KODNA GRUDA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE fcA4,ti3¡¡í . m\m)} 2M FEBRUAR« 1964 FEBRUAR 1964 11. LETO ŠT. 2 JOŽE VETROVEC INA SLOKAN DRAGO KRALJ ANČKA TOMŠIČ TONE CUK I. PREŠEREN M. L. JANA MILČINSKI M. L. TADEJ MUNIH NEŽA MAURER VIDA BREST SLIKA NA NASLOVNI STRANI: JOŽE VETROVEC Ljubljana je dobila letališče Za obisk Jugoslavije se že pripravljajo Potujte z nami po Sloveniji Kropa Novi kmetijski obrati Vlae, prvo naselje v Skopju Po domači deželi Priprave na proslavo 40-letnico zmage nad orjuno v Trbovljah Kulturni zapiski Nekaj novih knjig Slikarji amaterji v Trbovljah V soboto zvečer Gozdni škratki Kruh Naši ljudje po svetu Vprašanja in odgovori Letališče Brnik Le nouvel aéroport de Ljubljana à Brnik a reçu le 23 décembre 1963 le premier quadrimoteur »Douglas« de la compagnie aérienne slovène Adria Aviopromet. Avec l’atterrissage de cet avion et par le fait que le secrétaire fédéral aux communications, Marin Cetinié, a coupé le cordon avec les ballons qui ont emporté les drapeaux yougoslave et slovène vers le ciel, le nouvel aéroport a été ouvert à tout le trafic aérien de la catégorie B. Même dans le brouillard, la pluie et la neige, sur le nouvel aéroport peuvent atterrir tous les avions mûs par une hélice et les avions à réaction de moindre envergure. La métropole slovène a ainsi obtenu pour la première fois un champ d’aviation, d’où les vols sont sûrs par tous les temps. L’année prochaine on construira encore 800 m de piste d’atterrissage. Tous les avions sans exception pourront alors y atterrir. Au début de janvier, la compagnie JAT a ouvert une ligne aérienne régulière Ljubljana—Beograd. Les avions feront le trajet tous les jours, sauf le dimanche. L’avion qui décollera à 13.30h de Beograd, atterrira à Brnik i5.50h En direction de Beograd, l’avion décollera de Brnik à 7h du matin. Un autobus spécial de JAT emmènera les voyageurs de Ljubljana à l’aéroport. v. J. SLIKA NA DRUGI STRANI OVITKA: ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V LJUBLJANI Pogled iz letala na novo letališče (foto: E. Šelhaus) Rodno grudo izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Izhaja dvanajstkrat na leto. Letna naročnina za prekomorske države je 4 dolarje. Poštnina plačana v gotovini. Ureja uredniški odbor. Glavna urednica ZIMA VRSCAJ Urednica in tehnična urednica Ina Slokan. Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva l/II. Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo. Čekovni račun pri KB 600-11/608-51 H-lil i' § ! Str ■ 1 ■ ' "’—v. Če želite ob obisku rojstne domovine stanovati v najsodobnejšem hotelu, pridite k nam! Vabi vas kolektiv Q LEV LJUBLJANA Turistično podjetje K Otti p O 5 L] U B L] A N A Dvoržakova ulica li Poslovalnice : Beograd, Bled, Celje, Dubrovnik, Jesenice, Fernetiči, Koper, Kranjska gora, Ljubljana (tri poslovalnice), Maribor, Opatija, Piran, Portorož, Postojna, Sežana, Sisa-k, Šentil j in Zagreb organizira od maja do oktobra petnajstdnevna krožna potovanja po JUGOSLAVIJI (Zagreb—Sarajevo—Dubrovnik—Split—Rijeka—Postojna—Bled); petnajstdnevna avtobusna potovanja Ljubljana —Beograd—Sofija—Bukarešta—Budimpešta— Graz—Zagreb); šestdnevna krožna potovanja z avtobusom po SLOVENIJI; štiridnevna avtobusna potovanja iz Ljubljane v Dubrovnik; desetdnevna avtobusna potovanja po ITALIJI (Benetke—Firenze—Rim—Neapelj); šestdnevna krožna potovanja po AVSTRIJI, ŠVICI in ITALIJI Ob Vašem obisku v stari domovini izkoristite ugodno možnost za prijeten in zanimiv izlet. Vaše želje sporočite na naslov: turistično podjetje Ljubljana, Dvoržakova ulica 11 Ljubljana je dobila letališče Ljubljana je dobila prvo letališče pred natanko tridesetimi leti. V tem času pa je postalo za sodobna letala že skorajda neuporabno, saj je bilo vse preblizu mesta in se zato ni moglo razširiti oziroma modernizirati. Vsa večja letala so morala pristajati v Zagrebu, v zimskem času, ko Ljubljano cesto pokrije megla, pa niti majhna letala niso mogla vzletati in pristajati na travnatem ljubljanskem letališču. Lani 23. decembra je bilo otvorjeno novo ljubljansko letališče v Brniku na Gorenjskem. To letališče je od Ljubljane oddaljeno le 25 km, medtem ko je od Kranja, gorenjske metropole, oddaljeno le 10 km. Zaradi svoje izrazito turistične lege (do Bleda je le 33 km, do Trsta 145 km, od Beograda, Dunaja, Pariza, Marseilla, Berlina, Varšave... do Brnikov pa manj kot 1000 km) je letališče namenjeno tudi pristajanju turističnih letal in malih športnih letal. Vsa letala lahko na novem letališču pristajajo podnevi in ponoči, v megli, snegu, dežju... Urejeno je po zadnjih spoznanjih letališke tehnike in omogoča povsem varen pristanek in vzlet. Na letališču je že letos za potnike preskrbljeno dokaj ugodno. Še bolj udobno in lepo (zgradili bodo še motel, plavalni bazen, v bližini bodo gojili srnjad...) bo konec leta 1964, ko bo gradnja letališča povsem zaključena in bo letalska steza podaljšana še za nadaljnjih 800 m. Tako bo dolga 3 km in bodo lahko na njej pristajala in vzletala najsodobnejša in največja letala. V srce Slovenije lahko prihajajo letala od vsepovsod in odhajajo na vse konce sveta. V začetku januarja je podjetje JAT uvedlo redno letalsko zvezo Ljubljana—Beograd. Letala bodo vozila z letališča na Brniku vsak dan, razen ob nedeljah. Na letališče in z letališča bo potnike v Ljubljano vozil poseben avtobus JAT. V ponedeljek 12. januarja je novo letališče Brnik prvič odpremilo dve veliki skupini jugoslovanskih izseljencev. To so bili naši rudarji, JOŽE VETROVEC Za stroji so zadnja dela na letalski stezi opravili delavci doma večina v okolici Drniša in Zadra, ki so s svojimi družinami pri sorodnikih v domačem kraju preživeli novoletne praznike, nato pa sta jih dve veliki potniški letali Douglas DC 6 našega podjetja AA z letališča na Brniku odpeljali nazaj v Holandijo — v Limburg. Slovenia has got Airport The new Ljubljana airfield at Brnik received its first four-engined aircraft »Douglas« of Slovenian air enterprise »Adria Aviopromet« en December 23. Upon its landing, the federal Secretary of Transport, Marin Cetinic, cut the string with balloons which carried Slovenian and Yugoslav flags, and thus opened the new airfield for B category flights. All turboprop and smaller jet planes can from now on land here regardless of fog, rain or snow. The Slovenian capital has thus got the first airport to guarantee for safe landing in all atmospheric conditions. The construction of additional 800 meters of runway next year will allow landing of all types of airplanes. In the beginning of January, the air enterprise JAT introduced regular Ljubljana to Belgrade air-line. Flights will take place every day but Sundays. Planes which will take off in Belgrade at 1:30 p. m. will land at Brnik at 3:50 p. m. Planes for Belgrade will depart from Brnik at 7 a. m. Regular bus service between Ljubljana and Brnik will be provided by JAT. Štirje nekdanji Kanadčani, ki so se že prva leta po vojni za stalno Drnili o domači kraj. V fotografski aparat smo jili ujeli lani v Kočevju na proslavi 20-letnice Kočevskega zbora. Na levi in desni sta brata Ludvik in Edvard Troha. Ludvik živi v Kočevju, Edvard pa v Travi pri Loškem potoku. Poleg sta Jurij Malešič iz Beograda (s čepico) in Joe Kobetič iz Sinjega vrha pri Vinici. Jurij Matešič je bil nekaj časa urednik lista »Edinost«, ki je izhajal o Kanadi, Ludvik Troha pa upravnik tega časopisa Za obisk Jugoslavije Ob novem letu smo spet prejeli na Izseljenski matici brez števila toplih čestitk. Z različnih strani sveta so nam poslali dobre želje za uspešno delo matice premnogi znani in neznani prijatelji in marsikje je bilo poleg pozdravov pripisano: Na svidenje letos poleti. Ob teh pozdravih nam je bilo še posebej toplo. Kaj bi ne bili tega veseli? V slovenskih ameriških listih beremo, da so naši rojaki že na veliko začeli s pripravami za skupinske izlete v Slovenijo v letošnjih poletnih mesecih. Znana clevelandska potovalna urada Avgust Kollander in Bled napovedujeta skupinske izlete rojakov v aprilu, maju, juniju in juliju. Izletniki bodo potovali z letali in ladjami. Potovalni urad Kollander je tudi že podrobneje napovedal prihode nekaterih skupin. Med prvimi bomo nedvomno pozdravili skupino slovenske Glasbene matice it Clevelanda, ki bo odpotovala iz ZDA z italijansko ladjo »Leonardo da Vinci« dne 19. maja. Vodil jo bo dirigent Anton Schubel. Kmalu za njimi se bomo srečali z izletniki Progresivnih Slovenk Amerike, ki bodo letos po enajstih letih spet organizirale velik skupinski obisk starega kraja. Nedvomno bo to ena letošnjih največjih skupin iz ZDA, saj vodi organizacijo in vse priprave, ki so s tem v zvezi, poseben izletni odbor, v katerem so znane in izkušene voditeljice skupin, društvene delavke Josie Zakrajšek, Tončka Urbanz in Ivanka Schiffrer. Izletniki bodo iz ZDA odpotovali z angleško ladjo Queen Mary 27. maja in prispeli v Slovenijo 2. junija. Tudi Slovenska dobrodelna zveza pripravlja za svoje člane in prijatelje skupen obisk starega kraja. Potovanje bodo organizirali v več skupinah. Prva skupina bo odpotovala z letalom Douglas DC8 dne 10. junija in se vrnila 25. julija. Vodil jo bo glavni tajnik SDZ John A. Kodrich iz Euclida. Druga skupina pa bo odpotovala z letalom 8. julija, vrnila pa se bo 12. avgusta. Potovanje bo uredila potniška pisarna Atlantic, katere lastnik je Bruno Topic. Tisti, ki se bodo odločili za potovanje z ladjo, pa odpotujejo iz New Yorka 22. maja oziroma 17. julija. Prav tako se že na veliko pripravlja za skupni izlet Slovenska ženska zveza. Izletniki te or- se že pripravljajo ganizacije bodo odpotovali iz ZDA 4. junija. Vodila jih bo glavna predsednica SŽZ Tončka Turek-Tankova. Ob zaključku te številke v prvi polovici januarja, smo na matici prejeli že tudi prva pisma, v katerih nam napovedujejo svoje obiske številni dragi znanci iz prejšnjih let. Nadvse veseli smo bili sporočila predsednice prosvetnega odbora Progresivnih Slovenk Amerike Viki Poljšakove, da nas letos spet po nekaj letih obiščeta s soprogom. Z njima pride tudi vnučka Sandy, katere se še posebej veselimo. Našemu odborniku Lojzetu Zdravjetu pa je pisala Jennie Troha iz Barbertona, ki je bila prejšnja leta ena najbolj pogostejših obiskovalk Slovenije, da letos najbž spet pride in celo s soprogom. Jennie, le glej, da boš držala besedo! Tudi Anton Garden iz Matawana je napovedal obisk. Pripelje se s skupino Pregresivnih Slovenk. Prav danes, 16. januarja, ko to poročilo zaključujemo, pa smo nadvse veseli, toplo pozdravili našo prvo letošnjo lastovko, ki je priletela k nam iz daljnje Argentine. Po dolgih desetih letih smo segli v roke mlademu umetniku pianistu Antonu Solerju zi Buenos Airesa. Prvo srečanje je bilo kratko, saj je umetnik moral vsaj za kratke trenutke obiskati in pozdraviti v Ljubljani številne znance ne le pri matici, temveč tudi na radiu, filharmoniji itd., preden je odpotoval v svoje drage rodne Bilje pri Gorici. Na hitro nam je komaj utegnil povedati, da namerava prirediti vrsto koncertov v Ljubljani, Mariboru, Beogradu, Skopju in še nekaterih krajih. O mladem umetniku in njegovih vtisih ob obisku po desetih letih bomo več pisali prihodnjič. Sproti bomo tddi poročali podrobnosti o letošnjih skupinskih obiskih kakor tudi o tem, kaj vse pripravlja Izseljenska matica in njene podružnice ter turistične in druge organizacije za rojake, ki nas bodo letos obiskali. Za zdaj naj izdamo le to, da bo tradicionalni piknik nekje na dolenjski strani, morda v Metliki ali kje drugje. Pri Kompasu pa pridno pripravljajo načrte za krajše in daljše izlete po lepih slovenskih krajih. Tudi pozimi je lepo ob Bohinjskem jezeru Že hranim za ponoven obisk domačega kraja Še enkrat se vam zahvaljujem za topel sprejem ob priliki mojega obiska lani v vašem uradu. Skodelica kave mi je ogrela tudi srce. Res sem se počutila kakor pod domačo streho. Spoznala sem, da je Matica za izseljenca nekakšen skupen dom o domovini. Mislim, da mora biti to zelo tolažilno in razveseljivo predvsem za tiste, ki nimajo več svojcev v domovini. Saj občutek, da so tam ljudje, ki tako rekoč čakajo nanje in jih bodo prisrčno in z ljubeznijo sprejeli kakor njihovi domači, jim pač mora dati pogum in jim vzbuditi željo za obisk rojstne domovine. Z mojih počitnic v starem kraju sem prinesla toliko vtisov, da zdaj moje misli nenehno uhajajo nazaj. Vse o mislili vedno znova podoživljam in včasih se mi celo zazdi, da mi v ušesih še zveni slovenska govorica in prelepa slovenska pesem. In o srcu se mi bude želje po skorajšnjem povratku. Začela sem že zbirati v ta namen. Kot nekakšen simboličen fond za prihodnje počitnice v Jugoslaviji sem prinesla s seboj nekaj dinarjev. Tem dodajam prihranke. Torej upam kmalu na svidenje! Vam pa želim obilo sreče v novem letu. Predvsem dobrega zdravja, da boste laže zmagovali svoje veliko požrtvovalno delo za rojake izseljence in skrbeli za to, da se bodo vezi med nami in rojstno deželo ose bolj utrjevale. Maria Rum©, FRIBOURG / SUISSE Pod tem naslovom bomo v nekaj številkah letošnjega letnika naše revije bolj nadrobno opisali nekatere kraje v Sloveniji. Ti opisi so namenjeni predvsem tistim, ki se bodo iz te ali iz druge nove domovine, sami ali pa s svojimi sinovi in vnuki, napotili na obisk v »stari kraj«. Ce ne boste šli na pot letos, potem si ta opis prihranite za drugo ali tretje leto. Prišel vam bo prav zagotovo prav. Hkrati pa bodo ti popotni opisi prijetno branje vsem tistim, ki so že bili na obisku v »starem kraju« ali pa ne morejo priti; ti naj popotujejo v duhu z nami po cestah in progah, čez hribe in doline naše lepe stare domovine . .. Potu,j te s nami po Sloveniji DRAGO KRALJ Danes po poteh in stranskih poteh ilo likala NA POKLJUKO jGorje NA JESENICE Vrba ‘Lescbc, Draga IŠČE .TALCEV Begunje^ LKJDESCE "Radovljica * Križe, ¿TRŽIČ PodvinskLgrad Brezje 'LJUBNO Kropa Jamnik o ¿ Podnarf Sv. Primož Golnik Trstenik Tft grad . hotel PreddvorX/jEZERSKo VISOKO, TOLMAČ ZNAKOV —i GLAVNA SMER POTOVANJA — STRANSKA ASFALTIRANA CESTA = OSTALE STRANSKE CESTE REKE ŽELEZNIŠKA PROGA HIBNO KRAJI S PRENOČIŠČI ▲ BENCINSKE ČRPALKE 6 ZNANE CERKVE GRADOVI * PLANINSKE KOČE ♦ MUZEJI km 5 10 — j—=——i .RODNA GRUDA- B.SOTOŠEK KRANJ- Cerklje} tjVELESOVO žičnica Krvavec Brnik BITNJE ( 2ABNICA ( ŠKOFJA LOKA (Sorško’ polje V SELCE V POLJANE JEPRCA Medvode^ • Aerodrom LJUBLJANA- ^ Zbiljsko jezero Medno *• Šentvid y Vižmarje' *0 LJUBLJANA V eni izmed gostiln na našem potepanju med Ljubljano in Bledom. Ne le z besedo, tudi z dobro postrežbo vam bodo dokazali, da ste dobrodošli In one of the inns on the way from Ljubljana to Bled. You will receive a warm welcome and be pleased with the good service :)()KhUA;.>L L ... 1 j «j %- rr Ker je Ljubljana sredi Slovenije in ker se tam križajo vse poti, je prav, da začnemo popotovanje v Ljubljani... Tri možnosti imamo: z vlakom, z avtobusom ali pa z avtomobilom. Seveda bi bilo najbolj prijetno popotovati z avtomobilom, saj se lahko ustavimo, kjer nam srce poželi, pa naj bo lep razgled ali pa nenadna žeja vzrok naši želji po ustavljanju. Pri opisu potovanja od Ljubljane do Bleda bomo upoštevali popotnike z avtomobilom, opozorili pa bomo na vse, kar je pomembno tudi za popotnike, ki bodo potovali z drugimi prometnimi sredstvi. ■ MEDVODE (14 km od Ljubljane). Kjer si Sora in Sava podasta roki, je zraslo mestece, ki ima veliko hiš in tovarn (barve, pohištvo, tesnila, tekstil in še elektrarna). Če je vroče in če utegnemo, zavijmo pred mostom na levo in se okopajmo v topli Sori. Če pa nas žeja, vam priporočamo, da zapodite avto na vrh klanca. Tam je gostilna z lepim vrtom in dobro postrežbo. Če so pri volji, znajo prinesti na mizo dobre pečenice s kislim zeljem, kar se pa pohanih pišk tiče, pa niso nikoli v prevelikih skrbeh. — V Medvodah je avtobusna in železniška postaja. Stranpoti iz Medvod: Prav pri gostilni na vrhu klanca se odcepi cesta na desno. Le nekaj kilometrov je do Zbiljskega jezera. Ko so zgradili jez zti elektrarno, je Sava narasla in se je nabralo vode za čedno površino, na kateri imajo poleti veselje kopalci, veslači in jadralci. Ob jezeru je bife, kjer se posebno ob nedeljah zbere veliko ljudi. Toliko, da že kar morajo plesati in prepevati. ® JEPRCA (16km od Ljubljane) nekaj hiš in cerkvica. In veliko razkrižje poti! Cesta naravnost nas pripelje v Kranj, če zavijemo na desno, smo spet ob Zbiljskem jezeru, če pa krenemo po asfaltirani cesti na levo, pa je samo 8 km do staroslavne Škofje Loke. Prav res bi bili nespametni, če bi po ravni cesti skozi liosto drveli naravnost v Kranj, ko pa nam majhen ovinek nudi toliko lepega in zanimivega. ® KRANJ (26 km od Ljubljane). Kaj naj vam povem o Kranju. Naj začnem pri Rimljanih in vam opišem vso srednjeveško slavo tega mesta, ki je bilo »gospod« že takrat, ko je bila Ljubljana še navaden »smrkavec«? Pojdite v muzej in vse boste videli in spoznali! Danes je Kranj, kakor pravimo, mesto in pol. Bogato je, ker ima veliko tovarn in ker so ljudje delavni. Da ne pozabimo. Če smo zaspani, bomo šli v hotel »Evropo« (enoposteljna soba v sezoni stane 1200 din za noč) ali v gostilno »Jelen«, kjer je malo cenejše in kjer se bomo lahko dobro podkrepili za nadaljevanje pohoda proti Bledu. In še ena restavracija je, na katero so Kranjčani zelo ponosni. Pri gimnaziji je »Park«. Ponavadi so založeni s hladnim pivom iz Laškega, ki mu ni para pod slovenskim soncem. — V Kranju je tudi železniška postaja, kjer ustavljajo tudi brzi vlaki in dve avtobusni postaji. Stranpoti iz Kranja: Zapeljimo se najprej skozi vasico Visoko do Cerkelj. Tu je začetek »velike špage«, po kateri nas vrli žičničarji lahko potegnejo na sam Krvavec. Da je to imenitno, ni treba posebej govoriti. Zgoraj je bife, planinska koča in še nov hotel, ki je sploh O. K. Če se bo pri vsem tem komu še ljubilo gledati v dolino, je vprašanje. Za vsak primer pa vam povem, da je razgled res prečudovit. Nedaleč od Cerkelj je vasica Preddvor. Imajo umetno jezero, ki se imenuje C r n a v a. Zraven so lepe weekend-hišice, nad vasjo pa je grad, ki je preurejen v pravi hotel (600 dinarjev za prenočišče!). Preden se odpravimo dalje s kranjskih stranpoti pa ne pozabimo na tiste, ki imajo radi umetnost. Na skrivnem kraju pri Cerkljah je nekdanji samostan V e 1 e s o v o , kjer je prava galerija Kremser-Schmidtovih slik iz 18. stoletja. ■ NAKLO (32 km od Ljubljane). Lepa in bogata vas in ni prava figa, če ima taka vas tudi svojo mlekarno in svojo predilnico volne. Ob cesti stoji dobra in po vsej Gorenjski slavna gostilna, katere obisk imajo mnogi popotniki posebej v načrtu. Zakaj? Treba bo poizkusiti. — V vasi je avtobusna in železniška postaja. Med Naklim in Radovljico ob glavni cesti ni večjih krajev. Prva vas je Bistrica, kjer so v Valvasorjevih časih hrusti ljudi kar prenašali čez vedno deroči potok. Danes je na tem kraju most, kar - pravijo - ženski rod zelo obžaluje. Pri Bistrici se začne cesta vzpenjati, začenjajo se znani brezjanski klanci, ki so nekdaj kolesarjem delali hude preglavice, če so hodili Na našem popotovanju je veliko krajev, ki nas spominjajo na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. V Kranju, kjer je pesnik pokopan, stoji na trgu pred gledališčem, ki nosi njegovo ime, njegov spomenik (na sliki) Our trip brings us to many places which call to mind the greatest Slovenian poet, France Prešeren. The statue in the picture is in front of the theater in Prešeren Square in Kranj, where the poet was buried. Idiličen kotiček prelepe Gorenjske. Visoko nad dolino Save in obronkih Jelovice stoji na griču stara cerkvica sv. Primoža. V njeni notranjosti so ohranjene stare stenske slike An idyllic spot in beautiful Gorenjska. Standing on a hill on the slope of Jelovica, high above the Sava Valley, is the little old church of St. Primož which has lovely murals on the inside walls na romanje ali pa na kopanje, bodisi na Brezje ali pa na Bled. Vmes je še Podbrezje in potem križišče, kjer vas vabi Kropa. Pojdimo! Čemu neki bi tako hiteli naprej? Po nekaj ovinkih pridemo do Save, kjer je vas Podnart (železniška postaja!) in je do Krope le še uro hoda ali 5 kilometrov na avtomobilskem števcu,. O Kropi je bilo že napisanih toliko besed, da bi tukaj vse to kar izpustili. Kropa je lepa in prikupna. Stara je in zato nam je še posebej všeč. Imajo kovinsko tovarno »Plamen« in zadrugo, kjer kujejo okraske. Zelo lepo je urejen kovaški muzej, ki je posebej vreden ogleda. V zgornjem delu naselja pa je še stara kovačija imenovana »vigenc«, kjer poleti gori ogenj in kjer eden izmed kovačev na star način tu pa tam za radovedneža izkuje pravi »cvek«, ki je vsakomur lep spomin na obisk v mestecu pod Jelovico. In ko je čas, da se vrnemo nazaj na glavno cesto in se odpeljemo naprej, bi vam rad zaupal skrivnost. V Kropi ni konec sveta, cesta se tam ne konča! Zadaj za mestom se pot skrivaj zvije in se dvigne po strminah kvišku. Kam? Nič ne vprašujte, za menoj in ne bo vam žal! Komaj nekaj kilometrov je oddaljena od Krope majhna vasica Jamnik. V vasi je gostilna, ki ima svoje balinišče in ob nedeljah popoldne se tu zberejo fantje in dekleta iz vseh raztresenih vasi pod Jelovico ter balincajo,, plešejo in vedno tudi kakšno veselo »zažingajo«. Polurne piške, jeseni gobe in ajdovi žganci, da o kislem mleku sploh ne govorimo, se dajo vedno naročiti tudi mimo jedilnega lista. Preden se poslovimo pa morda stopimo še na obisk k cerkvici svetega Primoža, ki se sonči na griču in se ogleduje po vsej širni Gorenjski. Če bomo našli mežnarja doma in nam bo cerkvico odklenil, bomo lahko občudovali v njej zares lepe srednjeveške freske. Vrnili smo se nazaj na križišče, nadaljujmo pot naprej! Prav kmalu zdrvimo mimo Ljubnega in že smo v znanem božjepotnem kraju, na Brezjah. Vasica leži kak kilometer ob desni strani glavne ceste. Če se vam ne mudi, se boste ustavili v gostilni »Dobrča«, kjer lahko tudi prespite. Brezje ima svojo avtobusno in železniško postajo. Preden pridemo do Radovljice je še nekaj gostišč ob cesti, ki se kar sama ponujajo. Poleg »Posavca«, kjer je skoraj obvezno postajališče vseh tovornjakov pa je še druga gostilna, ki je pravzaprav že grad. Uredili so jo v nekdanjem Podvinskem gradu. Zraven je še kopališče in posebej skrbe za tiste goste, ki se radi zvečer zasede in se jim ne da naprej. ■ RADOVLJICA leži 48 km od Ljubljane. Mudi se nam, toda mar naj prezremo znamenitost, ki ji ni para v vsej Sloveniji in bi pravzaprav nikjer na svetu ne mogli videti kaj podobnega. V Radovljici, v stari baročni graščini, ki je sama po sebi imenitna, »stanuje« Čebelarski muzej. Če vas čebelarstvo kaj malo briga, pa se ozrite po panjskih končnicah? Imenitna je zbirka vsega tistega, kar po vaseh ne morete več videti, vseh tistih šaljivih motivov, ki jih je slovenski kmet nekoč tako lepo narisal na svoje panje. Videli boste hudiča kako brusi ženski jezik, prešuštni-ce, ki gore v peklu, Napoleona kako se mlati z rokovnjači in še desetine podobnih zabavnih stvari. Stari mestni trg v Radovljici je zelo lep, ob njem stoji tudi gotska cerkev iz 15. stoletja; z roba planjave ob mestu pa je lep razgled hkrati navzdol in navzgor. Spodaj je sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke, zgoraj pa se ves v soncu (če ni oblakov) dviga on sam — očak Triglav. V Radovljici je hotel »Grajski dvor«; imajo tudi zelo lepo kopališče. — V mestu je tako avtobusna, kakor tudi železniška postaja. ® LESCE (50 km od Ljubljane). Kraj, ki je slaven po svoji tovarni čokolade, ki izdeluje najboljšo čokolado v Jugoslaviji, po svoji tovarni verig in po tem da se njegova železniška postaja imenuje »Lesce - Bled«. To pomeni, da morajo tu iz vlaka iztopiti vsi, ki hočejo na Bled in so se pripeljali z »lukamatijo«. V Lescah ustavljajo tudi brzovlaki in ekspresi. Za tiste, ki so prišli z vlakom, vozi poleti vsake četrt ure avtobus naprej do Bleda, lahko pa se peljejo tudi s taksijem ali pa celo — s kočijo. Tik ob Lescah je tudi pravo letališče, kjer poleti dvakrat na teden pristane mali »Douglas«, ki prileti iz Beograda. Na letališču so tudi majhna letala, s katerimi se lahko peljete na izlet (10 minut poleta stane 5000 din), ki je sicer zelo kratek in zelo drag, a je zato nepopisen. Videti iz letala Bled in vse hribe, ki ga obkrožajo, je res nepopisen užitek! Stranpoti iz Lesc: Mimo mesta pelje cesta naprej v Jesenice (12 km), vendar se to pot ne bomo ukvarjali z njimi. Na jeseniški cesti, 3 km od Lesc, leži majhna vasica, ki ji lahko posvetimo pol urice pozornosti. »O , Vrba, srečna, draga vas domača!« Tam stoji hiša, v kateri je bil rojen France Prešeren (urejena je kot muzej) in cerkvica sv. Marka, ki jo je pesnik prav tako opeval v pesmi o svoji domači vasi . . . Iz Lesc se popotnik navadno napoti tudi v 3 km oddaljene Begunje. Vas je pod Karavankami. V stari graščini je sedaj majhen muzej, ki je posvečen slovenskim rodoljubom, ki so med vojno trpeli v tem gradu. Zraven je pokopališče, kjer so pokopani talci, ki so jih hitlerjevci ustre- Blejsko jezero leži pokojno. Poletje je. Sedimo na terasi Blejskega gradu in se predajamo spominom in si želimo, da bi lahko še dolgo, zelo dolgo gledali pod pod seboj to lepoto The Lake of Bled lies in peaceful environment. It is summer now. We are sitting on the castle terrace, daydreaming and wishing to be able to enjoy the beautiful scenery for a long, long time. Poleti je vedno polno kopalcev na bregu Blejskega jezera. Starih in mladih, domačinov in izletnikov, Jugoslovanov in inozemcev In the summer, the shores of the Lake of Bled swarm with young and old bathers coming from home and abroad. lili na tem kraju. Iz Begunj se peljemo po cesti v slikovito dolino Drago, »kjer murke cveto« in »kjer grad Kamen obuja spomine«. V Dragi je na kraju, kjer je bilo ustreljenih mnogo talcev, lepo urejeno grobišče in spomenik. Prav na koncu doline, kjer je avtomobilske ceste konec, pa je majhna, a lična planinska koča. Preden se poslovimo od Lesc, se oglasimo še ob Šobčevem bajerju. Spodaj pod mestom, ob Savi, je v zadnjih letih zraslo pravo počitniško naselje. Ob majhnem umetnem jezeru, v katerem se kopljejo tisti, ki v mrzli Savi dobijo kurjo polt, je vse polno izletniških hišic in šotorov. Gostilna je tu in zvečer vedno ples in godba do pozne noči. ■ BLED (55 km od Ljubljane). Cilj, konec potovanja. Skušam povedati vse po vrsti, tako da bo najbolj prav. Hotelov je na Bledu cela »rajda«: Jelovica, Krim, Park, Toplice in Triglav. Tudi depandans je več kot dovolj: Blegoš, Mežaklja, Lovec, Bogatin, Jadran, Korotan itd. V mestu in okolici pa je na voljo še okrog 1000 postelj pri Blejcih doma. V sezoni stane prenočišče na Bledu najmanj 600, največ pa 2700 dinarjev (dnevni penzion pa najmanj 1600, največ pa 5000 dinarjev). Najdražje je v hotelu Toplice, najceneje pa »pridemo skozi«, če spimo v privatni sobi in jemo v mlečni restavraciji. Kakor bo komu všeč! Od gostiln vam jih moram nekaj priporočiti. Niso drage in boste se počutili kakor doma. Gostilna »Murka« je pod gradom, »Izletniški dom« je skrit v sosednji vasici Ribno, lepa restavracija je v Gorjah pri Vintgarju', prav prijetno pa je tudi v gostilnicah na Blejskem otoku in pa v Mlinem. Kaj vse je na Bledu: imajo avtobusno postajo in na drugi strani železniško postajo »Bled - jezero«, odkoder peljejo vlaki proti Jesenicam in proti Bohinju. Naprej s prstom po seznamu: tenis igrišče, čolnarna, kopališče v jezeru in posebno termalno kopališče v kleti hotela Toplice (izvir vode s temperaturo 23 stopinj Celzija), kegljišče, čitalnico, kino, bar z plesno glasbo, taksije, kočije, ambulanto, lekarno, več turističnih uradov, kamping v Zaki na drugi strani jezera, na voljo so gorski vodniki za hribolazce in lovci, ki pomagajo gasiti gostom lovske strasti. O vsem tem vsako leto natisnejo posebno knjižico, kjer je natanko razloženo vse, kaj na Bledu je in kaj se dogaja, celo to da v kopališču sredi poletja vedno izvolijo »miss«. Sprehodi po mestu in okolici. Na Grad se lahko peljemo z avtomobilom. Cesta je strma, a lepa in nova. Zgoraj nas sicer »zašijejo« z vstopnino, ker vedo, da na grad pač moramo. Zaradi muzeja, zaradi razgleda na »otok bleški, kinč nebeški«, zaradi restavracije in ponoči zaradi zelo skrivnostnega bara, ki je sicer drag, vendar ni, da bi ga spregledali. Na Otok res ne moremo drugače, kakor s čolnom. Če smo pri moči, si lahko izposodimo čoln in veslamo sami, a navada je pač taka, da nas tja popeljejo v značilnih blejskih čolnih sami »mojstri veslanja«. Ti nam spotoma povedo vse tiste skrivnostne zgodbe o nastanku jezera in o potopljenem zvonu, ki baje zvoni v globinah, ko se vodovje vznemiri ob nevihti. Naj bo vse to res ali pa ne, poslušamo kar radi. Na otočku je cerkvica, ki stoji prav na temeljih davnega svetišča, kjer so naši predniki svoj čas častili boginjo Živo, prispodobo mladosti in pomladi. V cerkvici je sedaj muzej umetnin in izkopanin, kar se pa zvonjenja tiče, se ga še vedno lotijo tisti, ki menijo, da to kaj pomaga pri izpolnitvi takih ali drugačnih želja na tem svetu. In še nekam moramo: zadaj za hotelom Toplice se dviga grič Straža. Priporočam vam ga zato, ker se nanj lahko peljete z žičnico ! Izleti v daljno in bližnjo okolico. Kdor je bil na Bledu in ni videl Vintgarja, lepe soteske, kjer si reka Radovna grize pot skozi skalovje, ta sploh ni videl ničesar. Naročite si kočijo in se odcijazite v 4 km oddaljeno Gorje, kjer je blizu Vintgar! Ribno ni daleč. Pol urice, za hitre noge pa še nekoliko manj. Tam je prijazna vasica in prav tako prijazna gostilnica in s terase visoko nad Savo je čudovit razgled na tok reke in na zelena gozdnata pobočja Jelovice. Nedaleč od Ribnega je majhna vasica Bodešče, ki je znamenita po svoji zelo stari gotski cerkvici, v kateri so na stenah ohranjene slikarije iz 15. stoletja. Vsaka umetniška duša jih mora pač videti. Pokljuka je daleč in visoko nad Bledom, a če imate čas, se za kak dan odpravite tja. Zgoraj je na višini okrog 1200 metrov nad morjem velik in moderen »Športhotel« (penzion 2000 dinarjev). Sredi samih deviških smrekovih gozdov. Končali smo. Upam, da se ne boste pri potovanju tako utrudili, kakor ste se pri branju. Kar priznajte! Marsikaj smo pozabili, marsikaj spregledali in prav gotovo bo vse polno zanimivosti, lepot, gostišč in vasic, ki jih boste vi sami odkrili. Ne pozabite nam sporočiti svoje vtise. Saj je naša dežela tako lepa, da jo vsi skupaj vedno znova odkrivamo ... Medtem ko so izletniki na obisku na otoku — d cerkvi ali gostilni, pa veslač s svojo »pletnjo«, kakor se ti značilni blejski čolni imenujejo, počiva, da si nabere novih moči za povratek do brega, kjer bo sprejel novo skupino izletnikov If visiting the islet, you can either stay in the tavern, see the church, or go boating in a »pletnja«, a characteristic rowboat of Bled O Kropi je pisal že Valvasor v svoji Vojvodini Kranjski: »Na Gorenjskem leži tudi rudnik Kropa, in sicer v jarku med visokimi gorami nedaleč od Radovljice. Je deželno knežji. Deli se v dva dela, v Zgornjo in Spodnjo Kropo . .. Tudi tu deluje obrat z volkovi, iz katerih kujejo vsakovrstne žeblje, železo za rešetke in podobne stvari.« Nekoč je bila vsa Jelovica ter njeni okoliški hribi polna železne rude. Zato so prvotno postavljali primitivne peči za predelavo rude kar na najprimernejših mestih, koder so najhitreje in najlažje pridobivali rudo. Šele kasneje so začeli graditi plavže, ki so še dandanes podlaga modernim tehničnim pridobitvam na tem področju. Zgodovina govori in dokazuje o težkem, skoraj nečloveškem naporu takratnih kroparskih kovačev. Njihov delavnik je trajal tudi po 16 ur. Iz noči se je rodilo jutro, iz jutra dan, iz tega mrak, in potem noč. Ves čas se je Kroparju prelival v kovačnici-vigencu; na ognjih se je mehčalo železo, poleg plamenov so bili postavljeni piskrčki, in družina je imela skuhano kosilo že kar na delovnem mestu samem. Vsi, možje in žene, pa odraščajoča mladina, vse je kovalo in nabijalo po žarečih železih, ki so se pod spretnimi udarci kladiv spreminjali v žeblje in najrazličnejše lepe okenske mreže itd. Te svoje izdelke so največ pretovorili v Trst, in od tod v razne dežele. Kr»pa is an old settlement of blacksmiths at the foot of the steep Jelovica in Gorenjska. It lies 7 km from the railroad station Podnart on the line Ljubljana— Jesenice, and has a regular bus service. Its past can be seen iin its old, massively built houses, forge museum, smithies, and an old smithy hearth from the 14th century. Old workshops are now replaced by the forging works Plamen, which manufactures artistic metal goods — ornamental metal work, lamps, ashtrays, etc., goods well-known among tourists. At Kanina Gorica near Kropu you can still see the old forge of former blacksmiths. From Kropa you can make a nice trip to Jamnik to sec frescoes from 15th century. Foto: G. Tomšič Leta 1894 se je 15 pogumnih mož zbralo ter ustanovilo žebljarsko zadrugo. Čez čas je iz nje nastal »Plamen«. To je bila pravcata tovarna za kovinske izdelke. Moderniziran mehanizem je vedno bolj pomagal k normalnim človeškim razmeram na eni strani, na drugi strani pa pomagal in omogočal, da si je tista, že tako renomirana zvrst umetnega kroparskega kovaštva utirala še naprej pot napredka in si pridobivala tržišče. Postopoma so ustanovili še specializiran oddelek za graverje. Ti izdelujejo črke — abecede, številke, poštne žige itd. Gravirajo in rezbarijo v kosti — rogovje, zlato, srebro. Stare kroparske hiše bi vedele marsikaj povedati iz preteklosti Krope Foto: D. Kraj j Jože Bertoncelj, star kovač iz Krope Proizvodnja je naraščala iz leta v leto, »Plamen« pa kljub temu ni mogel kriti vedno večjih potreb. Zato so pred leti iz prvotnega »Plamena« ustanovili UKO (umetna kovaška obrt). Naslov sam že pove, da gre za podjetje, ki izdeluje samo umetniške kovaške izdelke. Današnji »Pia- Kropa est une vieille localité de forgerons en Haute Carniole au pied de l’abrupte Jelovica. Elle est située à 7 kilomètres de la gare de chemin de fer de Podnart sur la ligne de Ljubljana— Jesenice. Elle a des communications par autobus régulières. Du passé de Kropa nous parlent les vieilles maisons de forgerons de robuste construction, le musée des forges, les forges et l’ancien fourneau de forge du 14e siècle. Les anciennes forges ont été remplacées par l’usine Plamen, qui exécute des produits de forge artificiels — des ferrures d’ornement, des lanternes, des cendriers, etc., qui sont recherchés aussi par les touristes. Aux environs de Kropa se trouve Kamna Gorica, où l’on conserve encore les forges des forgerons de radis. De Kropa il y a une belle excursion au Jamnik (872 m), où l’on voit dans une petite église des fresques du 15c siècle. men« pa že izdeluje okrog petsto najrazličnejših izdelkov in železnih proizvodov. V manj ali bolj modernih strojih nastaja vsako uro na tisoče raznih matric, zakovic, čepov, iz katerih se potem oblikujejo vijaki v tisočerih oblikah in dimenzijah. To je že industrija. Današnja Kropa ne izdeluje več žebljev. Z moderno in mehanizirano proizvodnjo so to zvrst izdelka, po katerem je Kropa nekoč zaslovela, prevzele nekatere tovarne po Gorenjskem. Zaradi vseh teh in takih dejstev današnji Kro-par vse drugače stopa mimo oken polnih rož, mimo oken umetno kovanih mrež. Vse drugače zveni korak. Doma pojé kosilo za pogrnjeno mizo; nič več stoje v vigencu, kot nekoč njegov praded: ko se dlan sploh še ni ohladila od kla-divnega ročaja, in je že spustila spet žlico, da se je znova zaiskrilo po temačnih vigencih. — To naj bo za zgodovino. Novi kmetijski obrati TONE CUK Lanski dan republike je tudi slovensko kmetijstvo pozdravilo z novimi uspehi — z otvoritvijo velikih novih kmetijskih obratov. Vsi ti pravkar dograjeni obrati pomenijo za naše kmetijstvo velik napredek. Naj na prvo mesto postavimo slovesno otvoritev nove farme bekonov v Hrastju pri Kranju. Nova farma, ta največji kmetijski obrat na Gorenjskem, leži nekaj kilometrov zahodno od novega velikega letališča v Brniku. Zgradilo jo je kranjsko kmetijsko gospodarstvo. Ima veliko zmogljivost — okrog 10.000 bekonov na leto. Zdaj je v njej že nad 160 plemenskih, povečini brejih švedskih svinj in merjascev. Vseh svinjakov je 15, med njimi šest za pitanje bekonov, dva svinjaka z ipusti za breje svinje, pet pra-sišč in dve vzrejališči za odstavljene pujske s težo 8—23 kg. Farma bo dokupila še precej plemenskih svinj, tako da bo konec prihodnjega leta že obratovala s tričetrtinsko zmogljivostjo. Značilno zanjo je, da bodo v njej bekone krmili zlasti z domačo krmo — krompirjem in lucerno, ki ju pridelajo precej. Drugi dve bekonski farmi z manjšo zmogljivostjo so odprli v Cvenu pri Ljutomeru in v Šentjurju pri Celju. Na novi farmi v Cvenu, ki je tik ob soboški cesti, bodo na leto zredili okrog 4000 bekonov, v Šentjurju pa 1900—2000. Prvo gradi ljutomerski kmetijsko - vinogradniški, a drugo šentjurski kombinat. Na farmi v Cvenu je osem svinjakov, objekti v Šentjurju pa imajo obliko črke U. Pri Ptuju, blizu Turnišča, so skoraj dogradili novo perutninsko farmo. Ta izredno velik kmetijski objekt v naši republiki, v katerem bodo na leto zredili 2,5 milijona brojlerjev (piščancev-pohancev), je gradilo ptujsko podjetje »Perutnina«. S piščanci, križanci med pasmama vajtrok in korniš, so že napolnili 20 vzrejališč. V njih je 220.000 piščancev. Pripravljajo pa tudi veliko akcijo, da jih bodo prihodnjo pomlad začeli rediti v kooperaciji s kmeti. Na Dravskem in Ptujskem polju, kjer je že tradicija v reji kokoši, naj bi kmetije skupaj s farmo vsako leto zredili okrog pol milijona pohancev. Piščance do okrog dvajsetega dneva starosti ogrevajo s plinom butanom, ki je trenutno še najbolj poceni. Dovažajo ga z avtomobilskimi cisternami, ga segrevajo, da preide iz plinastega v tekoče stanje, nato pa potiskajo po cevovodih do umetnih kokelj v vzrejališčih, kjer z njim ogrevajo živali. Dva milijona in pol piščancev pohancev bodo zredili na perutninski farmi pri Ptuju, ki je med največjimi kmetjskimi objekti te vrste d Sloveniji Nova farma za vzrejo bekonov v Hrastju pri Kranju Tile bekoni so pa iz nove farme v Šentjerneju pri Celju Tudi na Cvenu pri Ljutomeru so uredili farmo za ozrejo bekonov Krmilka kokoši na perutninski farmi o Ptuju. Kar lepo šteoilo mladih deklet je zaposlenih na tej farmi V celjskem-okraju so razen šentjurske farme odprli na dan republike še dva kmetijska objekta. Šentjurski kmetijski kombinat je v Slivnici dokončal hlev za 200 glav goveje živine, kme-tijsko-gozdno gospodarstvo v Brežicah pa hleve za 970 stojišč. Za preskrbo Ljubljane je velikega pomena tudi nov velik rastlinjak, ki ga je dogradila zadruga v Polju pri Ljubljani na svojem vrtnarskem obratu v Sostrem. Rastlinjak pokriva 2200 kvadr. metrov zemljišča. V njem so že posadili Nooa velika vrtnarija o Medlogu pri Celju. Gojili bodo predvsem povrtnino za domači trg zimsko solato in drugo zelenjavo, da jo bodo lahko vozili v zimskih mesecih na ljubljanski trg. Da bi zelenjava rasla, jo bodo v hladnih dnevih ogrevali z mazutom. Ne smemo pa tudi prezreti dograditve največjega industrijsko-kmetijskega objekta v državi — nove tovarne superfosfata v Kosovski Mitroviči. Graditev te velike tovarne superfosfata in žveplene kisline so dokončali tik pred praznikom, slovesna otvoritev pa je bila 29. novembra. Del opreme zanjo so uvozili, drugo pa so izdelala domača podjetja. Nova tovarna bo lahko na leto izdelala 250.000 ton superfosfata in 120.000 ton žveplene kisline. Po zmogljivosti je druga največja tovarna superfosfata v Jugoslaviji. Večja je tovarna v Prahovu ob Donavi, ki lahko izdela na leto pol milijona ton omenjenega umetnega gnojila. Z novo tovarno se skupna zmogljivost domačih tovarn za proizvodnjo superfosfata povečuje letno na okrog milijon ton. VLAE prvo naselje v Skopju I. PREŠERN Skopje je danes pravcati kalejdoskop montažne stanovanjske gradnje, saj je od septembra do danes tu zraslo 16 stanovanjskih naselij, v katerih lahko vidiš skoraj 40 različnih tipov montažnih hišic. Kot smo že poročali, je vsaka republika prevzela izgradnjo po enega izmed predmestnih naselij ali kot jim v Skopju pravijo —-satelitskih naselij. Slovenija je zgradila naselje Vlae, Srbija naselje Kozle, Hrvatska Madžare, BiH naselje Butelj, črnogorska podjetja pa naselje Lisice. Seveda pa je v Skopju še vrsta graditeljev iz vseh koncev in krajev sveta, saj lahko tu vidiš gradbene delavce iz Anglije, Finske, Danske, Švedske, Bolgarije, ZSSR, Poljske, ČSSR, ZDA, Zahodne Nemčije in drugih držav. Skupno so v tem naselju dogradili do konca leta in še v januarju 1964 13.397 stanovanj. Tik pred koncem lanskega leta — 26. decembra — je bila v slovenskem naselju Vlae, kjer je 54 slovenskih podjetij zgradilo 1047 stanovanj za okrog 6000 prebivalcev, pomembna slovesnost. Na ta dan so graditelji iz Slovenije predali Vlae Skopjancem. Tako so Vlae prvo satelitsko naselje, ki so ga dogradili v Skopju. Ob tej priložnosti je predsednik Tito odlikoval vrsto graditeljev, ki so se najbolj izkazali pri gradnji tega naselja. Poudariti pa velja, da so se slovenska gradbena podjetja zelo dobro odrezala tudi glede kvalitete. Posebna komisija Direkcije za obnovo in izgradnjo Skopja je namreč glede kvalitete ocenila prav vsa naselja oziroma montažne hišice, ki so jih doslej zgradili v porušenem mestu. Po tej oceni so se na prvo mesto uvrstile hišice iz Finske, takoj na drugo mesto pa stanovanja v naselju Vlae. Zelo visoko oceno so dobila tudi stanovanja (80 stanovanj), ki so jih postavili Danci v naselju Madžari, kakor tudi švedske montažne hišice in 120 stanovanj v naselju Dorče Petrov, ki jih je v makedonski prestolnici postavil rdeči križ Zahodne Nemčije. V januarju so začeli v naselju Taftalidže graditi polikliniko, katero bo z vso opremo podarila Skopju romunska vlada. Obenem so začeli graditi tudi 25 trisobnih in 75 dvosobnih stanovanj po dogovoru o pomoči romunske vlade Skopju. po domači deželi SKOPJE DOBILO DOSLEJ SKORAJ 27 MILIJARD POMOČI PO NAJNOVEJŠIH NEPOPOLNIH PODATKIH JE DOBILO SKOPJE DO 1. JANUARJA LETOS 26 MILIJARD 596 MILIJONOV DINARJEV POMOČI V MATERIALU IN DENARJU. OD TEGA ZNAŠA POMOČ IZ NAŠE DRŽAVE VEČ KAKOR 16 MILIJARD 27 MILIJONOV DINARJEV. SKOPJU JE DO ZDAJ POSLALO DENARNO IN MATERIALNO POMOČ 73 TUJIH DRŽAV. NAŠI IZSELJENCI SO ZBRALI NAD 86 MILIJONOV DINARJEV DARILA ZA OTROKE IZ SKOPJA Nad 35.000 otrok iz Skopja je ob Novem letu prejelo lepa in dragocena darila mehiškega ljudstva. Pobudo za to zbirko je dala soproga mehiškega predsednika gospa Eva Samano de Lopez Mateos. Vrednost vseh daril znaša nad 380 milijonov dinarjev. Okrog pet tisoč najbolj potrebnih otrok je prejelo pakete z darili v vrednosti po 20 tisoč dinarjev. Prvi rudnik urana v Jugoslaviji Več kot 2000 m visoki gorski masiv Stare planine, ki leži dobrih 50 km vzhodno od Niša in poteka po njenem hrbtu meja med Jugoslavijo ter Bolgarijo, je bil že v davnih časih znano rudno ležišče. Tu so še v prejšnjem stoletju izpi- Naprave za predelavo uranove rude v Kalni Dne 9. januarja je bilo d Ljubljani na 65-metrski skakalnici pod Šišenskim hribom mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih, ki so se ga razen domačih skakalcev udeležili še tekmovalci iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije in Kanade. Zmagal je Peter Eržen iz Ljubljane, Jeseničan Ludvik Zajc (na sliki), ki se je uvrstil na drugo mesto, pa je s skokom 69 metrov dosegel nov rekord na tej skakalnici Competitors from Yugoslavia, Austria, Italy, West Germany, and Canada participated in the international ski-jumping competition on the 65-ineter ski-jump on Šiška Hill in Ljubljana, on January 9. The winner was Peter Eržen from Ljubljana, and Ludvik Zajc from Jesenice was second (in the picture). The latter also beat the former record with his jump of 69 meters. Foto: S. Buisič j " * • « > * KS % Bi is' * « « . « P « *■»« I I rali zlato iz rek, tu so pridobivali srbski vladarji v srednjem veku zlato, iz katerega so potem kovali zlatnike. Pred kratkim pa je ime Stare planine prišlo v ves jugoslovanski tisk zaradi drugih okoliščin, ne zaradi zlata. V vasici Gabrovici, ki leži ob vznožju Stare planine, so sredi novembra odprli prvi rudnik urana v Jugoslaviji. Še pred dobrim desetletjem je bila Gabrovica čisto nepomembna, zakotna vas, odmaknjena od življenja in velikih dogodkov. Zdaj pa je ta obmejna srbska vasica čisto izpremenila svojo podobo. V zadnjih letih je tu zraslo na desetine modernih stanovanjskih blokov, veliko poslopje rudniške uprave, obrat družbene prehrane in še vrsta drugih objektov. Ob rudniku, kjer kopljejo bogato uranovo rudo, so zgradili še vse potrebne naprave za predelavo uranove rude. Zlasti je pomembno, da tu zdaj izdelujejo uranov koncentrat, enega najpomembnejših činiteljev za razvoj jedrske energije. Tako se je Jugoslavija tudi na tem področju uvrstila med tiste redke države, ki same proizvajajo uranov koncentrat, to prepotrebno sestavino za proizvodnjo jedrske energije. Jugoslavija je začela proučevati in razvijati jedrsko energijo leta 1948 brez specializiranih kadrov, brez naprav in pomoči. Šele leta 1955, ko je bila ustanovljena zvezna komisija za jedrsko energijo, je šla razvojna pot strmo navzgor. Danes že pridobivamo lasten uranov koncentrat, vse pa je že pripravljeno za izdelavo prve jedrske elektrarne, saj je samo po sebi razumljivo, da bo Jugoslavija to vrsto energije uporabljala izključno v miroljubne namene. Čas, ko bodo stekle turbine v prvi jugoslovanski jedrski elektrarni, niti ni tako daleč — strokov- njaki sodijo, da se bo to zgodilo zanesljivo okrog leta 1970, morda pa še kakšno leto ali celo dve prej. KRUŠEVAC — Velika tovarna »14. oktobar«, ki izdeluje razne stroje za gradbeništvo in kmetijstvo, si je s svojimi izdelki pridobila velik ugled ne samo doma, marveč tudi v svetu. Dokaz za to je veliko naročilo, ki je prišlo te dni iz Brazilije. V letu 1964 bo tovarna »14. oktobar« dobavila Braziliji 600 traktorjev-goseničarjev z vsemi priključki, v skupni vrednosti 8.5 milijona dolarjev. PULJ — Sredi decembra je bila v puljski ladjedelnici »Uljanik«, ki zlasti slovi po kvaliteti svojih izdelkov, pomembna slovesnost. V morje so spustili motorno ladjo »Ljubljana«, dolgo 148 in široko 19.6 m. Ladja ima 8500 ton nosilnosti in bo plula za Splošno plovbo iz Pirana. Motorji dajejo tej moderni ladji 9000 KM, tako da lahko razvija hitrost 18.3 vozla na uro. DUBROVNIK — Čeprav ima Dubrovnik, to najbolj znano obmorsko turistično središče, toliko hotelov kot noben drug kraj, je potreba po novih ležiščih v hotelih iz leta v leto večja, saj prihaja semkaj vedno več domačih in zlasti tujih turistov. Zato so tu že začeli graditi več novih hotelov. »Excelzior« bo imel 255 postelj, zelo luksuzno bo urejen novi hotel »International«, prav tako pa hotel »Argentina« s 155 posteljami, ki bo uvrščen v kategorijo A. Graditi so tudi začeli razkošni hotel »Splendid«. Skupno bodo v te hotele in v preureditve zasebnih sob v prihodnjih nekaj letih investirali 3.3 milijarde dinarjev. Za eno ležišče bodo v hotelih »International« ter »Excelzior« porabili okrog 8 milijonov dinarjev, v »Splendidu« približno 4 milijone, medtem ko stane eno ležišče v hotelih B kategorije približno 2.5 milijona dinarjev. METLIKA — Monterji znane tovarne »Iskra« iz Kranja so decembra v poštnem poslopju končali montažo nove avtomatske telefonske centrale, ki je kot končna centrala vezana na vozli-ščno avtomatsko centralo v Črnomlju. Podobno centralo, ki ima lahko do 160 priključkov, bodo še letos montirali v Sevnici. Tako se bosta v letu 1964 dve naj večji naselji Bele krajine ■— Črnomelj in Metlika — vključili v avtomatsko telefonsko omrežje Slovenije. Velja pa omeniti, da takšne telefonske naprave avtomatično delujejo noč in dan, tudi ob prekinitvi električnega toka, saj imajo lastne akumulatorje s polnilci, ki se po potrebi vklapljajo in izklapljajo. VIDEM-KRŠKO — Ob veliki tovarni papirja v Vidmu so že pred leti zgradili 50 m dolg plavalni bazen, ki je imel poleti stalno več kot dovolj obiskovalcev, mnogi pa so prihajali semkaj že spomladi ob prvih toplih sončnih dnevih, saj je voda v bazenu zelo topla, ker priteka iz bližnje tovarne (kjer služi za ohlajevanje strojev in se pri tem precej segreje). Zdaj pa bo imel ta bazen nedvomno dovolj obiskovalcev tudi pozimi, saj ga bodo v letu 1964 prekrili, tako da se bodo obiskovalci lahko kopali tudi v najhujši zimi. JESENICE — V letu 1964 bodo na Jesenicah namenili za gradnjo novih stanovanj 660 milijonov dinarjev, kar pomeni, da bo to veliko središče železarske industrije dobilo kakih 200 novih stanovanj. Od te vsote se bo okrog 400 milijonov nabralo v stanovanjskem skladu, približno 260 milijonov pa bodo predvidoma prispevali koristniki bodočih stanovanj. GORNJA RADGONA — V tej občini so ugotovili, da se je gozdno bogastvo v zadnjih letih občutno skrčilo. Zato so pripravili načrt, ki naj v prihodnjih letih zagotovi spet normalno ravnovesje v gozdovih. Sečnjo bodo uskladili z gozdnim prirastkom, vrh tega pa bodo na novo pogozdili 950 ha površin. PREVALJE — V Prevaljah, skrajnem naselju na severni koroški meji ob Avstriji, so decembra odprli novo šolo. Dobila je ime po domačinu Franju Golobu, umetniku - slikarju, ki so ga Nemci leta 1941 ustrelili kot talca. AJDOVŠČINA — Tovarna likerjev in sadnih sokov »Fructal«, ki si je s svojimi marmeladami, kompoti, likerji in okusnimi sadnimi sokovi že pridobila marsikatero priznanje (tudi na mednarodnih sejmih), je vložila letos več kot 500 milijonov dinarjev v modernizacijo svojih obratov. Tako bo v kratkem začel obratovati tekoči trak za polnjenje sadnih sokov in avtomatične naprave za proizvodnjo kompotov. V sodelovanju s kmetijsko zadrugo v Šempetru pri Gorici pa bodo v Renčah v kratkem uredili nasad za pridelovanje belušev. Nasad bo meril 12 ha in računajo, da bo to najbolj rentabilna investicija v vrtnarstvu, saj sta podnebje okrog reke Vipave in sploh okolica Gorice zelo primerna za gojenje belušev. TREBNJE — V bližini starega gradu v Trebnjem bo podjetje »Petrol« začelo kmalu graditi moderno bencinsko črpalko. To bo ob avtomobilski cesti Zagreb—Ljubljana že tretja črpalka Ob 20. obletnici legendarne XIV. divizije so se na Suhorju o Beli krajini srečali nekdanji borci Takole se je dedek Mraz s spremstvom zadnji teden pred novim letom vozil po praznično okrašeni Ljubljani, v veselje malim in velikim Foto: Igor Bervar (prva je pri Otočcu, druga pa pri Brežicah). Občina namerava pod starim trebenjskim gradom urediti tudi več turističnih objektov. PTUJ — Od januarja do konca novembra 1963 so na perutninski farmi v Ptuju vzredili in prodali skoraj pol milijona piščancev-pohan-cev. Leta 1964 pa se bo v tej občini še bolj povečal dohodek iz kmetijstva, saj je nova farma za vzrejo bekonov, posebnih mesnatih prašičev, že na pol dograjena. Nova farma, ki bo popolnoma dograjena konec leta 1964, bo letno vzredila 50.000 bekonov. MARIBOR — V Mariboru bodo kmalu dobili izredno komplicirano in hkrati pomembno medicinsko aparaturo, tako imenovani pumokor. Gre za aparaturo, ki istočasno nadomešča umetno srce in umetna pljuča. To zapleteno medicinsko napravo, ki jo v mariborski bolnišnici prav te dni montirajo, so izdelali člani elektrostroj-nega kluba v Tovarni avtomobilov in motorjev (TAM). To medicinsko napravo so izdelovali skoraj dve leti, pri delu pa je sodelovalo okrog 50 strokovnjakov prej omenjenega kluba. CERKNICA — Tovarna »Brest«, ki izvaža več kot polovico svojili kvalitetnih izdelkov, zlasti finega pohištva, občuti precejšnje pomanjkanje strokovnjakov. Zato so se v podjetju odločili, da bodo štipendirali skoraj sto bodočih inženirjev in tehnikov. V ta namen bo tovarna letno porabila okrog 14 milijonov dinarjev. Vendar pa so v podjetju prepričani, da so ta sredstva za vzgojo novih strokovnjakov bogato naložen kapital, ki se jim bo kmalu dobro obrestoval. Prebivalci ljubljanskega gradu so se preselili Stari ljubljanski grad je z letošnjim letom izgubil svoje dolgoletne stanovalce. Prebivalci ljubljanskega gradu, »graščaki«, kakor so se nekam ironično sami imenovali, so dobili lepa nova stanovanja, ki jim jih je preskrbela mestna občina, ki je poskrbela tudi za brezplačno selitev. Nekatere družine so se odselile že lani jeseni, ostale pa večinoma pred novim letom. Največ družin je bilo preseljenih v nove stanovanjske bloke v Ptujski ulici. Ljubljanski grad je dobil svoje prebivalce večinoma v času med obema vojnama. Tja so se zatekli največ brezposelni s svojimi družinami, ki so jih privatni lastniki deložirali, ker niso mogli plačevati stanovanja. V nekdanji viteški dvorani in v drugih grajskih prostorih so stanovale številne družine. Otroci so rasli, hodili v šolo, dobili službe. Nekateri so se odselili, mnogi pa so ostali, saj za stanovanja je bilo vedno težje, zlasti po vojni, ko se je prebivalstvo Ljubljane pomnožilo. Zdaj se je končno ljubljanskim »graščakom« izpolnila dolgoletna želja :— dobili so sodobna stanovanja. Sivi očka bele Ljubljane, naš grad, pa bo z letošnjim letom zaživel novo življenje, ki bo vrednejše njegovega dostojanstva, kakor pa je bilo doslej. Po načrtih Zavoda za obnovo stare Ljubljane ga bodo obnovili v podobi, kakršno je imel v začetku 17. stoletja. Del gradu bo namenjen gostinstvu, v ostalih prostorih pa bo mestni muzej z dokumenti v podobi in besedi prikazoval zgodovinski razvoj Ljubljane in grad n. Nova otroška klinika v Trbovl jah. odprta lani o novembru Priprave na proslavo 40-letnice zmage nad orjuno v Trbovljah Letos bo minilo 40 let, kar so orjunaši doživeli v središču zasavskih revirjev — v Trbovljah — v spopadu z delavci prvi poraz. Vsedržavno vodstvo Orjune (Organizacija jugoslovanskih nacionalistov) je določilo 1. junij 1924. leta kot dan pohoda med rudarje v Trbovlje. Proletariat se je postavil v bran. V spopadu je bilo ubitih 5 delavcev, med njimi tudi 22-letni rudar Franc Fakin, ranjenih pa je bilo okoli 40 antifašistov. Orjunašem to še ni bilo dovolj, zato so zažgali še Rudarski dom, gasilcem pa prepovedali gašenje. Odpor ljudstva proti Orjuni se je po trboveljskih dogodkih močno povečal, tako da si orjunaši niso upali nikjer več javno nastopiti, razen v mestih. V Trbovljah so že začeli s prvimi pripravami za praznovanje, ki bo združeno tudi s praznovanjem 1. junija — trboveljskega občinskega praznika. Proslava 40-letnice zmage nad Orjuno bo imela zasavski značaj, se pravi, da bodo prireditve in slovesnosti izmenoma v vseh zasavskih občinah Trbovlje, PIrastnik in Zagorje ob Savi. Zdaj je izdelan le okvirni program prireditev. Računajo, da bodo letos — predvsem še v mesecu maju — pripravili v Zasavju vrsto revij kulturnih skupin, tako revije mladinskih pevskih zborov, mešanih in moških pevskih zborov, dramskih skupin, godb na pihala, zabavnih ansamblov, orkestrov in solis ov glasbenih šol, razstavo likovnih umetnikov iz Zasavja, večer »Proletarski pesniki in pisatelji« ter še vrsto drugih kulturnih prireditev. Obsežen spored tekmovanj in nastopov pripravljajo tudi člani športnih in telesnovzgojnih organizacij. V praznovanje 40-letnice zloma Orjune pa se bo vključila tudi mladina iz Zasavja; zraven tega pa pripravljajo v Trbovljah še nastope »Pionirji med vojno, po vojni in danes«. Ob tej priložnosti bodo v Trbovljah slavili tudi več pomembnih delovnih zmag, med temi velja še posebej omeniti začetek poskusnega obratovanja v novi forarni polprevodnikov, v kateri bodo lahko zaposlili precej nove delovne sile, predvsem ženske. Novo stanovanjsko naselje Kešetovo d Trbovljah kulturni zapiski Starosta slovenskih pisateljev - Ksaver Meško je umrl INA SLOKAN V nedeljo 12. januarja se je dopolnilo življenje staroste slovenskih pisateljev Ksaverja Meška, ki bi bil letos v oktobru dopolnil devetdeset let. Tako tiho, kakor je živel, je odšel od nas mož, ki je s svojo pisano besedo mnogo lepega in tehtnega povedal našim ljudem. Njegovo življenje, ki se je v zadnjih letih iztekalo na Selih pri Slovenjem Gradcu, kjer je bil župnik in dekan, ni bilo vedno tako tiho in mirno kakor v zadnjih letih. Doživel je marsikaj lepega pa tudi grenkega. V Ključarovcih pri Tomažu nad Ormožem mu je mati zapela prvo uspavanko. Šolal se je v Ptuju in Celju, nato pa študiral bogoslovje v Mariboru in Celovcu. Med našimi koroškimi Slovenci v Škocjanu ob Klopinj-skem jezeru in nato pri Mariji na Zilji pri Beljaku so bile njegove prve službe, sledile so še druge tja do Sel pri Slovenjem Gradcu, kjer se je izteklo njegovo življenje. Med prvo in drugo svetovno vojno so ga zaradi njegove narodne zavednosti preganjali. Med zadnjo vojno je bil nekaj časa na Hrvatskem, nato v Bosni, pa v Beogradu, Zagrebu in končno med samostanskimi brati v Stični na Dolenjskem. Pero ga je spremljalo skozi lepe in mračne dni v življenju. Pisal je pesmi, romane, novele, povesti, črtice, drame in mladinske povesti. Njegovo najbolj obsežno delo, roman v dveh delih »Na Poljani« je leta 190? izdala Slovenska matica. V njem je vas Poljane povzdignil v simbol slovenske domovine. Podobe iz kmečkega življenja, ki jih je orisal, je zajel iz srca. Topla je bila njegova beseda, pa najsi je govoril mladini ali odraslim, polna je bila ljubezni do sočloveka in domovine. Marsikje na podeželju, zlasti na Štajerskem, so se preprosti ljudje ob Meškovih »Tihih večerih«, »Mladih srcih« in številnih drugih knjigah učili brati. V zadnjih letih se je njegov svet zožil na tiho sobo v starinskem župnišču. Pred časom si je zlomil nogo in je moral posedati v bolniškem vozičku. Mnogo je bral, mnogo razmišljal. V mislih potoval v preteklost. A ni bil vedno sam. Dostikrat je bila njegova soba polna vedrega mladega smeha. Kajti mladina iz raznih krajev Slovenije ga je pogosto obiskovala. Prihajali so študentje in dijaki, da pokramljajo s pisateljem, ki je toliko lepega povedal njihovim staršem in dedom. In med njimi je bil tudi pisatelj ves veder in mlad. Zdaj se je za vselej poslovil in odšel, kakor se je pred nekaj manj kot dvema letoma od nas za vselej poslovil zavedni slovenski duhovnik in pisatelj Fran Šaleški Finžgar. Po slovenskih domovih doma in na tujem pa so ostala njegova dela, vsa prežeta od tople zavzetosti do domače zemlje in našega človeka, ki ne mine in ne zamre. Ker je pokojni v svoji oporoki odklonil cvetje in vence, so sredstva, zbrana v ta namen, namenili za ustanovitev Meškove štipendije za študente slavistike. Nekaj novih knjig JANA MILČINSKI Največ slovenskih domov so v zadnjem času obiskale knjige Prešernove družbe. Poleg lepo urejenega koledarja je izdala še pet knjig: tri leposlovne in dve poljudno znanstveni. Od leposlovnih bi omenili ponatis klasične Tavčarjeve povesti »V Zali«. Literarni vrednosti se pridružuje skrbna likovna oprema ing. arh. Borisa Kobeta. Lepo dopolnilo je tudi spremna beseda o piscu in odlikah njegovega dela. Izvirno domače delo je povest Franceta Bevka »Iz iskre požar«, posvečena tolminskim puntarjem, ki so pred dvestopetdesetimi leti umrli na Goriškem Travniku. Pisatelj je to zgodovinsko snov namenil mladini in izbral za osrednja junaka otroka, sina puntarskega voditelja Šimna Golje. Knjigo je ilustriral Tone Kralj. Knjiga Franceta Planine »Slovenija in njeni kraji« presega okvir običajnega turističnega zemljepisnega priročnika in izčrpno opisuje razne slovenske pokrajine in kraje. Avtor se ni omejil le na strogo geografske podatke, ampak je orisal tudi druge pokrajinske značilnosti, tako da je knjiga res izčrpen vodič po naši domovini. Tekst ilustrira mnogo uspelih fotografij in mu je priložen velik zemljevid Slovenije. Slovenska matica je izdala roman »Otok in struga«, ki ga je spisala naša plodovita pisatelji- ca in prevajalka Mira Mihelič. Danica, junakinja tega romana, se boji, da ima raka, in za štiri dni, ko čaka na zdravniški izvid, ki bo odločal o življenju ali smrti, obišče kraje svojih otroških doživetij — reko Krko z bližnjo okolico Otočca. Čas dogajanja je sedanjost, toda v spominih na svoje otroštvo se Danica vrača v čas po prvi svetovni vojni in osebe iz tedanje dobe bogatijo pisani svet človeško zanimivih likov. Tudi knjiga »Deček s piščalko« Milana Šege, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, posega v svet otroškega doživljanja. Vendar se to pot pisatelj v svojih črticah ne vrača v svet otroka kot odrasel človek, marveč išče v otroštvu ključ za razumevanje človeka in njegovega življenja. V knjižni zbirki mariborske založbe »Obzorja« je izšla več kot sedemsto strani obsegajoča knjiga, potopisni dnevnik slikarja Jožeta Ciuhe-»Okameneli smehljaj« s smehljajočim se zlatim Budo na ovitku. To delo je plod večmesečnega zapisovanja vtisov in razmišljanj, ki jih je avtor kot štipendist vlade Burmanske unije vsak dan sproti zaupal papirju v letih 1959 do 1961 na svojih potovanjih po azijskem jugovzhodu. Knjiga je lepo opremljena in ilustrirana z avtorjevimi umetniškimi risbami. Pri založbi Mladinske knjige pa je izšla knjiga, ki nam prikazuje izbor risb likovnega umetnika Franceta Miheliča. Knjigo »Risbe Franceta Miheliča« je pripravil umetnik ob svoji 50-letnici in vsebuje pregled njegovega dela in odmev na dobo in viharje, ki jih je doživljal občutljivi slikar. Uvodno besedilo, ki ga je pripravil doktor France Stele, je prevedeno tudi v francoščino. Pohvalno delo Mladinske knjige je ponatis najboljših del naših klasikov. Tako smo v zadnjem času dobili ponatis Jurčičeve povesti »Hči mestnega sodnika«, Janka Kersnika »Kmetske slike« in »Črtice« Ivana Cankarja, ki jih je ilustriral Maksim Sedej. Za mlajše bralce pa je založba ponatisnila Frana Milčinskega »Ptičke brez gnezda«, s prvotnimi umetniškimi ilustracijami Hinka Smrekarja. D ržavna založba, ki skrbi za izdajo Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, je izdala tretjo knjigo zbranega dela Janeza Mencingerja »Moja hoja na Triglav« in »Meniške spomine«. Tiste, ki se zanimajo za poezijo, opozarjamo na Mateja Bora novo knjigo pesmi »V poletni travi«, ki je izšla v počastitev pesnikove petdesetletnice. Zato ne vsebuje novih pesmi, temveč izbor iz Borovih prejšnjih pesniških zbirk in nekaj pesmi, objavljenih v zadnjem času v periodičnem tisku. Ista založba je izdala tudi pesniško zbirko l.ojzeta Krakarja »Cvet pelina«. Lojze Krakar, ki je preživel nacistično internacijo, je precej svojih pesmi (med drugim je pred kratkim izdal tudi knjigo »Od tod so bežale še ptice«) posvetil taboriščem in ponižanju človeka v njih. Tudi zbirka »Cvet pelina« se začne s taboriščnimi pesmimi, v spomin in opozorilo potomcem. Naš pregled bomo zaključili z najnovejšimi knjigami, ki posegajo v čas narodnoosvobodilne borbe. Nade Kraigherjeve »Pet temnih svetlih let« pomeni med tovrstnimi knjigami razveseljivo novost. Njeni spomini se berejo kot roman, čeprav ni v njih zmagoslavnih bitk ne blestečih junaštev. Pisateljica je v njem opisala tisto, čemur pravimo »partizansko življenje«. Dodala pa je še opis svojega delovanja v Ameriki, kamor je šla tik po vojni v odposlanstvu Rdečega križa, da bi ameriško javnost pridobila za dajanje pomoči našim narodom. Zavod »Borec« je izdal knjigo Rudija Pušenjaka »Spomini proletarca« in Staneta Šušteršiča »Kovači lepših dni«. Vsebina obeh del so avtobiografski zapiski dveh borcev, ki sta skoraj od začetka sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanj u. Če se vam v tujini toži po domači besedi, naročite katero teh knjig in ob branju se boste z junaki zgodbe vrnili v domače kraje in med domače ljudi. Slikarji amaterji v Trbovljah M. L. Sredi lanskega leta se je zbralo v Trbovljah 21 slikarjev-amaterjev. Ustanovili so v okviru delavsko prosvetnega društva Svoboda - Center Trbovlje sekcijo za likovno umetnost »RELIK« (Revirski likovniki). To so ljudje najrazličnejših poklicev: rudarji, upokojenci, strojevodje, vajenci, uslužbenci, gospodinje, ključavničarji, livarji, optiki in zlatarji vsi, ki so čutili potrebo po strokovnem izpopolnjevanju in spoznavanju lepote likovne umetnosti. Vsak začetek je težak. Tudi v Trbovljah je bilo tako. Toda kljub temu je sekcija za likovno umetnost »RELIK« za 29. november 1963 že priredila prvo samostojno razstavo, na kateri je 18 članov razstavilo svoja dela. Razstava je bila odprta deset dni v veliki veži trboveljskega Delavskega doma. Vzbudila je precejšnje zanimanje občanov. Jože Kuder, tehnik iz termoelektrarne, d prostem času času rad riše, kipari in se ukvarja z umetnim kovaštvom Nekateri člani sekcije za likovno umetnost »RELIK« so že znani po Sloveniji. Jože Kuder, varnostni tehnik iz Termoelektrarne, ki se ukvarja z umetnim kovaštvom, je sodeloval pri izdelavi spomenikov v Kočevju in Idriji. Oto Kočevar, uslužbenec pri Rudniku rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik, je s partizanskim slikarjem Nikolajem Pirnatom sodeloval pri odlitku posmrtne maske partizanskega komandanta Franca Rozmana - Staneta. Mihaela Krasnik, gospodinja, in Miloš Vastič, uslužbenec pri Rudniku rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik, sta lani razstavljala v Celju; Miloš Vastič pa je razstavljal tudi na Ravnah in v Ljubljani. Po delu najdejo trboveljski slikarji-amaterji še vedno dovolj prostega časa za slikanje. Vendar pa jim prosti čas, ki ga namenijo za slikanje, ni samo konjiček, pač pa še kaj mnogo več! Zato članom sekcije ni težko poprijeti za svinčnik ali čopič, v pomoč pa sta jim trboveljska akademska slikarja Milan Rijavec in Janez Knez. Dvakrat na teden so postali zdaj prostori sekcije za likovno umetnost >RELIK« Svobode - Center Trbovlje v trboveljskem Delavskem domu drugi dom vseh trboveljskih slikarjev-amaterjev, ki so se doslej včlanili v sekcijo, čez čas pa bodo postali drugi dom še vseh tistih, ki se jim bodo še pridružili. UMRL JE OPERNI PEVEC JOŽE GOSTIC V Ljubljani je umrl v 63. letu eden naših najbolj priljubljenih in najboljših opernih pevcev tenorist Jože Gostič. Smrt ga je tako rekoč iztrgala sredi dela, saj je še oktobra pel na odru Hrvatskega narodnega gledališča vlogo Mannica v Verdijevem Trubadurju. Pokojni Jože Gostič je bil ljubljenec ljubljanske, zagrebške in dunajske publike, pevec, ki je navduševal z lepoto glasu, neposrednostjo in dognanostjo umetniške igre in bogastvom glasovnega materiala. Svojo plodno umetniško pot je začel v Ljubljani, kasneje pa je postal član zagrebškega opere, ki ji je ostal zvest do prezgodnjega konca. Od 1. 1951 dalje je bil 'trudi stalni član dunajske Državne opere, ene najimenitnejših evropskih opernih hiš. Mnogo je potoval. mnogo gostoval in 'povsod žel zaslužena priznanja. Navdušil je v Covent Gardenu, dalje v Salzburgu, nastopal pred gosti dubrovniškega festivala. Njegovo' ime je blestelo v vrsti naših priznanih pevskih umetnikov, katere je spoznal in odlično ocenil svet. KEKEC JE OSVOJIL MALE IN VELIKE Slovensko filmsko' podjetje Viba film je ob letošnjem novem letu pripravilo malim in velikim prav prisrčno darilo — nov slovenski barvni film o šega-vem bistrem fantiču z naših lepili gora — Kekcu. Pred meseci smo že obširneje poročali o snemanju tega filma, zato ne bomo ponavljali. Povedati pa moramo, da je bil film, ki so ga pred novim letom predvajali v Ljubljani in drugih kinematografih po Sloveniji za velike in male, ki so si ga ogledali, res prijetno presenečenje. Vstopnice so bile vedno razprodane, saj so si posamezne šole kar kolektivno rezervirale sedeže za šolarje. Odrasli, smo se morali zadovoljiti s prikliopnimi sedeži. Pa nič zato. Bili smo zadovoljni ob pogledu ma male zadovoljne navdušene gledalce, prav tako so. nas tudi same navdušili poleg prisrčne naravne igre glavnih junakov — Kekca, Mojce in Rožleta, odlični barvni posnetki naše edinstveno lepe gorske krajine v dolini Trente. Ce so imeli filmski kritiki glede vsebine nekatere pomisleke — ti posnetki in prisrčna igra otrok vse odtehtajo. Kakor prvi film o Kekcu bo prav gotovo tudi ta našel pot v svet in ko. pride k vam, si ga oglejte. Ne bo. vuin žal. KULTURNO ŽIVLJENJE ITALIJANSKE NARODNE MANJŠINE PRI NAS Italijanska narodna 'manjšina ima na Reki svoje --gledališče, ki prireja tudi številna gostovanja. Prav tako ima tudi številne kulturne krožke z amaterskimi skupinami, svojo založbo in umetniško knj.iževniško organizacijo, ki pripravlja izdajanje lastne revije. Lanii ob koncu leta se je v Kopru sestal izvršni odbor Italijanske unije za Istro in Reko, ki je razpravljal o kulturnem delu italijanske narodne manjšine. Delo v krožkih in gledališču nameravajo poživiti z novimi mladimi moemii, nekatere od teb bodo pritegnili tudi iz Italije. ZANIMIVA RAZSTAVA Etnografski muzej v Ljubljani je pripravil zanimivo razstavo: Vražjeverje ua Slovenskem. Slovenski etnografi so zbrali in pregledno uredili najrazličnejše gradivo, ki ponazarja vražjeverje pri nas od sive davnine pa do današnjih dni. Poleg fotografij in raznih dokumentov — starih zapiskov s sodnih procesov proti čarovnicam so bili razstavljeni tudi številni predmeti, o katerih so uaši predniki verjeli, da imajo čarovno moč, pa tudi gradivo in predmeti, kii še danes (in ne samo pri nas!!) služijo vražjeverju. Gotovo vas bo zanimalo — zlasti pa še naše mlade ljudi na tujem —, kaj počnejo fantje in dekleta ob sobotah zvečer, ko se odprejo plesišča v Ljubljani in ko številni orkestri zaigrajo prve takte, ki povabijo na svetel parket prve plesalce. Zapisali vam bomo nekaj besed o zabavi številne mladine v našem glavnem mestu, o študentih in drugih mladincih, ki vsako soboto in nedeljo napolnijo do zadnjega kotička dvorane in dvoranice, kjer se že po nekaj urah ustvarja prijetno razpoloženje, kjer se sklepajo prva poznanstva in kjer si ljubljanska mladina najde čas in prostor za oddih in izživljanje. Sobota popoldne... l isti fantje in dekleta, ki so že končali šolanje in so zaposleni, se po drugi uri — nekateri pa že prej — z olajšanjem oddahnejo. Saj je konec tedna, konec enoličnega dela pri strojih in v pisarnah! v Jutri je nedelja!« Tako si misli vsakdo in ko se poslavljajo pri izhodu iz tovarne, si na glas zaželijo prijeten počitek, pa mnogo prijetnega razvedrila. Nekateri med potjo proti domu kujejo načrte za zvečer, drugi pa nimajo teh skrbi, saj je zanje že vse domenjeno ... Telefoni v študentskem naselju pod Rožnikom kar naprej zvonijo. Prav res ni zlobna šala, ko pravijo, da si ob sobotah popoldne rojen pod srečno zvezdo, če se ti posreči ujeti prosto linijo s študentskim naseljem. Vsak novinar bi bil hudo zloben, če bi povedal, kaj vse se menijo ljudje po telefonu, res pa je, da je »glavni predmet« popoldanskih in pozno popoldanskih pogovorov s študenti in študentkami iz naselja, določanje ur in minut ter kraja za srečanje v mestu ali pa na plesišču v študentskem naselju. Kdor še ni slišal, naj ve, da je v Ljubljani 9000 študentov in da jih praktično lahko srečaš na vsakem koraku ... Ko pade mrak — v tej pozni puščobni jeseni je to kaj zgodaj — mesto oživi. Napolnijo se restavracije in povsod vidiš ljudi, ki so praznično oblečeni. Bela sveža srajca, temnejša obleka in skrbno počesane frizure ... Ah, frizure! Koliko skrbi in jeze je bilo že zaradi njih! Tiste, ki imajo več denarja, ali pa Foto: A. Agnič Sobotni pomenek o študentskem naselju: »Kam gremo zvečer?« Foto: I. Bervar so že malo odrasle mlade dame, si privoščijo pričesko kar pri frizerju... Uk, pa ne mislite, da pri nas to ne stane! Pa danes je sobota! Dober večer... Prezgodaj je še. Vendar pa ... zakaj se ne bi sprehodili malo po mestu. Sicer se res ni nič spremenilo od včeraj zvečer, pa vseeno: morda bomo srečali znanca, ki prav tako kot mi čaka in gleda na uro. Morda bomo prižgali cigareto in se stisnili ob kakšna vrata, od koder bomo lahko prav dobro videli mimoidoče, morda bomo stopili na kozarec piva ali pa naročili kavo, kupili kostanj ali časopis, vrgli v glasbeni avtomat kovanec za dvajset dinarjev in si izbrali svojo melodijo. Kdo ve ... časa je še dovolj. Za dekleta je to pravi čas obiskov. Saj je pravzaprav res, da se ne spodobi, da greš sam na ples! S prijateljicami je videti vse drugače... Mogoče bo treba dati še zadnji nasvet, poduhati novo stekleničko rožnega olja, ali pa bo beseda stekla o novi modi, plaščih in čevljih. Kajti danes je sobotni večer in tak večer mora miniti ob prijetnih stvareh. Vstopnice razprodane Tako je napisano ob sobotah zvečer v avlah ljubljanskih kinematografov in gledališč in tudi ob vhodih na plesišča. Mnogi bodo torej šele jutri plesali. Pa tudi tisti, ki so se zbrali ob televizijskih sprejemnikih, kajti preveč je mladih in premalo plesišč za vse ... Pri vhodih v plesne dvorane je prav kmalu gneča. Tam stojijo reditelji in »spuščajo« goste v garderobo. Nekatere kmalu srečaš pri točilni mizi, a zadnje čase izza pulta ne postrežejo drugače kot z brezalkoholnimi pijačami. Toda to prav nič ne moti razpoloženja v dvorani. Ena, dve, tri, štiri ... in že zaigrajo muzikantje. Fantje, ki so doslej stali v skupinah v krogu in se zaverovano nekaj menili ter s tem dajali vtis, da se ne brigajo za okolico, se v hipu razletijo in s hitrimi, a dostojanstvenimi koraki napotijo proti dekletom. Hitrimi — pravim — ker pri dekletih, ki si jih nocoj prvič videl, moraš biti uren, sicer te drugi prehitijo! Drugi, ki so bili tokrat bolj srečni, preizkušajo in kažejo svoje plesne sposobnosti. Pa dekleta tudi pokažejo, kako hitro znajo sukati pete. Čim se kje v svetu pojavi kakšen nov ples, že se najdejo tudi v Ljubljani talenti, ki se tega plesa naučijo, drugi pa jih posnemajo. Že več kot leto dni pri nas še otroci migajo s koleni in pravijo, da je to twist, kadar pa ob sobotah zvečer zaigrajo na plesišču, takrat vsa dvorana pregiba kolena in suva s komolci na levo in desno, da o drugih delih telesa niti ne govorimo. Tam, kjer imajo plese bolj organizirane, so še druge prireditve. Nastopajo neznani talenti s pevskimi točkami ali pa se lotijo tudi kakšnih drugih veščin. Kot je že ustaljena navada — poslušalci njihov nastop sprejmejo s ploskanjem ali pa z žvižganjem. Vsakemu svoje ... Tako minevajo ure in kazalec se v soboto zvečer res prehitro pomika proti dvanajsti. Nekateri se že poslavljajo. Zunaj pritiskata megla in mraz in Ljubljana se počasi, a zagotovo, pogreza v mirno spanje. Kajti jutri čaka speče nov dan. Foto: I. Bervar Foto: E. Šclliaus International competition in underwater fishing at Lošinj At Punta Križa near the Island of Lošinj, 42 teams from nearly all European countries competed for New-Year Cup in underwater fishing. The competition, which has already become traditional, is attracting more and more interest. Days before the competition, ferry boats between Rabac on the Istrian coast and the Island of Cres as well as boats from Rijeka had been full of participants and spectators. The warm springlike weather favored the competitors among whom were also a few women. Winners were the two brothers Balenovic from Mali Lošinj, who caught about 35 kg of fish in five hours, i. e. the time allowed for fishing. The second place was won by the team Marseille I composed of the present world champions in underwater fishing Raoul Amary and Guy Lena. The best women competitors were the 19-year old Italian girl Marina Treleanu and her sister from Cagliari, Sardinia. Among other teams were two teams from Slovenia, Ljubljana and Jesenice. UNE COMPÉTITION INTERNATIONALE DE PÊCHE SOUS-MARINE À LOŠINJ Dans les eaux de Punta Križ près de l’île de Lošinj, à la Saint-Sylvestre, 42 équipes de presque tous les Etats d’Europe ont pris part aux compétitions pour la coupe du nouvel an des villes en pêche sous-marine. Cette compétition traditionnelle internationale du nouvel an en pêche sous-marine devient pour Lošinj une attraction de plus en plus intéressante. Les bacs qui font la navette entre Rabac sur la côte d’Istrie et l’île de Cres et les bateaux de Rijeka étaient, déjà quelques jours avant les compétitions, pleins de participants et de spectateurs de cette compétition d’hiver particulière en mer. Cette année, le temps a été très favorable aux concurrents, parmi lesquels il y avait aussi beaucoup de concurrentes. C’était un temps printanier. Les vainqueurs ont été les frères Balenovic de Mali Lošinj qui, en cinq heures — ce qui était le temps où les concurrents pouvaient rester en mer — ont capturé environ 35 kg de poisson, alors que l’équipe de Marseille, pour laquelle pêchaient les champions du monde ae-tueles en pêche sous-marine, Raoul Amary et Guy Lena, était la seconde. Parmi les meilleures concurrentes féminines il y eut une jeune Italienne de 19 ans, Marina Treleani de Cagliari en Sardaigne avec sa soeur Giuliana. Aux compétitions de cette année ont participé aussi deux équipes de Slovénie: Ljubljana et Jesenice. Dans cette forte concurrence internationale, elle ne se sont pas placées cettes parmi les premières, mais le membre de l’équipe de Ljubljana, Jože Turk s’est quand même distingué en capturant le poisson le plus lourd, un clenté de 3.25 kg. Na Lošinju mednarodna tekma v podvodnem ribolovu V vodah pri Punta Križu pri otoku Lošinju je na Silvestrovo startalo 42 ekip iz skoraj vseh evropskih držav v tekmovanju za novoletni pokal mest v podvodnem ribolovu. To tradicionalno novoletno mednarodno tekmovanje v podvodnem ribolovu postaja za Lošinj čedalje večja zanimivost. Trajekti, ki vozijo iz Rabea na istrski obali proti otoku Cresu, in ladje z Reke so bile že nekaj dni pred tekmovanjem polne udeležencev in gledalcev. Zmagala sta brata Balenovič iz Malega Lošinja, ki sta v petih urah ujela 55 kg rib. Druga pa je bila ekipa Marseille L, za katero sta lovila sedanja svetovna prvaka v podvodnem ribolovu Raul Amary in Guy Lena. Qo2jdm ¡¡kratki ŽIVI FANTKI, GOZDNI ŠKRATKI SO POMLADI ŠLI NAPROTI. CVETKE SO GREDOČ SADILI, DA BI NAŠLI POT NAZAJ. IN SEDAJ MED LISTJEM, MAHOM, VSE PO ŠIRNEM, TEMNEM GOZDU CVETE ROZNOBELI TELOH, KAŽE ŠKRATKOM POT DOMOV. NEŽA MAURER Ilcjttllltll JE HIŠICA, KAJŽICA, OKEN RES NIMA, A VRATA IMA. NJEN KAJŽAR VES SLINAST POD KAJŽO RACA. MILE KLOPČIČ otroci berite lluiltu sn riefciico is V šotor št. 10 v naselju Vodno v Skopju je skoraj vsak dan prihajal poštar. Prinašal je velike in majhne pakete in v vsakem je bila lutka. Lutka za malo Lidijo. Zgodba 5-letne Lidije Božinovski je ena mnogih, ki so ob potresu v Skopju globoko pretresle in ganile ljudi po svetu. Ob potresu se je dekletce zbudilo, ko se je hiša že nevarno majala. V zadnjem trenutku je stekla ven, tam pa se je spomnila, da je ostala sama v sobi njena leto dni stara sestrica. Lidija je pohitela nazaj med zidove, ki so že grozeče pokali in v zadnjem trenutku rešila otroka. Zunaj je nato na smrt prestrašeno sestrico, ki je bila vsa pokrita z odpadlim ometom, tolažila in ji dajala vode. Tako jo je videl tuj fotoreporter in jo fotografiral. In med neštetimi fotografijami bolečine in groze iz strašnih dni Skopja, ki ga je razdejal potres, je poromala v svet tudi fotografija male Lidije, ki tolaži svojo Tnalo prestrašeno sestrico, kateri je v zadnjem trenutku rešila življenje. Pod fotografijo je reporter zapisal: Mala Lidija je rešila svojo sestrico, toda njena ljuba lutka je ostala pod ruševinami. . . In tako so začele prihajati v Skopje z vseh strani sveta lutke za Lidijo. Velike in majhne, takšne, ki veljajo po deset tisočakov in druge, preproste iz plastične mase. Poleg so prihajala pisma s toplimi besedami: »Lidija, brali smo, kako si bila hrabra, Lidija, ti si naš ljubi otrok. Piši nam. kako živiš, če kaj potrebuješ, izpolnili ti bomo tvoje želje.«. »To lutko ti pošilja striček iz Nemčije,« piše d enem izmed pisem. »Večje in lepše nisem mogel dobiti. Prilagam tudi 25 mark, če bi morda morala plačali carino . ..« Ko so v hladni jeseni še stanovali pod šotorom, je Lidija zbolela za pljučnico. Morala je ležati. Pa se ni dolgočasila. Povsod okrog bolne deklice so sedele njene lutke in ji s svojimi veselimi nemimi nasmehi pripovedovale o topli ljubezni neznanih ljudi širom po svetu. Večer Maribor Narisal: Ivo Šubic Bila je vojna, jaz sem bila še otrok, kakor ste zdaj vi, a kruha dostikrat ni bilo. Kadar ga je mama spekla, je spekla koruznega, nizkega in še tega je zaklenila, ker smo ga hoteli otroci pri priči raznesti. Potem je tudi koruze zmanjkalo in smo vedeli, da bomo jedli kruh šele, ko bo dozorel ječmen. A kje je še bilo poletje in ječmenova žetev... Pa je prišel dan, ko so bili vsi otroci s čim obdarovani. Pri nas pa ni bilo ničesar. Takrat sem ves dan mislila samo na kruh, na rumen velik kos kruha ... Znočilo se je. Pozimi se tako naglo znoči. Sedela sem na peči in čakala, da bo mama poklicala k večerji. Kuhala je krompir v oblicah in mleko. Takrat je zunaj potrkalo. Mama je odprla vrata in se zasmejala. Veselo se je zasmejala, potem pa je z oljenko stopila v hišo in za njo sta prišla dva partizana. Velik pehar sta nosila v rokah in vrh peharja je bil kos belega kruha. Potisnila sta mi pehar na peč in se smejala. Ničesar nisem videla, ne orehov, ne krhljev, samo visoki, dišeči, čudežno lepi kruh. Spoštovani! Oprostite, da ne znam dobro slovensko, pa vseeno rada čitam Rodno grudo, posebno rubriko »Otroci berite«. Zelo sem se zabavala pri reševanju križanke in upam da sem uspela. Rodno grudo vedno težko čakamo, posebno moja mama in nono. Jaz žal vseh besed ne razumem. Toda česar ne vem, mi mama razloži. Moram povedati, da je ponosna name, ker se tako rada učim materin jezik. MireiZa Comandini, Udine, Italia Draga Mirella! Tvoje pisemce nas je ganilo in razveselilo. Čestitamo Ti k pravilni rešitvi križanke in upamo, da Te bo poslano knjižno darilo razveselilo. Le še vnaprej se pridno uči lepega slovenskega jezika, da boš dobri mamici v veselje in ponos. Pa tudi v Rodini grudi se še kaj oglasi in pošlji svojo sliko, ki jo borno objavili. da Te spoznajo bralci Rodne grude. Lepe pozdrave Tebi in mamici in nomu. JJred "'■to Draga Rodna gruda! Pošiljam Vam rešitev uganke-križanke. Hodim v 3. razred osnovne šole.„Po slovensko me uči mama. V Sloveniji sem bil do svojega drugega leta. Lepe pozdrave vsem slovenskim otrokom v domovini in po svetu pošilja /a7lusz Sledz, Gdansk Dragi Januisz! Tudi Tebi naše čestitke k pravilni rešitvi križanke in k nagradi, ki Ti bo prav gotovo v veselje in lepo razvedrilo'. Tvoje pismo smo objavili in brali ga bodo slovenski otroci doma in po vsem svetu, kamor ga bo ponesla Rodna gruda. Čimiprei se spet kaj oglasi in tudi Ta nam pošlji svojo sliko. Objavili jo bomo v Rodni grudi, da otroci, ki jim sporočaš pozdrave tudi spoznajo našega fanta od fare — mladega Slovenca Janusza iz Gdanska. Toplo pozdravljamo Tebe in ma- m*0O‘ Uredništvo I liihl iicifj'tcijviici Iz raznih dežel smo prejeli rešitve križank, ki smo jih objavili v decembrski številki Rodne grude. Obljubo izpolnjujemo — deset reševalcev, ki jih je izbral žreb, bo prejelo za nagrado lepo slovensko knjigo. Drugim pa iz srca želimo, da se jim sreča nasmehne drugič. Povedati moramo, da bomo zaradi velikega zanimanja večkrat objavljali v rubriki »Otroci, berite« nagradne križanke. Prva bo objavljena že v prihodnji številki Rodne grude. Tudi število knjižnih nagrad bomo povečali. Torej pozor in veliko sreče reševalcem. Med tistimi, ki so poslali pravilno rešitev križanke, je žreb določil za nagrado naslednje: Ernesta Ditmaier, Nemčija; Mirello Comandini, Udine, Italija; Janusza Sledz, Gdansk; Dominika Čuferja, Hambourg, Haut Moselle, Francija; Branka Lebarja, Toronto, Kanada; Cirilo Knez, Zenobe, Liinburg, Belgija; Mario Woschek, Ozimek Antoniov, Poljska; Raimunde Waupotitscli, Ohringen, Nemčija, in Franc Feher, Bar le Duc, Moselle, Francija. Vse reševalce prav lepo pozdravljamo. Prav veseli bomo, če nam prihodnjič kaj več napišejo o sebi, kakor sta nam Janusz Sledz iz Gdanska in Mirella Comandini iz Udine (Italija). Takšna pisemca bomo vedno posebej v celoti objavili. Torej, pišite nam! naši 1 -;.V' . . • . jud )e ] po svetu VoHkii {■■bilejnsa Mancha K;ani|iaiij;i «li 4»0-letiiic*i SWIM ■■ajvažiiejii dojfodeb v Rodovini Jcdaotf GLAVNE NAGRADE: DESET BREZPLAČNIH POTOVANJ V JUGOSLAVIJO ALI NA HAVAJE Kakor smo v Rodni grudi že poročali, je letos Slovenska narodna podporna jednota vstopila v svoje jubilejno leto. Sredi živahne dejavnosti svojih društev slavi 60-lctnico. Ta društva so se v letošnjem jubilejnem letu matične organizacije še z večjo vnemo pripravila na svoje letne seje, na katerih polagajo obračun izvršenih nalog, volijo nove odbore in sprejemajo načrte za bodoče delovno leto. Prva med društvi SNPJ, ki so raztresena po raznih ameriških deželah, kjer žive Slovenci, bodo letos slavila 60-letnico ustanovitve, pa tudi druga se ponašajo kar z zrelim številom let svojega obstoja. Prvo društvo SNPJ, ki ima številko 1, chica-ška Slavija, je, kakor beremo v Prosveti, svoj 60-letni jubilej slavila že lani 10. novembra. Društvo Slavija je bilo ustanovljeno 23. septembra leta 1903 in je naslednje leto —- 6. aprila 1901 — položilo temelj na novo ustanovljeni organizaciji ameriških Slovencev — Slovenski narodni podporni jednoti. Jubilejno slavje Slavije je bilo prirejeno v znani chicaški dvorani Loraine, Hamlin in 28th st. Na banketu in koncertu so se zbrali številni člani in prijatelji tega društva. Vseh skupaj je bilo nad tristo. Uvodno besedo je spregovoril predsednik društva Slavije, upravnik Prosvete Milan Medvešek, glavni govornik na proslavi pa je bil Joseph Culkar, predsednik SNPJ. V glasbenem programu so nastopili moški pevski zbor »Prešeren« in kvartet Glasbene matice iz Clevelanda. Kot solistka je zapela tudi znana kulturna delavka in nekdanja članica Glasbene matice Tončka Simčičeva. Slavje je bilo lep uvod v jubilejno leto Slovenske narodne podporne jednote. Društva SNPJ, federacije in mladinski krožki SNPJ bodo letos svoje družabne, kulturne in športne prireditve posvetili jubileju matične organizacije. Vsi člani in odborniki bodo prav gotovo tudi vneto tekmovali v jubilejni kampanji za nove člane SNPJ, ki se je pričela s 1. januarjem in bo trajala vse leto. Obsežna kompanja, ki bo segla v številne dežele ZDA, bo gotovo število članstva te popularne slovenske organi- zacije na ameriških tleh zelo pomnožila. Za posamezne tekmovalce, ki si bodo pridobili najvišje število točk, je razpisana vrsta lepih dragocenih nagrad. Deset glavnih nagrad so počitniška potovanja z avionom v Jugoslavijo in nazaj, oziroma na Havaje in nazaj (po izbiri). Nagrajenec, ki iz kakšnega razloga ne bi mogel na potovanje, prejeme nagrado v denarju, in sicer prvi 500, drugi 400, tretji 350, vsi drugi pa po 300 dolarjev. Društvo, ki bo v kampanji doseglo naj višje število točk pri vključevanju novih članov, prejme plaketo z vragiranim spominskim besedilom. Poleg glavnih nagrad so razpisane za najbolj prizadevne tekmovalce tudi mesečne nagrade od 10 do 50 dolarjev, odvisno od višine vsote vpisane zavarovalnine. V jeseni, v dnevih od 5. do 7. septembra, ko slave v ZDA svoj Delavski praznik, bo Slovenska narodna podporna jednota imela svojo glavno jubilejno proslavo, ki bo, kakor poroča Prosveta, v Clevelandu pod pokroviteljstvom clevelandske federacije društev SNPJ. Jubilejnemu slavju bo posvečena tudi slavnostna številka Prosvete, ki bo izšla 8. aprila. V njej bodo objavljeni številni spominski članki in drugo gradivo, zajeto iz bogate in raznolike dejavnosti SNPJ. Mladinski list SNPJ Voice of Youth pa bo posvetil temu pomembnemu jubileju julijsko številko. j g Clevelandski odbor za sprejem in prireditve Slovenskega okteta. Sami znani društveni delavci. Sede: Ivanka Schriffrer, Anton Shubel in Leo Poljšak; stoje pa: Joe Okoren, Krist Stokel in Josephine Mišič. Z nekaterimi se bomo letos srečali v Sloveniji. Na veselo svidenje! NAŠI DRŽAVLJANI BODO LAHKO DEDOVALI ZA SVOJIMI SORODNIKI V ZDA Ameriško vrhovno sodišče se je te dni izjavilo proti diskriminatorskemu sklepu vrhovnega sodišča Pennsylvanije, ki je v nekem primeru zanikal pravico jugoslovanskim državljanom, nastanjenim v Jugoslaviji, da hi podedovali za svojimi sorodniki iz ZDA. Razsodba se nanaša na imovino ameriškega državljana Antona Belemečiča, ki je leta 1958 umrl v Butlerju v državi Pennsylvania in čigar imovina bi morala pripasti njegovim zakonitim dedičem v Jugoslaviji. Vrhovno sodišče Pennsylvanije je junija lani potrdilo to diskriminatorsko razsodbo, najvišja sodna instanca v ZDA — vrhovno ameriško sodišče pa je zdaj razveljavilo razsodbo. S tem sklepom bo deblokiranih 150 do 200.000 dolarjev. NASI IZSELJENCI ZA OBNOVO SKOPJA SNPJ doslej zbrala 15.571.05 dolarjev Slovenska izseljeniška matica še vedno prejema sporočila in ponekod tudi nakazila prispevkov naših rojakov za pomoč Skopju. Glavni predsednik Slovenske narodne podporne jednote Joseph J. Culkar iz Chicaga 111. je poslal nakazilo za 3.571.05 dolarjev kot nadaljnjo zbirko te organizacije, ki je že prej zbrala za Skopje 10.000 dolarjev, kakor smo svoje-easno že pisaM. V spremnem pismu, ki je bilo odposlano 51. decembra, piše glavni predsednik Culkar Izseljenski matici: j Ko stopamo v novo lato, pošiljamo na vaš naslov vsoto 3.571.05 dolarjev m pomoč Skopju. Ostalo bomo poslali pozneje. Prosimo, da izročite ček Rdečemu križu Jugoslavije.« Drugo pismo, datirano z istim datumom, je prispelo na naslov Izseljenske matice iz Holandije. V njem sporoča predsednik rudarskega društva sv. Barbare F. Gril iz Heerlerheide-Heerlen, da so zbrali za Skopje 252.50 holandskih guldnov, ki so jih poškili jugoslovanskemu poslaništvu v Haagu. Pri zbirki so sodelovala društva v Eigelshovnu, Hoensbroeku in Luterrade, ki so zbrala Okrog 100 guldnov. Prispevali pa niso samo društveni člani, temveč vsi Slovenci liiz tamkajšnjih naselbin. G. Gril pripominja, da s tem zbirka še ni zaključena. Ko pridejo poleti na skupen obisk v Slovenijo, bodo še 'kaj zbrali za obnovo Skopja. Predsednica prosvetnega odbora Progresivnih Slovenk, Viki Poljšakova je sporočila, da je ta organizacija zbrala in odposlala za Skopje 1.200 dolarjev. Članice PS so večinoma tudi članice SNPJ in so njihovi prispevki vključeni tudi v Jednotini zbirki. Ivan Smrke, tajnik društva sv. Barbare iz Eisdena, Belgija, pa je sporočil, da so zbrali med člani 2.625 frankov. Društvena blagajna je prispevala še 875 frs — tako je znašal skupini prispevek 5.500 frs. Zelo agilno je tudi Združenje jugoslovanskih izseljencev v severni Franciji. V Pas de Calaisu so člani osebno zbirali prispevke po hišah. Podobno so zbirali prispevke člani združenja tudi v Parizu, kjer ®e je zlasti izkazal tudi predsednik združenja rojak Pastorale. Poleg denarja so zbrali tudi večje količine obleke in drugih predmetov. Za Skopje so poslali Slovenski izseljenski matici: Louis Yarm, Euclid, Ohio 4 dol., Tomc Kumše Dan- denong, Vic. Australia 8 Lstg, Mary Prašnikar Pittsburgh zbrala 128 dol. — darovali so: Odbor Ameriškega Slovenskega dneva in radio programa 100 dob, Društvo SNPJ št. 685 Hutcheson Pa 5 dol., Mary Prašnikar 5 dol., Martin Serro, Irwin Pa 5 dol., Jerica Uhemik, Ambridge Pa 5 dol., Francka Willis, Pittsburgh 5 dal.. Matt Yurkevich, Hutcheson 2 dol., Joseph Beltz, Claridge Pa, 1 'dol. Nadaljnje prispevke za Skopje so poslali: Ignatz Rešetich, East Moline, 111. 5 dol., Vrstovšek Stane, Kanada, 5 dol., Mary Moza-ra 2 dol., Ivan Marjanovič 10 dol., Marija Rumo, Švica. 30 švicarskih frs., Pepca Slapnik, Avstrija, 100 A šilingov, Feher Julka 100 B frs, Jože Černuta 50 DM. USPELE PRIREDITVE V FRANCIJI Pošiljam vaim slike z lanskih prireditev pri nas. Ena je z vinske trgatve, ki jo je priredilo društvo Sava v nedeljo 15. oktobra v gostilni Poisson v Merlebachu. Trgatev je obiskalo zelo veliko ljudi in prav prijetno smo se imeli. Drugi posnetek pa je iz Ereyminga, kjer so lani 14. oktobra pred polno dvorano predvajali slovenski film Tistega lepega dne in dokumentarni film o potresni katastrofi v Skopju. V nedeljo 8. decembra smo tukajšnji izseljenci proslavili naš jugoslovanski državni praznik. Tudi iz bolj oddaljenih naselij so prihiteli rojaki in napolnili veliko dvorano gostilne Deney v Merlebachu. Dvorano so lepo okrasili. Na odru sta viseli sliki maršala Tita in generala De Gaula, ob straneh pa jugoslovanska in francoska zastava ter zastave tukajšnjih izseljen- Pri predvajanju slovenskega filma o Freymingu skih društev. Predsednik društva Save Blatnik je spregovoril uvodno besedo ter pozdravil navzoče, med njimi našega generalnega konzula Franca Žuglja, konzula Vukšiča ter predsednika merlebaške mestne občine dr. Namurja in urednika izseljenske oddaje RTV Ljubljana tov. Petrina, O pomenu praznika je govoril generalni konzul Žugelj, za njim je povzel besedo g. Namur, ki je med drugim naglasil pomembnost francosko jugoslovanskega prijateljstva. Dve mladinki sta govornikoma izročili cvetje. Na lepi proslavi so nastopali pevski zbori društva Sava in Slavček ter tamburaški zbor Slavčka. Tov. Aleksi-jevič je ob spremljavi kitare zapel nekaj narodnih pesmi, Škrubov Karli je zaigral poskočne na harmoniko, mala Marlenka pa je kakor ponavadi prisrčno in živo deklamirala. Ob zaključku smo s kozarčkom pristne jugoslovanske slivovke s toplimi željami v srcu nazdravili dragi rojstni domovini ob njenem prazniku. vprašanja in o LEPO SO PRAZNOVALI DAN REPUBLIKE Jugoslovansko društvo Bratstvo in enotnost v Parizu je državni praznik ustanovitve Jugoslavije proslavilo 7. decembra. O pomenu praznika je govoril predsednik Anton Pastorčič. Sledile so plesne in folklorne točke. Po kulturnem programu je bil prijeten družabni večer. Tajnik društva Sv. Barbare iz Jeanne d’Arc Dominik Čufer nam je pisal, da je društvo lani prav živahno delovalo. Naš dan republike so lepo proslavili 8. decembra. Podrobnejše poročilo o delovanju društva v preteklem letu nam je še obljubil in se zanj toplo priporočamo. IMELI SMO DRUŽINSKI VEČER V Kafe Jeanette v Sallauminesu je naše društvo Združenje Jugoslovanov v severni Franciji 5. januarja priredilo družabni večer, na katerem tudi kranjskih hrenovk ni manjkalo. Z njimi so postregle naše pridne Slovenke. Prišel je tudi dedek Mraiz, ki je ■obdaroval mlado in staro. Tudi tistih ni pozabil, kateri so zaradi bolezni morali ostati doma. Meni je domjov prinesel prelepo sliko gorenjskega mesta — Kranja, za kar sem mu od srca hvaležen. Še bolj pa sem hvaležen Slovenski izseljenski matici iz Ljubljane za 12 plošč slovenskih narodnih in partizanskih pesmi, ki sem jih prejel ob proslavi jugoslovanskega narodnega praznika 29. novembra, ob 40-letnici mojega izseljenstva. Še enkrat: iskrena hvala! Jurij Artič, Lievin DAN IZSELJENCEV V ČEDADU Prosvetno društvo »Ivan Trimko« v Čedadu v Beneški Sloveniji je v nedeljo 5. januarja organiziralo izseljenski dan, ki je bil ,namenjen predvsem izseljencem iz Benečije, ki so prišli domov, da med svo jci pričakajo novo leto. Kar precej se jih je zbralo v društvenih prostorih, kjer jim je društvo pripravilo lepo kulturno prireditev, na katerih je nastopil tudi pevski zbor »Kras«, ki je zapel vrsto domačih pesmi. NOVOLETNA ZABAVA V TORONTU V KORIST SKOPJU Kakor druga leta smo tudi letos silvestrovali v znamenju sloge in bratstva. Novoletno zabavo smo priredili na 73 King Str. E. v Cyrano’s restavrantu. Okrog 150 se nas je zbralo, več jih ni šlo v dvorano, in smo morali z obžalovanjem nekaj zakasnelih odkloniti. To je bila v Torontu na Silvestrovo edina zabava, na kateri so bili zastopani, prav vsi narodi Jugoslavije im smo res prav po bratsko silvestrovali. Okrog polnoči je naš brat B. Mihič prečital pismom liii smo ga prejeli iz Skopja in pozdravno brzojavko predsedniku Titu, kar so navzoči pozdravili z burnim odobravanjem. Enako so toplo pozdravili čestitke Slovenske izseljenske matice. Cisti dobiček te lepo uspele prireditve smo namenili Skopju. Koliko znaša, še ne morem točno povedati, ker še nisem prejel vseh računov. Mislim, da smo imeli okrog 370 dolarjev dobička. Ko bodo računi urejeni, bomo vsoto odposlali preko Rdečega križa v Skopje. Leon Fister, Toronto Rad bi se pri vaši Matici pozanimal za nekatere stvari, ki mi še niso dosti znane, pa tudi drugim slovenskim fantom ne, ki jih je v Melbournu kar dosti. Tukaj sem že več mesecev in sem se spoznal z mnogimi rojaki, pa se večkrat pogovarjamo o domovini in o amnestiji. Le redkim je kaj več znanega o amnestiji, večina je le slišala o njej, nikjer pa nismo kaj čitali. Zato ugibamo to in ono. Nekateri hujskači to izkoriščajo in sejejo med poštene fante razne laži. Res bi radi vedeli, kaj je z zakonom o amnestiji. Marsikdo bi šel rad na dopust v domovino, pa ne ve, kdo ima prav, ali tisti, ki res kaj ve o amnestiji, ali tisti, ki lažejo. Zato sem se odločil, da vam napišem to pismo in vam razložim, kaj nas predvsem zanima. Nekateri, med njimi sem tudi jaz, smo si že uredili odnos do domovine. Imamo tudi že stalni potni list, a skrbi nas, kako bo z vojaščino za tiste, ki še niso odslužili obveznega roka. Meni je zdaj 27 let, na tujem sem že 8 let. Kako bi bilo, če pridem na dopust? Ali bi imel kaj skrajšan rok, če bi se vrnil za stalno? Tiste, ki so že sprejeli avstralsko državljanstvo, tudi vabi dom in bi ga radi obiskali, vendar menijo nekateri izmed njih, da so morda pogrešili in jim ho domovina zamerila, ker so sprejeli tuje državljanstvo. Kaj menite o tem? Pa še nekaj bi radi vprašali, kar nas mnoge teži; Radi bi se poročili s Slovenkami, pa ne vemo, ali lahko dekle potuje k svojemu fantu, če njen fant za njo garantira, in se tu poročita. Ali pa je potrebno, da se poročita prej preko našega predstavništva. Tudi nam ni znano, kako je zdaj s carino, kako je s prenašanjem tuje valute in jugoslovanskega denarja v našo državo in iz nje. Navedel sem kar dosti vprašanj, a niso vsa moja. Z odgovorom boste ustregli še mnogim tukajšnjim rojakom in se vam za prijaznost že vnaprej zahvaljujemo. D. N. Avstralija Prav je, da ste nam potožili, kaj teži vas in vaše tovariše. Med tem ko niste prejemali »Rodne grude«, smo v tej rubriki že odgovorili na večino podobnih vprašanj, kot so vaša. Poleg tega smo vsem naročnikom poslali z oktobrsko številko brezplačen priročnik s predpisi, ki veljajo za naše izseljence. Žal nam je teh priročnikov že zmanjkalo, novi pa še niso stiskani. Vseeno pa vam pošiljamo enega iz lastne knjižnice, da boste lahko še ostalim rojakom dali kakšna pojasnila, ki jih boste našli v priročniku. Zakon o amnestiji Zakon o amnestiji daje tistim izseljencem jugoslovanskega porekla, ki so zapustili domovino brez potnega lista, ali pa so ostali v tujini, ne da bi po predpisih podaljšali svoj potni list, možnost da uredijo svoje odnose z domovino in vzpostavijo normalne stike s svojo rodbino. Amnesti-rane osebe se lahko prosto odločijo, ali se povrnejo v domovino, ali pa ostanejo v tujini kot go- spodarska emigracija in od časa do časa prihajajo v Jugoslavijo na obisk. Amnestije so deležni tudi tisti, ki so se sicer pregrešili zoper našo državo, a niso bili neposredno izvrševalci, ukazo-valci ali organizatorji kaznivih dejanj zoper naš boj za svobodo in neodvisnost. Lahko vam povemo, da se je v našem uradu oglasilo že veliko število rojakov, ki so šele po amnestiji uredili svoje potne dokumente. Iz razgovora z njimi vidimo, da se na obisku v domovini dobro počutijo, da so povsod lepo sprejeti in se nekateri kar težko spet vračajo v tuje države. Vojaščina, poroke, tuje državljanstvo Glede vojaščine je res, da velja vojaška obveznost za tiste, »ki se ji izmikajo«, dlje kot običajno, to je do 39. leta. Zato priporočamo vsem mladim izseljencem, da se na naših diplomatskih predstavništvih prijavijo tudi kot vojaški obvezniki. Tisti ki to store, in pridejo za krajši čas na obisk v domovino, niso vpoklicani k vojakom; ako pa se vrnejo za stalno, ali dalj kot za eno leto, so vpoklicani na odslužitev vojaškega roka. Če pa so že prekoračili 27. leto, so lahko do dopolnjenega 40. leta vpoklicani na nabor in se le vpišejo v vojaško evidenco. S tem, da so nekateri že sprejeli tuje državljanstvo, niso zagrešili nič takega, da bi se jim bilo treba bati. Saj večina naših starejših izseljencev že zdavnaj niso več jugoslovanski državljani, pa so še vedno veliki rodoljubi in naši dobri prijatelji. Glede deklet, ki bi rade šle v Avstralijo in se tam poročile, vam svetujemo, da bi bilo najbolje, če se poročite potom zastopnika, nato pa kot vaša žena zaprosi za dovoljenje, da se preseli k vam. Če še nimate potrebnih dokumentov za poroko, jih boste morali iskati preko našega diplomatskega pridstavništva v Sydneyu, ker jih na drug način sigurno ne boste mogli dobiti. Nekateri napravijo tudi tako, da se poročijo v Jugoslavji, ko pridejo na obisk in se nato skupaj z ženo vrnejo na nove domove. Prav iz Avstralije imamo že več takih primerov, pa tudi od drugod. Tuje valute lahko prinesete kolikor hočete, dinarjev pa le do višine 5.000 din. Avstralski funt notira pri nas 1.622 din, angleški Lstg pa 2.100 din. Prineseno tujo valuto lahko odnesete nazaj ali pa naložite na devizni račun pri tukajšnji Narodni banki. Daril in drugih predmetov lahko uvozi vsak izšel jenec-ob iško valeč do vrednosti 200.000 din, ne da bi mu bilo treba plačati carino. Z avionom boste lahko vzeli s seboj le manjšo količino prtljage, drugo lahko pošljete na svoje lastno i m e in naslov v Jugoslaviji do vrednosti 200.000 din. Morate pa na paketu označiti svoje ime in naslov v Avstraliji tudi kot pošiljatelj. Teh paketov naj nihče ne prevzame namesto vas in naj ne plača carine v upanju, da jo boste dobili povrnjeno. Izkazati pa se mora s potrdilom našega predstavništva, da je jugoslovanskega rodu in da živi v tujini več kot tri leta. LEPIH DNI, KI SMO JIH PREŽIVELI V RODNEM KRAJU, NE BOMO POZABILI V oktobrski številki Rodne grude sem prebral članek o sprejemu naših rojakov, ki ga je pripravila podružnica matice s krajevnimi organizacijami dne 30. avgusta v Vidmu - Krškem. Žal mi je, da se prireditve nisem mogel udeležiti. Res škoda, da ni bila dva dni prej, ko se je naša skupina mudila v hotelu Sremič n Vidmu. Tam smo preživeli nekaj prav lepih uric v krogu sorodnikov in znancev. Na povratku iz Brestanice smo obiskali tudi našega prijatelja Ivana Kovačiča na njegovem novem domu. Prav ljubeznivo so nas sprejeli in pogostili. Toliko gostoljubja v enem dnevu res nismo pričakovali. Šele v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne smo se vrnili domov. Pred odhodom smo našim dragim gostiteljem priredili poslovilni večer v restavraciji Zemljak v Brestanici. Slavnostno večerjo je pripravila ga. Zemljakova in se je pri tem res izkazala. Tudi gramofon smo imeli in vsak, ki so ga količkaj srbele pete, je s poskočno polko ali valčkom ali celo troistom prišel na svoj račun. Prijetne urice so nam kar prehitro minile. Na tem mestu, po dragi Rodni grudi, ponovno sporočam zahvalo za izkazano gostoljubje g. Kovačiču in njegovi soprogi, bratrancu Francu Kinku in njegovi ženki Anici, družini Zemljak in vsem prijateljem, ki so nas s svojimi avto-mobili brezplačno vozili. Lepih dni, ki smo jih preživeli v rodnem kraju, v krogu svojih dragih, ne bomo pozabili. Vsem svojcem in prijateljem v domovini: Kmalu spet na svidenje! Martin Kink, Homberg, Niederrheim PRISPEVKI ZA TISKOVNI SKLAD Babnik Ivan 1 S, John Tomšič 1 S, Ivan Bizjak 5 S, Rosie Glazar 1 $, Frank in Terezija Potokar 1 S, Matt Turk 5 S, Janko Zornik 1 S, Joe Skrobut 1 S, Anna Florjančič 1 S, Frances Vidmar 3 $, Ivana Sasek 1 J, Joseph Klaricli 1 $, Antonija Ezzo 1 S, John Zugich 1 S, Johana Zadnikar 1 S, Mary Petschnik 0,5 S, Selma Jager 1 S, Anton Schubel 1,5 S, A. Logar 1 S, Margareta Jaklič 2 S, August Platt 2 S, Anna Podlesnik 0,5 S, Paul Barbusse 1 $, Frank Alesh IS, Anton Vatovec Í S, John Odlag 2$, Raymond Kladnik I S, Ignatz Resetich 3$, Frank Zaitz IS, Mike Krultz IS, Kristina Eberhart 2 S, John Guzel 1 S, Fany Blazun t S, Vinko Locniskar 1 S, Jennie Marinšek i S, Alek Fujs 3 can. S, Toni Uršič 1 can. S, Cirila Zupan i can. S, Marjetka Mele 2 can. S, Tony Grozdina 1 can. S, Mežnar Martin 50 belg. fr., Katarina Čargo 200 belg. fr., Anton Kovše 20 belg. fr., Frida Koebel 20 DM, Stanko Tusch 2 DM, Perc Martin 5 DM, Justina Heinle t DM. Franc Papež 2 DM, Černigoj 2 DM, Krevel Frančiška 15 NE, Jean Mrakič 10 NF, Franc Feher 8 NF, Maria Huič 5 šv. kron, Terezija Černoša 10 šv. kron, Štefka Lešer 10 šv. kron, Joseph Zupanc 1.000 din, Karl Klemenčič 1.000 din, Fani Mlakar 1.000 din, Štefan Šajn 500 din, Mika Kres 500 din, Darinka Petek 1.000 din, George Verčič 500 din, Jože Šalamon 7.000 din, Maks Frohlich 688 din, Jože Irman-Rali Veronika 500 din, Ivka Fidler 2.000 din, Anton Remar 1.000 din, Spital Pankrac 210 din. Napisano po Ivanu Tavčarju Ilustriral Ive Šubic VISOŠKA KRONIKA ZGODOVINSKI ROMAN 4. Vlekel me je v hišo. Zarjul je in udaril z mojo ročico po mizi, da so se prsti razprli in je zlat beneški cekin padel na tla in se zakotalil pod mizo. »Kradel si, kradel si ...« je vpil venomer. Jaz pa sem ihtel: »Oče, ne bom nikoli več!« Zaklel je v tujem jeziku. »Poskrbel bom, da ne boš več kradel!« In tedaj se je zgodilo: pograbil je furlansko sekirico in mi odsekal polovico malega prsta. 5. Izgubil sem zavest. Ko sem se čez čas zavedel, sem se zvijal na klopi. Mati je padala iz omedlevice v omedlevico. Oče je še vedno tiščal sekirico v svoji desnici. Hlapec Lukež, ki je bil z očetom skupaj v nemških vojskah, je ukazal očetu: »Polikarp, deni sekiro iz rok! Življenje sem ti rešil, ubogaj me!« Pri priči je vrgel oče sekirico pod klop, pobegnil iz hiše in grozno zakričal. 4. He pulled me into the house. He roared and knocked my hand against the table; my fingers unclosed, the gold Venetian coin fell to the ground and rolled under the table. »You’ve stolen, you’ve stolen ...« he kept shouting. I sobbed and sobbed: »Father, I won’t do it any more!« He uttered a curse in a foreign language. »I’ll see to it that you won’t do it again!« And then it happened: he snatched at a sharp Friulian hatchet and cut half of my little finger off. 5. I lost concsiousness. When I regained it after a while, I was writhing on the bench. Mother was going off an on faint after another. Father was still holding the hatchet in his right hand. The groom Lu-kez, who had been with father in German Wars, now ordered him: »Polii-karp, let go of the hatchet! I’ve saved your life, obey me!« On the spot, my father threw the hatchet under the bench and ran from the house. 4. Me arrastró a la casa. Bramó y golpeó en la mesa con mi manito de tal manera que mis dedos se en-treabieron y la moneda de oro cayó al suelo y se fue rodando ba jo la mesa. »Has robado, has robado ...« gritaba sin parar. Yo lloraba suplicándole: »¡Padre, no lo haré nunca más!« Blasfemó en idioma extranjero. »¡Ya me encargaré de que no robes más!« Entonces sucedió lo horroroso: agarró un hacha afilada y me _cortó la mitad del dedo menique. 5. Perdí el conocimiento. Cuando después de un tiempo volví en sí, me retorcía «obre el banco. Mi madre estaba cayendo de desmayo en desmayo. Mi padre aún aferraba el hacha en su mamo El peón Lucas que fue compañero de mi padre en el ejército le ordenó: »¡Policarpo- suelta el hacha! En la guerra te salvé la vida, obedéceme!« Inmediatamente mi mii padre tiró el hacha debajo del banco y salió corriendo de la casa. 4. Il me traîna à la maison. Il rugit et de ma petite main frappa sur la table, au point que mes doigts s’écartèrent et que la pièce d’or vénitienne tomba à terre et roula sous la table. «Tu aïs volé, tu as voilé ...» criait-il sans relâche. Moi, de mon côté, je sanglotais: «Père, je ne le ferai plus jamais!» Il proféra un juron en langue étrangère, «je pourvoirai à ce que tu ne voles plus!» Et alors cela arriva: il saisit la hachette tranchante du Frioul et me coupa la moitié du petit doigt. 5. Je perdis connaissance. Lorsque je repris connaissance au bout de quelque temps, je me tordais sur le banc. Ma mère passait d’un évanouissement à l’autre. Mon père continuait toujours à presser la hachette dans sa main droite. Le valet Lucas, qui avait été ensemble avec mon père dans les troupes allemandes, lui ordonna: «Je t’ai sauvé vie, écoute-moi!» Le père jeta sur-le-champ la hachette sous le banc et s’enfuit de la maison. 4. Er schleppte mich ins Haus. Brüllend schlug er mit meinem Händchen gegen den Tisch. Die Finger ließen locker und der goldene venezianische Dukaten fiel zu Boden und rollte unter den Tisch. »Gestohlen ...« schrie er ohne Unterlaß. Ich schluchzte: »Vater, ich tue es nie wieder!« In einer fremden Sprache stieß er einen Fluch aus. »Ich will sorgen, daß du nie mehr stiehlst.« Und da ist es geschehen: Er griff nach einem scharfen friaulischen Beilchen und hieb die Hälfte meines Klein fingere ab. 5. Ich fiel in Ohnmacht. Als ich wieder z,u Bewußtsein kam, waind ich mich auf der Bank. Die Mutter fiel immer wieder in Ohnmacht. Der Vater hielt das Beilchen noch immer fest in seiner Hand. Der Knecht Luikez, der mit dem Vater in Deutschlands Kriegen war, befahl dem Vater: »Poliikarp, lege das Beil aus der Hand!« Ich habe dir das Leben gerettet, du sollst mir gehorchen!« Auf der Stelle warf der Vater das Beilchen unter die Bank und lief davon. 6. To se mi je pripetilo, ko je teklo 1676. leto. Bil sem dolgo časa bolan, ker mi je odteklo mnogo krvi. Mati me je negovala. Nekega dne sem začutil, da se mi vračajo moči. »Oče naj pride!« sem ji polglasno dejal. Začudila se je in odgovorila: »Nikar ne govori o tem... luteranu!« Zbežala je iz sobe. V moji razboljeni glavici pa se je vrtelo. Očetova vera ni moja vera! Če to izve gosposka v Loki, ga bodo zaprli. Glavo mu bodo odsekali. 7. Naenkrat mi ga je bilo žal, kajti malokdo je imel takega očeta, kakor je bil moj. Bil je tako močan... Potem je vstopil v mojo sobo. Še bolj siv je postal. Sedel je prav k meni, predme na odejo pa je postavil usnjato, deloma z železom okovano rokavico. »Izidor, vrzi mi jo v obraz!« me je zamolklo pozval. V strahu sem prijel rokavico ter jo zavihtel k obrazu. Zadel sem ga, kajti nekaj krvi se je prikazalo na njegovih licih. Potem je oče Polikarp globoko zaječal: »Pravično je, da me z zaničevanjem kaznuje lastni otrok. 6. This happened in A. D. 1676. I was ill for a long time because I had lost a lot of blood. My mother nursed me. One day I felt my strength returning. »Father should oomek I told her in undertone. She was taken aback and answered: »Do not speak of that... Lutheran!« She ran from the room. My burning head was in a whirl. Father’s religion was not mine! If the authorities in Loka (became aware of it, he would be (arrested. His head would be cut off. 7. All at once I felt sorry for him, for there were but few to have such a father as mine was. He was so strong... Then he entered my room ... His hair got greyer. He sat down close to me and laid on the quilt a leather, partly ironbound, glove. »Izid-or, fling it at my face!« he demanded in a hollow voice. Frightened 1 took it in my hand and brandished it at his face. Father Polikarp groaned: »It is proper that my own child punishes me with contempt.« 6. Esto me sucedió en el año 1.676. Estuve mucho tiempo enfermo, pues había perdido mucha sangre. Mi madre estaba cuidándome. Un día sentí que volvían mis fuerzas. »¡Que venga el padre!« le dije a media voz. Asombrada me contestó: »Ni menciones a este ... luteraimo.« Y huyó de la alcoba. En mi afiebrada cabecita todo daba vueltas. Entonces ¿la doctrina de mi padre no es mi doctrina? Si lo llegan a saber los señores de Loka, lo encerrarán. Y le cortarán la cabeza. 7. De pronto, me dió lástima, ipiles pocos tenían un padre así como el mío. Era tan fuerte ... entonces entró él en mi (pieza. En lais semanas que no lo vi, se había vuelto aún más canoso. Se sentó muy junto a mí, y puso sobre la frazada, delante de mí, un guante de cuero en parte forrado de hierro. »¡Isidoro, tíramelo a la cara!« me ordenó con voz sorda. Asustado tomó el guante y se lo lancé contra la cara. Le herí, pues algo de sangre apareció sobre sus mejillas. EL padre gimió profundamente dolorido: »Es justo, que mi Hijo me castigue.« 6. Cela m’est arrivé en l’an 1676. Je fus longtemps malade, parce que j’avais perdu beaucoup de sang. Ma mère me soignait. Un jour je sentis que les forces me revenaient. »Que mon père vienne!« lui diis-je à mi-voix. Elle s’étonna et répondit: «Ne parle donc pas de ce... luthérien!» Elle se sauva de la chambre. Mais dans ma petite tête chauffée à blanc cela tournait. La religion de mon père n’est pas la mienne! Si l’an apprend cela à Loka, oin lui coupera la tête. 7. Tout d’uu coup j’en fus fâché, parce que rares étaient ceux qui avaient un tel père que le mien. H était si fort... Puis il entra dans ma chambre. Il était devenu encore plus gris. Il s’assit tout près de moi et devant moi sur la couverture il posa un gant de cuir, partiellement garni de fer. «Isidore, jette-le-moi à la face!» m’enjoignit-il d’une voix sourde. Effrayé. je saisis le gant et le lançai vers son visage. Je le touchai, car un peu de sang se montra sur ses joues. Alors il gémit profondément: «Il est juste que mon propre enfant me punisse avec mépris.» 6. Dies ereignete sich im Laufe des Jahres 1676. Lange war ich kramk. Die Mutter pflegte mich. Eines Tages verspürte ich, daß neine Kräfte wiederkehren. »Vater soll kommen!« sagte ich halblaut. Sie erstaunte und antwortete: »Sprich docli nicht von diesem ... Lutheraner!« In meinem erhitzten Kopf erhob sich ein Wirbel. Des Vaters ist also nicht mein Glaube. Wenn die Obrigkeit in Loka dies erfährt, wird man ihm das Haupt 'abschlagen. 7. Plötzlich tat er mir leid, denn nicht viele hatten solch einen Vater. So stark war er.. . Sodann trat er in mein Zimmer. Er war ergraut. Er setzte sich dicht neben mich, auf die Decke legte er einen ledernen mit Eisen beschlagenen Handschuh. »Izidor, schmeiß’ ihn mir ins Gesicht!« forderte er mich mit gedämpfter Stimme auf. Angstvoll griff ich nach d em H an ds eh u h u n d schwenkte ihn gegen sein Gesicht. Ich traf ihn, auf seinen Wangen waren Spuren von Blut zu sehen. Dann seufzte er tief auf: »Es ist recht, daß ich durch Verachtung meines Kindes gestraft werde. PRVA VAJA Pero. To je pero Kaj je to? To je pero. Kaj je to? To je miza. Kaj je to? To je stol. Je to pipa? Da, to je pipa. Je to soba? Da, to je soba. Kdo je to? To je dečeik. Je to deček? Da, to je deček. Kdo je to? To je deklica. Kdo je to? To je moški. Kdo je to? To je ženska. Je to cigareta ali pipa? Je to šiibica ali pero? Je to tabla ali miza? Je to okno ali soba? Je to ključ ali šibica? 12 3 4 5 ena dve tri štiri pet Slovnica »Miza« je samostalnik. Samostalniki na -a so ženskega spola: pipa, cigareta, vžigalica, deklica. Samostalniki na -o so srednjega spola: pero, okno. Samostalniki na soglasnik so moškega spola: stol, deček, ključ. Trdilna oblika: To je soba. Vprašalna oblika: Je to soba? Kaj je to? Vaje: Vstavi manjkajoče besede: 1. To.......stol. 2. Kaj.......to? 3. Je........deček? 4........je tabla. Postavi v vprašalno obliko: 1. To je žena. 2. To je miza. 3. To je pero. Postavi vprašanja: 1. Da, to je cigareta. 2. To je šibica. 3. To je deček. Fraze: Dobro jutro! Dober dan! Dober večer! Lahko noč! Zdravo! Na svidenje! Prosim! Hvala! FIRST LESSON A pen. This is a pen. What is this? This is a pen. What is this? This is a table. What is this? This is a chair. Is this a pipe? Yes, this is a pipe. Is this a room? Yes, this is a room. Who is this? This dis a boy. Is this a boy? Yes, this is a boy. Who is this? This is a girl. Who is this? This is a mam. Who is this? This is a woman. Is this a cigarette or a pipe? Is this a match or a pen? Is this a blackboard or a table? Is this a window or a room? Is this a key or a match? 1 2 3 4 5 one two three four five Grammar »Table« is a noun. Nonius ending in -a 'are feminine: pipa, cigareta, vžigalica, deklica. Nouns ending in -o are neuter: pero, okno Nouns ending in consonants are masculine: stol, deček, ključ. Affirmative Form: To je soba. Interrogative Form: Je to soba? Kaj je to? Exercises: Insert the missing words: Put into the Interrogative Form: Put questions: Phrases: Good morning! Good afternoon! Good evening! Good night. Hallo; Goodbye! Please; I beg you pardon! Thank you. PRIMERA LECCIÓN Una pluma. Esto es una pluma. ¿Qué es esto? Esto es una pluma. ¿Qué es esto? Esto es una mesa. ¿Qué es esto? Esto es una silla. ¿Es esto urna pipa? Si, esto es una pipa. ¿Es esto una habitación? Si, esto es una habitación. ¿Qué es esto? Esto es un niño; Es esto un niño?Si, esto es un niño. ¿Qué es esto? Esto es una niña. ¿Qué es esto? Esto es un hombre. ¿Qué es esto? Esto es una mujer. ¿Es esto un cigarrillo o una pipa? ¿Es estoi un fósforo o una pluma? ¿Es esto una pizarra o> una mesa? ¿Es esto una ventana o una habitación? ¿Es esto una llave o un fósforo? 1 2 3 4 5 uno dos tres cuatro cinco Gramática »Miza« (mesa) es un sustantivo. Los sustantivos terminados en -a son de género femenino: pipa, cigareta, vžigalica, deklica. Los sustantivos terminados en -o son de género nuetro: pero, okno Los sustantivos terminados en consonantes -son de género masculino: stol, deček, ključ. La forma afirmativa es así: To je soba. La forma interrogativa es así: Je to soba? Kaj je to? Ejercicios: Colocar la palabra que falta: Poner en forma interrogativa: Hacer la pregunta: Frases usuales: ¡Buenos días! ¡Buenos días y Buenas tardes! ¡Buenas noches! ¡Buenas noches! ¡Salud! y Hasta la vista! Por favor. Gracias. KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA Ljubljana, Šubičeva 2 in njene poslovne enote: podružnica Mestna hranilnica ljubljanska podružnica Domžale podružnica Kočevje ekspozitura Bežigrad, Titova 55 ekspozitura Moste, Vide Pregarčeve 8 ekspozitura Šiška, Celovška 99 ekspozitura Vič, Tržaška 36 ekspozitura Grosuplje ekspozitura Litija ekspozitura Logatec ekspozitura Medvode ekspozitura Rakek ekspozitura Vrhnika ekspozitura Zagorje opravljajo vse bančne posle hitro in točno-sprejemajo hranilne vloge in jih obrestujejo: po 5 % brez odpovednega roka, po 5 in pol °/o na odpovedni rok 12 mesecev, po 6 °/a na odpovedni rok 24 mesecev Vlagatelji, ki imajo na svoji hranilni knjižici naloženo vsaj 25.000, so zavarovani za primer nezgodne smrti za 100.000 dinarjev. Vloga se jim obrestuje po 5 °/o na leto. Vlagatelji, ki imajo na svoji hranilni knjižici vsaj 25.000 din, in to vlogo vežejo na odpovedni rok nad 12 mesecev, so’zavarovani za primer nezgodne smrti za 100.000 dinarjev, za primer nezgodne invalidnosti pa po stopinji invalidnosti do 200.000. Vloga se jim obrestuje po 5 in pol °/o. V Mestni hranilnici ljubljanski, Čopova 3, posluje menjalnica, kjer lahko zamenjate vse vrste tujih valut. IM M ((LJUBLJANA)) gradbeno podjetje Ljubljana, Vošnjakova ulica 8 a opravlja in projektira vse vrste inženirskih zgradb TEHNIKA LJUBLJANA Za prijetna potovanja po Evropi ali povratek v domovino vam nudi podjetje Autocommerce LJUBLJANA TRDINOVA i Mercedes tovarne Daimler-Benz A. G., Stuttgart avtomobile svetovno znanih zahodnonemških znamk Au to-Union I)K H' tovarne Auto-Union GMBH, Ingolstadt Zahtevajte prospekte in pojasnila! AUTOCOMMERCE zastopniško podjetje LJUBLJANA, TRDINOVA 4 PBEDPliST in naši običaji BOHINJSKA NOVOLETNA ŠEMA foto: Vlastia BOROVO OOSTUVANJE PUSTNI OBIČAJ V PREKMURJU foto: Denisa DIVJI MOŽ IZ SKUPINE CERKNIŠKIH LAUFARJEV loto: Denisa KURENTO VANJ E V PTUJU PRIVABI VEDNO DOSTI GLEDALCEV foto: Agnič PREKMURSKI ORAČI V PUSTNEM SPREVODU foto: Denisa M1