Pavel Flere: Vladni načrt o reformi učiteljišč in naše stališče napram njemu. V svoji zadnji štev. je BUčit. Tov." v uvodniku opozoril slovensko učiteljstvo na vladni načrt reforme „ zakona o izobrazbi uoiteljstva in učnem usposobljenju za splošne ljudske in meščanske šole", opozoril na naše principialno stališče do tega zakonskega načrta ter razglasil, da pride vladni načrt do podrobne naše obravnave v delegaciji ^Zaveze". Da spozna učiteljstvo ta načrt, sem ga priredil, v kolikor se tiče javnega šolstva, poizkusil formulirati naše načelno stališče ter naše izpreminjevalne predloge z namenom, da otvorimo s t v a r n o specialno debato o zadevi že preden se pogovorimo in sklepamo o njej v nZavezini" delegaciji, v kar so pozvana po omenjenem uvodniku tudi okrajna učiteljska društva in deželne učiteljske zveze. Pripominjam, da sem se pri izpreminjevalnili predlogih opiral zlasti na ^predlog poslanca A. M. Kemetter|a in tovarišev, zadevajoč izdajo zakona o izobrazbi in nadaljni izobrazbi učiteljev (učiteljic) na splošnih Ijudskih in meščanskih šolah" (739. pril. stenografskim zapisnikora pošlan. zbornice, XXII. Sezija 1917) in na izpreminjevalne predloge k temu vladnemu načrtu, kakor jih je dal na razpolago poslancem BReichsverein osterreichischer Lehrerbildner." In zdaj prehajam k našemu načelnemu stališču napram vsakemu d e 1 n e m u reformnemu načrtu našega šolstva in napram označenemu vladnemu posebe: 1. Z ozirom na to, da vztrajamo na zahtevi le po eelotni preustrojitvi vsega našega šolstva v enotno narodno šolstvo, moramo sploh odklanjati vsak delni načrt. Zato smatramo.tudi izvršitev delnega vladnega in vsakega drugega načrta, ki govori samo o spremembi učiteljišc in nadaljni učiteljski izobrazbi, le za prehodno reformo ter se tudi s tem načrtom pečamo 1 e s tega vidika. 2. Zahtevamo, da se s §§ 26—47 drž. šol. zak. z dne 14. maja 1869 in drž. šol. novele z dne 2. maja 1883, katerih spremembo priporoča omenjeni vladni načrt, obravnajo in z zakonito določitvijo spremene tudi vsi §§ 48—58 istega držc zak. (pravne razmere učiteljstva), predvsem pa da se uredi § 55 (place učiteljstva). Če hoče namreč država s spremembo prvoomenjenih §§ nalagati učiteljstvu in učiteljskemu naraščaju nove dolžnosti, je učiteljstvo in učiteljski naraščaj nujno opravičen zahtevati, da se zakonito določijo in izvedejo tudi njegove pravice. 3. Zahteve, ki jih ima slovensko učiteljstvo do načrta samega, temelje na naslednih načelih: a) Zahtevamo, da se vladni načrt, tudi le kot prehodna reforma, postavi na odločno narodno stališče, dajoč vsakemu narodu svojih pravic glede šolstva. b) Učiteljišče mora biti kot izhalališče vse narodne izobrazbe poglobljeno in razširjeno kot šestletna ^narodna srednja šola" istovredna z višjimi razredi ostalih srednjih šol. c) Učiteljska izobrazba je znanstvena in strokovna; usposobljenost za učiteljski stan pa nudi bolj poglobitev učne snovi, kakor pa izpiti, ki ostajajo navzlic svojemu nazivanju, da so »praktičnometodiiJni", le formalni. Izpiti so potrebni Ie v dvomljivih slučajih. č) Ljudskošolskemu učiteljstvu se mora v svrho njegove nadaljne izobrazbe dovoliti pristop na vseučilišče, kamor se preloži tudi izobraževanje meščanskošolskega učiteljstva. d) Enotno uciteljstvo na učiteljišcih, utemljeno po enotni predizobrazbi na vseučilišču in po istovrednem delu pri izobrazbi učiteljiščnikov, je prvi pogoj za zdravo reformo učiteljišč. 4. Izpreminjevalne predloge k vladnemu zakonskemu načrtu o preustrojitvi »zakona o izobrazbi učiteljstva in učnem usposobljenju za splošne Ijudske in meščanske šole" navajamo v naslednjem: A. Vladni načrt. 1. Učitelj.ka S 1. Izobraževališča za učitelje in nčiteljice imajo natneii, da izobrazijo stanovskozveste, z ljnbeznijo do mladine navdane učiteljske osebnosti, ki so sposobne in voljne, da izpoltmjejo l.iudski šoli postavno določene naloge. A. Državna učiteljišča. § 2. Izobrazba učnih moči se vrši po spolu Srojencev ločeno v izobraževališčih za učitelje in v onih za učiteljice. ()d države vzdrževani zavodi so dostopni vsem, ki hočcjo vstopiti vanje, brez ozira na njili veroizpovedanje. § 3. Pouk se vrši v najmanj pet letnikih. To mero presega.ioče razširjcnje te izobraževalne dobe je pridr/.ano naredbenemu potu. Razentega se združijo lahko, kjer je potrebno, z učiteljišči posebni pripravljalni razredi. Stevilo gojencev v enem leiniku praviloma ne sme presegati 35; s posebnim dovoljenjem deželne šolske oblasti se izjemoma in začasno lahko zviša na 40. S 4. O sprejemu na učiteljišče določa učno osobje. Splošni predpogoji za vstop so nravstvena ncomadeževanost, duševna sposobnost in telesna čvrstost. Za sprejem v 1. letnik se pri petletni učni dobi zahteva začetkom šolskega leta dovršeno 15. leto in splošno učnemu srnotru meščanske šole odgovarjajoča predizobrazba. Na zavodih z več kot petletno učno dobo zadostuje za sprejem v I. letnik dovršeno 14. leto. Iz ozira vrednih vzrokov dovoli deželnošolska oblast lahko izpregled starosti od največ šest mesecev. Večji starostni izpregledi niso dovoljeni. Duševna zmožnost se določi s strogim sprejemnim izpitom, in kjer je to primerno in možno, s karakteristiko sprejetega, ki jo predloži učno osobje one šole, ki jo je nazadnje obiskoval. Razeutega se inora vstopajoči podvreči izpitu iz posluba. Telesna čvrstost se dokaže z uradno-zdravniškim izpričevalom; razventega mora zdravnik, ki nadzoruje zdravstveno stanje gojencev, vsakega nanovo vstopivšega pred sprejemom prciskati, ali ie specialuo sposoben za učiteljski poklic. Sprejem v višje letnike se s predpogojem odSovarjajoče starosti in drugih splošnili predpogoiev labkn izvrši le na podlagi strogega sprejernneSa izpita. Takim gojeticem se pri drugače pnscbni B. Izpreminjevalni predlogi. izobrazba. S 1. (Neizprernenjen). A. Državna učiteljišča. § 2. Učiteljišča, ločena po spolih v izobraževališča za učitelje in v ona za učiteljice, tvorijo pedagoško-strokovno skupino višjih razredov enotne srednje šole. (Neizpreinen.ieiio). J. 3. Učiteljišču je določenih toliko lettiikov, kolikor jili imajo višji razredi ostalih skupin (liter.znanstv., realna skupina srednje šole. Dokler srednje šolstvo ni urejeno po tem načelu, ima \sako učiteljišče najmanj šest letnikov. Stevilo gojencev v vsakem letniku ne sme presegati 35. (Ostalo odpade). § 4. Prestop iz enotne nižje srednje šole (realne gimnazije na iičiteljišče) je mogoče le po dovršitvi prve. Odločujoče so nčenceve duševne in telesnc zmožnosti in njegovo iiagiienje. Dokler ne obstoja omenjena enotna srednja šola, veljajo za vstop na učiteljišče naslednje določbe: Za sprejem v I. letnik učiteljišča je potrebno dovršeno 14. leto, po šolskem zdravniku dokazana telesna zmožnost, duševna predizobrazba v obseKii učne snovi ineščanske ali nižje srednje šole, glasbeni posluh in nravstvena neomadeževanost. Duševne zmo/.nosti se določijo s povoljnim šolskim izpričevalom zadnjega polleta a!i s strogim spreiemnim izpitom iz nčnega jezika in računstva, z izpitorn iz poslulia iii z uradno karakteristiko, ki jo sestavi učiteljstvo onp šole, ki io je obiskaval učenec. V poscbno oziravrednih slučajih deželnošolska oblast" laliko dovoli oprostitev pouka v glasbi. Za sprejem v višji letnik učiteljišča je poleg splošnih sprejemnih pogojev potreben izpit, ki obsega vso učno snov prejšnjega letnika. Učenci višjih razredov srednjih šol z »dobrimi« izpričevali polagajo le izpit iz vzgojeslovne učne snovi. Neposredni sprejem v zadnia dva letnika ni dopusten. Natančneiše odredbe o sprejenni in sprejemnih izpitih izda ministrstvo za bogočastje in nk. nadarjenosti lahko dovoli oprostitev v instrumentalni glasbi, če so v drugem dovršili .prsjemni izpit z zelo dobrim uspehom. Neposredii sprejem v najvišji letnik ni dopusten. Natančnejše določbe o sprejemu se odrede naredbenim potom. § 5. Sprejem in pouk na uči/sliiščih je brezplačen. Revni, nadarjeni gojenci dobe lahko s prevzetjem obveznosti, da se najmanj šest let posvete poučevanju na javnih šolah, ustanove Lz državnih sredstev. 8 6. Pouk, ki ga dobivajo gojenci na učiteljiščih, obsega naslednie obvezne predmete: Verouk; vzgojeslovje in ukoslovje z njunimi pomožninii predmeti (s praktičnimi vajami); specialna metodika in šolskopraktične vaje; učni jezik; kak drug živi jezik; zemljepis; zgodovina in avstrijsko ustavoznanstvo s posebnim ozironi na narodnogospodarski in socialni razvoj; matematika in geometriisko risanje; prirodopis s prirodoznanskimi vajami; prirodoslovje s prirodoznanskimi vajami; pouk o človeškem telesu in zdravoslovje; poljedelstvo; lepopis; prostoročno risanje; glasba, in sicer petje in en instrument; tclovadba in druge telesne vaje. Tem se pridruži na moškili učiteliiščih rokotvomi pouk, na ženskih učiteljiščli pouk v ženskih roenih delih, v kuharstvu in gospodinjstvu ter pnuk o otroških vrtcih. Učni načrti se predpišejo z odredbo, pri čemer se uvedejo lahko tudi drugi učni predmeti kaknr zgorai navedeni. S 7. Pri razdelitvi iičnih predmetov na učiteljiščih mora veljati načelo, da je v zadnjih dveh letnikih pedagoška in metodiško - praktična izobrazba v ospredju, poleg pa se nadaljuje znanstveno-pripravljajoča izobrazba. Učna snov odgovarja — razven v tujih jezikih — splošno učni snovi višje srednje šole s posebnim ozirom na naloge vzgoje in narodne izobrazbe. S 8. Jezikovno uredbo u_iteljišč določi, v kolikor ne odreja ta zakon ali deželni zakon drugače, na predlog deželne šolske oblasti mijiister za bogočastje in uk. Pritem naj se ozira kolikor mogoče na to, da se nudi gojencem tudi prilika za priučenje drugega deželnega ali katerega drugega v Avstriji navadnega iezika. S 9. Za praktično izobrazbo gojeucev je z vsakini učiteljiščcm organičuo združena ljudska šola kot vadnica, na kateri se nudi učiteljiščnikom prilika, da prisostvujeio pouku in se praktično vadijn v poučevanju. Vadnica obsega vse letnc stopnje. Število razredov določa naučni minister. V posameznc razrede praviloma ne sme biti sprejetih več kot 40 učencev (učenk). Kier ie vsled razmer ž.eleti, se v vadnico prcvzamejo učenci iz javne ljudske šole, ne oziraje se na pravice, ki jih glede šolskega obiska jamči staršem otrok državni ljudskošolski zakon. Odredi se tudi lahko, da prisostvujejo gojenci pouku na javnih Ijndskih šnlah ter tu učiiopoizkusno nastopajo. Za liavajaiije in vajo v poljedelskih delih se pripravi pri vsakem moškem učiteljišču za obdelavo pripraven kos sveta v zadostnem obsegu; ženskim učiteljiščem naj se priklopi otroški vrtec in tudi poizkusni zelenjadni in cvtlični vrt te. šolska kuhinja. § 10. Na vseh učitelji.čih, kjer se nudi prilika, uaj se seznanijo gojenci z metodo v poučevanja slepcev, gluhonemih, jecljajočih ali drugače abnormalnih otrok, kakor tudi z uredbo otroškega vrtca, z napravami mladinskega skrbstva in z vzgojevališči za nravstveno zanemarjene otroke. § 11. Po dovršitvi zadnjega letnika se rnorajo gojenci podvreči strogemu izpitu pod predsedstvom odposlanca deželno..olske oblasti ter prejmejo, ako odgovarjajo predpisanim zahtevam. zrelostno izpričevalo. Zrelostni izpit se ponavlja lahko samo dvakrat. Z odredbn se določi, v kolikor si osebc, ki se niso izobraževale niti na državnem, niti na zasebnem učiteljišču s pravico javnosti, z dosego potrebne starosti labko pridobe zrelostno izpričevalo. § 3. (Neizpremenjeno). Revni, nadarjeni gojenci dobe zadostne ustanove iz državnih sredstev. (Ostalo odpade). § 6. Pouk, ki ga dobivajo gojenci na učiteljiščib, obsega naslednje obvezne predmete: Verouk; splošno vzgojeslovje z njegovimi pomožnimi predmeti (psihologija s posebnim ozirom na mladinoslovje, logika, etika in estetika); praktične vaje; zgodovina vzgojeslovja; splošna metodika posameznih predmetov in posameznih učnih stopenj ter šolskopraktične vaje; narodno gospodarstvo in sociologija; učni iezik; kak drug živi jezik, ki pa ni istoveten z »drugim deželnim jezikom«; zemljepis z upo..tevanjem geologije; zgodovina in avstrijsko ustavoznanstvo; matematika in geometrijsko risanje; prirodopis s prirodoznanskimi vajatni; prirodoslovje s prirodoznanskimi vajami; pouk o človeškem telesu in zdravoslovje; poljedelstvo; teoretično in praktično na posebnih poizkusnih zemljiščih; lepopis; prostoročno risanje; stenografija; glasba, in sicer petje in en instrument; telovadba in druge telesne vaje; Teni se pridruži (neizpremenjeno do...) o otroških vrtcili. Učne načrte z navodili izdelajo .šolske oblasti s sodelovanjem strokovnjakov ter jih prikroje potrebam posameznih narodov. S 7. (Neizpremenjen). (Crta se beseda »splošno«, drugače neizpremenjeno). Dostavek: Učne knjige, ki so dopustne za višje srednje šole, naj se rabijo tudi na učiteljiščih. § 8. Učni jezik na učiteljiščih je jezik naroda, za katerega se gojenci na učitelji^čih izobrazujejo. Jczikovna uprava se vrši v učnein ieziku. Pri vsakem učiteljiščii naj se nndi poleg obveznega tujega jezika tudi prilika za prosto učenje tujih jezikov. S 9. (... organično združena liudska in meščanska šola kot vadnica,...). (... kot 30 učencev (učenk). Da spoznajo gojenci ustroj šol po deželi, se pr^ktično vežbajo tudi na nižsorganizovanih. v to določeiiih iavnih ljudskih šolah v okolici. (Neizpremenjeno). Dostavek: Za gojitev telesnih vaj je združeno ?. vsakim učiteljiščem telovadišče in igrišče. § 10. (se črta »kjer se nudi prilika«). Dostavek: Kjer se nudi prilika, podajo gojencem za v to poklicani strokovniaki vpogled v bistvo in vzgojo slepcev, gluhonemih, slaboumnih in jecljajočih otrok in vpogled v vse napravo socialnega skrbstva. § 11. Ko je gojenec z dobrim uspehom dovršil zadnji letnik »čiteljišča, dobi zrelostno izpričevalo. V dvomljivih slučajih lahko sklene učiteljska konierenca, da se mora gojenec podvreči posebnemu. izpitu pod  (Neizpremenieno). Takemu izpitu se moraio podvreči tudi osebe, ki (potrebne starosti, da se določi, ali so za poučevanje na splošnih Ijudskih šolah sploSno in strokovno zadosti izobražene. Osebatn, ki imajo zrelostno izpričevalo sredniih šol, je treba polagati izpit le iz predmetov, iz katerih še niso izprašane. Dostavek: Zrelostni izpit je pismen, ustmen in praktičen. Ustni izpit obsega vse učne predmete. § 12. Za izobrazbo strokovnih učiteljev meščanskih šol se ustanove v zvezi z učiteljišči stalni tečaji. Sprejem v, te tečaje in pouk na njih je brezplačen. V meščanskošolske tečaje se sprejemajo le učne osebe, ki so usposobljene za pouk na ljudskih šolah, so se v svoji službeni uporabi zlasti izkazale in imajo zmožnost za višjo strokovno izobrazbo; ali odgovarjajo temu zadnjemu pogoju, se po zahtevi odloči lahko s posebnim sprejemnim izpitom. Natančnejše Uoločbe o ustanovitvi in uredbi meščanskošolskih tečajev in o sprejemu vanje se izvrše s posebnimi odredbami, pri čemer je gledati zlasti na to, da se da udeležencem prilika prisostvovati pouku na meščanski šoli in se praktieno vežbati v njem. Učnim osebam na javnih ljudskih šolah, ki so sprejete v meščanskošolski tečaj, mora deželnošolska oblast za dobo obiskovanja tečaja dovoliti dopust. § 13. Za izobrazbo učiteljev za podeželske nadaljevalne šole, potem za različna učilišča in vzgojevališča posebne smeri (šole za slepce in gluhonemnice, zavodi za slaboumne ali drugače abnormalne otroke i. dr.) se ustanove posebni tečaji, h katerih obisku se pripuste učne moči z usposobljenostnim izpričevalom za splošne ljuclske šole. Iziemorna se lahko spregleda dokazilo z usposobljenostnim izpričevalom, če se dokaže drugačna zadostna predizobrazba in daljša resnična uporaba v praktičnem delovanju na zavodih . take vrste. Ustanovitev in ureditev takih zavodov se uredi naredbenim potom. Za slučaj ustanovitve lastnili zavodov v svrho izobrazbe učiteljev na šolah za slaboumne in drugače abnormalne otroke bodo ti zavodi enako obdržavani kakor učiteljišča. § 14. Za izobrazbo otroških vrtnaric in učiteljic za ženska ročna dela v zvezi s kuharskim in gospodinjskim poukom obstoje, v kolikor se ne doseže ta izobrazba na ženskih učiteljiščih samih, posebni učni tečaji, katerih ustanovitev in ureditev se določi naredbenim potom. § 15. Učno osobje učteljišča tvorijo ravnatelj. za letnike potrebni glavni učitelji, glasbeni in telovadni učitelji, vadniške učne moči in potrebne pomožne učne moči. Stalno nameščeni veroučitelji so glavni učitelji. Te učne moči nastavlja po zaslišanju deželnih šolskih oblasti minister za bogočastje in uk. § 16. Veroučitelje mora dotična verska višja oblast označiti kot sposobne za poučevanje veronka na srednjih šolah in učiteljiščih. Za glavne učitelje se nastavijo le take učne osebe z najmanj triletno iiporabo v praktičui šolski službi, ki ali imajo polno usposobljenost za srednje šole in se izkažejo z uspešnini obiskom pedagoškega vseučiliškega seminarja, združenega s praktičnimi vajami, ali so z uspehom napravile izpit za glavne učitelje. Za pripustitev k izpitn za glavne učitelje je potrebna usposobljenost za meščanske šole in izkaz, da je kandidat po tej usposobljenosti z uspehom obiskoval najmanj štiri semestre kot izredni slušatelj iilozoiske fakultete predavanja in vaje iz svoje stroke, iz modroslovja in vzgojeslovja in v tem času tudi pedagoški vseučiliški seminar, združen s praktičnimi vajami. Učne osebe javnih Ijudskih in meščanskih šol, ki liočejo dokončati te vseučiliške študije, dobe za njihovo dobo od deželne šolske oblasti dopust. Dovolitev tega dopiista se sklene lahko s pogojem, da v tem času plača odpade ali da mora prevzeti stroške nadomestovanja ta, ki ima dopust. Natančnejše odredbe o izpitu za glavnega učitelja se določijo naredbenim potom. § 17. Za definitivno nameščenje kot glasbeni učitelj se zahteva uena iispnsobljenost za splošni glasbeni pouk in petje na srcdujih šolah in učiteljiščih in za najmaiij še eno nadaljno glasbeno stroko na učiteljišcili, za defiiiitivno nastavljenje kot telovadn nčitelj iična u.sposobljenost za telovadni pouk na srednjih šolah in učiteljiščih. Definitivni glasbeni in telovadni učitelji se uvrste v X. čin. razied. Olede njihovih prejemkov, njihovega prestopa v višji činovni razred in njihovega imenovanja glavnim učiteljem veljajo iste določbe kakor za vadniške učitelje. Laliko pa se v § 16., odstav. 2., za liameščenje glavnim učiteljem zahtevana usposobljenost nadomesti pri glasbenili učiteljih z učno usposobljenostjo za vse štiri na učiteljiščih uvedene glasbene stroke, pri telovadnih učiteljih z usposobljenostjo za kako znatistveno stroko poleg one za telovadbo. Zrelostuo izpričevaJo daje pravico do nameščenja kot provizorični ljudskošolski učitelj(ica), do obiska pedagoških oddelkov na visoki šoli, akademije upodabljajočih umetnosti, glasbenih akademij in modroslovne fakultete na vseučilišču kot redni slnšatelji. § 12 se ustanove na vseučiliščih stalni dveletni pedagoški oddelki kot meščanskošolski tečaji. (Neizpremenjeno s pridržkom, da se smatra zaznainovanie »meščanskošolski tečaj« v gornjem smislu). Dostavek:... s pripustitvijo plače in z vsemi pravicami do nje. § 13. Za izobrazbo učiteljev razlienih drugih učilišč in vzgojevališč posebne smeri (....) se ustanove posebni stalni tečaji na vseučiliščih. Učna dnba na teli lečajih traia dve leti. Za sprejem se zahteva absolviranje učiteljišča. Uspešno absolviranje takega tečaja upravičuje k iuimcščeniu na zavodih za slepce, gluhoneme, slabmimne itd. Učitelji, ki takega specialnega tečaja niso absolvirali, potrebujejo za stalno nameščenje na takih zavodih posebnega izpita pred določeno komisijo, ki pa se more polagati šele po dveletnem delovanju v specialnem pouku. Sestava te knniisije se določi naredbenim potom. § 14. Se črta »v kolikor se... učfteljiščih. sa- mih«. § 15. Se črtata bescdi »za letnike«. § 16. a) Za ravnatelje na učiteljiščih se imeniijejo glavni učitelji učiteljišč. (Neizpremenjeno). Za nameščenje za glavnega učitelja ie potreben izkaz učnega usposobljenja za glavnega učitelja. To dobe: a) Učitelji, učnousposobljeni za splošne Ijudske šole, na podlagi strokovnega pouka na vseučiliških pedagoških oddelkih v zvezi s predavanji na filozofski vseučiliški iakulteti v izmeri 6 semestrov; b) učitelji, učnousposobljeni za meščanske šole po gorenjem strokovnem študiju v izmeri 4 semestrov; c) učitelji, učnousposobljeni za srednje šole, s posebnim metod.-praktičnim dopolnilnim izpitom vzgojeslovne snovi vseučiliškili pedagoških oddelkov. — Ta izpit se polaga lahko obenem z usposobljenostnim izpitom za srednje šole. Učne osebe splošnih ljudskih in meščanskih šol, ki obiskujeio v svrho polaganja usposobljenostnega izpita za učiteljišča vseučiliške pedagoške oddelke in predavanja na visoki šoli, dobe v ta namen od deželne šolske oblasti dopust s pustitvijo plače in z vsemi pravicami do nje. § 16. b) Izpraševalne komisije za glavne učiteIje obstoje iz vseučiliških proiesorjev, višjih šolonadzorovalnih organov ter učiteljiških ravnateljev in glavnih učiteljev. Znanstveni izpraševalni predmeti sc združijo v strokovne skupine, kakor so skupine za meščansko- in srednješolski usposobljenostni izpit. Vzgojeslovje in modroslovje, pbuk o narodnem gospodarstvu in o sociologiji se voli prosto kot dopolnilni predmet k vsaki strokovni skupini. Olavni učitelji za vzgojeslovje morajo imeti poleg naimanj 81etne, izredne uporabe na splošni ljudski ali meščanski šoli izpit iz vzgojeslovja in modroslovja kot glavnega predmeta, iz pouka o narodnem gospodarstvu in sociologiji pa stranskega. § 17. Glavni učitelji za glasbo morajo poleg učne usposobljenosti za splošne ljudske šole in poleg uspešne dovršitve najmanj dveh glasbenih predmetov na glasbeni akademiji položiti pre.d izpraševalno kornisijo za nčiteljišča izpit iz vzgojeslovja v obsegu učne snovi vseučiliških pedagoškili oddelkov. Oiavni učitelji za risanje morajo poleg (kakor zgoraj) in poleg uspešne dovršitve akademije upodabljajočih umetnosti položiti (kakor zgoraj). Olavni učitelji za telovadbo morajo poleg (kakor zgoraj) iu poieg učue usposobljeuosti za telovadni pouk na sredniih šolah in učiteljiščih položiti (kakor zgoraj). § 18. Za nameščenie kot učitelj na vadnici je potrebna iiajmanj učna usposobljenost za splošne ljudske šole, petletna, posebno dobra uporaba v praktični ljudskošolski službi in izkaz, da je prosilec obiskoval pedag. - metodiški tečaj najmanj enoletnega trajanja (§ 48.). Vadniški učitelji, ki odgovarjajo zahtevam § 16., odstav. 2., se nastavijo kot glavni učitelji. § 19. Minister za bogočastje in uk podeli lahko glasbenim in vadniškim učiteljem, ki delj časa in posebno dobro služijo, naslov profesorja. § 20. Učne moči za ženska ročna dela morajo biti učnousposobljene za splošne ljudske 5ole ter dokazati večlctno, popolnoma zadovoljivo uporabo v poukii ženskih ročnih del na ljudskih šolah; razventega morajo biti usposobljene tudi za kuharski in gospodinjski pouk. V posebnih oziravrednih slučaiih se pri združenih drugih predpogojih nastavijo lahko tudi take prosilke, ki so učnousposobljene le za pouk v ženskih ročnih delih na splošnih Ijudskih in meščanskih šolah. Z ozirom na svoje pravice in dolžnosti so deiinitivno nastavljcne učiteljice za ženska ročna de!a enake vadniškim učiteljicam. § 21. Fouk v somatologiji in higieni se poveri sposobnim zdravnikom, ki proti posebnemu plačilu vodijo tudi nadzorovanje nad zdravstvenim staniem gojencev in vadniških učencev ter nadzorujejo v sanitarnem oziru zavodove prostore. § 22. Vadniški učitelji morajo pri praktični izobiazbi gojencev sodelovali v okviru njim predpisanih učnih ur brez posebnega plačila. § 23. V svrho znanstvene in metodiške iiut daljne izobrazbe se dovoljiiiejo učnim osebam učiteljišč ustanove iz državnih sredstev. B. Zasebna učiteljišča. § 24.—30. § 18. Vadniški učitelji so glavni učitelji za šolsko prakso. Za nameščenje kot deiinitivni vadniški učitelj se zahteva poleg najmanj petletne, posebno dobre uporabe v praktični ljudsko- in meščanskošolski službi izpit za glavne učitelje iz vzgoieslovja kot glavnega in iz kakega znanstvenega kot stranskega predmeta. § 19. (Odpade). § 2U. Glavne učiteljice za ženska ročna dela moraio ... (ostane do ...) in gospodinjski pouk ter se izkazati z uspešnim obiskovanjem umetno-obrtnih tečajev o domači žensko-ročni umtenosti in umetno-obrtnem risanju na umetno-obrtnih šolah. (Odpade). § 20. a) Učiteljske osebe na splošnih ljudskih in meščanskih šolah, učiteljiščih in srednjih šolah dobe v svrho dovršitve študij za glavno-učiteljski, oziroma dapolnilni izpit od deželne šolske oblasti dopust, če sami plačajo supliranje. Zlasti nadarjeni učitelji d obe za te študije denarne prispevke iz državnih sredstev. Nataučnejše določbe slede naredbenim potom. § 20. b) Vsi glavni učitelji na učiteljiščih so v smislu § 58. zak. z dne 28. julija 1917, drž. zak. štev. 319*) učitelji skupine A in v sniislu § 40., § 20. c) Na splošnih ljudskih in meščanskih šolah dosiužena službena doba se pri imenovanju za glavne učitelje šteje v najvišji izmeri 12 let, ki se v vsakem oziru obravnavajo enako onim, dosluženim v državni službi. § 21. (Neizpremenjen). § 22. Število učnili ur za vse učne osebe učiteljišč se določi naredbenim potom. § 23. (Neizpremenjen). B. Zasebna učiteljišča. § 24.—30. II. Usposobljenost za poučevanje na splošnih Ijudskih in meščanskih šolah. § 31. Zrelostno izpričevalo usposablja za začasno nameščenje na spiošnih ljudskih šolah; vendar pa je uporaba učne moči, ki ima le zrelostno izpričevalo, na enorazrednicah le izjemoma in začasno dopustna. Uvedba teh začasnih učnih moči v šolsko službovanje je naloga predpostavljenega šolskega vodje; pristojni okrajni šolski nadzorniki so dolžni, da se prepričajo o primernem izpolnjevanju te naloge ter jo pospešujejo z nalaganjem gotovib uOiiih nalog. § 32. Za stalno nameščenje na splošnih ljudskih šolah se zahteva usposobljenostno izpričevalo; to se dobi po učnousposoblienostnem izpitu, h kateremu se pripuščajo učne osebe, ki so po prejemu zrelostnega izpričevala najmanj dve šolski leti zadovoljivo poučevale kot razredniki na javnih ali zasebnili Ijudskih šolah s pravico javnosti. § 33. Učnousposobljenostni izpit za sploSne ljudske šole ima značaj metodiško-praktičneKa izpita. Učnousposoi.ienostiii izpiti se vrše ob določenih terminih pred komisijo na za to primernih liudskili šolah. Komisija obstoji iz pristojnega deželiicga šolskega nadzornika ali njegovega namestnika kot predsednika, iz pristojnega okrajnega šolskega iiadzornika, iz sposobnega šolskega strokovnjaka (če inogoče iz učnega osobja kakega ueiteljišča) in šolskega vodje dotične šole. Za izpraševanje kandidatov z ozirom na njihovo usposobljenost \r poučevanju verouka so poklicani zastopniki cerkva in verskili družb. S 34. Za stalno nameščenje na meščanskih šolali se zahteva usposobljenostno izpričevalo za meščanske šole, ki se pridobi s posebnim izpitom. K temu izpitu se pripuščajo učne osebe, ki so se najinanj v treh letih v praktičnem službovauju na javnih ali zasebnih učiliščih s pravico javnosti posebno obnesle in se izkažejo o uspešnem obiskovanju meščanskošolskega tečaja (§ 12.). § 35. Učnousposobljenostni izpit za meščanske šole je strokovnoznanstveni izpit s splošnim pedagoškim poudarkom. Učnousposoblienostni izpiti za meščanske šole se vrše ob določenih terminih v kraju meščanskošolskega tečaja. V izpraševalno komisijo pozove minister za bogočastje in uk za dobo treh let razven učnili moči meščanskošolskih tečajev šolske nadzornike, ravnatelje in profesorje učiteljišč, dalje, če je treba, vseučiliške profesorje in učitelje strokovnih šol. Fri učnih poizkusih se komisija lahko poveča s pritegnitvijo nieščanskošolskli učnih moči. 8 36. Natančnejša določila o poteku učnousposobljeiiostnih izpitov za splošne ljudske in meščanske šole se izdajo naredbenim potom. Ponavljanje učnousposobljenostnega izpita je praviloma le eukrat dovoljeno. Izjeme lahko dovoli po zaslišanju komisije deželnošolska oblast. § 31 , ki ima le zrelostno izpričevalo, na cno- in dvorazrednicah nedopustno. Te začasne učne nioči iivaja v Solsko službovanje najmanj prvo leto šolski vodja na večrazrednicah. To letn velja kot poizkusnn leto. V tem naj se da mladim učiteljem prilika, da spoznajo poučevanje na vseh stopujah, zlasti pa v elementarnem razredu. Pristojni okrajni šolski nadzorniki... učnih nalog, v kateri namen izda ministrstvo za bogočastje in uk posebna navodila. Dve provizorični leti, pred pravico stalneganaineščenja, sta v vsakem oziru enakovredni z definitivnimi službenimi leti. § 32. Za stalno nameščenje na splošnih ljudskili šolah se zahteva usposobljenostno izpričevalo; to se dobi s posestjo zrelotnega izpričevala po najmanj dveletnem, zadovoljivem poučevanju na javnih ljudskih šolah. Za usposobljenostno iz|)ričevalo velja potrdilo pristojnega šolskega vodie in okrajnega šolskega nadzornika o uporabnosti nčitelja v poizkusnem in drugem službenem Ietu. Na predlog okrajnega šolskega nadzornika deželna šolska oblast, ki vidira to potrdilo, v dvomljivili slnčajili lahko zahteva polaganje posebnega usposobljenostnega izpita. § 33. Natančnejše odredbe o tem morebitnein izpitu izda ministrstvo za bogočastje in uk. (Drugo odpade). (Ostane) z dostavkom: ..., ki jih potrdi miii!ster za bogočastje in uk (§ 42.). Ta izpit se polaga pred nastavljenjem za šolskega vodjo ter se prejine o iijem pnsebno izpričevalo. S 34. Za stalno nameščenje na meščanskih 5olali se zahtcva uspnsobljenostno izpričevalo za me.ščanske šole. To se dobi po najmani triletnem praktičnem službovanju na javnih ali zasebnih učiliščih s pravico javnosti, in po dveletnem obisku vseučiliških pedagoških oddelkov kot meščanskošolskih tečajev. To izpričevato izdaja vodstvo tečajev. § 35. (Odpade). 8 36. (Odpade). *) Službena pragmatika državnega učiteljstva. odst. 1 navedena zakona upravičeni do naslova profcsor. § 37. V koliko se vračuni čas, v katerem je učna oseba poučno in vzgojno delovala na piivatni Ijudski ali meščanski šoli brez pravice javnosti, v dobo, ki je potrebna za pridobitev učne usposobljenosti, natančneje določijo odredbe. § 38. Pogoji, pod katerimi pridobe učno usposobljenost za splošne ljudske ali za meščanske šole kandidati, ki so učno usposobljeni za srednje šole ali dokažejo drugačno višjo izobrazbo, se določijo z odredbami. Stalno nameščenje takih kandidatov pa se izvrši šele po najmanj enoletni zadovoljivi uporabi v Ijudskošolski službi. § 39. Osebe, ki imajo učnousposobljenostno izpričevalo, a več kakor tri leta niso poučevale na nobeni javni ali s pravico javnosti opremlieni zasebni ljudski šoli, se inorajo pri svojem stalnem nameščenju v javni šolski službi iznova podvreči izpitu. Iz posebno oziravrednih vzrokov jih deželna šolska oblast lahko tega oprosti. § 40. Učne osebe, ki imajo učnousposobljenostno izpričevalo za splošne ljudske šole. a se njihovo delovanje izkaže kot nezadostno, deželnošolska oblast lahko primoia k zopetr.emu pologanju učiiousposobljeiiostnega izpita. Če se v tem slučaju tudi pri enkiatnem ponavljanju izpita izkaže nezadostni izpitni izid. izgubi tudi prej pridobljeno učnousposobljenostno izpričevalo svojo vrednost in je odvisno od odločitve deželnošolske oblasti, ali naj se dovoli nadaljna uporaba v začasni lastnosti ali se izreče odstranitev iz šole. 8 41. Za stalne šolske vodje (nadučitelje, ravnatelje) se nainestijo lahko le take osebe, ki so pokazale za tn svojo sposobnost s posebnini izpitom (voditeljski izpitL K temu izpitn se pripuščajo učne osebe, ki so več let popolnoma zadovoljivo službovale na javnih ali s pravico javnosti opremljenih ljudskih Solali. < Natančnejše določbe izideio naredbenini potnm. S 42. Določbe o vršitvi dopolnilnih izpitov in o pridobitvi učne usposobljenosti v specialnih strokah v okviru ljudske šole, izidejo naredbenini potom. '*" HI. Nadalina § 43. Strokovno in znanstveuo nadaljiio učiteljsko izobrazbo podpirajo skupna posvetovanja in nadaljtio izobraževalni tečaji, šolski listi in učiteljske knjižnice. § 44. V svrho skupnega pogovora vseh pedagoških in administrativnih zadev ter nadaljue učiteljske izobrazbe se vrše na vseh dvo- in večrazrednih Ijudskih in na meščanskih šolah vsak mesec posvetovanja učitljskega osobja pod predsedstvom šolskega vodje (ravnatelja). Ta posvetovanja morajo služiti zlasti tudi uvajanjii v .šolsko službo onih začasnih učnih moči, ki imajo le zrelostno izpričevalo. § 45. V vsakeni šolskern okraju se vrše po potrebi, vendar ne več kot enkrat na leto, posvetovanja učiteljev ali dela učiteljstva pod predsedstvom okrajnega šolskega nadzornika v svrho pogovarjanja vprašanj pouka in vzgoje (okrajna posvetovanja). Vse stalno in začasno natneščene učne moči javnili liudskili iu meščanskih šol in učiteljišč, ki so pozvane k posvetovanju, so dolžni, se ga udeležiti. Za dušne pastirie, ki poueujeio veronauk, za veroučitelje teh šol, ki jih je kot take označila verska družba, in za učne osebe zasebnih Ijudskih in meščanskih šol ter učiteljišč, ie udeležba prostovoljna. Volitve učiteljskih strokovnjakov za okrajne šolske svete se ne smejo vršiti med temi posvetovanji, pač pa po njih. 8 46. V vsaki deželi se vrše vsako četrto leto pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika šolskega iiadzornika skupščine odposlancev okrajnih posvetovanj o splošnih učnih in vzgoinih vprašanjih (deželna posvetovanja). Iz ozirov primernosti se vrše namesto skupne skupSčine vseh odposlancev tudi posvetovanja v sknpinah. § 37. (Neizpremenjen). § 38. Se črtajo besede: »ali dokažcjo drugačno višjo izobrazbo«. Dostavek: »To leto se obravnava kakor poizkusno leto (.§ 31., odstav. 2.).« § 49 morajo pri svojem stalnem namešče- nju v javni šoJski službi iznova prebiti poizkusno leto (§ 31.). § 40. (Odpade). § 41. (Odpade). 8 42. Izpiti za poučevanjo na Ijudskih in nieščanskih šolah, kakor tndi specialni izpiti (8 13.) so prosti vsake takse. Clane vseh izpraševalnih komisij za te izpite imenuje minister za bogočastie in uk za dobo 5 let ter prejemajo primerne plače iz državnih sredstev. učiteljska izobrazba. § 43. (Ostane i vstavkom): ... in nadaljno-izobraževalni tečaji, zlasti na vseučiliščih,... § 44. (Neizpremenjeno). Uvajanie onih začasnih ... izpričevalo, se vrši razven pri teh posvetovanjih zlasti v posameznih razredih od osebe do osebe. 8 45. V vsakem šolskem okraju se vrše pod predsedstvom okrajnega šolskega nadzornika naimanj enkrat na leto posvetovanja vseh učiteljev v okraju v svrho pogovarjanja poučnih in vzgojnih ter učiteljskih stanovskih vprašanj (okrajna posvetovanja). Besede »ki so pozvane k posvetovanju« se črtajo. Pri teh posvetovanjih se vrše tudi volitve tičiteljških zastopnikov v okrajni šolski svet in odposlancev k deželnirn učiteljskim posvetovanjem. § 47. V svrho nadaljne učiteljske izobrazbe v pouku in vzgo.ii prirede po potrebi šolske oblasti tečaje. Obisk takih tečajev ;e brezplačen. K udeležbi takih tečajev deželna šolska oblast lahko primora učitelje. Otvoritev zasebnih nadaljevalno izobraževalnih tečajev za učitelje je dopustna le z dovoljenjem deželne šolske oblasti. 8 48. S posameznimi učiteljišči v večjih rnestih se stalno združijo taki pedagoško-metodčni tečaji za nadaljno izobrazbo učiteljev na splošnih ljudskih šolah in za izobrazbo strokovnih učiteljev meščanskih Sol (8 12.). V zvczi s temi se lahko prirede naprave za omogočenje študija in eksperimentalnih raziskovanj na pedagoškem metodišketn torišču. § 52. (Neizpremenjeno). 8 46. V vsaki deželi se vrše vsake štiri leta predsedstvom deželnega šolskega nadzornika skupna posvetovanja vseh odposlancev okrajnih učiteljskih konferenc v svrho pogovarjanja skupnih poučnili in vzgojnih ter učiteljskih stanovskih vprašanj (deželna posvetovanja). 8 46. a) Vsakih šest let se vrše pod predsedstvom predstojnika pedagoško-didaktičnega oddelka v IjudskoSolskem oddelku miuististva za bogočastje in uk, ločeno po narodnostih, posvetovanja odposlancev deželnih posvetovanj v svrho pogo- Pripomba: >Popotnik« prinese v svoji 4. številki razpravico o vladnih »Pojasnjevalnih pripombah« k temu zakonskemu načrtu, na katero opozarjamo učitelistvo, ker tvori nekako dopolnilo Kornjim izvajanjem. 8 49. V vsakem šolskem okraju se ustanovi najmanj po ena učiteljska knjižnica; z upravo teh knjižnic se poverijo odseki, ki se izvolijo pri okrajnih posvetovanjih. Zastopniki teli odsekov stavijo o priliki deželnih posvetovanj (§ 46.) predloge o uredbi učiteliskih knjižnic, o njihovem izmenjevalnem prometu in o olahkočenju njihove uporabe po učiteljih ter o napravi osrednjih knjižnic, ustanovljenih pri študijskih napravah, omenienih v 8 48. IV. Končne 8 50. Kjer je v tem zakonu govor le o »učiteljiščih«, je razumevati pod tem tudi ženska učiteIjišča. 8 51. Ta zakon stopi v veljavo z začetkom šolskega leta po razglasitvi. Ministrstvu za bogočastje in uk pa ostane pridržano, da prelaga zaradi posebnih razmer v posameznih deželah začetek veljavnosti teh določb za največ osem let. S trenotkom, ko stopi zakon v veljavo, odpadejo vse nasprotujoče določbe drugih zakonov, zlasti določbe III. in IV. odstavka zakona z dne 14. maja 1869., drž. zak. štev. 62, oziroma z dne 2. maja 1883., drž. zak. štev. 53, kakor tudi nasprotujoče določbe § 48., odstav. 1. zakona z dne 28. juliia 1917., drž. zak. štev. 319. Ta določba se ne dotika pravic onih vadniških učiteljev za nameščenje kot giavni učitelji, ki so učnousposobljeni za meščanske šole do časa, ko stopi ta zakon v veljavo. § 52. Izvedba tega zakona in določitev potrebnih prehodnih odredb iu izvajalnih določb je poverjena ministru za bogočastje in »k. varjanja vseh državnih, ljudske šole tiČočih se vprašanj (državno posvetovanje). § 46. b) Sklepi okrajnih, deželnih in državnih posvetovanj služijo šolskim oblastem kot podlaga za času primerni razvoj ljudskega šolstva. § 46. c) Povračilo stroškov in dnevnina obveznih udeležencev takih posvetovanj se uredi naredbenim potom. 8 47 prirede šolske oblasti redne višje tečaje. (Neizpremenjeno). (Se črta; namesto tega): Za izobrazbo učiteljev na kmetijskih, obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah se ustanove brezplačni učiteljski tečaji na zgledno urejenih poljedelskih in obrtnih šolah. § 48. Za nadaljno izobrazbo ljudsko- in meščanskošolskih učiteljev služijo sledeče naprave: a) pedagoške akademije in pedagoški vseučiliški seminarji kot učni in raziskovalni zavodi za človeški telesni in duševni razvoj; b) obisk drugih visokih šol, katerih predavanja in seminarji se po potrebi razširijo s primernimi dopolnitvami pedagoških vseučiliških oddelkov (8 12.) z ozirom na splošno in stanovsko učiteljsko izobrazbo; c) ustanovitev zgledne šole — obsegajoče vse kategorije od otroškega vrtca do vštevši srednjo Jolo — združene s pedagoškimi vseučiliškimi oddelki (§ 12.) v svrho poglobitve stanovske izobrazbe učiteljev vseh šolskih kategorij; č) v zvezi s pedagoškimi vseučiliškimi oddelki se ustanovi pedagoška osrednja knjižnica, na katero so priklopljene posamezne okrajne učiteljske knjižnice (8 49.); d) učne osebe, ki sodelujejo pri nadaljni učiteljski izobrazbi, prejemajo od države za svoje sodelovanje primerne remuneracije; e) vsak učitelj dobi po petih Ietih praktičnega poučevanja dvomesečne dopuste v svrho študij; f) posebno nadarjeui učitelji dobe večkratne študijske dopuste iii študijske podpore; g) v svrho skupnih poučnih potovanj se izdajajo državne podpore; h) za učitelje prosta vožnja po železnicah in parnikih v poučne svrhe; i) podpiranje strokovnih društev iz državnih sredstev; j) državna podpora, oziroma izdaja res izobraževalnih del, šolskih listov itd. 8 49. (Neizpremenjeno z dostavkom): Ti odseki so v trajni zvezi z osrednjo knjižnico (§ 48. č). (Odpade). določbe. 8 50. (Neizpremenjeno). .... za največ štiri leta. (Odpadejo besede): »kakor tudi nasprotujoče določbe § 48., odstav. 1. zakona z dne 28. julija 1917., drž. zak. štev. 319«.