Gorici naj bodo Slovencem pred očmi le naši skupni interesi nasproti Lahom, pa bo marsikaj drugače. — A za skupno delo v Gorici se marsikedo ogreva, marsikedo rad sanja o skupnem nastopanju Slovencev v Gorici, toda kdor sodi trezno, kdor pozna klerikalce in njihovo stremljenje, kdor presodi prav gonjo njihovo proti slov. bralnemu in podpornemu društvu celo v teh Časih, ta je pač na jasnem, da je kaj takega nemogoče. Klerikalec išče povsodi le svoje interese in nič drugega.
Obsojal Slovenci! Prliglto t soboto obilo kresov, 4a pokfieto, da iivtto ter koeate tlvetl kot Slovenci.
Ni |irttkl ejMUtj je premeščen iz Kadra profetor zgodovine K. Violin.
V VlHkll Deli na Krasu so »zmagali" pri občinskih volitvah klerikalci. Farovški listi pravijo, da §o bili liberalci potlačeni v kot. Znano je, da občina Veliki Dol je najbolj klerikalna občina na Krasu. Toda tudi v tej občini m obrača na bolje, io sicer tako, da utegnejo biti ie pri prihodnjih volitvah klerikalci potlačeni v kot. Bomo videli, kako slavo bo pela potem   »Gorica"   vrlim »volivcem" l
CirkH II. Ittia t Gorici se zopftl okradli. Kar lfeto za letom se dogajajo tam tatvine. Neznan tat je pobral ves drobiž iz nabiralnikov ter vzel dva para zlatih uhanov s kipa Matere božje. Sumi se, da je tat neki človek, ki je pred kratkim prišel iz ječe.
Nt 5 4l J ZipOit vsak sta bila obsojena na policiji Anton Martelanc in Josip Petrov-elč, ki sta pela v noči na ponedeljek mimo kavarne »Europa", na kar ju je prijela policija, kakor smo zadnjič poročali. Pač stroga kazen!
Uliti! je v Vipavi 31-letni železniški uslužbenec Karol Gebruog, ki se je šel kopat v Vipavo blizu Prvačine. V vodi mu je prišlo slabo, prijel ga je najbrte krč, tako da ni mogel iz vode. Truplo so prepeljali v Gorico.
Ker vsako leto utone nekaj ijudij, zlasti v Soči, moramo ponovno opozoriti ljudi, ki se hočejo kopati, naj bodo previdni, ker vode so mrzte, zlasti Soča, zunaj pa je velika vročina. Na;u;j nesreč se pripeti vsled tega, ker gredo ljudje v vodo še preveč razgreti. Treba pa se je pošteno ohladiti, predoo se gre v vodo!
Utajil |t lil v pretepu 25-lotni Franc Bitežnik z Ravni. Ranjen je na glavi. Prišel se je zdravit v Gorico k usmiljenim bratom.
UstllU IFHWB« — Vladimirju Abece-defu v Gorici. — Vašo pesem »Svoji k svojim" smo sprejeli, toda ponatisnili je ne bomo, ker »Soča" ne priobčnje takih pesmic in ker niste povedali svojega pravega imena; jjesem je pa tudi nekam čudna t. j. pozna se ji, da Vas je moral pegaz v vsaki kitici po dvakrat vreči s sedla. Na koncu pojete: »ko strt ua prsih hud bo gad, brezskrbne pojdemo mi spat". Lepše bi se glasilo: »Ko bode s Časom naš Iiaštel, napis znan pride na kaštel". Brez zamere!
UMIRI PfilSPEVEE ZA BBUŽBO SV. CIBILA m METODA! V nedeljo S. t. m. Jo naroden praznik. Slcveoci! Bojaki! Bo-doljabil Pri sestankih, t krčmi, na izletih, spominjajte se naše prekoristne družbe sv. Cirila in letoda ter nabirajte prispevke za ¦jo. Če da vsak le 2 vinarja, koliko se lahko nabere!
V soboto svecer, to je na predvečer praznika svetih bratov Cirila in letoda, na] gori po celi na« deželi kolikor mogoče mnogo kresov.
Trgovsko-olirifle in gotpoM vesti.
Otvoritev lokalne železnici Krtuj-Trili. -Lokalna železnica Kranj-Tržic s postajami Naklo, Duplje in Tržič in s postajališčem in nakadiščem Sveti Križ .jwL.jtoo 6 malega srpana 1908 izroči javnemu prometu." Postaje Naklo, Duplje in Tržič se otvorijo za splošni promet, postajališče in nakladališče Sv. Križ pa za osebni, brtljažni in omejeni tovorni promet in sicer se bode od tega postajališča odpravljale osebe v vlaku in brtljaga dopla-čilnim potom.
OopliDlce M. t pMeltil KtiitUb.ziiiBK. -
V poslednjem Čuku so se ponovno pripetili slučaji, da so inozemske poštne uprave zavračale dopisnice iz Avstrije s podobami jubilejnih pisemskih znamk. V tukajšnem službenem okrožju so dopisnice itd. s podobami pisemskih znamk na delu, ki je odmerjen za dopisovanje, dopustne, če so te slike take, de je vsaka zloraba, posebno pa zatnenjava s pristnimi poštnimi vrednotnicami izključena. Jednaki predpisi veljajo tudi za Nemčijo in nekatere druge dežele, dofim se pa pošiljatve s slikami poštnih ' vrednotnic od nekaterih drugih dežel, kakor Anglije, Združenih drŽav severne Amerike ter Egipta, brezpogojno izključujejo iz prometa. — Občinstvo se zato-raj opozarja na to, da je v vseh slučajih stvar odpošiljatelja proizvedel! natanjko, če je uvoz takih pošiljatev v dotično deželo dopuščen.
Slomiko trgovski Mfe .Merur" priredi v nedeljo dne 5. julija 1908. ua vrtu »Narodnega doma" v Ljubljani pod pokroviteljstvom narodnih dam v prid skladu za podpiranje onemoglih članov veliko vrtne veselico.
Politični pregled.
Ntltltkl Zbornica. — 30. pr. m. je zbornica začela razpravljati o nujnih predlogih. Prvi nujni predlog je bil Hreiterjev glede' re-iorme vojaškega častnega sodišča. Ta stvar pa je izgubila aktualnost, ker je med tem izšla določba, ki zadevo povoljno urejuje. Zaradi tega se je predlog po kratki debati odklonil. V začetku seje so bile podane sledeče interpelacije: poslanec Rolkar je interpeliral na-učoega ministra zaradi postopanja celj. okrajnega šolskega sveta glede ustanovitve neke šole; poslanec dr. R y ba f je interpeliral finančnega ministra, naj se redarjem v Trstu in Gorici povrnejo po nepotrebnem zahtevane kolko-vine; poslanec Mandič je interpeliral naufc-nega ministra zaradi narodnosti uradništva v področju tržaškega ravnateljstvu; poslanec Hribar je vložil interpelacijo na istega ministra zaradi prispevanja državne železnice k stroškom prezidave južnega kolodvora v Ljubljani. — Poslanec dr. ŠUBterSicje umaknil svoj nujni predlog zaradi znane kršitve enakopravnosti pri celovškem okrajnem sodi Šču. — Potem se je razvila burna debata o nujnem predlogu poslauca Malika zaradi dogodkov na graškem vseučilišču.
Zbornica je odklonila nujnost Maliko-kovega predloga glede dogodkov na vseučiliščih. Zbornica je razpravljala potem o predlogih glede postopanja orožnikov z maloruskimi kmeti z ozirom na dogodke v Črnihovem.
Bazne vesti.
Olrtniii priti filozofu $ift!«ltktwi, ki je ustrelil'gališkega namestnika grofa Potockega, se je izvršila pred porotniki v Lvovu. Obširna obtožnica se je precitala najprej poljsko, potem pa na zahtevo morilčevih zagovornikov — vseh je pet — tudi v maloruščini. Obtožnica navaja vet dejstev, iz katerih je razvidno, da je bil umor dogovorjen med ruskim dijaštvoro. Obtoženec se je obširno zagovarjal. Izrecno je izjavil, da ga ni nihče za umor nagovoril ter sploh nima sokrivca. Svoj Čin prizna, toda krivega se .zaradi tega ne čuti, Grof Potočki kot človek se mu je smilil, posebno se mu je smilila vdova z otroki, toda pasti je moral, da se vrže zistem. Zahtevo zagovornikov, naj se preišče obtoženčevo duševno stanje, ker so v njegovi rodbini že štiri osebe izvršile samomor, je sodišče odklonilo. Sičinski je obsojen na smrt na vešalih.
Občni zter Slevenki Sekoltfee Zvozi se je vršil v nedeljo 28, pr. m. v Ljubljani. Za starosto je izvoljen brat dr. Ivan Oražen,
za I. podstarosto brat dr. O. Rybaf, za II. podstarosto brat dr. G. Sernec, za načelnika brat dr. Murnik. — V Zvezi je sedaj 37 ' društev s 3932 člani, 856 telovadci in 95 telovadbami. Dohodkov je imela Zveza 1843 K 50 vin., izdatkov pa 811 K 12 vin.
FiOMČn! rilRttelj na Kranjskem, je postal finančni nadsvetnik v Brnu Alojzij Klement. To imenovanje je izposlovala klerikalna stranka. Klement je klerikalec ter pripravljen služiti klerikalni stranki; zato so se klerikalci potegnili zanj, in Beck jim je vse ugodil; jih bo že rabil. Mislilo se je, da postane ravnatelj domačin, nadsvetnik Dobida, Slovenec, iz-vrsten uradnik, ki je le uradnik ter ne pripada nobeni politični stranki. Ali strankarski oziri so pri klerikalcih taki, da so se raje potegnili za tujca samo za to, ker je klerikalec! — To je pač škandal vseh škandalov, kipa tako jasno označuje klerikalno brezdomovihsko bando, da jej mora napovedati boj vsak, kdor hoče Še veljati za Slovenca!
16-lttBI dlklloi, Antonija Dobrinja v Trstu, je hotela skočiti v kanal s strani ulice Bel-lini, da najde smrt v morJ!i, Deklico so rešili. Na policaji je izpovedala, da je hotela končati živeti, ker jo sestra in nje mož vedno tepeta.
Z Zida ulice Molin a vento je padel 3 m globoko na ulico Sette Fontane ? Trstu 37-letnl čevljar Andrej Moc iz Podgore pri Gorici, Moc je prišel v nedeljo v Trst, kjer je našel smrt.
V Mariboru je pristopilo doslej k prote-stantizmu 1300 oseb.
Bombi v Barceloni. — V nedeljo je eksplodirala bomba v nekem javnem stranišču v Barceloni v času, ko je Sel mimo historični Bprevod. Dve osebi sta mrtvi, trije zaprti,
Tornado i Ameriki. - V Clintonu v Min-nesoti je razsajal v nedeljo tak tornado, da je razdojal velik del mesta; sedem osob je bilo pri tem ubitih,  dvajset pa ranjenih.
Primanjkljaj dunajskega jubilejnega sprevoda znaša baje okoli 800.000 K.
Dvesto francoskih vojakov je obolelo na za-atrupljonju v vojašnici v Hanoju, kakor se poroča iz Saigona. Zastrupiti so jih hoteli domačini, ki nagovarjajo na upor proti Francozom,
Nesreči v hribih. - V pondeljek se je ubil tridesetletni fotograf Opplanger iz Štut-garta. ko je hodil po gorah Glarus brez vodnika.
Na prodaj je:
1 mlatil niča »a kolesih s strojev ni m   obratom,  1   mlatihiica na stroj in na roko in  1 di-namo z vso instalacijo.
Vse v dobrem stanju. Jako ugodna prilika.
Natančneje se izve pri   gosp. Fi\ Sandrinu v Mirnu.
Delika soba
za enega ali dua gospoda
se odda v najem
s hrano ali brez hrane.
Kje? Pove upravnUtvc,
f trdo Šekli,
strugarski mojster na ŽAGI
izdeluje krogle in keglje iz najboljŠeg^gabrovega in drugega lesu, kakor tudi lig-num sanetum krogle za kg-lanje in krogla.nje razKčae* debelosti. — Priporoča se slavnemu občinstva za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po jal<o zttKFr)ib cerjab.
Prva goriška tovarna
umetnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske   sueče,
kolesa itd. itd.
posebnost: papirnati topičs
Nadalje priporoča: juftilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm
===== 100 x 150 z monogramom. ==
Terd. makue
pooblaščen in priznan pyrotehnik
Gorica, teitallšča Frana Jos. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naroČila tudi v kavarni ^Dogana" tik sodnijske palače.
Tr^oV5ko-obrtr\a zadruga v* Gorici
reglatrovana sadruga ¦ neomejenim Jamstvom
Načelstvo In nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na nremeniena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri Bkapni seji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daie svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilo po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kronj na menice pa proti 6* obrestovani«.
Poba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajema posojila enkrat za vselej, mesto nradnine «/»% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsekam zneska, jih obrestuje po 4',*, večje, stalno naložene pa po dogovora.
Deleži so dvojni; opravil n' po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svofa naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Kova pravila bo se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dcbil,    Sj8 naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.                                                gg
Načelstvo in nadzorstvo,      fs
Anton Potatzky v Gorici. j\  V(j BeNIli
,Nh sredi Ba8telja ?.
TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO.
Najceneje kupovalšoe alraberikega is Uradnega blagi ter tkanin, preje in »Ulj.
potbebSOine
za pisarniee, kadilce in popotnike.
Najboljše aivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
ta krojufa in Uvljarj«.
STetluJIce. — Rožni venci. — MaSne knjižice.
Sišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, kroBnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi,   i    3o—8
Gorica, Šolska ulica št. 2.
oelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste najhaljiih tvrdk iz Istre, Dalmacije Nallelte, Bari in lice
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron 112, 1*20, 1'36, 1*44,1-60, f 80, 2'-, za lnči po 72 vin.
--------     Na debelo cene ugodne.-------
Pošilja poštnine prosto na dom.  Posodo so puSča kupcu do   popolne   vporobe  olja;   po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga -------------------mila in sveč.-------------------
Anton Jerkič
edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo
Gorica, Gosposka ul. 7 ¦ur- elekfrofotografski ~*m
-----= ZAVOD -r:rr:r-
Trst, VJa delte Poste IO, I. nadstr.
Posnemanje izključno pri čarobni električn
razsvetljavi s pomočjo svetilke Jupiter" do
9. ure zvečer. Suefouna nouo->f.
Cene zmerne*
Cenj. dame in gospodje   -- pozor
Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da- ostane »Original« le najboljši.
Origiml-iictgria stroji pd„el&tS
uporabi brezšumno.
OripaMfletoria $
za domačo rabo in obrtne namene.
Origioat-Victoria stroji L™i$;
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Original-Vicferla sfraji ^"ffi:
lek vseh dosedaj obstoječih tovafen.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. * Edina zaloga »Original -Victoria« trojev in dragih Šivalnih strojev, avokoles >Fncb<, oroija, nranicije in vseh lovskih priprav pri tvrdki
Poprava ža fcomUjjska zalogi dvokoles ta it
Original-VlGloria stroji s^;e*
valath strojjf prt
BATJELI)
Gorica Uifl Duomo 3~4.
Predaja tsii m mttnt sbrffce.
Seniki franko.
Stara dvokolesa se cmajlirajo po ceni z ognjem.
Slovenci!
Ako imate  pokvarjene   uro, prinesite iste k urarju
Petru Krizetiču
u Raštelu št. 30.
Vsaka ura se popravi v 24 urah po jako zmerni ceni.
Odlikovana pekirija ii tkMUm
Karol Draščik
v Gorici m Hord. v (ladij MU)
zvrSujf« usro^ilft vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja razlika fin« vin* In Iifc«rj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporofta ae »lavnemu občinstvu m mnogo-brojaa naročila ter obljublja solidno po§tr»*bo •ar* po Jako zmernih cenah. -+m
I  Andrej Fajt
f pekovski mojster
t Sirili Ckji fruic Štet. it. 2. -------   Ftlifalka ? Btnilorp.   -—
Sprejemal naredila vsakovrstnega i peciva, tudi najfin«jega, m nove ; ma^e in godove, kolaču za bir- ; manco, porok© itd. Vsu naroftila ' izvršuje todno in nalanfino po i#lji naro&tikor.                                       >
Ima tudi naprodaj reilionemoka, fino pecivo, fina vina in lik«r|e ! po zmernih cenah.                           ;
GORICA.                           GORiCA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
KERŠEVANI & ČUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica BITA GASTELLO At. 4.
V središču   mesta.   Ob   trbmi*   ulici z »li/.»vn«'^.i   lto{t»dvnr,i. Zbirališče tiym-skojra sveta   in   u'«»n*kih   Sloveurev.          \\.d ;;n   ,nb
za tujce od K 1*50 vise. Velik vrt z verando. >:.-kleni <.i'«»n s teraso. Velik jedilni saloti. Več ^ih za klub«* in <kl"tijei:e dru?.be. Kegljišče. — Točama z običajnimi u'0-.tili.l^mi cenami za jedi in pijače. —   Domača in tuja   vina.          1*1*'* nj-ko   in   punh^amskn
pivo. — (Ione jako zmerne, - postrežba pud novo upravo ^kibua in točna.
I
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
. ¦ -   -v
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmb domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
taste pspoiije! PosMajte ilo iz te toče tovarne! Izdelek je izvrsten Cene oftjne! Naša specijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. PosksuVorkiZfe'