vše jedenkrat dtanke na jednorazrednicah.') [ospod ,,—ž — a račil je v 23. listu 1. 1894. odgovoriti na moj člančic, ki je zagledal čez dve leti v lanski 17. številki beli dan. Prav tako! Toda gospodu „—ž—u" morarn takoj povedati, da me njegovi dokazi niso prepričali o nepotrebi jedne same čitanke za jednorazrednice. G. „—ž—" pravi: ,,Gospod ,,Zc" pa zahteva jednorazrednicam nekaj posebnega, namreč: Jednorazrednicam jedno čitanko! To je precej lepo rečeno, a ne storjeno in izpeljivo." Dokaz, da moj g. nasprotnik ne misli, da je se.sta va take čitanke neizpeljiva in neraogoča, so besede: „ , ker bi raorebiti kdo njega poslušal in pričel ,graditi' jedno samo knjigo." Ce se pa g. „—ž—" boji, da bi kdo takoj na moje besede pričel sestavljati to potrebno knjigo, je to pač prazen strah, kajti kaj koristnega se ne vpelje tako hitro kakor n. p. pokončna pisava. Da množica sedanjih čitank ni koristna jednorazrednicam, to trdim odločno še sedaj. Kdor je deloval na razdeljenih in nerazdeljenih jednorazrednicah več let, kakor sem jaz, ta mi bo gotovo pritrdil. Da pa ne zadostujejo sedanje čitanke, pripozna sam gospod „—ž—", ker pravi, da so le v gotovi meri koristne sedanje čitanke! G. nasprotnik pravi: ,,Temeljito in površno se je proučilo ranogo iz njih, le onih sestavkov ne, katerih knjige niraajo." Najprej trdi tedaj, da se je proučilo mnogo — vsega vender ne! — potern pa pravi, da vse! Do danes nisem prišteval abecednikov k čitankam, kakor gospod „— ž—". To je povse nekaj novega! Gospod Miklošič imenuje svojo knjigo nZačetnica in prvo berilo"; tedaj loci abecednik od čilanke. Zakaj sta nara sestavila gg. Žumer in Razinger ,,Pryo berilo", če spada tudi abecednik čitankam? Jaz sem le zahteval, da se zraven abecednika vpelje jedna sama čitanka. Tudi jaz pravim, da sta ŽumerRazinger abecednik in Prvo berilo zelo spretno in dovršeno sestavIjena, nasprotnega tudi nikoli trdil nisem. Prvo berilo pa ni sestavljeno, niti pripuščeno v porabo jednorazrednicam. Gospod „—ž—" pravi nadalje, da je lahkomišljeno zapisan moj stavek: ,,Le tako bodo dobri učenci v zadnjem šolskera letu poznali svojo čitanko, kakor pozna gospodar svoje doraovanje." Jaz pa pravim, da so lahkomišljeno zapisane g. nasprotnika besede: ,,Povera Varn, da poznajo ,temeljito' dobri učenci tudi sedanje čitanke, . . . ." Kdo se ne smeja teni besedam? Pokažite mi, g. „—ž —" le jednega učenca na jednorazredniei, ki ima v svoji oblasti vso tvarino Tretjega Berila! :) Zaradi pomanjkanja prostoia zakasnelo. Ured. Nova knjiga ne bi veljala 1 gld., k večjemu 60—70 kr., a sedaj stane samo v najvišjem oddelku Tretje Berilo 40 kr. in Slovnica 45 kr., skupaj tedaj 85 kr. Da ne bo treba imeti vsakemu otroku svoje čitanke, ako jih hodi veo iz jedne družine v šolo, mi menda ni treba dokazovati. Uprava zaloge šolskih knjig na Dunaji je tudi izdala letos po dve računici vezani v jedno knjigo, kar je popolnoma prav. Da se knjige ne raztrgajo prehitro in preveč ne pomažejo, to mora biti uoiteljeva skrb. Učenci naj zavijejo knjige v trpežen papir in pouči se jih, kako morajo ravnati ž njimi, da se ne uničijo. Knjige se morajo večkrat pregledati in zanikerni učenci naj se kaznjujejo. Kako pa sedaj trpijo vec let ubožne knjige, ki se posojujejo revnim učencem ? Ako bodo ucenci dobili le jedno sarao čitanko, jo bodo tudi bolj skrbno varovali, ker sedaj si mislijo: ,,Drugo leto tako dobim novo knjigo!" Ne 61etni ,,revček", nego 7. ali 81etni učenec bo dobil čitanko v roke. Jednorazrednice so na kraetih in tukaj je, hvala Bogu! narod še tako čvrst, da tak otrok nese še kaj druzega nego prvo čitanko! Sedanje knjige (Začetnica in prvo berilo, Drugo berilo, Tretje berilo in Slovnica) tehtajo 98 dkg, a nova niti toliko ne bo, ker bo v skrčeni čitanki tudi namesto sedajnih dvoh obširnih slovnic jedna sama. Da imajo zanikerneži na srednjih šolah ,,špehe" je gola resnica, na to so še ponosni. Profesor na srednjih učiliščih se pa tudi ubogo malo briga, ali iraajo dijaki lepe knjige ali ,,špehe", toda ljudski učitelj mora tudi pri knjigah vaditi učence snage, reda in varičnosti. Primera z novo Ljubljansko vojašnico, tobačno tovarno in — afrikanskimi termiti (Brrr!) šepa na vseh štirih, zato nečem o nji zgubiti nobene besede! Gospod „ -~ž —" trdi, da bi bila nova čitanka debela 1 dm. Vse sedanje knjige skupaj niso niti */_ dm debele, kako, da bi bila nova 1 dm, mi ni jasno. Res je, da je vsakdo vesel nove reči, a knjige, ki se nam je priljubila, ne damo radi iz rok ter jo nikakor ne zamenjamo za drugo slabejšo, če tudi lepo vezano. Jedne same čitanke se ne bodo naveličali učenci, ker se vsa tvarina (!) ne bo vzela takoj prvo leto, ko jo bodo dobili v roke. Zakaj se pa ne naveličajo, katekizrna in zgodeb svetega pisma, ki jih imajo tudi vsa šolska leta — tudi v ponavljalnici. Bo mar te treba razdeliti v več drobnih knjižic? Gospod ,,—ž—" pravi: ,,Tudi ob jednem (učenec) sklene, kako jo bo (namreč novo knjigo) varoval." Tedaj, ako učenec sklene, da bo varoval vsako novo knjigo, tako bo gotovo tudi sklenil varovati to gosp. nasprotniku tako zoprno čitanko. Toda dovolj! Na glavne ugovore raislim, da sem odgovoril. Ker mi je odgovor pod peresom narasel, nečem dalje grešiti na potrpežljivost gospoda urednika, kateremu vedno primanjkuje prostora. Gospod „—ž—"! Vprašajte naše jednorazredničarje in videli boste, da bo ogromna večina rekla: nJednorazrednicam jedno sarao čitanko!" Zc.