gospodarske, obertnišk * narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. CO kr., za pol leta 1 fl. £0 kr., za cetert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. kr, nov. dn. V Ljubljani v sredo 23. oktobra 1861. P r i p h Oreh. (Dalje.) za seme. Ko so orebi do čistega Jem 1 j se za to pravilo majhna vertna matika s kratkim ročnikom in pa dolg ojster nož; z matiko se perst zgornjih drevesnih koreninic odkoplje, tako, da se lahko osnaženi in na zraku posušeni, jih denem skladama v nalašć za to napravlj škrinj ki je 6 do 9 pavcov vi od do serene korenine pride, ktera se z nožem ravno odreže pa tako, da se stranske koren ka ? ka in dolga naj je kakorkoli hoče, in tak le: Ko so vse serene korenine ne porežejo ali ranij porezane, se prerezejo ravno na dno nasujem najprej en pavec čistega svizea (drobne peska) ; na to položim en sklad orehov tako, da ležijo špicami navzgor; ua to pride zopet čez vso škrinjico g pavec ni zej od s en tako tudi stranske, toda za en ali poldru rezane koreninice se poberejo proč, in pri tem delu naprav ena jama se zopet s perstjo zasuje. Tako se ravná, dokler ni pod pavec na debelo peska, na kteri se drugi sklad orehov, vesca končana serčnih korenin od pei do zadnj ravno tako kakor popred, zversti, in tako d sklad, dokler ni škrinjic se mora pa na to gledati do da rha polna. sklad Pi sklad na ti napravi zgornji ehov ne sme do verha priti pak nižej biti, in sicer tako, da med orehi in zgornjim pokrovom za en pavec prostora ostane , kteri se zopet s peskom nasuje. Da misi v škrinjico co do orehov omrežim s tanko in gosto drateno mrežico, ne prejedó, j postavim škrinjico v kakošen tak kraj, kjer se ni zmerzline bati Do tega časa jamej da ostane do spomladi, dokler se zacnó poljske delà orehi v škrinjici kal po- sk ze vsi ganjati, posebno če se škrinjica primerno vlažna derží Kamor misi ehe saditi da v jeseni zemljo pi kopati in plevéla popolnoma očistiti, poravn pripraviti, da se dajo orehi brez in ploh tako vsega zaderzka saditi Kak h diti in jih čez t kod v a ti. Kakor hitro spomladi vreme dopusti, da se daj rehi saditi, vzamem omenjeno škrinj z orehi napolnj ter jo spra na kraj, kteri je za orehovo posadbo od ločen; ji vzamem stranici preč, ki niste terdo pribite pak le z lesenimi fi priterj i sicer bi se utegnila škrinjica preveč pretresti, če bi se stranice odbij in oreh kal bi se poškodovala N to poberam sam orehe iz skrinj enega za drugim in jih dajem pomagaču, kteri jih ob po tegnjenem vertnem motozu po 2 pavca globoko v po 18 pavcov saksebi sadi v.luknje, ki mlj in se s kl pi rejajo Pri tem delu se mora le varovati, da se kal ne ©dkerhue; zato se luknje morajo z rahlo perstjo pati 5 verste posajenih orehov morajo biti po 2 sebi. bodli Ko so mladi oreški po 3 pavce visoki iz , se okoplj plevel ne preraste in poleti se mora na to paziti in pol sak-zemlje pri-, da jih Ko je spomladi se zemlja osušila, idi po verstah _ . a a ů i * « v ktere so bili lansk pomlad hi posajeni, odrez nepo bne mladice 8 kakim ojstrim nožem od vsacega oreska in pusti jim le eno najlepso in najkrepkej 5 kte jela tako spešno rasti ? d je boš gotovo prav vesel. ti bo Tem mladikam, ki si jih za prihodnje dre leto stranske odrastiike tikama debla odločil % i porezi cez cr >spod Leicht terdi, da se pri tem ni nikoli škode bati. Pri vsem tem se mora pa pri orehovih nasadiščih na to gledati, da jih plevel ne prerašča, in da se pred zimo pregloboko ne okopljejo Spomladi druzega leta, ko se j U bro osušila in lep vreme nastopi, poreži lad reškom serčne kore nine, to je tište k naravnost v tla grejo, kar se pa tako oprav lickaj zaderžana mladice trebiti in Ni bil se bati, da bi zatega olj 3ga dre rast le ko Od časa d casa se morajo stransk emlja večkrat pleti Per vo leto potem, k je vse to storilo, pa tudi drugo leto potem se morajo spomladi in poleti vse stranske mla kerbno odrezovati, kakor je dike tem drugem letu je je Ie 7 čevlje gori rečeno bilo in v pa se poreže serčoa kor toliko j da nad emlj potem se zacne krona de lati leto za kter k o se pa Ie 4 gornje vejice pusté. Naslednje so oreški že po 2 pavca debeli, se na stanoviten kraj pre8adij (Dal. prih.) Gospodarske skušnje. (B razglaša bravcom pšenica). V časniku štajarske kmet. družbe našega lista dobro znani gospod Dominik Colnik, posestnik v Drevanji v kih icah to-le rt b V parizki razstavi leta 1856 sem dobil pol bokala nove P (BI t i n j o poslavlj S blanc), ki je ondi bila z zlato sve Přidělal sem je dosihmal ćez 100 va i, okrogla, drobneja kot navadna gánov. Pšenica ta je bela, c se raz rasa neizrečeno, tedaj se je za posetev polov hran ne po £a rada iz nje se e'j ca pr ajlepša mok skor brez otrobov; vagàn (2 mernika) vagata čez 90 funt Gosp. Colnik prodaj vagan te izverstne nove pšenice po 10 gold. nov. dn. — Kdor je želi, naj se oberne do gosp. Colnika v Drevanji^) (Triebein, Post St. Leonhard in Steiermark) ali pa na vertnarja štaj. kmet. družbe gosp. Jož Kiegerl-a v Gradcu Gospodarske novice § bei (Kak cela vas h d o 1 g iz Šlezij v » h k o z n e b i) í sto- v Gr. Zeit." Kaj nek so ti kmetje Novicah4' priporočani) zavarovavnici r> rili? Pri tisti (tudi ali asekuracii na Dunaji, ki se „Austria" imenuje, so se )spodarji, kteri so bili zadolženi, na to, ako umerjó, vsi cr zavarovali tako, da asekuracija po njih smerti ves dolg Ker j tako, da dedniki (erbi) dobijo celo kmetij î le treba, da tak zadolžen gospodar, brez dokler živi dolgá. » ki mesec plačuje kaka 2 gld v asekuracijo iu s tem po svoji smerti zagotovi dednik gotovih 1000 gold j m J * V v C imenu krajnske kmetijske družbe prosimo častitega gospoda kmali po družbenika naše družbe, naj nam hvalj pol vagana na stroške družbine. pšenice Vred. \ 35 pač očitno , da z majhriim denarjem more oče svojim na-slednikom. zapustiti./kmetijo brez dolga. Več o tem bo gotovo družba sama rada vsakemu povedala , kdor se do nje oberne. : ••vt | | || || I II I | I Kl Prizor uledišca sveíá « Hvaležnost Angleža. Neizmerno kopemeč po bogastvu je sklenil Tomaž Inkle, --sin nekega tergovca v Londonu, komaj do verši vsi dvajseto NaSilfl notariem 8taro8*' sv°je, vkljub vsem nevarnostim dolgega broda- J k * renja podati se v zapadno Indijo, iskat ondi od matke sreče V7 40. listu sem spregovoril besedico našem Ijudem, bogatih zakladov njenih. Na brodu „Achille", ki se je ravno ki imajo opravila z notarji ; mislim, da ne bode napak, če pripravljal za-odhod, odpelje se ne ravno obilno z denarji danes besedico spregovorim do notarjev. preskerbljeni mládenec v daljni svet. Po dolgem in nevar- Častiti gospodje! važne opravila jc vlada vašim rokam nem brodarenji vgledajo popotniki kopno (suho) zemljo južne j izročila. Znano je marsikomu, koliko zmot, prepirov in so- Amerike, in v neki majhni laki ustavijo se. Kapitan broda vražtva med ljudstvom, koliko pravd in koliko opravila go- vidši pomanjkanje vode in druzih potřeb spustí čolnič v sposkam se je vzrokovalo, ker je pisma, pri kterih je več- morje ter zapové nekolikim brodnikom, da preskerbć iz kop- krat celó takim, ki so za nje učeni iu imajo vsaki dan ž nega potrebuih reci. Zelječ, soznaniti se prej ko mogoče z njimi opraviti, natančne pazljivosti treba, vsak šušmar, da novim svetom, gré tudi Inkle z brodniki na suho zemljo. Je količkaj čečkati znal, svojevoljno opravljal. Prišli Ne najdši ob obrežji zaželjenih potrebnih reči podajo se ste, da bi tem napakam konec storili. Pot vam od začetka poslanci od morja v notranje kraje; al nemila osoda pričani bila dokaj ravna; marsiktero zapreko vam je bilo treba iz kuje jih tukaj. Nenadoma jih napade obilna četa divjakov. nje spraviti. Pokotni pisaći so se silno težko od svojih za- in ker so bili veliko močnejši od le slabo oboroženih mor-služkov odtergovali; celó gosposke so morebiti nekterim pre- narjev, so bili ti premagani, nekteri pobiti, drugi pa raz-malo na roke šle; mogli ste si zaupanje ljudstva na vse kropljeni na vse strani, tako, da je le malo jih zopet do- mogocne vize pridobivati. Iu zares, veliko zaupanje je Ijud- spelo srecno nazaj na barko. stvo v vas stavilo; veliko se je posebno med priprostimi o Mladi Inkle v ti hudi stiski mislil je, da mu je smert vaši veljavi govorilo. Al žali Bog! to zaupanje je začelo ze za petami. Kakor nor divja po sumi (gojzdu), da bi bil te«:a nas enega z drug i m se pervo slano. bolj soznanil in pobratil. Ako ne bi to šlo, naj bi osnoval saj majheu, političen in podučljiv list, ki bi večkrat na teden izhajal in v prav razumljivem. prostonárodném jeziku vse imenitnosti prinašal iu razkladal, ki se sedaj po Iz Kranja 19. okt. Xiso se zmotili, ki so mislili da nove naše gimnazijske (latinske) šole bodo polne. y Lega kranjskega mesta je našim Gorencom tako pripravna y da svetu fr © ode ; zraven tega pa še posebno narodnost slovensko po onih krajih zbujal in jo branil pozresne talijanscine. Vidil sem dostikrat, kako so se Terstini gnjeli okolo trafik , v jim je kakor fialasc za njih otroke. Letos smo zaceli z dvema razredoma (klasoma) latinskih šol in V ze učenca; 70 jih je v 1. razredu, 32 pa v imamo 100 in 2 Vodja drugem. kterih se je teržaški „Diavoletto" po krajcarji prodajal. Po-zual sem take, ki so si raji kupili Diavoletta, ko za krajcar kruha, dasiravno so lačni bili. Dobro se je prepasal, v ka- teh šol je 9 Konšek, bivši učnik v Ljubljani, učniki pa so rr © ospodje Ivane, Dominkuš in pa Globočnik, ki je vodja tu kajšnih ljudskih šol. košno seneo na terdi, kamniti tlak se viegel, pa hajd ča- sopis v roke. Glejte, sem si mislil, nasa gospoda in naše priprosto ljudstvo po Terstu mora pa vse brez duševne hrane ostajati, ako si je neče od Talijanov sposojevati. Upamo, da se bo za naprej vse na bolje obernilo in da bo ravno čitavnica tamošnja največ pripomogla, da bo tudi v Terstu še enkrat pred naše vrata sonce posijalo. Odgovor z osp deržavnega ministra na Tomanovo interpelacijo nas je nekoliko oplašil, pa ne dosti; čeravno jako trenek zato, ker moramo nedolžni terpeti, ako se nam očita, da nimamo šolskih bukev, česar nismo mi krivi, nas je vendar na drugo stran prav razveselil, ker vidimo iz njega, da pomanjkanje šolskih bukev je edini zaderžek, da se slovenščina ne more še letos kot učbeni jezik v naše šole vpeljati. Ce Bog dá bomo tudi nj i kakor naši sorodniki Serbi, Cehi in Hervati ta zaderžek srečno premagali, in potem bo vse dobro, zakaj izverstnih slovenskih profesorjev se nam ne manjka, samo domu jih je treba poklicati, ker so povsod okoli po cesarstvu raztreseni. Ako bo šio po sreći, bodo vsaj najpotreb- Iz Ljubljane. (20. oktober rojstni dan čitavnice nasé). Ker se je že tolikšno število družbenikov (okoli 170) vpisalo, da se je mogel napraviti občni zbor, se je začasnim upravnikom potrebno zdelo, sklicati skupščino po odpisu sl. c. kr. deželnega predsedništva dovoljene narodne čitavnice, da voli odbor, kteri naj se loti vseh naprav za ustanovo njeno. V nedeljo dopoldne ob 11. uri se je snidla „pri Slonu" tolikšna množica družbenikov, da je bila velika dvorana vsa polna. Dr. Janez Bleiweis, ki je po željah začas-nega odbora za danes prevzel opravilstvo vodnika zboro- je v njegovem imenu skupščini předložil dva nasvčta. Pervi je bil: naj danes izvoljeni odbor ostane le do konca leta, ob novem letu pa naj se voli iznova; drugi vega, tega nasvèt ki y izvira iz skušnje preteklih 2 meseov , pa j8 bil, naj se namesto 11 odbornikov voli 15 in za dovoljenje te premembe pravil prosi sl. c. kr. deželno piedsedništvo. predpi-tudi predio Zbor se Po kratkem pornenkovanju sta bila oba predloga z sano većino glasov poterjena , verh tega pa or 9 enega. neje bukve do druzega leta gotove. Ko bodo enkrat bukve enoglasno iz na svitlem, bo menda tudi konec tište neslane popevke, da ni slovenscina se za nobeno rabo, ker se bo s tem djansko pokazalo, da ni temu tako, da ni ona več v plenicah, kakor si še vedno eni domišljujejo, kterim je naš jezik in naša prof. Macun-a, naj 2 tajnika bota namesto je po vsem tem lotil volitev, in bil je skor voljen mestni župan gosp. Mih. Ambrož za predsednika, Janez Več, tergovec, za z veliko većino ir © glasov pa gosp literatura tako malo ali pa še manj znana ko kitajščina. Iz dnarničarja. Za tema so se volili odborniki in izvoljeni so bili sledeči gospodje, ki jih lesem postavimo po abecednem redu: dr. Jan. A ha či č, dr. Jan. Bleiweis, dr. Et biu Costa, Jož. Debevc, tergovec, Anton Gale, « y Oorenskega B I ■ ^I I H £iajsak se piše v 238. list „Volksfreund-aíř, Korl Holzer, tergovec, Janez Ho rak, hišni posestnik, da so kantonske gosposke županom rekle, naj pismeno po- prof. Macan, dr. Orel, Jožef Pieiweis, tergovec, vejo y kaj ljudstvo misli zastran razpustka ogerskega zbora. dr. Janez Pogačar, korar, Franc Ks. So u van. ter Ali je vlada, ki je to pozvediti ukazala, iz teh službinih govec, Luka Sve tec, c. k. okrajni pristavnik, dr. S rot, sporočil povsod čisto resnico Ijudskega mnenja zvedila ali c. kr. medicinální svetovavec, Val. Župan, tergovec. In ne y ne moremo povedati, ker nam niso znane one sporočila; tako je bila ravno v obletnici cesarskega oktoberskega di zanimiv pa je odgovor, ki sem o tej zadevi od nekega ploma, ki je zagotovil vsem avstrijanskim narodom ravnoprav prostega kmeta na svoje ušesa slišal, ki je rekel: „Ljudstvo nost, volitev končana in, kakor je dr. Ahacič dobro opomnil, naj do vlade, vlada pa do ljudstva zvesto spolnuje Božje rojstni dan čitavnice, kakor mislimo, ćastuo doveršen. zapovedi, in kraljevalo bo vsigdar zadovoljstvo, Ijubezen, mir Potem še le, ko se bojo vrata čitavuice odperle, se bo mno- in blag ostanje; drugač pa ne." Ali so tudi te odkritoserčne žilo od dné do dné število družbenikov toliko bolj, ko se besede bile sprejete, ne vem, ker, kakor mi je neki pre- bo vidilo, da bo pošteni narodni duh vladal v njenih dvoranah. brisan srenjsk svetovavec opomnil, se menda ne skladajo z navadnim kancelijskim peresom." Iz Ljublj Kakor slišimo, je c. kr. mi Šniartno v spodnjeni Tuhinji 19. okt. D-c. pravosodja vsled poprašbe Cernetove poslalo vprašanj na Sinoci okoli 5. ure zvečer se zasliši grozni pomagajte!" In res, glas : 55 gosti yy ogenj c. k. deželno nadsodnijo v Grade y kteri so podl sod nil tajarske, krajnske in koroške: ali bi se dal naš slo- dim se valí proti nebu! Komur k jezik pelj v k a n c e 1 i j je naša vas znana, si lahko misli, kakošen strah da je bil. strahom smo sprejeli to novico Ravno na sredi vasi pri cesti ie stala šolmoštrova baraka y in Bog V W daj š k e ? Z nekim da bi nas gosp. minister, kadar bo odgovoril na Cernetovo interpelacijo, po za derva in pičo, okoli ktere so hiše komaj po 4 komovce tolažil y da j bil naš strah prazen 55 N C6 so v pre- saksebi in večidel s slamo krite, in v trenutku bila je kar teklih 12 letih večkrat rekle, da smo se vselej vstrašili, ko vsa v ognji. Sreča je bila, da je bil zrak miren, sicer bi smo slišali od tistih nesrečni bile pridne dekleta zastonj vodo nosile. Danes zjutraj zgodaj h „Berichto ki so nam. kakor je b unidan v „Ost und West" autentično doka 55 pod je veliki zvon farmane na glas klical, naj pridejo se do- Bachovo vlado spodkopali obvelj brotljivemu očetu zahvalit za odvernjeno veliko nesrećo, lijah, če je bila že tudi po postavah izrečena, in spet se Pravijo, da je nek gosposk plastuh, ki se je celi ljubi dan boj tega Saj je znano celemu svetu, da imamo veliko -veliko gospod v kancelij ki ne znajo našega tako. d b v nj redovali. Kaj bojo ti od 5!» sika poterdi ti svoje staro dobro ime z okusnimi jedili in dobra Kaj kapljico vina. Nekako posebno veselje se je bralo na oblicji nek druže kot da ne om. pak da jezik slovenski vseh prićujoćih , ki se je kmali začelo razodevati v nadu ni sposoben za kancelijo. „Amor incipit ab ego. u I šenih zdravicah, ki so se verstile ena za drugo. Pervo pa tudi nektere mozake k so v stanu berž jutri začeti in zdravico je napil dr. Costa na slavo cesar skemu di ki jih j tud zato; al vprašamo itoserčno reči, da je pet J li se boj ♦ V , pač upali prav odkritoserčno biti kancelijski jezik? Ce ne, kak te moke? Skušnje nekdanjih „Berichtov" nas žalobog plomu od 20. oktobra, po kterem je zasijala nova zarja in kterega oblet- zmožná ustavne svobodě narodom avstrijanskim , kruh bo tedaj iz vse nica je ravno danes in slavaklici so doneli od vseh i to U C ! j 0 D so v n e u s t a v n i kterih je ministerstvo sprejemaj dobi bili ..Beriehti" legati, p 3. ni čuda Costa oje informacij straní. Potem napije dr. Bleiweis zdravico dr. Et bi nu , dokazavši, da v današnjem času, ko je porazumljenja med narodi tako živo treba, je pri nas le tisti tu al sedaj, ko j lada izrečena za ustavno, ko so prav čisto za pui tr U ke pravi m oz ki neprestrašljivo in terdnega značaja za vsem narodom, bi se mogla ta pot stopa pravico Slovencov, zraven pa tudi bratovsko roko Spominjamo se se ukaza, ki ga je 20. d podaja p o š t e n e m u Nemcu, in tak mož je mladi dr. Costa bra I. I. minister Gofuhovsk poslal deželnemu pogla- In spet zagermijo živio-klici po izbi. Kmali se vzdigne varstvu * t v Krakovo rekoe: ,,Ena pervih reci j i da k gosp tr póske vživajo panje ljudstv i se pa drugač , župan Ambrož in z nadušeno domačo besedo obhaja doseći današnji rojstni dan či ta v nice naše, ki jo imenuje „zibelko" ne more, kakor s tem, da kancelij ki majo z ljudst narodnega razvitka, ki ga nam je toliko potreba domovini P é m • S , z nj i m jeziku. Nap govore in mu d vada, li ud P v kega jezik iskat ne razumej potrebn tnškem in ki dopisuj ej o v nje- na blagor in ni komur na škodo; naj jo podpira tedaj vsak! p r o t jeziku pošilj si ajo le še pr (i • ê 3 pis razloži" itd. itd. Ak «lister spoznal , kt se tolik P 5 d J6 ni b ustavnega minister v duha prašaj ko bolj je misliti, d hoče ustavni oje po ke, iz nj diti, kolikšen obrok naj bi se posta za pclj lij le «lo- k » * jezika v • t U ka ga je toliko lože b spraviti, ker ljudje že sami v svojem jeziku poved kaj naj se pise i ka pa k potřebuj ajde, če ne ve, v našem obširno in za vse kancelijsk ín vsi pričujoči Slovani in Nemci so poterdili z nadušeuim ki nem- slava-klici županovo napitnico. Na to napije dr. Bleiweis na slavo županu Ambrožů, danes dopoldne enoglasno to mi- izvoljenemu předšed ni ku citavnice nase in svoje veselje il mož razodeva, da bode kot skerbni oče cul nad zibelko nje- znega vsega deteta, ki bo, ako Bog tega se jasno vidi da, kmali krepak mož. je dr. Bleiweis dalje rekel Iz da naš novi župan krepko stopa v stopinje nepozabljivega rajukega župana Hradeckiga, skerbeči duševni prid za materialni in našega mesta i Bog daj, da bi dolgo dloke itd., županil kot Hradecki in nam vseskozi bil Ifradecki li.! In živi-klicov ni bilo ne konca ne kraja pri tej napitnici. potrebe po g. Cigale-tu izdelanem k polit, občn dan terminologii, v prestavi k v jurid. Potem je enmalo potihnila beseda, ker Lozarjeva Manica je ikonika, hotla, naj se pravica skaže temu, kar je spet na mizo pri- de r ž a v 1 j a n s k konika td Ja V J iz tega, da jezik naš j tako kakor kot beli nesla, ik druir posoben za kancelij le u ć i t i se ga mor kd ga ne zuá. Kak na Hervašk skem ministerstvo le ukaž naj tudi pri nas na Sl In zgodila se je njena volja. Al kmali se vzdigne dr. Costa in napije v daljem govoru zdravico dr. Bleiweis u. Kaj vse inu je na hvalo rekel, nam prepoveduje lista povedati ; le to rečemo, da je bil dr. vrednik tega v nsk jezik v p t ati znati, kd naših gospo slovenski. So se naši rojaki še hervaške na tem rnestu in većina mora vsak uradnik Bleiweis po tej zdravici in po serčnem sprejetji od vseli Dr. Bleiweis poprime po tem ko- gospoda Hora ka, ne b zgubi službi znala kmal strani živo zivo glinen zarec in napne na slavo častitega » / takem kratkem nevtrudljivega vodja pomoćne obertnijske zdruzbe j ki rasu dobro naučili; kaj bi se maternega jezika ne, ker so časti vse mesto, Slovenci pa tudi se nekdaj kranjski nradn v se za to, ker je Sa mož Zlasti sedaj in Ogerske* nobena sila tistega cinc k J radnik m nogo celó francozkega hitro naučili. in rojak junaških zagovornikov slo dniko P» • V iz Hervaške » čistega narodnega duha vanskih pravíc v deržavnem zboru Palackiga Rie ki so vajeni slovanskega žbovanja, ne bo gerja, Pražaka, Brauner-ja itd., kterim vsem na izbirati si be nj a naj saj e dob prip k k bod k w J kov bil. Al pod slavo spraznimo kozarce do dna, kakor tudi našemu slo venskemu bratu, ki terden kakor skala se bojuje za pra absolutizmom železná srajca, sedaj pod ustavno vlado pa vice Slovencov: gosp. dr. Tomanu, in milému dobrotniku naroda, nima nobe Pr vec. čitavnice naše Iz Ljublj V nedeljo zvečer je tista naša iskrenemu zagovorniku slovenskega í tud delec po svetu dobro znana družba, ktera s posojili podp obertnike in i poklonila svoj C o s t a -1 u kod naše, ako pridejo v dna stisk prevzvišemu škofu J u r j u S t r o s m a j e r - u ! In so spet slavoklici brez konca in kraja. Potem se ospod dr. Von čina in kot predsednik družtva roko germeli vzdigne tr » pravoznanske étniku tr » d E t b delskih pomoenikov napije v daljem govoru z ljubez srebe trudlj čašo v spomin h oje za njivo besedo na in brezpiačno pomoč, s ktero že od per začetka podp to družbo. Vpi • V s k i družbi ? ki verlih j 8ti bertnijskega in slavo dnami po mocni obertnij-ste si v nekaki zvezi. In spet so doneli siava-klici od vsih straní. Dr. Costa pa poprime kmali ko- župana Ambroža udov te družbe . d V V # in d kakih 50 družbenikov kodelskega stanu, gosp. zarec in napije zdravico verleinu gosp. Heidrichu \ Bleiweisa, častnih rašinu pomoćne družbe, in ropotali so spet kozarci z živo w J gospod Janez Ilorak vodj družbi klici £ Heidrichu, ki s serčno besedo napiva na zdravje in res prav ogovorom < h valil za k oce njeni » izročil v imenu družbe s serćuim vsem pričujočim. In spet je Manica nas spomnila, naj se podu doktorju čašo, ki se je očitno ginj za usmilimo žlahnih puranov, ki nam jih je na mizo přinesla dařilo k mu bo vse žive dni stit ko ča- Ker nas ni bilo nič puntarjev vmes, smo jo ubog ali. Ko spominek mestjanske Ijubezni. Potem so ogledovali pri- , ki je res lepo delo iz kovanega podstavku se odlikuje v sloven- ravno okusnega caso (kozarec) cujoci gosti srebra, 50 lotov težko skem jeziki N Fr. Mali hišo. hervaškega purana oberamo, stopi gosp. usnjar iz Ter žica in ud pomoćne družbe, v Vsi poskočimo veseli izza mize in pozdravimo ver pis: „Dnarna pomoćna družba obertnijska lega Teržičana, ki se ni vstrašil priti k nam, ki namesti ojemu mnogozasluženemu pravoznanskemu svetovavcu dr. Etbinu Costatu v spomin tr ?? 9» « Ko je bila ta slovesnost Deutsches Vaterland" pojemo le „Hej Slovenci." „Saj sem „loncmana" seboj pripeljati, ki sta danes po- hotel v se dva končana 5 so se vsi gostivuici „Lozarjevi** je bila tr » OStj vsedli za mizo in dobro znani poldne z menoj iz Teržiča prišla nam je rekel pa edaj lep priložnost daua, sta mi všla ; ne vem, za kaj? In po teh besedah začnó nekteri gospodje domačo pesmico „Pridi Gorenec!" in na Očesna bolezen ministra pravosodja g. Pratobevera pivajo se serčne zdravíce gospodu M al i t u, ki dobro vé 9 da Teržič stoji na slovenski zemlji, ki je rodila Hicinger-a 9 je tako uevarna, da bode zapustil svojo službo. Presvitla cesarica se bo konec tega mesca iz Karfa Ahačiča, Kurnika in ^^ - Reichuu zunaj. In gosp. Mali je bil z veselo družbico vred vesel, da mu ni bilo treba „nemškega'' bandera nositi, Mittelschulenu, ki je přišel mesca aprila t. I. na svetio V se n ampak „hervaškega" purana obirati in druge cislane domoljube, ne pa v preselila v Benetke, kjer bo čez zimo ostala. Dr. Kl unov zemljopis „Allgemeine Geografie fur » j* natis z 9000 iztisi. drugih zdraviga v dolenca" že razprodan; ravno se delà drugi popivati. Al komaj je hrup enmalo potihnil, se vzdigne župan Ambroz in napije zdravico slavnima rojakoma 9 S-ki Odlikuje se ta prav zauimiva knjiga tudi v tem od euacih, da ni enostranska v narodnih rečéh avstrijanskih. sedaj pervikrat, kar morda Krajna stoji, stojita na celu više in Cesko. Iz Pel zna 14. okt. Danes se je z veliko slo oblasti: gospodoma dr. U1 e p i č-u in baronu C o d elli-tu vesnostjo odperla železnica, ki česko zemljo veže s ba slava-klici so se živo povzdignili iznova kakor tudi varsko. Iz Dunaja ) potem, ko se je zdravica napila visoko častitemu předšed- s pervim hlapouom m 1 Ceskega mnogo in Bavarskega se je pripeljalo imenitnih gostov, med kterimi niku družbe kmet. g. Terpincu. Potem napije dr. Costa so bili tudi Palacki, Rieger in Brauner. Obed v Pelzniški deželnim odbornikom, g. Drašler pa dr. Vončinu, mestni hiši je bil krásen. Zdravici na cesarja avstrijanskega domoljubnemu ravnatelju družbe rokodelskih pomocnikov, iu kralja bavarskega ste bile z nadušenimi slava-klici spre ir župan našim ženám, dr. Costa bratinstvu narodov jete. Potem je govoril dr. Rieger s krepko besedo za mir dr. Bleivveis vsem S l o ve n c o in in tisti domoljubni d r u z b i c i, iu spravo med narodi in uapil bratinstvu vseh narodov, ki je tudi ta večer obhajala obletnico prerojstva Avstrije ktera napituica je bila preserčno sprejeta. Zvečer je bila 19 cesarju avstrijanskem in vsaka zdravica je bila beseda, pri kteri je slavni pevec Lukes tako ljubezujivo spremljena od živahnih živoklicov. Ko se je veselica imeli pel, da ga je vse zamaknjeno poslušala. V tem pa, ko poj© koncati, se gosp dr. Costa v se enkrat zahvali za cast 9 ki se mu je danes tako sereno skazala in poslovili smo se pesem „ Pravi Ceh", zarenči nek hudoben nemškutar ter pravi 9 naj tr » ospodje iz Bavarskega zapustijo dvorano i ker prav židane volje iz veselega kraja, ko je pri sv. Jakobu uić druzega ne bodo slišali kot slovanské pesmi. Vse se že pol ure čez polnoc bila. Domů gredé pa smo si mislili, vzdigne in gleda, kaj je to? Na to vstane gosp. dr. Forster da pošteni narodni duh slovenski, ki je danes vladal v in v imenu Bavarcov prosi, naj se Ie poje naprej, ker radi Lozarjevi gostivnici, je pometel čisto iz vseh kotov tisto slušajo mile češke pesmi. Iu osramoten je nemškutarski vrag njusno pošast, ki se le prevečkrat šopiri v tej ponižni sobici, pobral kopita tr » VSl drugi so ostali iu slovesnost se je Svetli škof poreški gg. dr. Dobřila, kteri so bili veselo koučala, kakor se je začela. vsem Slovencom na veselje deržavni poslanec izvoljeni i 80 llervaško. lz Zagreba se čuje, da niso nič kaj ve na poti iz Poreča na Dunaj prišli v pondeljk v Ljubljano, seli, da je deželui zbor odložen do prihodnje ga mesca. kjer ostanejo do jutri. Na tukajšno Ogersko. Na Ogerskem stojé řečí prav čudno. Spet gimnazijo so prišli letos namesto od- je bilo veliko županij razpuščenih; od vlade poslani namest išlih učnikov sledeči gospodje: g. Wurner, Gariboldi niki županov se sprejemujo povsod z nevoljo. Dvorni kan celar je razposial nadžupanom ces. ukaz za nabero rekrutov in jih vprašal, ali se bojo županije rekrutbe lotili, in če ne. in dr. Vrečko. Kar se tiče šolskih naukov v realki gimnazii Hl je vse po starem. Janičari Triesterčni, Prešni in Tagespoštni so nam spet te dni přinesli mnogo burk, pa spet je ena bolj kos- naj svetujejo i kako in kaj. Prusko, lz Kraljevca 18. oktobra. Danes je bila mata memo druge. „Prešni" pisač je že pozabil, kar je slovesno kronanje kralja pruskega. Zbranim glavarjem de- zbora je prejšni večer med drugim rekel to le: nedavnej terdil, da gimnazija v Kranji bo slovenska in da želnega bo malo ucencov dobila, ker stariši bojo dali svoje otroke Vladarji pruski sprejemajo krono svojo od Boga. Jez bom raji v Goratan, sicer bi ne bil mogel predvčeranjim ravno tedaj jutri krono vzel z mize Gospodove. ~~ To je pomemba nasprotno trobiti in kdor laže , tudi krade. našega mnenja za svoje prodajati! Pa besed, da kralji so po milosti Božji, in v tem je svetost Triesterčnernu „Kulturtrâgerju" krone, ktere se nihče ne sme prederzno dotakniti. Krona pa za njegove posledne budalije nobene druge kritike ne moja je obdana z novimi napravimi ; po njih ste vi poklicani pišemo kakor te: Dosti nam je, da so Vas „uernškiu Terži- tistemu, ki jo nosi, svetovati. Svetovali mi bote, in jez bom čani v Triesterci pohvalili. Sedaj ze spet mirno spimo Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Cesarski patent od 12 m elj za celo ccsarstvo, razpisuje davke za prihodnje leto 1862 z vsemi přiklad ravno tolik > kolik so bili to leto Ako bi se pa potreba pozneje pok da bi se o njih kaj premenilo, si Nj. veličanstvo piideržuje, na ustavni poti to skleniti Ker pr za prav vsled more davke cesar le z dovoljenjem » določiti, celega derža to zbora pa ni bilo ua Dunaji ustavnih postav deržavnega zbora da poslušal vaše svete." Rusovsko. Kakor časniki pripovedujejo, se černi oblaki strinjajo nad Rusijo, ter pravijo, da ne vrč samo na Poijskem temuč tudi v Rusii sami, kamor je perva iskrica svobodnejega življenja s tem padla, da je zemlja odvezaua starodavne sužnosti. Iz Varšavě se piše da vkljub ob-sednemu stanju so 15. dan t. m. obhajali praznik Kosciuškov in ko so prišli vojaki, da bi razgnali množico, je bežala v cerkve. Noben vojak ni stopil v cerkev, tudi nobeden ni střelil ali s sabljo sekal 9 cez noc je ljudstvo ostalo v 9 bi se mu bili dohodki in stroški derža so se gledé na v prevdarek dali i 10 ustavne postave od 26. svečana t. 1 davki za prihodnje leto še pisali po starih postavah cerkvi; drugo jutro so se zaperti udali; ženske so spustili domu, možke pa so vjeli in v terdnjavo peljali. Kakih 1500 ljudi so te dni zaperli. Tako vre na Poijskem, da že več armad iz Rusovskega maršira na Poljsko. Nabera novincov (rekrutov) se bo nek 1 sve cana prihodnj leta po vsem cesarstvu tako začela kakor letos in se bo rekrutov v celem cesarstvu vzelo kakih 85.000. so Doneske za akademijo jugoslavensko . v drajtali gosp. Detela Oton 15 gold., gosp. Santel Jožef 15 gold., Osana Anton 1 gosp. Konrád Pleiweis 62 gold gosp gold gosp Kar praznuje deržavni zbor, za kterega so v Klun Drag. 2 gold., gosp. Železnikar 3 gold., gosp. Franjo Erj zbornici poslancov ža peči in druge zimske oprave naprav-Jjene, je tù vse nekako tiho in prićakuje, kaj bo prihodnost přinesla. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiwe:s Natiskar in založnik: Jožef Blaznik