Leto XLV - št. 76 - CENA 40 SIT
GLAS
Kranj, torek, 29. septembra 1992
Oblikovan predlog skupščini za novega mandatarja
Nova kranjska vladna koalicija
Sedem kranjskih političnih strank predlaga za novega predsednika kranjske vlade Petra Oreharja.
Kranj, 28. septembra - Danes je sedem kranjskih političnih strank sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so predstavili svoj soglasni dogovor, da delegatom kranjske občiske skupščine 7. oktobra na skupnem zasedanju podajo predlog kandidata za mandatarja nove kranjske vlade.
Predstavniki občinskih odborov v Kranju Liberalno demokratske stranke, Na-rodno-demokratske stranke, Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke, Slovenskih krščanskih demokratov, Socialdemokratske stranke, Socialistične stranke in Zelenih so poudarili, da jih je pri predlogu, da naj postane novi mandatar Peter Orehar dosedanji podpredsednik.
Po smrti Vladimirja Mohori-Ča je vodil delo kranjskega •zvršnega sveta, vodila predvsem želja po kontinuiteti dela tega organa, zato tudi ne pričakujejo večjega števila zamenjav v njegovi sestavi. Tudi navzoči Peter Orehar je kot glavni cilj navedel uresničevanje mnogih projektov stare vlade z upanjem.
Peter Orehar
da nova koalicija v skupščini zagotovi učinkovitejše delo.
Če primerjamo to novo strankarsko skupino z dosedanjo vladno koalicijo, ugotovimo, da je pri dogovoru manjkala Liberalna stranka, za katero smo slišali, da je pri pogajanjih ves čas sodelovala (ne strinja pa se z nekaterimi dogovorjenimi kadrovskimi rešitvami) in zanjo puščajo vrata odprta, k
sodelovanju pa so poleg Liberalnih demokratov, ki so v vladi že sodelovali, pa se kasneje iz nje umaknili, povabili tudi Socialistično stranko, za katero ugotavljajo, da je v delu kranjskega parlamenta delovala zelo konstruktivno.
Po tolmačenju statutarno pravne komisije kranjske občinske skupščine, ki je poslovnik z vidika postopka imenovanja novega mandatarja posebej proučila, je za imenovanje potrebna absolutna večina - torej 68 poslanskih glasov - omenjene stranke pa, poleg svojih poslancev, pričakujejo tudi glasove     nekaterih drugih.
»Zbrani smo idealisti, ki še mislimo, da se je v kranjskem parlamentu o čem možno tudi dogovoriti«, je dejal eden od navzočih. Naj dodamo, da je bil v petek pri županu Vito-mirju Grosu že pogovor o tem (sprejel jih je le kot skupino občanov - ker ni bilo zastopnikov vseh strank), pred skupščino pa je najavljen pogovor s predstvaniki vseh strank. • S. Ž.
Od programiranega stečaja do zasebne firme
Trikratni direktor ovaden
sir*"i» 28. septembra - Pavo Ivankovič iz urada kriminalistične S( l NZ Kranj je danes povedal, da so ovadili javnemu tožilstvu su"Vs'ava N«» direktorja Iskre Inženiring v Kranju. Utemeljeno ga j . i° vrste ka/nivih dejanj: zlorabe pooblastil in povzročitve ste-rt'<r ')0('Jt',J;i' ''orahe položaja ali pravic odgovorne osebe ter pona-ltv? ali uničenja poslovnih listin.
s skle-12. de-postopek
p  'skra Inženiring je ^ delavskega sveta JJOlbra '990 začela lsrUstanovitev novega podjetja tje fa lv,crilne naprave. Podjc-Ču registrirano na sodiš-
p0.Jan"arja lani kot družbeno |n. JeUe, ki ga ustanavlja Iskra jj er»ring. V novo podjetje so lot n*eniringa prenesli tudi ce-0 zdravo jedro, od strojev
in naprav, do aktualnih programov, trgov, kupcev. V starem podjetju je ostal ves balast, vključno s 160 zaposlenimi. V Merilnih napravah, kjer je direktor kajpak spet postal Stanislav N., so sicer zaposlili 54 delavcev in jih začasno plačevali iz sredstev Inženiringa. Premoženje, ki je prešlo na Merilne naprave, je vredno več kot 12,5
milijona tolarjev. Direktor je brž ob prenosu premoženja predlagal likvidacijo starega podjetja, ki je bilo že dalj časa blokirano, na njegov oziroma predlog SDK je bil uveden stečaj. Stečajni postopek se je začel 26. avgusta lani. Nadaljevanje na 3. strani.
DANES
GLASOVA
LJUBLJANA SKLONJENIH GLAV IZ KRANJA
/Oljubfi	mm banka
Gorenjska banka Kranj	
GORENJC F0RMULf?1	nBANKA PRIHRANKA
	Danes začetek
Danes bo skupščina vnovič skušala sprejeti volilne zakone
Volilne enote strašijo
Čas je postal sedaj najnevarnejši za izvedbo volitev do ustavno predvidenega roka 23. decembra. Nekateri pravijo, da volitve po tem roku ne bi bile nobena tragedija, drugi pa grozijo s političnim kaosom in predsedniško diktaturo ter razpustom parlamenta, kije menda že tako skregan, da ni sposoben normalno sprejeti nobene pomembnejše odločitve. To drugo sicer povsem ne drži, saj je ta parlament vendarle sprejel dva temeljna volilna zakona, res pa je, da postaja čas pomemben dejavnik in da nihče noče madeža in očitkov, da je bil kriv za neizpe-Ijane volitve v ustavnem roku.
Tokrat se zatika pri izvedbenih zakonih. Če je pri volilnih enotah za volitve v državni zbor zakon na meji usklajenosti, se je vnel tipični slovenski medobčinski oziroma medregijski prepir o volilnih enotah za volitve predstavnikov lokalnih skupnosti v državni svet. Problematične so enote, ki naj bi bile po število volil-cev približno enake, problematični so sedeži volilnih enot in vključevanje predvsem manjših občin k večjim. Nezadovoljni so na Celjskem, na Mariborskem, na Idrijskem in Tolminskem. Nekdaj zaokrožene regionalne enote se ne pustijo deliti in želijo imeti svoje poslance v državnem svetu. Čeprav vlada prepričuje, da tokratna razdelitev na volilne enote nima nič skupnega s prihodnjo regionalno delitvijo Slovenije na nove občine in upravne okraje, kritiki predloga volilnih enot slutijo, da bi znalo biti v ozadju tudi kaj takega. Današnje usklajevanje v parlamentu zato ne bo enostavno, ampak bo hude lokalne interese težko spraviti na skupni imenovalec. Oba zakona o volilnih enotah v državni zbor in v državni svet pa sta nujna za izpeljavo volitev. Po odmevih v parlamentu sodeč delitev na volilne enote za državni svet Gorenjske pretirano ne razburja. Razdeljeni naj bi bili na dve enoti. Ena (šesta) naj bi bila za kranjsko, škofjeloško in tržiš ko občino, sedma pa za radovljiško in jeseniško. Tudi doslej SO bile povezave med temi občinami tesnejše, še posebej pa velja to za jeseniško in radovljiško občino. Državljani Slovenije bomo v 40-članski državni svet izvolili 22 predstavnikov lokalnih skupnosti. Volili jih bomo, tako predvideva zakon, neposredno, po večinskem sistemu. Torej bo izvoljen tisti, ki bo med kandidati dobil največ glasov. # J. Košnjek
HRANILNIC
00
LON
VSI NAŠI DELNIČARJI IN PRAVI VARČEVALCI SO POSEBEJ ZAVAROVANI PRI ZAVAROVALNICI
Kranj
LON.
Hranilnica LON d.d Koroška 27 TEL: 223-777
na Ljubezniv Osebni Način opravljen denarni servis
Gorenjke in Gorenjci!
Kućanski demokrati Gorenjske bomo imeli
sredo, 30. septembra, izbor predsedniškega p*ndidata. [zbirali bomo med tremi kandidati: v*nom Bizjakom, dr. Andrejem Capudrom in lvanom Omanom.
Konvencija bo v dvorani Gorenjskega sejma v Kranju / začetkom ob 17. uri. VABLJENI !
Wm......
/.enski nogomet v Bobovku - Dvoma ni več. Bašljanke so boljše no-gomrtašice kot Kokričanke. Na prvi tekmi v Bašlju so bile domačinke boljše, svojo premoč pa so pokazale tudi v nedeljo na povratni tekmi v Bobovku, ko so premagale Kokričanke. "Ženski uspeh" so kasneje na kranjskem stadionu dopolnili še moški, ki so v vlečenju vrvi Naklance dvakrat potegnili prek črte. Sicer pa je bil konec tedna v znamenju športa. Igrali so nogometaši, košarkarji in rukometaši, z zmago na tujem pa so razveselili jeseniški hokejisti. J. K., slika I). (Razvoda
SALON VOZIL ^ CIM0S - CITROEN
Gregorčičeva 8. Kranj telefon: 064/211-380
5T¥
VSA VOZILA CITROEN V TEH DNEH PO POSEBNO UGODNIH CENAH!
Oktobrski sejem
v Kranju
Kranj, 28. septembra - Od 9. do 15. oktobra bo v Kranju tradicionalni Oktobrski sejem, za mnoge znan tudi kot Sejem stanovanjske opreme. Med razstavljale! je za to redno sejemsko prireditev že precejšnje zanimanje, tako da bo ta sejem spet ponudil obiskovalcem najrazličnejše izdelke po ugodni ponudbi za opremo in ureditev doma in domačega okolja. Med izdelki bodo gradbeni material, ogrevalne naprave, izolacijski materiali, bela tehnika, pohištvo, akustični aparati, pa tudi avtomobili in nenazadnje najrazličnejši praktični drobni izdelki. Gobarska družina Kranj, kot smo izvedeli, bo tudi letos na tej sejemski prireditvi pripravila tradicionalno razstavo gob. Tako kot med avgustovskim in sejmom Slovenska kakovost pa bo tudi med tem sejmom izhajala posebna Sejemska priloga Gorenjskega glasa. • A. Ž.
hokejskega prvenstva
Triglav še brez ledu
Ljubljana, 28. septembra - Na tiskovni konferenci, ki so jo pred letošnjim državnim prvenstvom v hokeju na ledu pripravili v Ljubljani, so predstavili klube, ki se bodo v vseh kategorijah potegovali za naslov državnih prvakov. Z Gorenjskega so to državni prvaki Acroni Jesenice, Bled in Triglav.
Medtem ko gorenjski ljubitelji hokeja že skoraj mesec dni lahko spremljajo uspešno kosanje Jeseničanov v alpski ligi, bo te dni postalo živahneje tudi na Bledu, kjer bodo ligaško sezono odprli s prvim srečanjem v letošnjem državnem prvenstvu med Triglavom in Bledom. Triglav namreč v Kranju še nima ledene ploskve, tako da bo na prvih srečanjih gostoval. Kot je povedal predsednik H K Triglav Franc Goličič letos v klubu ni tujcev, mladi domači igralci pa kaj več kot uvrstitve v drugi del lestvice ne pričakujejo. Seveda pa imajo večje želje in možnosti po do^ bri uvrstitvi na Bledu, ostajajo vsi štirje tuji hoRejiv sti, v ponoven boj za državnega hokejskega prvaka pa starta ekipa Acroni Jesenic. Poleg treh gorenjskih ekip bodo na državnem članskem prvenstvu sodelovale še ekipe Olimpije Hertz, Cinkarne in Slavije Beton. Kot je pred začetkom prvenstva poudaril predsednik HZ Slovenije Janko Popovič, bo letošnje tekmovanje potekalo bolj urejeno od lanskega, saj so pred prvenstvom pripravili vse potrebne normativne akte. Novost lige pa bo možnost nastopanja z dvojnimi licencami. # V. Stanovnik
TOMŠIČEVA 36, KRANJ
POSKRBITE ZA VAŠE TRETJE ZOBE
FITTY DENT LEPILA IN ČISTILNE TABLETE ZA ZOBNE PROTEZE
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MIHA NAGLIC
Na poti k modernemu
V svojem četrtkovem govoru pred generalno skupščino OZN je naš predsednik orisal tudi sedanji geopolitični položaj Slovenije, katerega posebnost je, da leži tam, kjer se srečujeta predmo-derni in moderni svet. Prvega zaznamuje težnja po koncentraciji moči, ki se sprošča v osvajanjih tujih ozemelj in vojnah, drugega pa hotenje po sodelovanju in povezovanju z drugimi, oknarašča-nju lastne gospodarske moči in kakovosti življenja, spoštujoč naravo in okolje. Ko sem včasih tudi sam hodil po svetu in sem hotel svojim sogovornikom, ki so za Jugoslavijo mogoče že slišali, za Slovenijo pa še ne, povedati, kje ta dežela je, sem jim navadno dejal, da je pokrajina ob poti med Dunajem in Trstom. To je ponavadi zadostovalo. Danes ima razlagalec v takem primeru lažje delo: za Slovenijo lahko reče, da leži ob cesti, ki pelje iz Maa-strichta na Balkan. Natančneje rečeno: slovenskih je tistih sto kilometrov, po katerih zagledaš na cesti zaporo med "modernim " in "predmodernim" svetom...
Sicer pa je Slovenija na ta svoj prometni križ razpeta že od nekdaj. Bila so obdobja, ko je prevladoval promet po stari rimski cesti iz severne Italije v Panonijo in za njimi tista, ko je bilo več prometa iz zahodne Evrope ne Bližnji vzhod (križarji, Turki, turisti, zdomci, tovornjakarji...). To menjavanje ni prav dobro. Bolje bi bilo, če bi bili obe smeri v ravnovesju. Zato se moramo zdaj, ko znova oživljamo staro cesarsko cesto, zavedati, da bomo zares na poti v Evropo šele tedaj, ko bo ponovno stekel promet s severozahoda na jugovzhod in obratno.
Milan Kučan je v omenjenem govoru izrekel tudi tele besede: "Slovenija želi stopiti v Evropsko skupnost (ES) in se je zato po svoji volji pripravljena odpovedati tolikšnemu delu suverenosti, ko-likršnemu se odpovedujejo vse članice ES. Tega Slovenija ne želi samo zaradi nujno potrebne gospodarske integracije, ampak tudi zaradi svoje zgodovinske pripadnosti tisti kulturi, ki jo je odmaknila ideološka, politična in gospodarska delitev po drugi svetovni vojni " To predsednikovo zagotovilo bi lahko bilo sporno. Pred svetovno javnostjo je namreč ponudil ravno tisto (v imenu koga?!), o čemer se prav zdaj tako težko in z veliko negotovosti odločajo v državah članicah ES: odpoved delu nacionalne suverenosti v prid skupnosti (in bruseljski birokraciji). Danci so tako možnost že zavrnili. Francozi pa so ji komajda pritrdili (odločil je dober odstotek tistih, ki so prišli na volišče). V Nemčiji bo o tem odločal parlament, ki bo gotovo "za". Očitno je, da se velike nacije lažje odrečejo delu svoje neodvisnosti in samostojnosti kot male. Sicer pa je stvar taka: če so se nekaterim od svojih nacionalnih interesov pripravljeni odpovedati Nemci ni Francozi, katerih rivalstvo je bilo glavni povzročitelj vseh evropskih vojn v zadnjih dveh stoletjih, potem je to gotovo pozitivna odločitev, ki stari celini obeta trajnejši mir.
Tisto, kar so še nedavno počeli Nemci in Francozi, zdaj v skrajšani priredbi uprizarjajo Srbi in (po sili razmer) Hrvati. Problem je v tem, da svoje račune poravnavajo šele v času in na način, ko to ni več moderno. Danes je moderno, da se (sebi v prid) odpoveš delu svojega in ne, kakor je bilo še včeraj, da jemlješ od tujega. Pravijo, da gre na poti k modernemu predvsem za omogočanje svobodnega pretoka blaga, kapitala, idej in - ljudi. Zdaj pa pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi na kaj takega že v tem trenutku in brez omejitev pristali tudi Slovenci. Prosto pretakanje blaga, kapitala in idej na svojem ozemlju dopuščamo že zdaj. Kaj pa bi se zgodilo, če bi vrh tega dopustili, da bi lahko jizične in pravne osebe iz držav članic ES, prosto kupovale našo zemljo (in druge nepremičnine) in se na njej naseljevale?! (Begunce z jugovzhoda pri tem puščamo kar v oklepaju zbirnih centrov.) Bi v tem primeru še lahko ohranili svojo nacionalno identiteto, ki smo se je ves čas tako krčevito oklepali? To je vprašanje, ki se bo prav kmalu zastavilo tudi v dejanskosti, na poti k modernemu.
Kombinacije /ne/presenečenj
Saj toliko ne preseneča skrb demokratične opozicije, zbrane v koordinaciji, za svojo nadaljnjo usodo - razumljiva je. Bolj neokusni SO poskusi »disciplinirati« SKD, nalagajoč ji »zgodovinsko odgovornost" za usodo opozicije, ki še vztraja na miselni in volilni strategiji Demosa. Domislili so si (morebitni) podpis o povolilnem sodelovanju v vladi. S pristavkom: če bodo stranke koordinacije na volitvah dosegle absolutno večino. Pomembna sta oba če-ja; dvomljivo je namreč, da bodo SKD pristali na lastno zavezovanje rok, in dvomljiv je optimizem glede volilnih rezultatov.
Izhajamo iz »pogovorne« delitve političnih akterjev na levico, desnico m sredino, čeprav je jasno, da bi pojme lahko opredelili še na miselno in kapitalsko poanto, pa nam bodo strankarske opredelitve in povezovanja povsem »sprejemljiva«.
Ni nas, torej, presenetila vsest o skupnem nastopu na volitvah strank socialno-Jelavske usmeritve okoli SDP, še manj podobna želja koordinacije opozicije okoli SKD - v obeh primerih gre za frontalni spopad med levico in desnico. Oboji računajo na polarizacijo volilnega telesa, nekako tudi razumljive pri prejšnjih volitvah. Toda zakaj? lBipolarnost v slovenskem političnem prostoru se seveda prav vehementno spodbuja, tudi z omenjenima »taboroma«). Možno je tudi, da SDP. ki bi bila rada povezovalka levice, s svojimi sedanjimi sopnstaši na tak način dopušča večje možnosti »nekompromitiranim« sredincem (kot so se poimenovali DS, SDSS in ZS, brez dobrih obetov za SSS), upajoč tako, da bi njim samim tudi pripadel kos pogače. V nasprotnem taboru je drugače. Za kos pogače so se ustrašile stranke opozicije, ko je SKD razglasila samostojen nastop na volitvah, brez vnaprejšnjih povezav in možnost povolilnega sodelovanja z vsemi strankami, razen SDP. Strah je dobil še večje oči, ko so kalkulatorji izračunali, da hi lahko prišlo resnično do (pragmatičnega) sodelovanja med LDS in SKD. »Računali« niti niso slabo. Namreč, so si rekli, prostor sredine je v resnici prenapolnjen, v sedanjih političnih razmerjih sta preslabotni tako levica kot desnica (brez SKD), vendar pa je možno, da bosta kot posamični stranki pobrali največ glasov prav LDS in SKD.
In kombinacija ima (bi imela v civilizirani oz. demokratični družbi pozitivni, normalni predznak), še posebej, ko bi se opustila predznaka »skojevcev« in »klerikalcev«, resnično politično težo. Daljnosežno celo. tudi če bi se v kombinatoriko vključila še katera sredinskih strank, vendar z natančno določenimi pravili na osnovi volilnih rezultatov, daljnosežna še zlasti v operativnem smislu.
Janez Pošt rak
Slovenska nacionalna stranka
Zakaj "desna" Slovenija
Kranj, 21. septembra - "Zaradi izrazito leve usmeritve v zadnjih petdesetih letih, je apolitični program Slovenske nacionalne stranke (SNS) namenjen odpravljanju tega vsiljenega neravnotežja. SNS se ne zavzema za desničarsko Slovenijo, ampak za normalno in funkcionalno evropsko državo. S svojimi stališči in delovanjem želimo v Slovencih prebuditi izpodrivano in zakrnelo narodno zavest tako, da se ustvarjajo pogoji za polno emancipacijo Človeške identitete in za neobremenjen prihodnji razvoj. Narod je še vedno edina kategorija, na kateri se optimalno vzpostavljajo vse potrebne funkcije za delovanje človeške skupnosti brez odvečnih notranjih nasprotij. Desna usmeritev je potrebna zaradi delovanja arhetipske simbolne dinamike,, ki naj v človeku prebudi potisnjene vzorce samospoštovanja in solidarnosti in preseže komplekse manjvrednosti in nezadostnosti, ki so bili dolgo v funkciji raznarodovalne internacionalne ideološke homogenizacije in so povzročale nenehne razkole in medsebojno nezaupanje. Liberalnoanarhi-stična atomizacija družbe je večini ljudi onemogočila pozitivno identifikacijo, kar povzroča vrsto negativnih psiholoških učinkov, ki se kažejo v upadanju kvalitete življenja in izgubi njegovega smisla," piše Sašo Lap v imenu Slovenske nacionalne stranke, Deželna organizacija za Kranjsko, območni odbor Kranj. "SNS vstopa v politični prostor neobremenjeno, brez zgodovinske prtljage in zamer, da dokončamo proces nacionalne državotvornosti. Ilizuje kvaziliberalnih lokalžur-nalistov in partijskih eksfunk-cionarjev o nepomembnosti mej v "svetovni" državi bomo razsvetlili v luči njihove podedovane determiniranosti. Državljanu ponujamo samo že pre-skušene vzorce bivanja in ga varujemo pred nevarnimi poskusi perverznih demagogov. Svetu ponujamo prijazno, varno in zanesljivo državo, ki bo dejavnik stabilnosti in sodelovanja na tem koncu sveta. Edi-
na naša ekstremnost je v odločnem zavračanju uničenja temeljev naše države in varnostnih mehanizmov našega naroda. Vse globalne spremembe so možne samo ob popolnem soglasju vseh slojev naše družbe. Ni nam toliko pomembna oblast, kot nam je pomembno blagostanje Slovencev," pravi pismo in ugotavlja, da je z dolgoročnimi restriktivnimi ukrepi treba sanirati posledice katastrofe, ki je nastala zaradi premalo premišljenih in izsiljenih potez. Državljanstvo, podeljevano na osnovi 40. člena zakona o državljanstvu, je povzročilo veliko ekonomsko, socialno in politično škodo naši državi. Nesposobnost vlade, da bi postavila razumne omejitve, je pripeljala do časovne stiske, v kateri ni bilo mogoče normalno preverjati podatkov o prosilcih. Državljanstvo je dobilo precej ljudi, ki ne izpolnjujejo nikakršnih meril. Mnogi so prehodni migranti, nekateri se očitno ukvarjajo z nedovoljenimi dejavnostmi ali izkoriščajo stisko za socialno parazitstvo. Postali so le masa, ki bo do konca prekrižanih rok zahtevala podpore in pravice, ki jih ni nikoli zaslužila niti poskušala. Izkušnje pa govorijo, da je balkanska populacija potencialno eksplozivna zelo dolgo. Dvojno državljanstvo je negativno, lahko pa pozitivno, saj bi morala država določiti rok za odločitev o enem od njih. Do takrat pa naj se uvede status začasnega ali prehodnega državljanstva. Na področju kmetijstva pisec ugotavlja, da fenomen "zelene mafije" dokazuje, da so pri pridelavi sadja in zelenjave velike rezerve. Kanale je treba ustaviti, saj odteka iz države veliko denarja, Slovenija pa bi ob minimalnih stimulacijah ta uvoz lahko nadomestila. Pri demografski politiki pa je stranka za restriktivno politiko priseljevanja in aktivno pronatalitetno politiko. Priseljevanje je koristno le v primeru izrednih posameznikov, ki bi nedvomno obogatili neko dejavnost. Sicer pa je za skupnost koristen le socializiran in sodelujoč posameznik. • J. K.
Kolektivne pogodbe se množično kršijo
Podkoren, 28. septembra - V soboto, 26. septembra, je potekal v Podkorenu posvet predsednikov regijskih odborov sindikata Neodvisnost, konfederacije novih sindikatov Slovenije, ki so se ga poleg predsednikov regijskih odborov udeležili tudi člani predsedstva sindikata Neodvisnost KNSS ter sekretarka predsedstva Alenka Orel.
Na posvetu so izoblikovali predlog nove organiziranosti regijskih odborov. Članom sindikata Neodvisnost bodo nudili kvalitetnejše storitve na področju delovnopravne zakonodaje, informiranja, nuđenja pomoči članstvu na področju socialne politike in na vseh drugih področjih.
Kot poroča predsednik sindikata Gorenjske regije Neodvisnost Vojko Bernard,v.> v nadaljevanju obravnavali nekatere zakone, veliko pripomb pa so imeli na spoštovanje kolektivnih pogodb. Podprli so predsedstvo svojega sindikata pri zahtevi, da se čimprej ustanovi tri-partitni spora/um, pri čemer so poudarili, da se brutto plače v nobenem primeru ne smejo zmanjševati. Kolektivne pogodbe se kršijo, zato Neodvinost terja sprejetje zakona o kolektivnih pogodbah, ki bi vseboval tudi sanckije za kršitve s strani delodajalcev. Prav tako bodo zahtevali, da se zmanjša davčna obremenitev na plače, da naj bodo vodilni v podjetjih plačani po tarifnih razredih in da naj se ustanovi sklad, iz katerega bi uspešna podjetja dobila pomoč /a zagotavljanje plač pri morebitnih začasnih likvidnostnih težavah.© D. S.
Slovenska nacionalna stranka Jesenice
Ali je to demokracija
Jesenice, 25. septembra Predsedstvo območnega odbora Slovenske nacionalne stranke Jesenice nam je posredovalo izjavo pod naslovom Privrženci stranke SDP za demokracijo? Pred tremi ledni je član SNS v krajevni skupnosti Rateče nameraval lepiti letake na mesta za plakatiranje. K njemu je pristopil tajnik KS Joža Brudar in mu dejal, naj plakate odnese domov, ker jih ne potrebujejo. Član SNS je ubogal, vendar je o tem obvestil predsedstvo, ki sprašuje g. Brudarja, če se zaveda kršitve 39. člena slovenske ustave. V izjavi nadalje pravijo, da so večkrat javno izrečene besede prvakov SDP o mirni prepustitvi oblasti iz trle zvite in reklama za volilno bazo, ki so jo zavestno pridobili z zakonom o državljanstvu in zaposlovanju tujcev. Evropski veletok bi pripeljal do večstrankarskega sistema ne glede na dobro voljo komunistov. 45-letna komunistanarhija je v jeseniških vladajočih strukturah še vedno v veljavi.
Domovinska narodna stranka
Za Slovenijo, prijazno domovino
Škofja Loka, 18. septembra - "V Domovinski narodni stranki menimo, da le takojšnje reševanje begunskega vprašanja lahko prinese rezultate, ki bodo ugodni za slovensko družbo," sporoča vodja Dom*" vinske narodne stranke Drago Omahen. "Učinkovito reševanje pa je takojšnja vrnitev tistih moških in žensk, ki so sposobni za obrambo svoje države. Državna politika namenja brez privolitve davkoplačevalcev ogromna sredstva za begunski standard. Slovenskim materam pa materinskega doma ne zmorejo zgraditi. DONS se bori proti vsem tistim, ki dajejo tujcem stanovanja, delo, okupatorskim oficirjem pokojnine in državljanstva, ni pa jim mar, da naš narod usiha iz leta v leto, slovenske družine pa postajajo vedno bolj revne in majhne-Takšno početje je namerno delovanje proti slovenskemu narodu if1 domovini. To je zločin, vreden najstrožje kazni." Stranka želi dvigniti vihar, ki bo pometel z elito, ki si je v imenu demokracije pri oblast, sedaj pa zakrita pod imeni različnih strank čaka, da ponovno prevara volilce. Na to pomislite takrat, ko boste volili, pravi izjava i" zagotavlja, da bo stranka nadaljevala idejo zahrbtno umorjenega Ivana Krambergerja in se borila za tudi vam prijazno Slovenijo. • J. J
Kongres Slovenske nacionalne stranke
Evropska skupnost past za Slovenijo
Ljubljana, 25. septembra - V Ljubljani je bil drugi kongres Slovenske nacionalne stranke, katerega glavna točka so bile priprave na volitve; Stranka bo šla na volitve samostojno in računa na najmanj štiri a'1 pet poslancev v državnem zboru. Če bo stranka prišla v parlament-bo terjala revizijo zakona o državljanstvu in zakona o tujcih, spre membo šolskih programov, prepoved prodaje lastnine tujcev in spre' membo zastave, ki je sedaj ruska s simbolom Slovenske zaveze, ki V\ se je v drugi svetovni vojni postavila na stran okupatorja, je deja med drugim predsednik stranke dr. Zmago Jelinčič. V govoru je opozoril na pasti, ki čakajo Slovenijo, ena od njih je tudi vstop v Evropsko skupnost, kar stranka zavrača. Ministrstvo za notranje zadeve ima še vedno nezakonit krizni štab, izdajajo se ponarejena spričevala o znanju slovenščine, zoper Slovenijo pa še vedno deluje okrog 500 izurjenih kosovcev, ki imajo v tujini 3 milijarde dolarjev. Med drugim so kritizirali predsednika Milana Kučana, ki je v generalni skup; ščini OZN dejal, da je Slovenija pripravljena prenesti del suverenost' na Evropsko skupnost. Predsednik za to nima pooblastil. • J. K-
Lojze Peterle se je vrnil iz Avstralije - Po štirinajst dni dolgem w| sku v Avstraliji se je včeraj vrnil domov Lojze Peterle, predsednic Slovenskih krščanskih demokratov. Obisk je bil uspešen in Pr(>' gram uresničen, je povedal Peterle na brniškem letališču. V Avstr"' liji je bil na povabilo tamkajšnje konference Svetovnega slovenskf ga kongresa, srečanja s politiki pa so bila posledica vabil, ki jih J* dobil še kot predsednik vlade. Glede Slovencev je dejal, da je še titi posledice preteklih delitev, vendar je glede tega optimist, saj f velika želja po ohranitvi jezika in kulture. Avstralija je politično gospodarsko naklonjena Sloveniji, o tem bom seznanil slovenj vlado, srečal pa sem tudi primere neposlovnega obnašanja slovi'11 skih firm, kjer pa sta Slovenijales in Gorenje izjemi. Slovenci ka* jo veliko zanimanje za naše volitve in za finančno pomoč strank' bivšega Demosa. • J. Košnjek, slika G. Šinik
O podražitvi bencina v vladi niso enotni
Cestni križ do leta 2000?
Ljubljana, 28. septembra - Razmišljanje ministra za promet in ,yi ze Marjana Krajnca, ki je po seji vlade konec tedna predstavil 1 misel o posebnem finančnem konzorciju za izgradnjo cest, je v * g venski javnosti vzbudila prepričanje, da se bo bencin podraži' približno 10 tolarjev, vendar se je na te vesti odzval finančni m' ster Mitja Gaspari z mnenjem, da podražitev goriva, zaradi VP na inflacijo, ne pridev v poštev.
Slovenska vlada je sprejela strategijo izgradnje cest v SloV in se s tem tudi odločila za nov "bencinski tolar" (9,4 tolarja P litru), je menil minister za promet in zveze Marjan Krajne. Cc limo do konca tisočletja izgraditi še neizgrajene dele slovensk «?. cestnega križa, je dejal, je potrebno ustanoviti finančni kof&0* ' ki bo, poleg denarja od goriv za gradnjo cest, skrbel tudi za V'■ cesije in tuja posojila, kot to počno povsod po Evropi '>reter(j. leta, zlasti pa sedanje zaostrene razmere kažejo, da iz tekoč* računske porabe cest ni mogoče graditi, zato naj bi iz prof* poslej skrbeli le za njihovo vzdrževanje. Prednost pri izgradnj' ^ imela že začeta delovišča, na katerih so to poletje dela zastj/0> pri odpiranju novih pa zlasti izgradnje cest na relaciji med I* prom in Lendavo. fj.
Naslednji danje na posebni tiskovni konferenci minister'3 • nance Mitja Gaspari zavrnil možnost podražitve goriv, ki hi V.| žno vplivala tudi na druge cene in s tem na inflacijo. Edin° J g. nost vidi v večjem prometnem davku znotraj veljavnih cen- • 1.
(^S^IMIMGLAS
t stanovite!j in izdajatelj:
Caaopiano podjetje GORENJSKI GLAS KRVNI
Uredniika politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik fasopisaega sveta: Ivan Bizjak Direktor ia glava! urednik: Marko ^ ' ?'|t-Mr' Odgovorna urednica: i eopoldina Bogataj - Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. hite Košnjek, Lea Mencinger. Stojan S.iic Darinka Sedaj, Vilmi Stanovnik, Marija Volčja k, Cveto Zaplotnik, Danica /av] | pl Andrej Zalar, Štefan žargi Oblikovanje: Igor Tokom Tehnično urejanje: Ivo Sekuc. Mirjani Drakller, Nadi PrtVC lektoriranje: Marjeti Vozlič; Fotografija: Oorazd šinik Tlak: Podjetje Dl t() '.. M\tć' časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: M ose Pijadeja I. telefon. 211-SNI. 211435, teleta v 213*163   Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: BleiweiaOVI 16, telefon  'IH 46 I teletu (064) .'is 166 Mali
telefon 217-960     sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku; uradne ure vsak dan 7.    I 7 00, / Časopis i/haja oh torkih in petkih N.iioOmii.i liimescčni
naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DLM. Oglasne storitve: po ceniku. Promet ni davek po stopnn *> odstotkov, (mnenje KMl 23'27-s)>)
.1.1. H''"
Kako se bomo greli to zimo
Boljšega premoga že manjka
Kranj, 28. septembra - Kako bo le 65-odstotno uresničenje plana izkopa premoga v rudniku Trbovlje in že napovedana omejitev dobav iz velenjskega rudnika vplivala na preskrbo domačega trga s premogom? Bo manjkajoče količine lahko nadomestilo uvoženo kurivo? Kako je s kurilnim oljem? V naši anketi smo v pogovorih ^nekaterimi trgovci, tudi zasebnimi, skušali odgovoriti predvsem na vprašanje, kako je trenutno, na pragu kutine sezone oziroma zime, s preskrbo z gorivi za domačo rabo, rahlo pasmo se dotaknili tudi cen.
Poslovodja Bojan Benedičič 12 kranjskega Merkurja je po-^dal, da premoga že manjka, fa velenjski lignit zaenkrat še težav, tona stane 7.341, koc-*e 6.480 tolarjev, z Merkurjevo Kanico še dodatnih pet odstopov manj. Problem pa je že z b°ljšimi vrstami domačega premoga iz trboveljskega bazena. V*anj morajo naročniki čakati đeset do dvanajst dni, trenutno * Merkurju zanj vplačil nespre-Jemajo. »Po eni strani zato, ker <jena velja na dan dobave; če se "obava zavleče, utegne biti ku-r*6 presenečen nad novo, višjo ceno. §e tehtnejši razlog za •stavitev vplačil pa je pomanjkanje premoga. Kupcev ne bi ra-?! vlekli za nos. Trudimo se, da i kupcem ustregli z boljšimi vr-tanti uvoženega premoga. Do-*v* iz nekdanjih južnih jugo-»lova
,0vanskih republik je zamrla, v raikem pričakujemo češke J0cke in avstralske brikete. Ce-a bo seveda nekaj višja.« 1q» °er Pa v Merkurju že od *°8. leta, ko so v številnih go-p°dinjstvih začeli premog na-
domeščati s kurilnim oljem, zaznavajo opazno zmanjšanje prodaje trdih goriv. Medtem ko so še leta 1985 prodali 97.000 ton premogov, so jih lani le še 26.400 ton, letos pričakujejo, da jih bodo okrog 20.000 ton. Konkurence zasebnikov, ki so se v zadnjem času kar precej namnožili, se v Merkurju ne boje, saj imajo tudi oni težave s kvalitetnejšimi vrstami premoga.
V Gorenjskem glasu smo v petek zasledili ponudbi dveh zasebnih podjetij. V kranjski firmi Dvojni W d.o.o. so nam povedali, da stane velenjski lignit v kosih 7.226, v kockah 6.384 tolarjev, kosi, oreh in grah iz Trbovelj stanejo nekaj manj kot 11.000 tolarjev za tono, češki rjavi premog prodajajo po 11.790 tolarjev, pakirani premog iz Zagorja pa po 540 tolarjev za 30 kilogramov. Nemški briketi so pošli. Kupci naročeni premog dobe v štirinajstih dneh. V podjetju KGM iz Zapog pa smo zvedeli, da je
nemških briketov in čeških kock, za katere sicer sprejemajo naročila, zmanjkalo, na trboveljski premog v kosih, ki stane 10.800 tolarjev za tono, je treba čakati tri tedne, na kocke (10.700) pa en teden.
Krize s premogom torej zaenkrat še ni in kolikor poznamo Gorenjce, se je večina s prepotrebno "ozimnico", tudi z boljšimi vrstami, že oskrbela. Tudi "zamudniki" ne bodo ostali nepotešeni, le na nekaj več vrat bodo bržčas morali potrkati, da bodo dobili želeno kvaliteto. Poceni pa ogrevanje seveda ne bo. Na srečo dobavitelji ponujajo nekatere ugodnosti pri plačilih.
Kurilno olje v dveh dneh
Petrol je letos presenetil z možnostjo plačila kurilnega olja na tri čeke, brez obresti, ob takojšnjem plačilu pa zaračuna samo polovično ceno prevoza. Liter kurilnega olja je po 25 tolarjev, kupec ga dobi v dveh dneh.
Takšnega poslovanja doslej od Petrola vselej nismo bili vajeni. Kaj je vzrok kvalitetni spremembi? Vodja prodaje v skladišču Petrola v Medvodah Janko Baloh je povedal, da so bili prejšnja leta odvisni od "muhavosti" dobav kurilnega olja iz nekdanje Jugoslavije, zdaj gre za izključni uvoz in ne-rednosti ni. Goriva je dovolj.
Vsa naročila lahko izpolnijo v dveh dneh, preglavice povzroči edino "psihoza", ki se semintja pojavi, tedaj "vsi hkrati navale".
»Končno lahko poslujemo, kot se posluje v tržnem gospo-, darstvu,« pravi Janko Baloh.
»V prihodnje predvidevamo še celo ugodnejše pogoje za naše kupce. Konkurenca se seveda pojavlja. Prvi konkurent nam je Istra-Benz, novi firmi sta se pojavili na Bledu in v Medvodah, kmalu jih bo najbrž še več. Bojim se le, da bo konkurenco plačal kupec, na račun kvalitete kurilnega olja.« 9 H. Jelovčan
Vsebnik v Bohinju ne plačuje nič - najmanj pa zaposlenim!
»Stečaj bom plačal, delavce pa nagnal«
Boh •
- ",nj, 28. septembra - V restavraciji Center v Bohinju delavci že ^^^e niso dobili plač, kaj šele regresa. Zasebnik že šest mesecev plačuje nobenih dajatev in davka, inšpektorji pa nič. Delavci
le 1^°' *'a Pm ie °1' vsen> k> so j'h prosili za pomoč, doslej pomagal °°močiii svobodni sindikat iz Radovljice.
nobene evidence. Sanitarne inšpekcije ni niti od daleč na spregled, čeprav živilskih in higienskih pregledov nima nobeden, kaj šele, da bi jih opravili honorarni delavci, ki jih je poleti najel kar 13.
Štirje zaposleni prihajajo v službo vsak dan, kajti restavracija je odprta non - stop. Avgusta je imel kuhar več kot 400 delovnih ur, v minulih sedmih mesecih pa mu je Fatur vrgel na roko 15.000 tolarjev. 15. februarja je kuhar dobil zadnjo plačo v višini 8.900 tolarjev. Tako je tudi z drugimi, ki bi lahko pomrli od lakoie, če jim ne bi pomagali domači. Fatur vse delavce žali in zmerja, ko pa ga prosijo za kakšen tolar, vzroji: »Le kaj pa vam bo!«
Zaposleni ne vedo več ne kod ne kam: klicali so SDK, klicali tržno inšpekcijo, inšpekcijo dela, UNZ. Vse zaman! Inšpekcije prihajajo in odhajajo, ne zgodi se pa nič! Faturju, ki je sicer hrvaški državljan, nihče ne more do živega! Vsi /migu jejo z rameni, češ da ni pravnega mehanizma, ki bi to bedo sredi Bohinja in to neznosno izkoriščanje delavcev kakorkoli že preprečil! Hvaležni so samo sekretarju svobodnega sindikata iz Radovljice, ki jim je
£ Restavracijo Center v Rib-n Vem Lazu v Bohinju je Alpi-Jj* Bohinj februarja leta 1990 jj' v najem Ljubu Faturju iz p^aga, tedaj vodji tega obrata.
Pogodbi je mesečna najem-sta3 Za 'eP° m dokaj veliko relacijo tik ob jezeru 2.300 bil h mark' najemnik pa je Do i °'zan prevzeti tudi šest za-
pler»ih v tem lokalu. da      leto je bilo vse v redu -ter hS ^a Je v restavraciji Cen-v0 j'0,0- vse tako nedoumlji-da' ^a človek komaj verjame,
d°gaj      takega sp,on lanko
pir pejd kupiti'
•Mu Vc' mn,ajo: ne pogodbe o *»tti nt re8resa* ne P'ač, Ljubo "ob/ ^est mesecev ne plačuje Soc.e"e8a davka, delavcem ne le k 88 zavarovanja... Nobe-IbVT*1* ali pijače šef Fatur že te v'la^ ne nabavlja na dobavni-trjLs.e se kupuje sproti v bližnji ftw ,n' '« torej ne plačuje pro-ka^.e8a davka. Delavci nam po-vHo     kako noteka vsakodne-
!Si
poteka vsa kodne-abavno komuniciranje med •n šefom. Sef Fatur napiše kuharju:   »Polde, tam pir
istek
dens
NdVenar za Pijance in
'»tih i-Plt' So sam u ljm»8!<< |B hofej, SJkov ™ak dan, kolikor • Kačunovodkinje ni, ni
doslej edini pomagal. Vsi drugi le nemočno vzdigujejo roke!
Da bi štrajkali? Kako? Štirje naj bi sedli pred restavracijo, da bi se smejal ves Bohinj?!? Da bi Faturju kaj pobrali? Takoj bi bili v kazenskem postopku!
Ljubo Fatur ne zanika, da že šest mesecev državi nič ne plačuje, češ da prometa poleti sploh ni bilo nobenega in da ima 350 tisoč tolarjev mesečnih stroškov! Redno plačuje najemnino, pravi, da je delavcem dal na roko 20 tisoč tolarjev, da pa jim socialnega zavarovanja ni plačal, prav tako ne regresa. Njegova kalkulacija zahteva, da bi moral imeti 2 milijona tolarjev mesečnega inkasa, da bi nekako »prišel skozi«. Dodaja, da so delavci leni, da hočejo samo plačo, da pa ima sam dolgove za nazaj in da bo zdaj v banki prosil za posojilo in jim plačal zavarovanje. Da bo kot hrvaški državljan zaprosil za slovensko poslovno vizo, imel pa da je toliko problemov, da za slovensko državljanstvo ni mogel zaprositi. Kar pa se perspektive tiče, je na moč odkritosrčen: »Stečaj bom plačal in zamenjal ime firme, pa je!«
"Sajtrga" sistem
..In delavce gladko vrgel na cesto! Pravimo mi, ki bi nekako še razumeli, da SDK ob poplavi družb z omejeno odgovornostjo -saj se dnevno registrira že toliko
firm d.o.o., da gre za pravi »sajtrga« sistem - komajda nadzira vse! V tem primeru pa bi se resnično lahko odločili za prisilno izterjavo. Mar ostalih institucij kot sociale in drugih tudi res čisto nič ne zanima, da od Faturja ni nobenega priliva? Ta bohinjski »gazda« ne plačuje nič, razen nujnih stroškov in najemnine. Zaposleni dvomijo o njegovi insolventnosti, računajoč, koliko inkasa so imeli poleti, ko mu je v restavraciji sredi Bohinja delalo še dodatnih 13 honorarcev!
Ko bo »stečaj plačal in zamenjal ime firme v kakšen drug d.o.o«, bo vrli Fatur spet leto dni oproščen davka od dobička, pa Še kakšna olajšava bo padla. Kot hrvaški državljan pa lahko sklepa najemne pogodbe in mu ni treba imeti slovenskega državljanstva! Torej lahko tudi svojo firmo »proda«, zanesljivo pa sam pri sebi ve še za kakšno drugo možnost, da se izvleče s kakšno milo kaznijo in do konca opehari že tako do kraja izkoriščane zaposlene.
Hvala lepa za tako spodbujanje malega podjetništva! Hvala lepa za tako »pravno« državo, v kateri ves nadzorni mehanizem zmiguje z rameni, popolnoma nemočnim in brezpravnim delavcem, ki jim pomaga le sindikat, pa ne ostane drugega, kot da se z nami vred sprašujejo: do kod seže novodobna korupcija in mafija? • D. Sedej
Slo
Venski krščanski demokrati Gorenjske
Prva konvencija v Kranju
Pretekle septemb ra - Konec ' Oh*i *i ,edna so prcdstavni-
^rasfe*1 in re*ionaln«S" *e i> i ■ '.NU ter vodstva stran-
li |8J**U» ,,Vsk°vno
Potek
to
ne v Kranju sklica-konferenco, na ka-Predstavili načrtovani
prve
*a i,h~ konv«ncije te strmn-Ve PreH I ka"didata za voli-V%V V ct lka ReP"hlike Slo-,nJih dn,,. lovcn'J> ho v prihodih L! org«niziranih osem No af^ncU in prva bo v
0,n ob iVSep,embn». z zače|-,7- uri v dvorani Go-
renjskega sejma v Kranju. Konvencijo naj bi začeli s kulturnim programom, v katerem bo nastopilo več skupin in recita-torjcv, ob 18. uri pa naj bi vsi trije predsedniški kandidati: Ivan Oman, dr. Andrej Capuder in Ivan Bizjak, nastopili s kratkimi predstavitvenimi govori. Temu bodo sledila vprašanja tako imenovanih elektor-jev - pooblaščencev posameznih odborov, ki bodo ob koncu prireditve tajno glasovali o kandidatih (skupaj jih bo 32).
Tisti, ki bo na takih osmih konvencijah po vsej Sloveniji zbral največ glasov, bo predsedniški kandidat SKD na volitvah. Potek osrednjega dela konvencije urejuje poseben pravilnik, nad postopkom pa bo bedela tudi posebna volilna komisija.
Kot je poudaril glavni tajnik SKD Slovenije Edvard Stanič, je tak postopek kandidiranja zamisel volilnega štaba te stranke, in prepričani so, da se bo ta nedvomno demokrati-čnejši pristop, znan iz Amerike,
tudi v Sloveniji potrdil. Ocenili so, da bi bil izbor kandidatov v tako zelo razvejani stranki, kot je SKD (250 krajevnih, 62 občinskih, 16 regionalnih odborov, 42 odborov Mladih krščanskih demokratov, 13 odborov Ženske zveze, skupno članstvo pa presega 34.000), v ozkih krogih izvršnih teles stranke, tvegano početje, tako pa naj bi se izrazila bolj neposredna volja ljudi.
Na konvenciji izbrani kandidat z največ dobljenimi glasovi naj bi z zaključnim govorom končal uradni del, ki naj bi se ob 20. uri nadaljeval z družabnim srečanjem s plesom. • S. Ž.
GORENJSKI KOMENTAR
ŠTEFAN ŽARGI
Ni lokacij za vikende in "tujce"
Že nekajkrat smo omenili, da si na radovljiški vladi in "županstvu", po svoje predstavljajo delo medijev in zahtevajo drugačno poročanje, pa tudi na zadnjem zasedanju občinske skupščine je bilo o tem izrečenih veliko besed. Ne glede na nesmiselna posploševanja in kar precejšnjo "nerodnost" pri poskusih urejevanja odnosov z novinarji, pa smo bili v preteklem tednu, prav v tej občini priča dveh novih metod.
Radovljiški župan je s skrajno sporno trditvijo, izrečeno na otvoritvi prenovljene vojašnice v tej občini, da »je bila edina normalna vojska v vojšnici na Bohinjski Beli nemška vojska, s katero se je dalo živeti« (!), uspešno prebil medijsko "blokado", ki jo je očital medijem v odnosu do lokalnih funkcionarjev. Ne glede na to, kako je bila trditev mišljena in v kakšnem kontekstu, se nad logiko, zlasti drugega dela izjave, čudi vsa Slovenija.
Na sejah radovljiške vlade pa smo novinarji deležni še naslednje "novosti": od skupno 11 gradiv k točkam dnevnega reda je bilo novinarjem poslanih le 6 in povsem mirno lahko zatrdimo, da z dokaj premišljenem pristopom oziroma selekcijo, kije izločila vse, kar bi bilo možno (in bi si zaslužilo) obravnavati kritično. Na seji smo na naš protest sicer dobili nekatera gradiva, za nekatera druga pa tudi protest, z izgovorom, da so gradiva preobsežna za kopiranje, ni zalegel. Da smo konkretni: v osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Radovljica, ki naj bi jih obravnavala občinska skupščina, so poleg mnenj strokovne službe navedena tudi stališča Odbora za prostorsko načrtovanje, ki ga vodi za to področje odgovorni član izvršnega sveta Janko Jan. Temu gospodu, ki na sejah radovljiške vlade zna urejati tudi zadeve, ki, kot pravijo nekateri poznavalci razmer, "dišijo"po povsem zasebnih zadevah in zvezah ali po strankarskem obračunavanju s posamezniki, in ki zmerja novinarje na skupščini z družbenopolitičnimi delavci prejšnjega režima, se je v imenu omenjenega odbora, kot negativno stališče k pobudam občanov, kar v štirih primerih zapisalo: »M lokacij za vikende in "tujce"«. Tudi obrazložitev: »Lokacija za g. NN je bila izjema, ki jo je dovolila skupščina - za domačinko« je precej zgovorna. In to gradivo je podobnih "cvetk " vse polno.
Drug primer: V predlogu za povišanje cen komunalnih storitev (gradivu, ki nam prav tako, kljub protestom, ni bilo dano) je bil zapisan predlog, da se komunalne storitve v občini Radovljica povečajo v naslednjih treh mesecih za od 72 do 152 odstotkov in to v času, ko govorimo, da smo odpravili inflacijo, kar se vsaj pri plačah že pozna.
Ni naš tokratni namen razmišljati o zatohlosti, v katero omenjena stališča vodijo, niti o (ne)odgovornosti za predloge, ki bodo mnoge prizadeli, pa očitno nimajo pravice biti o njih niti obveščeni. Prepričani smo, da so, kljub temu da se je izvršni svet od takih stališč in predlogov distanciral, predvsem naivni tisti, ki mislijo, da bo z odtegnitvijo gradiv novinarjem, račun za tako ravnanje izbrisan. Zato je naslov lahko razumeti tudi drugače.
VABILO
Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Škofja Loka vabi svoje člane in simpatizerje ter prijatelje na pokrajinsko predsedniško konvencijo Slovenskih krščanskih demokratov, ki bo v sredo, 30. septembra 1992, ob 17. uri na Gorenjskem sejmu v Kranju. Za vse udeležence Je organiziran brezplačen prevoz. Avtobus bo odpeljal iz Zirov ob 16. uri in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Kranja. Avtobus se bo vračal po dogovoru oz. okoli 19.30 ure iz Kranja.
Škofja Loka, 28. septembra 1992      OO SKD Škofja Loka
Vincencij DEMŠAR
Trikratni Iskrin direktor ovaden
Nadaljevanje s 1. strani
Kriminalisti so ugotovili, da je bil z brezplačnim prenosom premoženja s starega na novo dejansko povzročen stečaj, kršena pa tudi Zakon o podjetjih in Zakon o družbenem kapitalu. Zakon o podjetjih govori, da si mora staro podjetje v novem zagotoviti delnice, delitev dobička, da sodeluje pri upravljanju novega podjetja, iz vsega tega je bila Iskra Inženiring izločena. Zakon o družbenem kapitalu pa določa, da je podjetje v družbeni lasti mogoče prodati, in to na javni licitaciji, ter da denar od iztržka pripada podjetju, ki prodaja. Tudi to je bilo v tem primeru "prezrto". Od 160 delavcev jih je 98 odšlo na prisilno čakanje, dvanajst so jih zaposlili v drugih podjetjih, preostale v Merilnih napravah.
Iskra Inženiring je po zaključnem računu za leto 1990 prikazalo 17 milijonov tolarjev izgube. Od začetka januarja do konca marca lani je izguba narasla še za 14 milijonov tolarjev.
28. februarja letos je Temeljno sodišče v Kranju razsodilo, da Iskra Merilne naprave sodijo v stečajno maso Iskre Inženiring. Zato je 54 zaposlenih v Merilnih napravah 8. aprila letos ustanovilo iz dveh še eno novo, tokrat zasebno podjetje Impulz. Tudi direktor tega podjetja je Stanislav N. Impulze so ustanovili, da bi ohranili delovna mesta in da bi odkupili Merilne naprave. Od tod kazenska ovadba proti direktorju zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Impulzi so z Merilnimi napravami sklenili najemno pogodbo in začeli sklepati nove (bolje: nadaljevali) posle, ki dajejo dobiček.
Inšpektorji uprave inšpekcijskih služb Gorenjske so pregledali poslovanje podjetja Iskra Impulzi in prepovedali poslovanje, vsa stvar okrog registracije na sodišču pa ostaja nedotaknjena. • H. Jelovčan
Srečanje žena po operaciji dojk
Radovljica - Gorenjska sekcija žena po operaciji dojk spet vabi na redno srečanje in sicer v četrtek, 1. oktobra, ob 16. uri v prostorih KS Radovljica, Gorenjska cesta 27. Vabljene!
PO GORENJSKEM
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Poltretji kilometer dolg vodovod - V Spodnjem Podjelju so ugotavljali, da je vodovod od zajetja do rezervoarja treba obnoviti, v Češnjici pa jim kljub zajetju in dvema rezervoarjema primanjkuje vode. Zato so se dogovorili, da problem v obeh vaseh v krajevni skupnosti Srednja vas v Bohinju rešijo skupaj in sicer s prispevkom in delom. Tako so z akcijo začeli pred približno tremi tedni, z deli pa v začetku minulega tedna. Tudi to nedeljo so na obeh odsekih - v Podjelju in proti Češnjici - gradili in obnavljali vodovod. Več bomo o akciji, za katero krajani oziroma v krajevni skupnosti pričakujejo, da jo bo podprla tudi radovljiška občina, pisali v Gorenjskem glasu v petek. - A. 2.
Zanimiva nadaljevanka
Potem ko je bilo po volitvah pred dvema letoma kmalu jasno, da se nekatere napovedi pač še nekaj časa ne bodo mogle uresničiti in bo po krajih in krajevnih skupnostih kljub davkom še naprej lažje in hitreje uresničevati različne komunalne probleme, če bodo, tako kot prej, krajani sami prijeli za orodje in delo in prispevali denar, so bili morda v novoizvoljenih vodstvih KS prvi hip malce presenečeni. Pa so se potem marsikje hitro zavedeli in znašli in se, kot so bili že vajeni, ob recimo malce spremenjenih merilih za dodeljevanje sredstev v občinah krajevnim skupnostim za skupne akcije, lotili dela.
Že lani so se proti koncu leta lahko v prenekateri krajevni skupnosti na Gorenjskem pohvalili, da so uspeli končati takšno ali drugačno akcijo in da so zdaj bogatejši za še en rešen problem, uresničeno dolgoletno željo... Še bolj zanimivo in pestro po tovrstnem nadaljevanju dogajanj v krajevnih skupnostih bo, to zdaj že lahko ugotovimo, letošnje leto. Kar lepa vrsta krajevnih skupnosti in krajev bi se nabrala, če bi začeli naštevati, kaj se je kje dogajalo s prispevkom in delom krajanov in ob "posluhu" denarnih soudeležb občinskih vlad na podlagi sprejetih meril za sredstva iz proračuna.
Ob praksi, da je še vedno najbolj zanesljiv način (ob davkih) reševanja problemov po krajih in krajevnih skupnostih nadaljevanje nekdanje nadaljevanke, so sicer ponekod nezadovoljni. Vendar praksa je bolj na strani tistih, ki so že zelo kmalu doumeli, da bo še nekaj časa volja in pripravljenost krajanov in vodstev K S glavno gibalo uresničevanja želenih in sprejetih programov. Priznavanje uspehov in dogajanj na ta način v krajevnih skupnostih na Gorenjskem je zato ta trenutek marsikje dobro nabiranje točk iz dosedanjega dveletnega obdobja. • A. Žalar
KRATKE GORENJSKE
Prireditve V oktobru - Kranj - Pred dnevi je že tretjič izšel koledar prireditev v občini Kranj; tokrat za mesec oktober. Podatke za objavo prireditev v mesečnem koledarju zbira do 20. v mesecu na občini Ema Pogačar (tel.: 215-661), podrobnejše informacije pa dobijo interesenti tudi na občinski turistični zvezi. Iz oktobrskega koledarja prireditev sta prvi dve konec tega tedna Državno prvenstvo v kolesarjenju, ki bo v Kranju 2. in 3. oktobra, in Literarni večer ljubezenskih pesmi, ki bo 3. oktobra ob 18. uri v brunarici v Bobovku, prireja pa ga Turistično društvo Kokrica. • (až)
Dom na Slajki - Hotavlje - Dom Turističnega društva Hotavlje na Slajki, na nadmorski višini 800 metrov, bo oktobra odprt in oskrbovan ob koncu tedna. Skrbnika doma sta France in Sonja in po telefonu 064/68-550 sprejemata tudi naročila in rezervacije za zaključene družbe. Dostop do doma je s Hotavelj z avtomobilom po gozdni cesti (3 kilometre), ali peš slabo uro. • (až)
Vaje in prireditve - Kranj - Moški pevski zbor društva upokojencev, ki bo januarja praznoval 30-letnico, je že začel z vajami. Vabijo pa, da se jim pridružijo tudi novi člani. Oglasijo se lahko v pisarni društva ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure v Tomšičevi ulici 4 v Kranju. - Na nastope se je začel pripravljati tudi trio Metoda Praprotnika iz Ljubnega. Trio pa sicer nastopa vsako soboto in nedeljo v domu Društva upokojencev v Kranju. - Sicer pa v društvu tudi načrtujejo več prireditev. Tako so v programu srečanje Kranjskih Janezov, revija harmonikarjev, obisk Andreja Šifrerja, martinovanje in še nekatere. • (ip)
ALPSKI KVINTET NA SLAVNOSTNEM KONCERTU NA BLEDU Z NOVO PEVKO
Ob 25. letnici prireja Alpski kvintet dva slavnostna koncerta. 2. oktobra v Mengšu in naslednji večer, 3. oktobra, na Bledu Na obeh bo nastopila tudi nova pevka Alpskega kvinteta, po kateri smo vas, dragi bralci spraševali v nagradni igrici. Pravilen odgovor je bil: Branka Kraner.
Prejeli smo skoraj 300 rešitev, izmed katerih pa je bila skoraj polovica napačnih, saj ste za novo pevko razglašali Simono Vodpi vec, ki kvintet zapušča Kasete Alpskega kvinteta bodo prejeli: Vida Jamar, Bokalova 15, Jesenice, Franci Teran, Glinje 15, Cerklje in Andrej Pivk, Kovorska c 57, Tržič Nagrajencem čestitamo! Obveš čamo vas, da je za koncerta na voljo le še nekaj vstopnic v Napred ku v Mengšu in v Kompasu na Bledu
Praznovanje pod Kriško goro
Povezujejo jih tudi skupni cilji
Ob skupnem praznovanju in osrednji proslavi, ki bo v nedeljo ob 11. uri v Gozdu, so skupni cilji tudi izgradnja mrliških vežic, dokončanje ceste v Gozd, kanalizacija in ureditev Poti na vrtec.
Križe, 28. septembra - S športnimi prireditvami konec tedna, ki se bodo nadaljevale tudi med tednom, se je v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Sebenje in Senično pod Kriško goro v tržiški občini začelo skupno tradicionalno praznovanje krajevnega praznika. Letos se spominjajo 48. obletnice požiga vasi Gozd in 50-letnice ustre-litve talcev v Retnjah. Po jutrišnjem TOP turnirju v namiznem tenisu v šoli v Krizah in občinskem prvenstvu v krosu v četrtek v Seni-čnem bo osrednja proslava v Gozdu pri Domu PD Križe v nedeljo, 4. oktobra, ob 11. uri.
prišlo do prestavitve strojnega parka Komunalnega podjetja na Mlako."
Predsedniki štirih krajevnih skupnosti so v pogovoru pred začetkom praznovanja poleg skupnih ciljev, ki so izgradnja mrliških vežic, dokončanje ceste v Gozd, kanalizacija in ureditev Poti na vrtec, opozorili tudi na naloge v svojih krajevnih skupnostih.
rednih vzdrževalnih del vključeni v akcijo obnove cest na podlagi meril o 25-odstotnem lastnem deležu. Lani smo na ta način uredili cesto Močila, letos pa načrtujemo cesto na Gozd."
Jože Šparovec, Pristava: "Lani je bilo na cestah precej narejenega (križišče - bloki, cesta Podvas-
Katarina Langus, Križe: "Skupna problematika vseh štirih KS bo predstavljena tudi na prvi jesenski seji skupščine. Sicer pa je naša želja ureditev lastništva zadružnega doma in ureditev le-te-ga, o čemer bo še razprava v KS. Se vedno čaka cesta Križe - Jaka, kanalizacija. Sicer pa smo poleg
co, kanalizacija). Letos je v načrtu asfaltiranje Podvasco (12 m) in Pot na polje (16 m). Za odsek 330 metrov pa ne bo denarja in bo prišla na vrsto prihodnje leto. Še letos bomo naredili ograjo s severnega dela Pristave proti Mlaki in uredili ograjo na Podva-sci. Zadovoljni pa smo tudi, da je
Jože Tomažič, Sebenje: "Zaradi pomanjkanja denarja lani ni bila obnovljena javna razsvetljava Ži-ganja vas in dokončanja le-te proti skakalnici. Letos bomo obnovili cesto proti Športnemu centru ob sodelovanju krajanov. Problematične postajajo zaradi dotrajanosti asfalta vse asflatira-ne ceste v KS, najbolj pereča in aktualna v krajevni skupnosti pa je izgradnja kanalizacije. Še vedno v zvezi z njo ugotavljamo, da pravzaprav še ni nič narejenega."
Janez Kalan, Senično: "Pohvalimo se lahko s kilometer dolgo cesto Senično - Spodnje Veterno. Načrtovana je obnova zgodovinske cerkve Sv. Jerneju iz 16. stoletja, kanalizacija v Spodnjem delu Seničnega in osvetlitev križišča za uvoz v staro naselje. Izdelana je dokumentacija obnove ceste Senično - Novake, imamo pa tudi načrte za avtobusna postajališča. Želja vseh krajanov je izgradnja otroškega  igrišča ob
Domu družbenih organizacij KS. Resno razmišljamo o gradnj1 čistilne naprave, pripravljamo Vi se tudi na gradnjo dveh rezerv?-arjev; za Senično in za
Spodnj«
in Zgornje Veterno."
Ivan Gregorc, predsednik kraje*11' organizacije ZZB NOV: "Na pr0" slavo v nedeljo v Gozd vabil"0 krajane iz vseh štirih KS in drug* borce in še posebno mladino."
KS Grad - Ambrož pod Krvavcem
Izgledi za akcijo so
Dogovor: pospešiti bodo skušali obnovo cerkve in gradnjo vodovoda, možnosti pa so tudi za cesto.
Ambrož pod Krvavcem, 28. septembra - Na sestanku minuli teden, ki so se ga udeležili s predstavniki krajevne skupnosti Grad oziro- , "
ma vasi Ambrož pod Krvavcem predstavniki kranjske občine. Dom- W |
plana in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je bila , W glavna tema razgovora sicer obnova cerkvice Sv. Ambroža. Ocenili pa so tudi, da so možnosti za čimprejšnjo ureditev vodovoda za krajane in lastnike počitniških hišic. Kar pa zadeva cesto, jo bo v okviru demografsko ogroženega območja treba obravnavati tudi v okviru krajinske zasnove tega območja. \
Izgledi so, da bodo letos   opravili na tem območju, poka
SO,
cerkvico Sv. Ambroža na Ambrožu pod Krvavcem toliko zavarovali, da ne bi prišlo do še večje škode. Sanacija bo trajala sicer kar nekaj časa, vendar pa bodo za temeljito akcijo zdaj na občini pohiteli s potrebno dokumentacijo. Pravzaprav je še najbolj vprašljiv izvajalec del, ki bi do zime, ta pa je dobrih tisoč metrov nad morjem na Ambrožu precej bližja kot v dolini, opravil nujna zaščitna dela.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Grad Ciril Hudobiv-nik in svetovalec v izvršnem svetu Janez Gradišar sta tudi ugotovila, da je vrtina, ki so jo
zala, da je izvir vode dovolj močan in da je treba zato med krajani in lastniki počitniških hišic začeti z akcijo za začetek gradnje vodovoda. Pravočasno bodo poskrbeli tudi za dokumentacijo. Sicer pa je projekt oziroma investitorstvo prevzelo JP Komunala Kranj. Dinamika del pa bo kljub izhodišču, da gre za demografsko ogroženo območje, precej odvisna od dogovora in akcije krajanov.
Kar pa zadeva cesto, ki si jo v naselju želijo in postavljajo prav tako v ospredje, je le-ta povezana z izhodišči sprejete krajinske zasnove Krvavca. Občinska skupščina je s tem v
Ciril Hudobivnik, predsednik sveta KS Grad: "Poleg načrtovanih del in akcij na Ambrožu z mladimi na Štefanji gori gradimo smučišča. Šolarjem smo zagotovili en dan brezplačno igranje tenisa na športnem igrišču v KS Grad. Sicer pa že ugotavljamo, da mladi kažejo večji interes, da ostanejo na hribovskih domačijah."
Po programu na podlagi i°l vora minuli teden bi še do *' morali opraviti najnujnejša "ve na sanaciji cerkve Sv. Ambro*
zvezi sprejela stališča, da je P°v trebna sanacija Krvavca"1 zvezi z njo je eno od stalil■ di rekonstrukcija ceste C e J(. - Grad. Ker je na sanaciji ^ vavca že veliko opravljen^ ne bi bilo napak, da bi ob^ ska skupščina dobila v poročilo o doslej opravlje .„ delih na Krvavcu. Na ta pa bi najbrž lahko pospeŠ"' fli di opredelitev v zvezi s ces|l)„, podlagi  demografske °%f°l(ie nosti tega dela kranjske obj na Cerkljanskem. • A. **'
Nenavadne in zanimive trofeje
Gobarska
Ribiški
Kranj - Še do nedavnega so gobarji s še posebnim razočaranjem govorili o letošnjem vročem poletju in suši, ker ni bilo dežja. Zdaj pa, kot kaže, se je njihova slaba sezona končala. Gobe so začele poganjati; vsaj v gozdovih v Besnici jih konec minulega tedna ni manjkalo. Tako je tudi Ana Brezar z Bes-nice v petek našla največjega jurčka, odkar nabira gobe. Tehtal je 95 dekagramov, premer klobuka je bil 30 centimetrov, obseg pa 77 centimetrov. • A.
Kranj - Razburljivi pa so bili minuli dnevi tudi za ribiče. Najprej je prejšnjo soboto ribič iz Kranja Mihael Cuhalev v Raši na Hrvaškem na tradicionalnem ribiškem tekmovanju za trofejo Galeba na predvrvi-co 0,25 ujel 1,33 metra dolgega in 5,30 kilograma težkega ugor-ja in tako osvojil prvo mesto. Pri ulovu mu je pomagal tudi kolega Cater. Lep trofejni ulov pa je imel v ponedeljek, 21. septembra, tudi Sašo Rež, sicer ribiški čuvaj in član Ribiške družine Kranj. Ujel je °0 centi metrov dolgo in 6 kilogramov težko ščuko (na sliki).
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Srečanje društva slovenskih književnih prevajalcev
IZZIV DRUGAČNOSTI
V Preddvoru je ta konec tedna potekalo že osemnajsto delovno srečanje na temoprevod kot sestavni del narodove identitete ter prevajanje poezije. Udeleženci so se prvi dan pogovarjali predvsem o pomenu prevodne književnosti za nacionalno identiteto, drugi del srečanja pa je potekal v diskusijah o (ne)prevedljivosti nekaterih oblik in vzorcev pesniškega ustvarjanja.
Na petkovi otvoritvi srečanja so najprej predstavili prevajalski zbornik, ki je izšel po lanskem in obravnava probleme, povezane s prevajanjem biblije in filozofskih tekstov, nato pa je Frane Jerman govoril o povezanosti književnih prevodov in nacionalne identitete. Osvetlil je proces prevajanja kot prenos informacij iz nacionalno in jezikovno drugačnega Knjižnega okolja v domače okolje in jezik, ki pa se dogaja °a specifičen način, kot je specifična prevajalska dejavnost, ki je umetniška in prenaša iz tujega okolja tisto, česar doma ni. "Prevedeno delo je razširitev knjižnega okolja, čeprav žal ne vedno njegova kvalitativna razširitev. Je dodajanje umetniške vrednosti in dodajanje znanja," je dejal. Opozoril je tudi na vse večji problem strahu Pred vsem, kar ni slovensko in Predvsem pred tistim, kar prihaja iz bivše Jugoslavije, zaradi cesar je tudi prevodna literatura pri nas, glede na domačo umetniško ustvarjalnost, zapostavljena Janko Moder je temu dejal pretirani nacionalizem in spiranje vase ter prikazal širše gledanje na pojmovanje prevajalske umetnosti, ki pomeni tu-™ bogatenje domače kulture, ^rjenje in poglabljanje pogledov . vse to je namreč lahko Prevodna literatura, ki je nekje v sebi tudi izvirna: krepi nacionalno identiteto, saj ta ne more lri ne sme biti nekaj nespremenljivega, kajti če bi bila, bi ?e Utopila, zadušila sama v se-'■ V svojem referatu o medkulturnih funkcijah prevajalstva je ^eta Grosman predstavila prevajalstvo kot dejavnost medkulturnega komuniciranja, ki J.e stara prav toliko, kot so stari |eziki. Govorila je o novih tokovih gledanja na prevajalstvo, F nastajajo tudi zaradi premi-,0v v lingvistiki - prevajanje .01 Prekodiranje je nadomesti-0 Prevajanje besedila kot celo-ki kot del sistema nakazuje ■"ožnost uporabe zunajbesedil-sistemov. Takšen pogled ani omogoča vpogled v proce-Prilagajanja, branja in delo-l^nja prevoda, ki, kot pravi eta Grosman, nima in ne mo-j ltr>eti istih motivacij, kot jih turi '^imik- Njune funkcije, oi tiste torej, ki uravnavajo prevajalcev namen, so si lahko f vsem različne. Ker je funkci
/ (prevajalec pesniku)
Ti si kot vrt s tisoč in eno rožo. Usojam si postati tvoj vrtnar. Posojam ti razum, srce in kožo. Služabnik sem in ti si gospodar.
Tam, kjer stoji pri tebi zadnja pika, se moj spopad z oblikami začne. Nesem te v zibel drugega jezika, kjer nisi, dokler jaz ne rečem: je.
Kdo torej ukazuje, kdo uboga ? Kdo iz oblike sklepne govori? Mogoče sva med pokami na i
le dve neznatni na obodu kroga, ki v njem drugačen jezik žubori nekoga, ki se z nama samo žoga.
II (pesnik prevajalcu)
Kdo si, ki trkaš na odprta vrata ? Naključni potnik ? Radovedni gost ? Te mikata drugačnost in novost? Alije v tebi tudi nekaj brata ?
Ta hiša ti je dana v uporabo. Tu južna luč, tam severna tema. Nastani se, kjer boš najbolj doma. Jaz bom kot hišni duh bedel nad tabo.
Naj prva najdba te ne preslepi. Nikoli ni storjena zadnja pika v podzemeljskih delavnicah jezika.
Zaupam ti. To je tvoj del poti.
Od tu, kjer se je zdelo vse končano,
odhajam s tabo spet na pot v neznano.
Kajetan Kovic DVOGOVOR
, ciljnem sistemu u*o|j
domačem ju najpomembnejša, posta-
ne \cn '
p *nJizni prevod nujno inter Racija in nikakor ne more
biti izvirnik. Zato tudi na temelju prevoda ne moremo ugotoviti temeljne vrednosti originala v vseh njegovih razsežnostih.
Prevod mora slediti istim principom kot branje, to pa vključuje procese asimilacije, prilagoditve tistemu, kar beremo, ki so samodejni nasledek tega, da človek vse, kar mu je neznano, prevede in se opre na tisto, kar mu je znano: drugačnost tujega nam ni prisvojljiva brez prilagajanja, je še povedala Meta Grosman. Zato v primeru velikih razlik med v kulturi in identiteti med izvirnikom in prevodom pride velikokrat do spreminjanja in prirejanja besedil, ki nam tako postanejo lažje dostopna. Velikokrat se namreč z^godi, da ravno zaradi omenjenih razlik predvsem knjižna dela manjših narodov lahko prevedemo in natisnemo, pa vendar ta v novem jezikovno-kulturnem sistemu ne morejo zaživeti. Tudi zato, ker so okoliščine, v katerih ta dela nastajajo, tistim, ki jih be-
rejo v prevodu, vse premalo znane.
Ob tem je Janko Moder spomnil še na tržni vidik kulture in s tem prevajalstva: "Kolikor bolj se te dni osamosvajamo, toliko manj je prevodov," je dejal. S koncem socializma je tudi konec državno financirane kulture. Res ne bomo več ideološko pristranski, grozi pa nam, da bo zaradi prevladovanja tržnosti ponudba prevedenih del pri nas postala ponudba anglo-amerikanskih uspešnic povprečne, če že ne dvomljive kvalitete.
S prevajanjem kvalitetnih del pa se naša kultura širi in tudi sama dobiva pomen v svetu, zato je prevajalstvo odločilno za nadaljnji razvoj Slovenije, je namreč bistvena komponenta
naše biti ter duhovne in materialne suverenosti.
V sobotnem delu srečanja so se prevajalci v glavnem ukvarjali s problemi, ki se porajajo ob prevajanju poezije -svoje referate so prispevali Boris A. Novak, Niko Grafenau-er, Tone Pretnar, Andrej Arko in Aleš Berger, za začetek pa je Drago Bajt predstavil svoj prikaz knjižnih prevodov poezije
po letu 1945. Povedal je, da so slovenski prevodi večinoma nastajali na .podlagi izvirnikov, le nekaj preko posrednikov (predvsem albanščina in turšči-na preko srbskega jezika). Verjetno zaradi geopolitičnega položaja prednjačijo prevodi iz srbske, hrvaške in ruske poezije, sledi jim nemška, pa grška, italijanski, francoska, španska in latinsko - ameriška, pa rimsko - latinska, nagleška, poljska, indijska, kitajska in ameriška.
Do leta 1958 je bilo izdanih le po nekaj pesniških zbirk letno, okrog leta 1965 pa je prišlo do prelomnice in tako so v zlatih sedemdesetih letih natisnili tudi do osemindvajset izvodov letno.
Drago Bajt pravi, da so slovenski prevodi poezije v zadnjih letih nastajali nenačrtno ob ugodnih razmerah in ob osebnem angažiranju posameznikov. Pretežna večina prevedenih del je iz lirike, epike je precej manj, čeprav so prav epi najpogosteje ponatiskovane knjižne izdaje. Opozoril pa je tudi na tri zbirke, ki so veliko prispevale k uveljavljanju prevedene poezije, to so Kondor,
Lirika in Nobelovci. Marsikatero prevedeno delo pa je tudi podprlo ustvarjalne težnje domačih avtorjev in funkcionalo
podprlo domačo poezijo, ki je torej s prevodi veliko pridobila: postala je bolj odprta za nove pesniške zvrsti, kulturo in jezik.
Ob zaključku srečanja so na rednem volilnem občnem zboru društva izvolili tudi novega predsednika: Aleša Bergerja bo na tem položaju zamenjala Majda Stanovnik. • Marjana Ahačič
UMETNOST V BELEM
robi' sePtembra - V četrtek je bila v hotelu Toplice na Bledu 'oo- v Večer idrijske čipke, na kateri so pod vodstvom etno-nem i *&neza Bogataja predstavili to staro slovensko obrt, ki malokrat prehaja že prav v Stvarjalnosti
umetniško kreacijo, ki je sad ... pridnosti, potrpežljivosti, tradicije in znanja. Ij , Razstavo, ki bo na ogled številnim turistom, ki prihajajo na 'orn V^a -Ut*' domačim gostom, je v sodelovanju z Grand hote-r;_ 'oplice tudi tokrat tako kot v primeru slik Franceta Slane,
^Pravila kranjska galerija Bevisa. Večer je bil pod posebnim Cr°viteljstvom
Pokr
rnac u^!,eUstvom podpredsednika vlade Republike Slovenije STr v,ktorja Zaklja, ki se je na prireditvi izkazal kot poznavalec obrtalstva' verjetno zato, ker, kot pravi, izhaja iz krajev, kjer je ta Z\tf,u,°m*' pri nas se poleg Idrije s čipkarstvom ukvarjajo tudi v
ctl 'n Železnikih. Ostan'?anes želijo idrijsko čipko predstaviti ne le kot zanimiv
PREMIERA NA JESENICAH
Jesenice, 25. septembra - V petek je Gledališče Tone Čufar na Jesenicah premierno uprizorilo komedijo Frana Levstika Juntez, ki ji je zadnje, tretje dejanje napisal Vladimir Kocijančič.
Avtorje delo prvikrat uprizoril leta 1855 v domači gostilni v Velikih Laščah in tudi sam igral glavno vlogo. Prizorišče igre je vaška krčma, ki pa ne pomeni le prizorišča, temveč tudi gledališče, zato je bila predstava tudi odigrana v kavarni hotela Korotan na Jesenicah. Juntez je torej eksperiment, ki je v slovenskih razmerah in v tistem času pomenil izjemen pojav in ki bi ga v nekem smislu lahko imeli za predhodnika sodobni slovenski dramatiki.
Komedija je prinesla na Jesenice pravo osvežitev, predvsem zaradi zanimive postavitve v prostor, pa tudi zaradi igralcev, ki so se pod vodstvom režiserke in direktorice gledališča Alenke Bole Vrabec na prvo premiero v sezoni dobro pripravili: mlada študenta sta igrala Klemen Košir in Miha Rebernik, poleg Irene Leskovšek in Uroša Demšarja pa igrajo še Klemen Klemene, Jernej Rihtaršič ter Lidija Grilc, v vlogi Junteza, starega kmeta, ki v vaški krčmi prodaja svojo lepo in spogledljivo hčer, pa je bil tokrat zares odličen Rado Mužan. • M. A.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Lipa je na ogled ciklus slik Maje Draksler
pod naslovom Krajina kot duhovna podoba svetlobe. V galeriji Prešernove hiše razstavlja svoja dela akademski slikar Milan Batista. V Galeriji Mestne hiše pa si lahko ogledate pregledno razstavo tihožitij Antona Plemlja.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina z naslovom Albrecht Diirer (faksimilirani bakrorezi in originalni odtisi). V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja fotografije Izidor Trojar. V pizzeriji Ajdna so na ogled fotografije Miha Kersnika. V bistroju Želva razstavlja akrile Marko Rolc. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
KRANJSKA GORA - V okrepčevalnici Rožle je odprta prodajna razstava akvarelov akademskega slikarja Seada Čerkeza iz Sarajeva.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava panjskih končnic in podob na steklo. V galeriji Časa Brigita v Lancovem so na ogled najnovejša likovna dela akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik akad. slikarja Poldeta Oblaka. V galeriji Fara so na ogled slike Marjana Jesenovca. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Fragmentalizem, v Mini galeriji občine Škofja Loka pa prodajna razstava z naslovom Begunci so med nami.
ŽELEZNIKI - V galeriji Iskra si lahko ogledate razstavo članov likovnega kluba DOLI K z Jesenic.
TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja risbe in pastele akademski slikar Dušan Premrl, v galeriji Kurnikove hiše pa David Premrl KAMNIK - Triindvajset kamniških likovnikov razstavlja svoja dela v galeriji Veronika. V pritličju gradu Zaprice si lahko ogledate razstavo Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju • prispevek oblikovalca Oskarja Kogoja.
Literarno-glasbeni projekt
POTAPLJAČI
Kranj - V foverju Prešernovega gledališča bosta danes, v torek, ob 20. uri na sporedu literarno-glasbeni projekt Potapljači.
Bratko Bibič in Andrej Morovič se predstavljata ob glasbi s prirejenimi teksti iz zadnje Morovičeve knjige Potapljači, zbirke kakih petdeset erotičnih zgodbic (Cankarjeva založba, 1992).
Andrej Morovič, trenutno živi v Berlinu, je eden najvidnejših predstavnikov mlade slovenske proze. Njegova dela odlikuje izvrsten stil in pa nenavadna, močno kozmopolitsko obarvana tematika. Doslej je izdal pet knjig. Bratko Bibič je star znanec slovenske in mednarodne alternativne glasbene scene, je član slovensko-švicarsko-ameriške skupine Nimal. V zadnjem času nastopa predvsem kot solist. Izdal je dve plošči in dva CD-ja, dva pa sta pred izidom.
Pot kulturne dediščine v Žirovnici
ZANIMIV TREBUŠNIK0V VEČER
Žirovnica, 28. septembra - Kulturni delavci iz Žirovnice so pripravili zabavni večer s predstavitvijo knjižice Kako je Trebušnik hodil na Triglav. Prva knjižica v zborki publikacij Pot kulturne dediščine. Decembra spomenik Francetu Prešernu v Vrbi.
Minuli petek so v gostilni Trebušnik v Žirovnici priredili zanimiv kulturno - družabni večer: prvi Trebušnikov večer, na katerem so za lepo pesem poskrbeli žirovniški pevci, igralec Polde Bibič pa za recitacije iz knjige pisatelja Janka Mlakarja Kako je Trebušnik hodil na Triglav. Zabavni dogodek, za katerega upajo, da bo postal tradicionalen, je bil zelo lepo doživetje za vse obiskovalce, ki so se zbrali pri Trebušniku, kjer so poskrbeli za dobro jedačo in pijačo.
Žirovniški kulturni delavci so že pred nekaj leti obeležili pot kulturne dediščine, pot, ki povezuje kulturno-zgodovinske pomnike v vaseh pod Stolom. To je Vrba, Rodine, Doslovce, Breznica, Zabreznica, Selo, Žirovnica, Moste in Ajdna nad Potoki.
Da pa bi še obogatili kulturno pot, so se domenili, da na njej pripravijo tudi kulturne prireditve. In ena takih je bila Trebušnikov večer, na katerem so predstavili tudi knjižico najbolj plodnega slovenskega planinskega pisatelja Janka Mlakarja Kako je Trebušnik hodil na Triglav. Spremno besedo je napisal profesor Jože Šifrer, imenitne ilustracije pa je tako za knjižico kot za ambient gostilne Trebušnik v Žirovnici prispevala akademska slikarka Melita Vovkova. Knjižico je izdala agencija Agens iz Žirovnice.
Slavko Mežek vodi agencijo Agens in pravi, da je to prva knjižica v zbirki Pot kulturne dediščine, da pa zbirko v prihodnje vsekakor želijo obogatiti z novimi publikacijami. Prva knjiga, ki bo v prihodnje izšla, bo peta knjiga Jaka Čopa o slovenskih kozolcih. Za knjigo je strokovno besedilo prispeval dr. Tone Cevc. Decembra pa bo v Vrbi odkritje doprsnega kipa Franceta Prešerna po Prešernovi podobi iz leta 1865. • D. Se-dej
rioye kulturne dediščine in živi muzej - dodali ji bodo nekaj ga D^a/ n°vo ustvarjalnost, ki bo izkoristila možnosti tega velike-lijo v 8,a^lVa zato je, kot je dejal dr. Bogataj, naloga tistih, ki žeto pae5 kot le ohraniti idrijske čipke, adaptacija starega na novo, jelet h|.°' skuPaj z razvojem čipkarske šole, skušal uresničiti pro-Sod0na^OVne znamke Idrijska čipka, ki jo bodo skušali vplesti v teri je ^l°kove - kako, so pokazali z malo modno revijo, na kalini 01 oc" videti zanimive kombinacije čipke z najrazličnejši .°blacenJa-
lako dol Je Poznamo v Sloveniji že kar tri stoletja in skoraj SoI0 Lj ^° "namo, vzponom in padcem navkljub, tudi čipkarsko Vždržey P°men' poudarek na kvaliteti tega področja, kar kaže . Prod^ ^a ne" ^a k' čipkarstvo postali v izvoz usmerjena veli-dicij0 2ukciJa ; lepo bi bilo, ko bi združili obrt z umetnostjo, tra-*n° izdf|1S,Var^a'nostJ0 'n s' tak° 1 majhnimi kolekcijami preciznih čipk ustvarili ugled. • M. Ahačič
Pridite tudi vi v RAJ za sladokusce, za tiste, ki vedo, kaj je dobrega za pojesti in popiti!
Pričakujemo vas v prijetnem okolju prenovljenih prostorov, kjer vam vsak dan nudimo tudi kosila in malice.
Ob petkih zvečer imamo za prijetno razpoloženje živo glasbo.
Vabimo vas vsak dan od 6.00 do 2.00 ure!  Tel.: 50-691
1. nadstropje   avtobusne postaje
STARŠI BODOČIH PRVOŠOLČKOV
Vse osnovne šole občine Kranj -centralne in podružnične objavljajo vpis otrok v 1. razred osnovne iole za Šolsko leto 1993/94. Vpis otrok bo v vseh šolah v soboto, 3. oktobra 1992, od 8. do 12. ure. Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1986 ter januar in februar 1987 K vpisu pripeljite otroka, prinesite njegov rojstni list in enotno matično številko
CD
I GOZDNO GOSPODARSTVO I KRANJ
V petkovi številki smo objavili odkupne cene za lesne sorti-mente iz zasebnih gozdov, ki veljajo od 1. oktobra 1992 dalje. Pri objavi odkupne cene za celulozni les je prišlo do napake, pravilna cena znaša: 4. CELULOZNI LES I./II. kval.
1.620,00 SIT/m3
Cene veljajo fco kamionska cesta. ROK PLAČILA: za iglavce 15 dni za listavce 30 dni INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU 212-041, GG KRANJ, komerciala.
VORWERK
PARNARD d.o.o.
Podjetje PARNAD d.o.o., zastopstvo za VORVVERK sisteme obvešča vse potrošnike, da lahko naročijo filtrirne vrečke ali kobosan sneg ter dobijo informacije o nakupu sistema VORVVERK vsak delavnik od 8. do 12. ure po telefonu (061) 191-231 int. 382.
PARNAD d.o.o.
Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice, Čufarjev trg 1
vpisuje v
1. letnik administrativne šole • poklic UPRAVNI TEHNIK
Prijave sprejemamo do 15. 10. 1992, informacije po telefonu 81-072.
Mercator - Meso-izdelki. d.o.o. Škofja Loka, Mestni trg 20 objavlja prosto delovno mesto
PRIPRAVA IN PRODAJA IZDELKOV IN DELIKATESNEGA BLAGA
Delovno mesto se nahaja v poslovalnici Kranj - Primskovo.
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer - prodajalec živilske stroke,
6 mesecev delovnih izkušenj v stroki higienski minimum.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Kandidati naj k vlogi priložijo še kratek življenjepis ter dokazilo o izpolnjevanju pogojev. Pisne vloge naj kandidati pošljejo na naslov: Mercator - Meso-izdelki, d.o.o. Škofja Loka, Mestni trg 20, v osmih dneh po objavi oglasa v Gorenjskem glasu. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejetju sklepa.
Turistična agencija Veronika 61240 Kamnik, Trg talcev 8 Tel.-fax: 061/832-662
Turistična agencija Veronika vas vabi na zanimiva in ugodna potovanja v;
0KT0BERFEST - MUNCHEN 2.
oktobra, cena 2.700.- SIT PRAGA - KARLOVY VARY od 8. do 11. oktobra, 130,00 DEM AŽURNA OBALA: MONTE CARLO - MONACO - NIČE -CANNESod 22. do 25. oktobra, cena 190,00 DEM BUDIMPEŠTA: 16. oktobra, 2 dni, cena 92,00 DEM
GAULOISES BLONDES
tur.
agencija vas vabi:
10. 10. - zadnjič letos v Gardaland 23. 10. - 29. 10. - v Španijo - Lloret de Mar/avtobus DEM 315
najceneje v DOMINIKANSKO REPUBLIKO - KARIBI SAMO ŠE NEKAJ PROSTIH MEST ZA POTOVANJA
z ladjo: po Renu 7.10. -11.10. po dolini Loare 12. 10.-18. 10.
po Sredozemlju z ladjo Adriana 21. 10. - 31. 10./že od 1.600 OEM dalje srečanje s papežem v Rimu 12. 10. -
15.10.
Portugalska 14.10. -18.10.
Pripravljamo program:
Preživite Novo leto na Kitajskem Informacije in prijave: THAI • tur. agencija, Tavčarjeva 7, Kranj, tel.: 064/221-037.
NOVO V KRANJU MENJALNICA D-DPubttkum
na Bleivvetsovi 16
(točno tam. kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas)
9
Prodajamo drva za kurjavo v goleh po konkurenčnih cenah. OB TAKOJŠNJEM _ PLAČILU VAM NUDIM010 % POPUST.
gg kranj Informacije po tel.: 212-041
ŠTUDENTI
Počitnic - za nekatere brezskrbnih, za druge ne - bo kmalu konec. Začela se bo vsakodnevna pot na fakulteto.
PRIPOROČAMO VAM:
Odločite se za kvalitetnega prevoznika z najpogostejšimi avtobusnimi povezavami na Gorenjskem in izbirajte med LETNO, MESEČNO ali KUPONSKO vozovnico in si s tem določite ceno in višino popusta.
Pričakujemo Vas od 25. septembra 1992 dalje na običajnih prodajnih mestih.
Vaš PREVOZNIK
potovalna
agencija
ALPETOUR
UNION PIVO svetlo - zlata medalja za vrhunsko mednarodno kvaliteto Monde selection, Amsterdam 1992. Tako je slovensko pivo UNION osvojilo tiste, ki spoštujejo simbol kakovosti.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Ekonomski inštitut Pravne fakultete sprašuje
Bosta rast plač in bremena države uničila gospodarske možnosti Slovenije?
Kr&nj, 28. septembra - S takšnim vprašanjem so raziskovalci naslo-Pj osrednjo temo julijsko-avgustovih Gospodarskih gibanj, ki jih kot vse kaže, tudi naši politiki berejo. Na različnih koncih namreč te dni že previdno, kot se za predvolilni čas spodobi, slišimo, da so Plače previsoke in da jih bo potrebno brzdati. Nihče pa ne omenja zmanjšanja bremen države, čeprav bi bilo seveda prav, da pometejo tudi pred svojim pragom. Politikom je pač težko govoriti o tem v trenutku, ko pričakujejo iz državnega proračuna kar najbolj zajeten kup denarja za predvolilni boj, nemara pa bo to kasneje le postala prikladna predvolilna obljuba.
Julija so se cene na drobno Povečale za 2 odstotka, avgusta za 1,4 odstotka. Julija so se najbolj podražile storitve, medtem ko so se kmetijski pridelki sezonsko krepko pocenili, kar za 14,4 odstotka. V letu dni so se ^ene na drobno povečale za 249,7 odstotka, živilski izdelki Za 8,8 odstotka več, medtem ko So kmetijski pridelki krepko zaostali za skupnimi cenami na drobno. Cene proizvajalcev so *e julija povečale za 1,2 odstot-"Ca» torej znatno manj kot cene na drobno, dodati je treba, da 2e vse od aprila lahko opazujejo takšno zaostajanje, na kar *ažejo tudi avgustovski podat-
. .Tako so se julija pri proizva-jjih za več kot desetino popazili le tobačni izdelki in si-^er za 14,2 odstotka, za več kot odstotkov pa samo kemični !2delki ter v proizvodnji kamna In Peska. V letu dni so se cene [^izvaja lcev   sicer povečale °U kot cene na drobno, toda a fazlika z vsakim mesecem hi-/eJe kopni, julija je bila samo ,e 7»2-odstotna. V letnem pove-• anW izstopa le nekaj sektorjev n sicer predelava nekovinskih UQnin, predelava kovin, celo-ni tekstil, obutvena industrija rer Predelava tobaka in in grabna dejavnost, kjer je bilo pokanje za desetino večje od *uPnega.
Plače hitrejše od cen
Masa osebnih dohodkov se je julija povečala za 5,8 odstotka, največ v družbenih dejavnostih, kjer je bilo povečanje 9,6-odstotno. Rast osebnih dohodkov potemtakem še naprej znatno prehiteva rast cen in je nedvomno poleg zelo velikega povečanja prihodkov, ki napajajo javni sektor, daleč najbolj kritičen gospodarski dosežek po prvem četrtletju 1991. Ni dvoma, da je tako nevarno gibanje osebnih dohodkov povzročilo predvsem uveljavljanje kolektivnih pogodb v prvem četrtletju letošnjega leta. Te so, ne le v veliki meri neusklajene med seboj (še zlasti v korist negospodarstva), kar vedno znova obnavlja prehitro rast osebnih dohodkov, temveč so tudi s postavljanjem začetnih vrednosti, ki niso bile odvisne od tekočih dejanskih (in potencialnih) gospodarskih dosežkov že začele ogrožati dolgoročno vzdržnost dosežene cenovne ustalitve v poletnih mesecih.
Raziskovalci so takšne ugotovitve podčrtali s podatkom, da so se po uveljavljanju kolektivnih pogodb (med marcem in julijem) osebni dohodki (masa) povečali za 45,9 odstotka, medtem ko so se cene na drobno povečale le za r8,2 odstotka.
Plače najhitrejše v družbenih dejavnostih
Tudi letno zaostajanje realnih osebnih dohodkov se hitro zmanjšuje, pri družbenih dejavnostih in v državi pa se je že sprevrglo v opazno realno naraščanje mase osebnih dohodkov! Tako so se od julija lani do julija letos osebni dohodki v gospodarstvu realno zmanjšali za 15,2 odstotka, kar je približno toliko, kot je padla tudi gospodarska aktivnost. Hkrati pa so se osebni dohodki v družbenih dejavnostih realno povečali za neverjetnih (!) 20,2 odstotka, v državi v ožjem smislu (predvsem republiška in občinske uprave) pa za 1,1 odstotka!
Temu botruje krepko povečanje relativne zaposlenosti v javnem sektorju (glede na skupno zaposlenost), kakor tudi izrazito povečanje (po maju) relativnih povprečnih osebnih dohodkov v negospodarstvu. Zanimivi so primerjalni podatki, da so v zadnjem še kolikor toliko "normalnem" letu v bivši Jugoslaviji na vsakih 100 dinarjev plače v gospodarstvu dobile družbene dejavnosti 20,9 dinarja, julija letos pa je na vsakih 100 tolarjev plače v gospodarstvu prišlo kar 27,8 tolarja v družbenih dejavnostih. K temu je potrebno dodati, da je zaradi političnih sprememb do večjega obsega dela prišlo v državi v ožjem smislu, medtem v družbenih dejavnostih teh posledic ni bilo.
Bremena države vse večja
Prihodki javnega sektorja so se konec drugega četrtletja še naprej hitro povečevali, predvsem zaradi hitrega naraščanja neposrednih prispevkov in davkov, ti pa predvsem na račun galopiranja prispevkov za
socialno varnost. Junija so se skupni prihodki povečali za 17,6 odstotka, neposredni davki in prispevki za 22 odstotkov, medtem ko so tako prometni davki kot carine porasle za 7 odstotkov. Bolj svežih podatkov ni, raziskovalci pa ocenjujejo, da so se takšna gibanja nadaljevala v letnih mesecih. Že v drugem letošnjem četrtletju so bili prihodki javnega sektorja realno za več kot 20 odstotkov večji, samo prispevki za socialno varnost (zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter prispevki za zaposlovanje) pa so bili realno kar za več kot 30 odstotkov^) večji kot v prvem letošnjem četrtletju.
Vse večja bremena lastna države so težko razumljiva, saj je gospodarstvo v doslej najhujši recesiji, v letu dni je izgubilo 20 odstotkov celotnega, 40 odstotkov tujega in 70 odstotkov nekdanjega jugoslovanskega trga. Na prehodu k sododnemu tržnemu gospodarstvu zahteva drastično prestrukturiranje (krčenje!) realnega sektorja. Skupni prihodki javnega sektorja so se v letu dni realno skrčili samo za 5,8 odstotka (na enoto domače realizacije celo povečali za 13,3 odstotka), medtem ko so se prispevki za socialno varnost v zadnjem letu realno povečali za 8 odstotkov, prispevki za zdravstvo celo za 42,1 odstotka (na enoto domače realizacije torej za 70,8 odstotka)!.
Raziskovalci so k tem ugotovitvam pripisali: Zdi se, da bo tudi ekonomska politika Slovenije postavljena pred (sicer nerešljiv) problem, ki ga dolga leta zaman reševala ekonomska politika v Jugoslaviji, namreč "Kako stabilizirati gospodarstvo pri realno naraščajočih osebnih dohodkih v gospodarstvu ter realno nepotešljivi državi?" • M. Volčjak
^° dokaj uspešnem avgustu sedaj naša turistična središča spet samevajo
Negotove napovedi tudi pred zimsko sezono
.zbijana, 24. septembra - Kljub temu da je bila letošnja poletna ^'stična sezona precej podobna pomladanskim napovedim, saj so Rlpa rt'^e tur'st'čne zmogljivosti zasedene meti 50 in 60 odstotki Id e»na z»dnje primerljivo leto, 1990, so na četrtkovi seji odbora tu !"u^'nia za gostinstvo in turizem ugotavljali, da je stanje v našem p 'etičnem gospodarstvu še naprej katastrofalno in da so napovedi bfe *'ms^° sezono še zelo negotove, prejkone pa bolj slabe kot do-
datP ztJ'ranJu statističnih polet °v za prvih osem mesecev
Vse ga ,eta je Jasno Pred" Slj»rn to, da smo letošnjo turi-
Va..no sezono v Sloveniji reše-l0 domači gostje. Tujih je bi-i^. Primerjavi z letom 1990, ?asJJ Za več kot 60 odstotkov, tek 1rljuJ0? Pa je zlasti poda-Navtt se Je mo^no zmanjšalo je (. 0 8°stov iz Velike Britaniji1 so med tujimi gosti imeli
3.9-oHdSt0tni delež' ,etos pa le je bi?stotne8a), precej manj pa Zem J° tudi turistov iz Nizo-bii0 rv Med tujimi turisti je
Sostov letos P" nas na->več h)  i 12 Avstrije (30,3 odstot-
NeJY,A-allJe (2Q odstotkov) in
7^(18 odstotkov). srr,0 naJnovejših podatkih, ki nja J»n slišali na seji Združenj j.a gostinstvo in turizem, k0nc turistični promet do 313 a avgusta nekaj večji od Pa ;e "'Jonov dolarjev, vendar Odl(ll v tem znesku vštet tudi kjer oa80tovine v menjalnicah, li, ne i So menJali tudi domači-
K\ tujci, sta v nU,x|emu da Je bilo avgu-kar Dre ^rističnih središčih let° dol J 8°stov> Pa je seveda V Krani £ dvanaJst mesecev in tav'jain 5 Gori naprimer ugo-"teriavi , Je bil° letos v pri-V1 z letom 1990 skoraj po-
lovico manj turistov, zlasti drastično je bilo znižanje števila tujih gostov, ki jih je bilo prej v osmih mesecih med 110 in 130 tisoč, letos pa le 35 tisoč. Temu primeren je bil tudi devizni priliv. "Eden od perečih problemov v našem turizmu so tudi postopki denacionalizacije. Posamezni objekti se vračajo, v naravi ali kako drugače, postopki v glavnem še niso zaključeni. Delavcev, ki so zaposleni v teh obratih, ni mogoče takoj brez odškodnin ali drugih nadomestil odpustiti. Druga stvar pa je tudi zelo počasno sprejemanje lastninske zakonodaje, tako da sedaj ne vemo, kako se obnašati. Na eni strani so v stavbah, kjer so vloženi denacionalizacijski zahtevki, problemi vzdrževanja stavb (naprimer puščajo strehe), na drugi strani pa ne veš, kako ukrepati," je opozoril direktor HIP Gorenjka Jože Resman.
Sicer pa turistični delavci pogrešajo tudi dolgoročnejšo strategijo razvoja in pomen turizma v njej. Kot je opozoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Feri Horvat, pa je eden pomembnejših problemov gospodarstva in s tem tudi turizma ta, da ni narejeno dovolj za pridobivanje novih tr-
žišč. "Tudi ocena za vnaprej je neugodna, saj tako imenovanih južnih trgov ni več, podobno je z vzhodom, hkrati pa stagniramo na zahodnih tržiščih. Vlada in gospodarska zbornica sicer pripravljata vrsto aktivnosti, vendar pa, kljub naporom, še vedno ni dokončnega dogovo-
ra, kako organizirati promocijo našega gospodarstva. Zbornica ne bo nosila odgovornosti, da ni naredila vsega potrebnega, saj je že pred več kot enim letom dala svoj predlog o tem," je poudaril Feri Horvat. • V. Stanovnik
INFRA
(bivši Motomat), CELOVEC Siebenhugelstr. 15, tel. 9943-463-23350 (Pred železniškim podvozom levo - 800 metrov)
MEHANIČNI DELI za vsa vozila
Vsi deli za generalno popravilo bencinskih in dieselskih motorjev za avtomobile, tovornjake, traktorje in gradbene stroje
GOVORIMO SLOVENSKO!
Firma
K
G M
JANEZ KALAN-ZAPOGE
Vam nudi izredno ugoden nakup velenjskega premoga -možnost plačila na tri čeke!
Sprejemamo naročila za nemške BRIKETE in češke KOCKE.
• poseben popust pri nakupu večjih količin
• dostava na dom cene izredno ugodne
Ljubljana, 25. septembra - Gospodarska zbornica Slovenije je nemški firmi Festo KG podelila priznanje ob 20-letnici njenega sodelovanja s Tovarno elementov za fluidno tehniko Kladivar Žiri. Sodelovanje se je začelo leta 1972, ko so v žirovskem Kladi-varju začeli izdelovati vzorce ročno krmiljenih pnevmatskih ventilov, nenehno se je širilo, tako v fizičnem kot v vrednostnem pogledu. Kladivar je tako danes edini dobavitelj ročnih ventilov za firmo Festo KG, letni obseg sodelovanja zdaj znaša približno dva milijona mark. Priznanje je podelil predsednik GZS Feri Horvat. Foto: G. Šinik
Pinterič manager leta
Društvo poslovodnih delavcev Slovenije je na srečanju na Ro-gli podelilo letošnja nagrade Manager leta, prejeli so jih trije ugledni slovenski direktorji: Miro Pinterič iz škofjeloškega Šeširja, Miloš Kovačič iz novomeške Krke in Danilo Kovačič iz novogoriškega Hita. Priznanje Ženskam prijazno podjetje pa je prejel Miroslav Kert iz A banke Ljubljana. Z Gorenjskega je torej priznanje prejel dolgoletni in uspešni direktor Šeširja, čestitkam Miru Pinteriču se pridružuje tudi naše uredništvo.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Pivo predrago
Novi minister za trgovino Davor Valentinčič nam je poslal sporočilo, ki se nananša na ukrepe za povečanje konkurenčnosti na trgu piva. Proizvajalci so letos pivo že četrtič podražili in sicer do 128 odstotkov, kar je krepko nad splošno rastjo cen v devetih mesecih letošnjega leta, saj je bila 79,4-odstotna. Zlasti zadnja, 15-odstotna podražitev piva je slovensko vlado presenetila, saj jo je ob upočasnjeni inflaciji, ki se suče pri 2 odstotkih težko utemeljiti. Glede na ugodne poslovne rezultate proizvajalcev piva, posebej po nedavnem bistveno znižanem prometnem davku na pivo, povečanja ni mogoče pripisati drugim razlogom kot oligopolnemu položaju domače proizvodnje, saj je na slovenskem trgu malo uvoženega piva. Vlada se ni odločila za predpisane cene, temveč za odpiranje domačega trga tuji konkurenci, sprejeti so bili ukrepi, ki bodo znižali uvozno zaščito domače proizvodnje in tako prispevali k večji ponudbi piva iz uvoza po konkurenčnih cenah. Ministrstvo za trgovino namerava vladi predlagati tudi ukrepe, s katerimi bo določen način oblikovanja cen uvoženega piva, s čimer bo za-gotovoljeno, da se nižje uvozne dajatve ne bodo prelile v žepe uvoznikov in trgovcev.
Za jeseniško Železarno tri italijanske ponudbe
Na razpis za prodajo in dokapitalizacijo sistema Slovenskih železarn so prišla tri pisma o nameri in ena sama prava ponudba, za katero je bila plačana predpisana varščina v višini milijona nemških mark. Gre za ponudbo družbe TVV Ltd. Invest-ment iz St. Johna, Antigua, ki jo zastopa družba iz Londona. Vendar tudi ta ponudba ni povsem popolna, saj navaja le, da namerava kupec proizvodnjo jekla povečati na milijon ton, ni pa jasno, kaj namerava napraviti z drugimi proizvodnimi enotami, kot je denimo leska tovarna verig. Razpis namreč zahteva tudi to. Upravni odbor je že pooblastil vodstvo Slovenskih železarn, da se s ponudnikom dodatno pogovori, hkrati pa ocenjuje, da je vprašljiva tako visoka proizvodnja jekla, saj bi ga bilo veliko takšne kakovosti, ki jo je v Evropi za sistem kvot težko prodati.
Trije italijanski ponudniki se zanimajo za nakup delov ali celotne jeseniške železarne, zaprosili pa so za podaljšanje roka za pripravo dokumentacije, saj je avgusta v Italiji dopust. Tako se družba Marcegodlia s.p.a. iz Mantove, ki je eden največjih izdelovalcev kovinskih cevi v Italiji, zanima za kovinske trakove vseh vrst iz jeseniške železarne, v vsakem primeru za nakup do 35 tisoč ton različnih toplovalnih trakov. Drugi italijanski ponudnik je velika tovarna nerjavnih jekel in jekel za transformatorje in elektromotorje Laminati piani speciali iz Ternija. Za dokapitalizacijo v jeseniški Žičarni, proizvodnji varilne žice in elektrod pa se zanima družba Trans export iz Trsta.
Vodstvo Slovenskih železarn z direktorjem dr. Andrejem Ocvirkom na čelu ima zdaj mesec dni čas za pogajanja s ponudniki, upravni odbor pa seveda zahteva, da pri tem ne smejo biti kršeni razpisni pogoji. Na končno odločitev bo torej potrebno počakati še nekaj tednov.
Tel.: 061/823-609,824-424, fax: 824-424
JELOVICA
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Test: Citroen ZX aura 1.9 diesel
Francoski dodatek
Točno pred letom dni je francoski Citroen na frankfurtskem avtomobilskem salonu z zadovoljstvom predstavili dopolnjeno ponudbo modela ZX. Pod motorni pokrov so vgradili nov dieselski motor tako imenovane 'zadnje generacije', ter s tem še bolj odločno posegli v tržno najbolj zanimiv avtomobilski razred.
Razlogov za zadovoljstvo imajo pri Citroenu pravzaprav dovolj že od rojstva modela ZX, saj jim je uspelo narediti vozilo s sodobno karoserijo, funkcionalno notranjostjo in sodobnimi motorji. In tega ZX ne skriva že ob prvem pogledu: sprednji del je nizek, moderno zaobljen, steklene površine so velike, povsem svojski kombili-muzinski zadek pa je še najbolj podoben Oplovi astri. Takšna oblika, skoraj povsem brez ostrih robov je seveda v prid dobri aerodinamiki, všečna pa je tudi za oko.
Pri snovanju ZX-a so imeli v Citroenu dve izbiri: ali trmasto vztrajati pri tipičnih francosko - citroenovskih značilnostih, ali pa se bolj približati evropskim normam. Da so se odločili za slednjo, je dovolj dokazov tudi v notranjosti tega avtomobila: volan ni citroenovsko enokrak, na novo zasnovana armaturna plošča je pregledna, že sicer dobro znano citroenovsko udobje pa se potrjuje v dobrih prednjih sedežih z dovolj bočne opore, in deljivi zadnji klo-
pi. Ta ima še eno posebnost: mogoče jo je premikati naprej ift nazaj, in zato tudi povečevati in pomanjševati prtljažni prostor, ki ima v osnovi 343 litrov, ob podrti klopi pa kar 1146 litrov prostornine, kar je za ta avtomobilski razred nadvse ugodno.
Voznikovo delovno okolje je zasnovano po načelu vse na pravem mestu. To pomeni armaturno ploščo z dvema osrednjima merilnikoma za hitrost in motorne vrtljaje, mednju je nameščen merilnik količine goriva, ob straneh pa sta merilnik temperature motorja in shema vozila s kontrolnimi lučkami za vrata. Dvokraki volan je prijeten, pri testnem avtomobilu tudi servoojačan, stikalo za vklop luči pa je na volanski ročici. Kombinacija prižganih luči in odprtih vrat ob ugasnjenem motorju sproži alarm, zoper pozabljivost. Ostala pomembna stikala so vgrajena ob rob armaturne plošče, ki je ob vsem citroenovskem notranjem šarmu iz neugledne trde plastike, takšen videz pa do-
Citroenova dopolnitev: /\ diesel
Podjetje za trgovino, zastopanje in kooperacije Trg MDB 14. Ljubljano, tel.: 061/157-321. fax:151-126
MALOPRODAJA. Dunajska 48. LJubljana, tel.: 061/326-685. fax: 061/301-717
PRRVI NASLOV Zfl PRAVO OU€
e castrol
d.oo.TRŽIC
Trgovina s pohištvom
na Gorenjskem sejmu v Kranju
vam poleg širokega izbora pohištva priznanih proizvajalcev nudi od 15 9 do 15. 10. 1992 ugoden nakup-.
kuhinje SVEA kuhinje GORENJE
33%
POPUST
Delovni čas: od 9. -11.30 ure in od 14. -19 ure, sobota od 9. 12. ure. telefon: 222-268
Motor: sodoben, nezahteven, ekonomičen
polnjujejo tudi okrogla stikala za nastavitev ogrevanja in hlajenja potniške kabine. Testno vozilo je nosilo oznako aura, kar pomeni, da je opremljenost tik pod vrhom. Vozniku in sopotnikom so tako na razpolago elektrificirana stekla v sprednjih vratih, zatemnjena stekla, osrednja ključavnica z daljinskim odklepanjem, bralne lučke v kabini, električno nastavljanje desnega vzvratnega ogledala in še nekaj dodatkov. Voznika pa najbolj moti samo, en (in pretirano velik) brisalec vetrobranskega stekla, pa tudi to, da volan delno zakriva kontrolne lučke na armaturni plošči.
HVALIMO: sodobna oblika - kultiviran motor - sodobne tehnične rešitve; GRAJAMO: plastičen videz armaturne plošče - brisalnik vetrobranskega stekla.
Glavni adut je seveda 1,9-li-trski dieselski motor z elektronskim vbrizgom goriva, ki je resnično dober izdelek. Izkaže se z odločnim vžigom, nekaj glasnejšim delovanjem, dokler ni ogret, ko pa doseže delovno temperaturo zna biti uglajen in za dizla izjemno tih, kar gre pripisati dobri zvočni izolaciji kabine. Za odločnejše pospeševanje motor zahteva nekaj več priganjanja, je pa zato ob normalni vožnji na račun dobro preračunanega petstopenjskega menjalnika zelo prožen. Daljši klanci mu povzročajo nekaj povsem dizelsko značilnih težav, končna hitrost, ki naj bi po tovarniških obljubah znašala 167 kilometrov na uro, pa je za ta avto povsem zadostna.
Oblikovanje strategij za konkurenčnost o<
Armaturna plošča: pregledna, odeta v trdo plastiko
Podvozje bi kljub vsemu zmoglo več, saj je lega tega avtomobila zelo nevtralna, k čemur pripomore tudi pasivna toga zadnja prema, ki 'pomaga' pri zavijanju v ostrejših ovinkih. Zato boste tega citroena težko pripravili do škripanja gum. Tudi takrat, ko je treba odločneje pritisniti na zavorni pedal, se vozniku ni treba bati zverižene pločevine, saj so dvo-krožne diskaste zavore dovolj učinkovite.
Kranj, 28. septembra - V Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju bo v sredo, 30. septembra, ob 11. uri predaval priznani strokovnjak dr. Stephan Garelli o oblikovanju strategij za konkurenčnost podjetij. Pripravili ga bodo pod pokroviteljstvom podjetja Hewlett-Packard - Hermes plus in s pomočjo slovenskega Ministrstva za industrijo in gradbeništvo. Povabljeni so člani vlade in njihovi svetovalci, predstavniki zborni; ce in vodilni menedžerji slovenskih podjetij. Dr. Stephan Garelli je eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za metodologijo izdelave dolgoročnih strategij razvoja podjetij in držav ter eden izmed ustanoviteljev gospodarskega foruma v Davosu (tri leta je bil njegov direktor), je profesor na znani menedžerski šoli IMD v Lou; sanni in direktor publikacije WorId Competitivness Report. V tej knjigi bo izšlo letos tudi prvič poročilo o Sloveniji.
Nezaposlenost v ES trdovratno raste
(STA) Nezaposlenost v državah Evropske skupnosti trdovratno raste, konec julija je bilo v 12 državah ES brez zaposlitve že 14 milijonov ljudi oziroma 9,5 odstotka za delo sposobnega prebivalstva. Tako visoko stopnjo nezaposlenosti so zadnjič zabeležili julija 1988. Julija letos je bila nezaposlenost na Irskem 18-od; stotna, v Španiji 16,2-odstotna, v Italiji 11,1-odstotna, v Veliki Britaniji 10,8-odstotna, v Franciji 10,1-odstotna, na Danskem 9,6-odstotna, v Belgiji 8,2-odstotna, v Nemčiji 4,7-odstotna, na Portugalskem 4,5-odstotna in v Luxemburgu 1,9-odstotna.
Dražje cestnine
Cena: 1.350.000 SIT + 20 % dajatev (Cimos Koper)
Dovolj učinkoviti pa so bili s svojim delom tudi pri Citroenu. ZX diesel je prav gotovo eden boljših izdelkov iz te francoske hiše, če pa ste v računico pripravljeni všteti tudi drobne pomanjkljivosti, pa to velja še toliko bolj.
Tehnični podatki: kombili-muzina s prečno postavljenim dieselskim štirivaljni-kom, 1905 ccm, 51 KVV/71 KM, elektronski vbrizg goriva. Dolžina 4071 mm. širina 1702 mm. višina 1397 mm. Najvišja hitrost: 167 km/h (tovarna). 163 km/h (test). Poraba goriva po ECE normah: 4,4/ 5,9/ 6.7 l diesel goriva na 100 km. Povprečje na testu: 6,9 l.
• M. Gregorič, foto K. Premru
Kranj, 28. septembra - S ponedeljkom so se podražile cestnine in sicer za dobrih 10 odstotkov. Tako je na gorenjski cesti po novem treba za osebni avto odšteti 55 tolarjev, od Ljubljane do Razdrtega pa 120 tolarjev, voznik tovornjaka s prikolico pa mora tam plačati 700 tolarjev.
Zajamčene plače višje za 15 odstotkov
Kranj, 28. septembra - Od 1. septembra naprej zajamčeni osebni dohodek znaša 21.330 tolarjev bruto oziroma 13.500 tolarjev neto, kar je 15 odstotkov več kot dosedanji, ki je bil določen maja-Zajamčena plača zdaj pokriva 40 odstotkov povprečnega osebnega dohodka in dobrih 60 odstotkov košarice osnovnih življenj; skih potrebščin, kljub dogvoru med vlada, zbornico in sindikati-da naj bi pokrival 70 odstotkov vrednosti košarice.
Julija povprečna plača 33.891 tolarjev
Kranj, 28. septembra - Državni zavod za statistiko je sporočil, ^a
je julija povprečna plača v Sloveniji znašala 33.819 tolarjev, v gO' spodarstvu 32.326 tolarjev in v negospodarstvu 39.913 tolarjev-Neto plače so bile tako julija za 9,7 odstotka višja kot junija, v gospodarstvu za 10,4 odstotka in v negospodarstvu za 7,7 odstotka. *
Od decembra lani so konca letošnjega julija so se plače P°v^ čale za 103,7 odstotka in tako so za tretjino prehitele inflacijo. » gospodarstvu so se povečale za 109 odstotkov, v negospodarstvu pa za 85,1 odstotka.
NOVO!
Mark Mobil
AV10SAL0N IN TRGOVINA
• ZASTOPANJE Ih PRODAJA AVTOMOBILOV PEUGEOT MITSUBISHI
Na ogled model 605 SRDT Sprejemamo vplačila za model 106
Na ogled NOVI COLT 1.3 GLI r DOBAVA TAKOJ ZA VSE MODELE
LEASirSG ZA MODELE PEUGEOT in RENAULT
PRODAJA VOZIL DRUGIM ZNAMK PO NAKOĆ1LLJ PRODAJA ITALJANSKIH GORSKIH KOLES rv-k^|
mODAJA mri zvočnikov znamki: JOnTU Šuceva 1 7. 64000 Kranj. Tel: 242 300. Fax: 242 600    Del. čas: 9-1 3, 15-18 sobota 9-12
Avto je... ...ogledalo voznika.
V prizadevanju za ohranitev iV.ii>;.i okolja, smo na IH MM', oh prenovljenem ttencin.skem servisu (Ljubljanska cesta), postavili novo jvtopulnu o Odlikujejo jo popolnoma avtomatsko delovanje, visoka kapaciteta ter varno obratovanje, predvsem p.i dejstvo, tla nežno, a temeljito opere ln zaicitl Vaie volilo.
Pralni prtigrami, vključno s pranjem podvozja ln preventivno zaSrilo lakiranih površin z vročim v« wkan|em,
omogočajo |x>polno nego zunanjosti Vašega vozila, ('istilna sredstva ne vsebujejo fosfatov m so okolju prijazna Avtopralnica obratuje vsak dan od 7 do 1 i ure.
Privoščite tudi drugim, da občudujejo Vaše vozilo!
PETROL
69104597
V AZUR/ .rfVCtf*
- ^^^Z.
Stanovanjsko zadružništvo na kocki
Med zadrugami, ki jih morda ne bo več, ni kranjska
Še preden je bila spremenjena zakonodaja na področju zadružništva in na stanovanjskem področju sploh pričakovana, so se v Stanovanjski zadrugi Kranj ravnali, čimbolj je bilo mogoče, po vzorcu tovrstnih oblik združevanja v Evropi.
Upravnik Stanovanjske zadruge Kranj Franci Teran, ki je tudi predsednik nadzornega odbora Zveze stanovanjskih zadrug Slovenije, ugotavlja, da številne do včeraj znane Stanovanjske zadruge izginjajo. Ta proces še ni končan, vendar pa Stanovanjska zadruga Kranj ni med tistimi, ki jih jutri ne bo več.
"Prejšnji oziroma do nedavni način zadružništva pri nas ni bil dolgoročna ureditev. Mi smo že pred časom ocenili, da se je treba na tem področju začeti približevati evropskim pravilom. Zato zgolj izdajanje naročilnic pravzaprav nikdar ni bila naša osnovna usmerjenost in dejavnost. Zgrešenost takšnih opredelitev je kmali pokazal Zakon o prometnem davku, ki se je zmanjšal za 15 do 20 odstotkov."
Stanovanjska zadruga Kranj se je že prej začela preoblikovati predvsem v servis. Zdaj bo ta njena nova vloga sploh prevladujoča. Ob tem Franci Teran poudarja, da jih je v sedanjem prehodnem obodbju daleč najbolj razumel kranjski
"z energijo varčno in z okoljem prijazno
izolirka
Merkur. Številni zasebni trgovci z zadrugo niso več hoteli poslovati. Bojazen, da se bo tudi kranjska zadruga znašla na seznamu tistih, ki bodo izginile, jim je nabjrž vlivala strah za takšno poslovanje.
"Vendar za kranjsko zadrugo takšne nevarnosti ni. Trenutno teče postopek na sodišču v Kranju o uskladitvi sprememb, ki jih narekuje Zakon o zadrugah. Ko bo zadruga registrirana po določbah sprememb, bo v skladu s Statutom preimenovana v Stanovanjsko zadrugo Gorenjske s podjetjem kot družba z omejeno odgovornostjo. Njene dejavnosti bodo visoka in nizka gradnja s hidro-gradnjami, inštalacijska in druga končna dela v gradbeništvu, trgovina na debelo in drobno z neživilskimi izdelki ter posredovanje in zastopanje v prometu blaga in storitev. To bo Firma ZVEZA -proizvodno, trgovsko in storitveno podjetje Kranj, ustanovitelj pa bo Stanovanjska zadruga Gorenjske."
Tako bo zadruga poslej sama pripravljala zemljišča za gradnjo, jih komunalno opremljala in na njih tudi gradila objekte. Pri tem seveda ne bo sklepala premoženjskih pogodb, marveč soinvestitor-ske. Po končani tretji gradbeni fazi pa bo opravila prenos na zadružnika, ki bo z gradnjo potem nadaljeval in bo tudi
odgovoren vsem inšpekcijskim in upravnim določilom.
Pomembno področje v Stanovanjski zadrugi Kranj pa je postalo tudi opravljanje in gospodarjenje stanovanj, ki so v lasti pravnih in fizičnih oseb. V tržiški občini so prevzeli vsa občinska stanovanja in stanovanja pravnih oseb, razen BPT. V kranjski občini zadeva glede tega niso tako enostavne, ker je bil v preteklosti način družbene gradnje drugačen. V jeseniški občini pa je le-ta kranjski zadrugi zaupala polovico običnskega stanovanjskega fonda. Tako bo prihodnji mesec zadruga tudi na Jesenicah odprla poslovno enoto, kakršno že ima v Tržiču, ki bo opravljala dejavnosti s področja vzdrževanja in zadružništva.
"Ljudi zadnje čase skrbijo zemljišča, na katerih imajo hiše. Mi smo nepremičnine dodatno overili, še preden je začel veljati prometni davek na nepremičnine. Z novo ustavo in zakonom bodo zato oni lastniki zemljišč in objektov, katerih imetnik pravice uporabe je bila zadruga. Zaradi uskladitve z zadružnimi pravili pa bo vsak zadružnik najkasnje do 30. junija 1993 moral skleniti z zadrugo novo pogodbo o medsebojnih razmerjih."
olnov
PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, D.O.O.
64000 KRANJ. SUČEVA 23
ELEKTROM ATERI AL ZA VAŠ DOM
KRANJ, Cesta JAKE PLATIŠE 13, tel.: 326-981/983
Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj
Zakaj neprijetnosti, če niso potrebne
Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana - Območna enota Kranj vam svetuje: če se lotevate kakršnegakoli gradbenega projekta (novogradnje, urejanja, adaptacije...), vključite vanj tudi zavarovanje. ZL2 Niso redki primeri, ko so graditelji zadnji hip, preden so zastavili z gradnjo, pomislili na zavarovanje. Še preden je bil projekt končan, pa so ugotavljali, kako pametno so ravnali. Nesreče, ki nikdar ne počiva, Zavarovalnica Triglav sicer ne more preprečiti, jo pa lahko s povračilom odškodnine za škodo ublaži. In prav zato sodijo zavarovanja v pravilo dobrega gospodarjenja.
Na zavarovanje vas bodo morda že prvi hip spomnili v banki, ali kdo drug, ki vam bo gradnjo omogočil s posojilom. Terjal bo od vas tako imenovano vinkulacijsko potrdilo, kar pomeni, da bo s tovrstnim zavarovanjem imel zagotovilo o odplačilu dolga. Če bi se namreč med gradnjo zgodila nesreča in bi recimo še nedograjena hiša pogorela, bi potem zavarovalnica odplačala posojilo banki oziroma posojilodajalcu.
Sicer pa je za gradnjo ali adaptacijo zelo pomembno tako imenovano gradbeno zavarovanje. Z njim se zavarujete proti neprijetnostim oziroma nezgodam med gradnjo. Med gradnjo se lahko zgodi, da se objekt, ali del, tudi poruši. Tudi tovrstne nesreče vključuje to zavarovanje. Krite so škode, do katerih prihaja zaradi morebitnih napak v projektni dokumentaciji, konstrukciji, materialu. Zavarovalnica vam povrne celo škodo, do katere bi prišlo zaradi malomarnosti pri delu. Seveda je izvajalec dolžan upoštevati vsa gradbena pravila. Z gradbenim zavarovanjem pa so krite še škode, ki bi nastale zaradi požara, direktnega udara strele, eksplozije, izliva vode, toče, viharja, padca predmeta in tudi zaradi vloma oziroma tako imenovane vlomske tatvine.
Premija za gradbeno zavarovanje je odvisna od vrste gradnje (stanovanjska hiša, industrijski objekt...), od trajanja gradnje in seveda proti kakšni nevarnosti oziroma škodi želi graditelj skleniti gradbeno zavarovanje. Gradbeno zavarovanje pa traja dokler ni objekt dograjen oziroma se začne uporabljati.
Pri gradnji hiše smo sami in tudi delavci, ki nam pomagajo delati, izpostavljeni raznim nezgodam. Posledice je moč predvsem finančno omiliti z nezgodnim zavarovanjem. Za vse primere je namreč možno skleniti nezgodno zavarovanje in sicer za smrt, invalidnost, dnevno odškodnino, povračilo stroškov zdravljenja zaradi nezgode. Sicer pa so nezgodna zavarovanja zelo razširjena med delavci v podjetjih in ustanovah in sicer kot kolektivno nezgodno zavarovanje. Premije za tovrstno zavarovanje niso visoke in so zato dostopne vsem občanom.
Ko je objekt z velikimi odpovedovanji zgrajen, je spet treba razmisliti o ustreznem zavarovanju. S požarnim zavarovanjem boste dograjen objekt lahko zavarovali za tako imenovane požarne rizike. Ob tem pa vam bo Zavarovalnica Triglav ponudila nov način požarnega zavarovanja na novo vrednost objekta.
Ni naš namen, do potankosti razlagati vse primere in možnosti različnih oblik zavarovanja ob urejanju prostorov oziroma gradnji. Predvsem velja nasvet, da že ob načrtovanju takšnega ali drugačnega gradbenega projekta pomislite na zavarovanje in se potem posvetujete o zavarovanju na Zavarovalnici ali pri njenem zastopniku. V Zavarovalnici Triglav -Območni enoti Kranj, poslovni enoti Jesenice ali v predstavništvih v Bohinjski Bistrici, Radovljici, Škofji Loki in v Tržiču vam bodo radi razložili vse podrobnosti in vam tudi svetovali.
Naš nasvet zato je: Zakaj neprijetnosti, če niso potrebne. Vaša odločitev za zavarovanje bo tudi najbolj prava poslovna poteza.
i— zavarovalnica triglav, d. d uljana
|Wf  OBMOČNA ENOTA KRANJ
^JJJlF    64001 KRANJ. Oldhamtka 2
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST!
T
OSVOJILI SMO:
8 modrih znakov Slovenska kakovost glede porekla blaga 4 zlate Slovenska kakovost, za katere posedujemo certifikate kakovosti tujih institucij
ZA LETO 1993
Napovedujemo:
- osvojitev standardov ISO 9000
- dopolnjevanje našega obstoječega programa elektronskih ključavnic TITANTRONIC
IZVAŽAMO 80 % SVOJE PROIZVODNJE V:
Nemčijo, Italijo, Avstrijo, na Madžarsko, Češkoslovaško, v Francijo, na Švedsko, Dansko, v Iran, Turčijo; Alžirijo, Egipt, Dubai, Libanon, Jordanijo in prve količine v Avstralijo.
TITAN
▲ kamnik
PET ZLATIH ZNAKOV SO
MOTORNA MESOREZNICA MM 82
SATUfiN
ITAN
k kamnik
n*um
kovinOtehna
PLINSKI KOMBI KOTLI:
JUNKERSZWA-18kd
cena
144.339,00
ZwE-24KD EUROTERM
cena
122.774,00
SAUNIER DUVAL SD 223 PC
cena
VARUJMO NARAVO - OGREVAJMO
STANOVANJE S
iii
10
NAJČISTEJŠIM iORIVOM!
PLINSKI GORILCI:
JOANES" AZ-3 GAS
cena
72.859,00
AZ-5 GAS
cena
78.129,00
113.231,10
CENE SO BREZ PROMETNEGA DAVKA!
Informacije: KOVINOTEHNA Veleprodaja,
Mariborska 7, telefon: 063/34-711,441-122 int. 670
Z MERKURJEM
hitreje do
izdelkov v Merkurjevih prodajalnah
10 do 25% ceneje
z Merkurjevo kartico zaupanja
15 co 30% ceneje.
■ ELEKTROMATERIAL in SVETILA
■ MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE
(kotli, bojlerji, gorilci, ventili, termostati, črpalke, Cevi, armature...)
$0 T^""^ Popust velja za takojšnja plačila nad 3.000,00 SIT do 7. oktobra Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih.
lip $ bled
Popusti v septembru
za takojšnje plačilo
Izdelki Lip Bled
- VRATA - notranja, vhodna, garažna
- PODBOJI - slepi, suhomontažni,
masivni y
- OBLOGE -1, in II. kvaliteta
- GRADBENE PLOŠČE -1, in II. kvaliteta
- 2AGAN LES
- POHIŠTVO
- MASIVNE PLOŠČE ZA POHIŠTVO
do
100,0
Izdelki drugih proizvajalcev
OKNA KLI Logatec s polkni in roletami
Izdelki drugih proizvajalcev
- PARKET
- VZMETNICE
10 % POPUST ZA GOTOVINSKA PLAČILA
vrata vseh vrst okna
furnirane in masivne obloge opazne plošče masivno pohištvo plošče za pohištvo
10 % popust
POSLOVALNICA LIP NA BLEDU Ljubljanska 32, tel.: 064/77-161
LES ZA DOMAČNOST, PRIJETNO IN ZDRAVO BIVANJE
LIO vam nudi več kot 100 izdelkov potrebnih pri gradnji in opremi hiše, vrta in stanovanja: obloge fasad; ograje balkonov, stopnišč in vrta; konstrukcijski les; okrasne letve; obloge stropov in tal; steklene stene z drsnimi vrati za dnevne prostore, terase; pohištvo iz smrekovega lesa in še veliko drugega.
V mesecu OKTOBRU vam nudimo 30 % popust za gotovinska plačila pri nakupu panoramskih sten. Možnost plačila tudi na obroke.
Za vse ostale informacije pokličite v našo Hoby trgovino, tel.: (064) 632-181, kjer vam bomo z veseljem ustregli z dodatnimi informacijami.
LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 56
GRADBENO IN KAMNOSEŠKO PODJETJE po. KRANJ
Mirka Vadnova 1, 64000 Kranj
- Izvajamo vse vrste nizkih gradenj, adaptacije in manjše visoke gradnje
- Opravljamo prevoze in izkope gradbenih jam
- Prodajamo pesek, beton in druge gradbene materiale
- Izdelujemo in vgrajujemo okenske police, tlake, stopnice in druge izdelke iz različnih vrst marmorja in granita
Delovni čas: vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Pokličete lahko na telefonske številke 064/214-751 (uprava), 211-962 (enota Kamnoseštvo Struževo), 217-287 (trgovina z gradbenim materialom).
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka Telefon: 064-620-371. 620-375 Telefax 064-620-375
Gradbeno podjetje Tehnik Škofja Loka, ki ima že dolgoletno tradicijo na področju gradbeništva, se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi pri gradnjah v zasebnem sektorju.
SICER PA JE DEJAVNOST PODJETJA ŠIROKO RAZVEJANA IN OBSEGA:
• izvajanje vseh vrst gradbenih del (visoke, nizke gradnje, adaptacije starih stanovanj, podstrešij in drugih objektov)
• izdelava in prodaja kvalitetnih betonskih izdelkov iz serijskega programa ali po naročilu
• izvajanje različnih železokrivskih del s specializirano železokrivsko ekipo
• vlivanje in izdelava betonskih plošč s specializirano ekipo
• razrez lesa, izdelava strešnih konstrukcij in druga tesarska dela
• kvalitetno izvajanje vodovodnih, ključavničarskih in kleparskih del
• kamionski prevozi, prevozi z avtomikserji in avtodvigalom
• prodaja vseh vrst gradbenega materiala in opreme za gradnjo ter različne vrste orodja .  v lastni trgovini
• svetovanje pri izvedbi različnih gradbenih del, uporabi ustreznih materialov, postopkih pri gradnji in podobno
Glavna poslovna usmeritev gradbenega podjetja Tehnik je v zadovoljitvi investitorjev in kupcev s kvalitetnim ter strokovnim izvajanjem gradbenih del, s kvalitetnimi izdelki ter svetovanjem - vse po ugodnih cenah.
KMETIJSKA ZADRUGA
Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21
Nudimo vam po ugodnih cenah gradbeni material:
cement, apno, betonsko železo, armaturne mreže, siporex, opečni vogalniki, MBV-6.
Vabimo vas, da nas v naših poslovalnicah obiščete in se o ugodnih cenah
prepričate sami. Informacije po tel.: 064/620-749 in tel.: 064-621-849.
SERVISNO PODJETJE KRANJ P.0. Tavčar,eva45
nudi
investitorjem, ki so se odločili za novogradnje, adaptacije ali popravila, celovito ponudbo storitev. Kakovostno in v dogovorjenih rokih izvajamo: .
• ključavničarska dela   • mizarska dela
• slikopleskarska dela  • stavbno-kleparska
NOVO V NAŠI PONUDBI: (,(lla
IZVAJAMO VSA VZDRŽEVALNA DELA NA LASTNIŠKIH STANOVANJIH
Vgradni material je brez davka. Obračunava se le 3 % prometni davek na storitve. .
20 % SMO CENEJŠI OD KONKURENCE!
• krovska dela v vseh kritinah;
• zidarska dela: novogradnje in adaptacije stanovanjskih in poslovno-gospodarskih objektov;
• napeljavo vodovodne inštalacije in vzdrževanje;
• električno inštalacijska dela in vzdrževanje;
• montiranje
centralno-ogrevalnih naprav.
razvodnih inštalacij in ogrevalnih elementov ter vzdrževanje in predelave.
Oglasite se m pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo lnformaci|e po tel. 064/222-702.222-311 teletax 064/221-512
INDUSTRIJA TERMIČNIH IZOLACIJ ŠKOFJA LOKA
PROIZVODNI PROGRAM:
KAMENA VOLNA - TERMOTERVOL PROIZVODI IZ ARMIRANEGA POLIESTRA TESNILNE MASE KITI
IZBERITE ODGOVARJAJOČE KITE IZ NAŠEGA PROGRAMA:      SILIKONSKE MASE
POLITOBUTILENSKE MASE POLISULFIDNE MASE
NA VAŠI HIŠI IN V VAŠI HIŠI 22SSr ZA STIKE IN FUGE
BETON, OPEKA, SALONIT, OMET, KAMEN STEKLO, KERAMIČNE PLOŠČICE, PORCELAN, EMAJL, ALUMINIJ, BAKER, SVINEC, MEDENINA
TEI
mira
stavbno in pohištveno mizarstvo p.o. radovljica, šercerjeva 22
telefon: (064)75-036, fax: (064)75-862
IZDELKI PO MERI NISO NUJNO DRAŽJI OD SERIJSKIH
NUDIMO:
~ NOTRANJO OPREMO IN POHIŠTVO ZA KUHINJE, JEDILNICE,
KOPALNICE, PREDSOBE *- STAVBNO POHIŠTVO PO VAŠIH ŽELJAH IN MERAH ~ OBNOVO IN ZAMENJAVO STARIH OKEN IN VRAT - KVALITETNA STREŠNA OKNA RAZLIČNIH DIMENZIJ
PREPRIČAJTE SE
(2)
Vir toplote in domačnosti
Peči Lokaterm so narejene po evropskih standardih. So prijetnega videza in ustvarjajo občutek varnosti in domačnosti. Zagotavljajo vam hitro in udobno ogrevanje pri majhni porabi goriva in pri tem ohranjajo čisto okolje. Montaža peči je enostavna, hitra in čista.
INŠTALACIJE, Kidričeva 55, Škofja Loka tel.: 632-028 ali 631-271.
lO O h irU- od d M
ftKOfJA LOKA
M220 ŠKOFJA LOKA, BLA2EVA UL J - BRZOJAV: OBRTMK ŠKOFJA LOKA
MIZARSTVO - oprema gostinskih in trgovskih lokalov 064/632-360
STEKLARSTVO: - izvajanje stavbno steklarskih del ,„,
•obdelavastekla ifif 064/621-534
PRODAJA IN POLAGANJE PARKETA,
TOPLIH PODOV IN DRUGIH TALNIH TER KERAMIČNIH OBLOG
064/620-381
UGODNI PLAČILNI POGOJI - KVALITETNE
STORITVE POKLIČITE NAS!
kovinOtehna
BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE telefon: 064/81-952
OPREMA MENGEŠ -telefon 061/737-006
POSEBNA PONUDBA
— kotli za centralno ogrevanje
— kombinirani bojlerji
— cisterne za olje
— gorilci Libela
— radiatorji Aklimat
— armature ARMAL, UNITAS
POTROŠNIŠKO POSOJILO
— 25 % polog
— 1+12 mesecev z 12 % maso ob nakupu nad 25.000.- SIT
NEMOGOČE JE MOGOČE
SLI KO PLESKARSTVO
ŠKOFJA LOKA TAVČARJEVA UL. 21, tel. 632-700 !8-LETNO TRADICIJO V ŠKOFJI LOKI
IZKUŠENI PLESKARJI VAM LAHKO:
# izdelajo fasado po sistemu JUBIZOL (naravni material)
# obnovijo in prepleskajo fasado - novo, staro, gladko in teranovo z apnom ali acrvlcolorjem
# prepleskajo stavbno pohištvo - novo ali staro
# prepleskajo nove ali stare izdelke iz lesa ali kovine
# izravnajo in preslikajo nove ali stare stene v vašem stanovanju z apnom, disperzijskimi barvami (jupol), valit ometom, mozaikom ali ostalimi materiali po vaši izbiri
# protipožarno zaščitijo les ali kovino
VSE NASE STORITVE SO BREZ DAVKA IN JIH LAHKO NAROČATE BREZ NAROČILNICE.
PRI NAS LAHKO KUPITE VSE VRSTE MATERIALOV IN SE DELA LOTITE SAMI:
• gašeno apno za beljenje
• vseh vrst notranjih barv
• vseh vrst barv in zaščite za les in kovino
• stvropor vseh dimenzij
• lepila za parket in tapete
• vseh vrst polnil: kningips, mavec, stvronol. jubolin kit, polifix kit, fugirna masa.
PREPRIČAJTE SE V KONKURENČNOST NAŠIH
CEN
IZBERIT
MERCA TOR - IZBIRA fejd
IIZBIRO
KRANJ
Trgovsko podjetje, d o o KRANJ
ALI KUPUJETE GRADBENI MATERIAL?
Obiščite nas v Stražišču in v prenovljeni prodajalni v Hrastju
NUDIMO VAM:
t možnost obročnega plačila i velika izbira parketa - klasični in lamelni (jesen) • ugodne cene in velika izbira klinkerja, keramičnih ploščic, stenske in talne plute
10 % popust pri nakupu kritine za centralno kurjavo 5 % popust na tovarniške cene pri nakupu stavbnega
pohištva Inles Ribnica 20 % popust pri nakupu POROLITA 8,12 cm
Telefon: Stražišče 312-123, Hrastje 326-462,326-453
m
64228 Železniki,
tel.: 064 66-155. fax 66-154 66-380
Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8 do 12 ure
center
s P
alples
Poleg celotnega asortimana iz Alplesove proizvodnje z brezplačno montažo in prevozom do 60 km vam je na voljo tudi pohištvo vseh drugih priznanih proizvajalcev ter nasvet
arhitekta.
Poleg pohištva, stanovanjske opreme, bele tehnike, keramike, vrtnih garnitur, nudimo tudi akustiko, video tehniko, električno orodje in pripomočke ter kristal, okrasne predmete,
darila in umetnine.
Oktobra še posebej ugoden 35 % popust za plačilo z gotovino!
VSE NA ENEM MESTU!
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
64228 Železniki,
tel 064/66-155, fax: 064/66 154,66-380
Odprto vsak dan od 8 do 19 ure, ob sobotah od 8 do 12. ure
center
OBRTNO PODJETJE KRANJ, p.o.
Mizarstvo, Steklarstvo, Pleskarstvo, Pečarstvo, Polaganje podov, Tapetništvo, Komunalna cona, tel.: 216-061, Mirka Vadnova 1
HITRO 0 KVALITETNO 0 POCENI
• izdelujemo vse vrste stavbnih in pohištvenih mizarskih izdelkov
• opravljamo polaganje vseh vrst finalnih parketnih ali plastičnih tlakov ter polaganje izolacijskih cementnih estrihov,
• opravljamo vsa steklarska dela na objektih in v delavnici ter izdelujemo vseh velikosti termopan stekla (izdelava JUBIZOL in DEMIT fasade - termoizolacije)
t izdelujemo zavese, karnise, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo, opremo hotelskih objektov ter obnovo in tapiciranje stolov, ter vseh drugih sedežnih garnitur
• opravljamo vse vrste keramičnih del
HITRO 0 KVALITETNO 0 POCENI
INFORMACIJE IN NAROČILA
® 064/216-061
$^ TRGOVINA
M DOM
ŽABNICA
Žabnica 68
GRADITELJI!
IZKORISTITE UGODEN NAKUP GRADBENEGA MATERIALA
POSEBNA PONUDBA STREŠNIKOV BRAMAC
Informacije:
® 44-539 ali ® 311-545
SALON POHIŠTVA
NAJUGODNEJŠI PRODAJNI POGOJI V SALONIH POHIŠTVA »ARK«
ARK IDRIJA ARK - MAJA - PREDOSUE ARK LJUBLJANA Petkovškovo nabrežje 34
ZAVES PROIZVODNI PROGRAM LESNA INDUSTRIJA IDRIJA
spalnice
Anja, Alba, Atena, Darja, Di, Helga
dnevne sobe
Atrium
otroške sobe
Anja program Di
Možnost nakupa na tri čeke! INFORMACIJE: Tel.: 065/71-855, 064/241-031, 061/312-814
Obiščite nas, ne bo vam žal!
PREDNOSTI LENDAPORA
t LENDAPOR je sodoben negorljiv domači gradbeni material za toplotno in akustično izolacijo
• LENDAPOR je lahek izolacijski material
• LENDAPOR uporabljamo za stanovanjske zgradbe, družinske hiše, gospodarske objekte in hleve
t LENDAPOR uporabljamo s kningipsom in ivernimi ploščami
t Za suho montažo z LENDAPOROM ni treba graditi posebne nosilne konstrukcije t LENDAPOR je notranja in zunanja toplotna izolacija obstoječih in novih zidov - ogromen prihranek energije za ogrevanje prostorov i LENDAPOR je sodobno embaliran, prevoz je zaradi minimalne teže 40 kg/m3 možen z osebnim avtomobilom t LENDAPOR je odporen proti kislinam
• LENDAPOR odbija glodalce, podgane, ptiče in druge škodljivce
t LENDAPOR je odporen proti vsem plinom primeren je za fasade
• Cena LENDAPORA je odvisna od volumenske teže.
Lendapor je odporen tudi proti vsem vrstam lepil. Lahko ga premazujemo z vročim bitumnom in drugimi premaznimi sredstvi. Lastne laboratorijske raziskave in dolgoletne izkušnje pri vgrajevanju tega materiala.
ODPORNOST PROTI ŠKODLJIVCEM
Lendapor je odporen proti škodljivcem (mišim, podganam, pticam) proti gnitju in plesni. V laboratoriju Petrokemije redno kontroliramo kvaliteto lendapora. LENDAPOR je potreben pri vseh gradnjah. Pri novogradnjah izoliramo notranje in zunanje stene obodnih nosilnih zidov. V vsaki etaži od kletne do podstrešne položimo lendapor pod pode in tlake. Izoliramo tudi plošče pri zunanjih navojnicah (rolojih) kakor tudi pri balkonih in terasah. Pri adaptacijah in rekonstrukcijah uporabljamo lendapor, ker je izredno lahek in ne potrebuje nobenih ojačitev, preklad ali traverz. Predelne stene se same nosijo in se lahko položijo na obstoječe pode (ladijski pod, deščična tla in parket). Suha montaža je primerna za podstrešja in pri lesnih konstrukcijah ni nevarnosti hišne gobe. Kot negorljiv material ima lendapor velike prednosti pred vsemi lahko vnetljivimi toplotnimi izolacijskimi sredstvi. Ker je domač material, ni potrebe po uvozu dragih surovin. V praktični embalaži po pol prostorninskega metra tehta ok. 20 kg in je enostaven za prevoz z osbenim avtomobilom. Pri obstoječih zgradbah lahko izboljšamo toplotno izolacijo z oblogo z lendaporom, kningips ploščami in papirnatimi tapetami ivernimi ploščami in lesenimi furnirji.
LENDAPOR je eden izmed najnovejših izolacijskih materialov na našem tržišču in ga s pridom uporabljajo pri projektiranju napredni projektanti in gradbeni operativci. Proizvajalec je poskrbel za dobro distribucijsko mrežo in praktično embalažo.
u NAFTA LENDAVA,p.o. Rudarska 1, 69220 Lendava Tel: 069/75 201, 75 301, Telex: 38 626, Telefax: 069/75 621, Telegram: NAFTA LENDAVA
BRAMAC
VARNA STREHA
ZA VSE ŽIVLJENJE
Pod streho BRAMAC boste našli v prihodno-       . .... * sti varnost in udobje zase in za vaše otroke.    30 let garancije = vasa VaiilOSI Za kakovost materiala in odpornost proti zmr-    — am      — — mm tm M mm ><f? m zali dajemo 30-letno garancijo. Lepoto strehe,    ___ BP%^»B "^^^ harmonijo med hišo in streho določite sami;   KUPON G G 5 izbirajte med dvema modeloma in štirimi barvami za individualnost svoje strehe. Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno In ne pozabite na kompletni sistem dodatkov    predloge, prospekte, cene in kupoprodajne po meri, ki hitro in varno reši vse strešne de- R??0!®-
t-iifi IME IN PRIIMEK:.................................................
POKLIC'
Odločite se za streho BRAMAC - za varno pri- NASLOV
hodnost. £e potrebujete nasvete, pokličite naš tehni-
čno-informativni oddelek po telefonu: 068/22-016 in 0602/85-074.
d.o.o. Škocjan - vse za streho
Sedež in tovarna 1:68275 Škocjan, Dobruška vas 45, tel. 068/22-016, telefax: 068/76-290 Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh • Dravograd, tel. 0602/85-074, telefax: 0602/85-206
BRAMAC-
(□LIPA
VmJf POHIŠTVO
TOVARNA POHIŠTVA LIPA AJDOVŠČINA
Salon Zemono pri Vipavi, tel. 065/65-129 Salon Kranj, Stara cesta 25, tel. 064/222-308 Salon Betnava Maribor, Streliška 150, tel. 062/305-341
Će nameravate kupiti jedilnico, kuhinjo, kopalnico, počivalnik, storite to v enem od naših salonov. Kar nekaj razlogov je za to:
- ZNIŽANJE CEN - POPUST OD 30-35 %
ZA PET TIPOV KUHINJ V MESECU SEPTEMBRU IN OKTOBRU
- UGODNI KREDITNI POGOJI -BOGAT IZBOR IZDELKOV
- VRHUNSKI DESIGN IN KVALITETA
^rSPELDOM
akc«sk. P^'o&obr-' ----
© metalka
Trgovina za ljudi s posebnimi merili
SGP TRZIC
TRŽIČ - Blejska c. 8 - Telefon 064/50-288
Nudi interesentom pri gradnji ali obnovi
vsa gradbena in obrtniška (krovska, kleparska,
ključavničarska, vodoinstalacijska, pečarska) dela.
Po konkurenčnih cenah vam dobavimo betone kompletno s prevozom in vgraditvijo s črpalko ter pesek za malto.
Možnost plačila na dva čeka.
SE PRIPOROČAMO IN
PRIČAKUJEMO VAŠA
NAROČILA.
KOVINARSKA VRHNIKA
po.
61360 VRHNIKA. Robova c. 6
Telefon: centrala: 061/755-511 prodaja: 061/755423 Telefax: 061/755401
CENJENI KUPCI:
Smo proizvajalci kvalitetnih peči za centralno KTK; obveščamo vas, da jih imamo v zalogi in jih lahko kupite pod ugodnimi pogoji. Informacije osebno ali po tel. 061/755-423 ali 755-511.
Želimo vas tudi informirati o ostalih naših proizvodih, kot so raznovrstne nadgradnje za tovorna vozila, zapornice in dodatni deli ležajev.
SALON POHIŠTVA
GORENJSKI GLAS
i
Predoslje pri Kranju, tel : 241-031
*tL0 UGODNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR POPUSTI DO 40 % - OBROČNO ODPLAČEVANJE
^Pričajte se o naii ugodni ponudbi - odločitev pa Je povsem vatel
^     dwl <ia»  nri 1-) dQ ,g  ure ,obota ^ g d(J ,3 uf#
BRAZDA
iz Pol|Sice pri Poclnartu. tel 064/70-225
ODKUPUJEMO
SMREKOVO IN BUKOVO HLODOVINO
PRODAJAMO
PLOHE.  COLARICE. TRA-ME IN ŽAMANJE SE PRIPOROČAMO'
ra^H NOGRAŠEK Izdelava, montaža, servis, trgovina
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE IN PUSE ZAVESE, ROLOJI
Milje 13 64212 Visoko tel. 43-345
Mausarjeva cesta 46 61357 Notranje gorice 061/651-247
Nudimo izdelavo, montažo vseh vrst senčil.
Za lažje odločanje posameznega kupca nudimo v Miljah razstavljene izvedbe senčil. Za vsa senčila nudimo rezervne dele.
SE PRIPOROČAMO.
HELIOS'
Helios Količevo
Za sončno in zdravo jutro
Skoraj sedemdeset let tradicije pri proizvodnji premaznih sredstev beležijo v domžalskem Heliosu, tradicija, kvaliteta in konkurenčnost pa ves čas narekujejo pestri in sodobni proizvodni program barv in lakov ob upoštevanju surovinskih, materialnih, kadrovskih in gospodarskih prednosti v prostoru in času.
Proizvodni program Heliosa ie resnično pester, saj ni površine, ki ie ne bi mogli polepšati z njihovimi barvami. Tako boste v njihovi ponudb, našli barve za beton in notranie omete, fasadne barve, barve za ceste, pre-mazna sredstva za impregnacijo m dekoracijo lesa. temeljni in poknvni premazi za kovino, lake za les m pohištvo, lake za parket, reparaturna premazna sredstva za avtomobile, barve za kmetijsko mehanizacijo in belo tehniko ter gospodinjske stroje.
V zadnjem času so se v Heliosu intenzivno posvetili razvoju in predstavitvi ekološko neopo-ročnih in okolju prijaznih izdelkov, kar je trend tudi v razvitem svetu, kamor sodi tudi Helios. Barve m premazi iz novega ekološkega programa so narejeni iz zdravih in človeku prijaznih materialov, na vodni osnovi in tudi redčljivi z vodo, kar zagotavlja kratek čas sušenja in preprosto uporabo Materiali so negorljivi, ne vsebujejo toksičnih snovi in ne spreminjajo barvne osnove. Ekološki program obsega: VAL - VODNI LAK ZA PARKET je enokomponentni lak za parket, izdelan na osnovi poliure-tan-aknlne disperzije, ki se po potrebi razredči z vodo Ima blag vonj, ni vnetljiv, in ne vsebuje za ljudi in okolico škodlji-
dinjstvu, do živega pa mu ne more niti svetloba. Ker je brezbarven, poudarja naravno lepoto lesa. Z njim se lahko lotite lakiranja vseh vrst parketa in dru-
Ker se hitro suši, je zelo primeren za obnavljanje, kot ekološko prijazen izdelek pa za lakiranje tal, stenskih oblog in drugih lesenih predmetov v šolah in bolnišnicah.
co daljša od klasičnega alkid-nega premaza. Z njim lahko prebarvate predhodno obdelan les in lesu podobne materiale ali pa že predhodno zaščiteno kovino, pa tudi manjše površine iz betona in ometa
LAZUROL EKO je zračno sušeče premazno sredstvo za les, ki se samostojno uporablja kot la-zura v kombinaciji z ustreznimi laki pa kot lužilo. Delo z njim je enostavno. Ker je neoporečen celo po kriterijih, s katerimi ocenjujejo živila, je posebej primeren za lakiranje lesa v bivalnih prostorih. Proizvodni program obsega kar 16 različnih nians, med katerimi boste zagotovo našli svojo.
vih snovi VAL je odporen na čistila, ki se uporabljajo v gospo-
gih lesenih oblog ter plute, ki so izpostavljeni  normalni obrabi
PROIZVAJALCI!
DRUGA PRILOŽNOST ZA PRIDOBITEV
ZNAKA "SQ • SLOVENSKA KAKOVOST"
NA OKTOBRSKEM SEJMU V KRANJU od 9. do 15.10.
UMETNO KOVINSKA OBRT KROPA
IZDELUJEMO:
KOVANE OKRASKE SVEČNIKE PEPELNIKE OPREMO ZA STANOVANJA ZAŠČITNE KOVANE MREŽE LESTENCE IN OSTALE IZDELKE PO NAROČILU
OBIŠČITE NAŠO TRGOVINO V KROPI, ki je odprta vsak dan od 7. do 14   ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure
PRODAJAMO HIŠO
V TURISTIČNEM
KRAJU
GORENJSKE
v izmeri 20 x 14 m, 5 apartmajev in 2000 m2 zemljišča. Hiša je gotova, razen opreme gostinskega lokala in sob.
Cena
550.000.- DEM. Informacije:
GASTRO CONSULTING BLED,
Cesta svobode 22, tel : 064/77-529 tax: 064/78-962
TESSAROL AKRIL je pigmenti rano premazno sredstvo izdelano na osnovi vodne disperzije, to pa pomeni tudi preprosto in okol|u neškodljivo razredčeva-nje z vodo. Ima svileni sijai, ki se s časom ne spreminja, odporen pa je tudi na vodo, sonce in druge vremenske vplive. Življenjska doba je vsaj za polovi-
LAZUROL RUSTIKAL |e debe-loslojni lak lazurni premaz, ki na površini lesa tvori prosojni film, zato lahko z večkratnim lakiranjem zaščitite tudi najbolj izpostavljena mesta, saj je znano, da je največ|i sovražnik lesa prav sonce. V barvni paleti Helios ponuja pet barvnih tonov lesa.
DOMFLOK je nov revolucionarni večbarvni premazni sistem za notranio zaščito sten. Nanašamo ga s čopičem in valjčkom. Osnova Domfloka je pigmenti-rana disperzija z visoko stopnjo pokrivnosti, ki daje osnovni barvni ton podlagi, nanj pa nanese-mo Domflok lak, v katerega zamešamo Domflok barvne lističe, kar daje površini končni izgled. Pomembno |e, da je ta premaz pralen, lahko pa ga uporabljamo za vse vrste prostorov, tako doma kot tudi v bolnišnicah, šolah in drugih objektih. Tudi Domflok je na voljo v več barvnih kombmaci|ah.
V Heliosu so pripravili še dve uporabni novosti, po katere ste do sedaj morali preko meje: Sa-nitol Ds je preparat proti plesni, Heliokril AM pa preparat, ki se uporablja predvsem proti vlagi.
Jesenski dnevi so tu, z njimi pa prihaja tudi čas, ko se lotimo nekaterih obnovitvenih del v hiši in okoli nje V Heliosu so se zato potrudili, da boste njihove dobre znane izdelke našli po vseh trgovinah z barvami ifl gradbenim materialom, če pa česa le ne bi našli, se zapeljite do Količevega pri Domžalah, kjer so v neposredni bližini tovarne odprli novo tovarniško trgovino HELKO, ki je odprta vsak dan od 10. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Do Domžal ni daleč, še bolj pa je razveseljivo, da so cene v Helku tudi 20 in več odstotkov niž/0 kot drugod.
Kidričeva c. 55 Škofja Loka
inštalacije
VAM NUDIJO:
Izvajanje elektroinštalacij
• jaki tok
• šibki tok
• antenske napeljave telefonske napeljave
• strelovode
• različna vzdrževalna in montažna dela, ipd
Izvajanje strojnih inštalacij
• centralno ogrevanje
• talno ogrevanje
• vodovodne instalacije
• plinske instalacije
• prezračevanje
• različna vzdrževalna in montažna dela. ipd
Nakup elektroinštalacijskega materiala ter materiala za ogrevanje, vodovod in prezračevanje v lastni trgovini na Kidričevi 55.
TINEX
KRANJ (Primskovo), Cesta Staneta Žagarja 53, tel.: 064/21 1-424, 217-990, fax: 064/211-493. ODPRTO: 7. -19., sobota 7.-13. ure
•m*
graditelj
1.10 % popust pri gotovinskem nakupu nad 10.000 SIT ali prodaja na 3 čeke brez obresti
2. Za adaptacijo hiš« al obnovo stanovanja vam po konkurenčnih cenah nudimo:
elektromaterial
kabli in žice vseh vrst. varovalke, stikala, žarnice, tubotlex cevi, retlektone. števce in stikalne ure, stikalno tehniko, plafoniere, neonske svetilke, elektro omarice, baterijske
vložke,...
material za centralno ogrevanje
radiatorii Jugoterm, peči. goniči, črpalke, cevi, termostatski in navadni radiatorski ventili, cisterne za kurilno otje. set za cisterne, ekspan/ijske posode, kroglični ventili, menialna vratica /a peči, razni termostati, bojlerji za centralno ogrevanje...
vodnoinštalacijski material
cevi, fitingi, mešalne baterije vseh vrst, keramika. WC kotlički, ventili, oprema za kopalnice, razni sifoni, program KOLPASAN, bojlerji, zračniki, zavese za tuS kabine.
barve in laki
disperziiske barve, barve za zaščito lesa in kovine, laki za parket, lepila vseh vrst, barve za beton, razredčilo, čopiči, krzneni in gobasti valjčki, več vrst kitov...
nudimo tudi
kljuke in ključavnice za vrata in okna. aluminij, pocinkano m bakreno pločevino, cevi za balkonske ograie in stopnice, kovinske predpražnike,...
NOVO!
Velika izbira keramičnih ploščic - domačih in iz uvoza1
Ni
vaso ie,'° tvroke-.
Po nakupih vas vabimo še v našo okrepčevalnico GE-GE (tel.: 064/218-688), ki je odprta vsak dan od 7. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od | 17. do 23. ure.
Za vse informacije smo vam na voljo v
prodajalni ali komerciali na tel. št.: 632-028 ali 631-271.
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Cene, cene...
Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo seveda takšna, kakršno boste oblikovali sami. Posebej veseli bomo dobrih primerov, saj jih je še vedno zelo malo, vsak človek pa tako rad doživi ysaj malce pohvale.
Tudi to je za objavo
Moj prispevek v rubriki "Ko je (ni) kupec kralj" je pomagal, v poslovalnici blejske Špecerije v Zg. Gorjah vrnili kavcijo 25 -25, plačano in vrnjeno. Lepo in prav, lepo pa ni bilo, da mi je gospa Marija, poslovodkinja v tej trgovini, pri tem izrekla vse mogoče, le dobrega nič in to v sami trgovini, ob prisotnosti drugih strank. Se dobro, da imam bolj "debelo kožo" in se me take opazke ne Primejo kaj dosti. • Jože Ambrožič
Poimenska objava neplačnikov stanarine
Že v preteklosti je tedanje stanovanjsko podjetje BUSP Jesenice občasno uporabilo nelegalno metodo in javno objavilo seznam neplačnikov stanarine. Med njimi so bili celo takšni, ki so J° poravnali in so se na spisku znašli "pomotoma", za kar se ni nihče opravičil. Spiske so objavljali celo v časopisu Železar. Ta Je zaradi pomanjkanja prenehal izhajati, stanovanjsko podjetje se je preimenovalo v Dominvest, ki je kot vse kaže zamenjalo le z'g in tablo, navade pa so ostale.
Z osamosvojitvijo Slovenije so z novim stanovanjskim zakonom stanovanja prešla v upravljanje lastnikom, v mojem primeru Je to Železarna Jesenice. Ustanovila je Inženiring, ki je prevzel nadzor nad stavbami in pobiranjem najemnin. Podjetje Dominvest je bilo tako razbremenjeno, seveda pa je usahnil tudi lep vir dohodka, saj so za svoje delo zaračunavali lepe denarce. Toda, Slej ga zlomka. Pred dnevi se je na oglasnih deskah po Jesenicah sPet pojavil poimenski spisek neplačnikov stanarine. Svojim °čem nisem mogel verjeti. Ali je res mogoče, da ima administracija še vedno toliko časa, saj ni mačji kašelj, sestaviti tako obsijan spisek. Zanima me, kako odgovorni v Dominvestu zagovarjajo zakonitost takšnega početja? Osebno nisem prizadet, čeprav je 'noje ime na tej listi objavljeno največkrat. Naj se ve, kako ušivo Pokojnino so mi odmerili za petintrideset let trdega dela v železni, v treh izmenah, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ob Pogledu na tak spisek mi je kot prispodoba iz otroških let prišel Pred oči spisek ustreljenih talcev, ki so jih Nemci med vojno lepili po mestu. To pa je občutek, ni kaj! • Janko Fon, Jesenice
Proizvodnja manjša za 7,2 odstotka
^r»nj, 28. septembra - Obseg industrijske proizvodnje je bil avgusta za 7,2 odstotka manjši kot julija, v primerjavi z lanskim pov-Prečjem pa je bil manjši skoraj za četrtino, v primerjavi z lanskim ?vgustom pa je bil manjši za 19 odstotkov. Letošnji avgust je j^el štiri polne tedne delovnih dni, toda to očitno ni pripomoglo . divljanju proizvodnje, ki je bila julija rahlo nakazana, ocenju-Je državni /avod za statistiko.
'J
Jesen je že potrkala na naša vrata. To bodo seveda najbolj občutile naše bralke oziroma gospodinje, saj je to čas za nabavo ozimnice. Za tokratni pregled cen smo obiskali drevesnice in jih povprašali o ceni jabolk, ponudbi in povpraševanju. Vendar cen ne bomo navedli v tabeli, ampak bomo predstavili vsako drevesnico posebej.
V drevesnici v Preddvoru so začeli s prodajo jabolk za ozimnico pretekli petek. Pridelali so okoli 160 ton jabolk. Na voljo vam je pet vrst jabolk, in sicer: jonagold, ajdared, gloster, zlati in rdeči delišes. Cene jabolk pa bodo: I. kvaliteta po 55,00 SIT, II. kvaliteta po 45,00 SIT, zlati in rdeči deliše od 50,00 do 40,00 SIT ter extra kvaliteta po 60,00 SIT. Prodajna akcija bo trajala en mesec.
Prav tako bodo s prodajo jabolk za ozimnico začeli pretekli petek v drevesnici Resje pri Podvinu. Pred tem pa so prodajali jabolka za takojšnjo uporabo. Cena le-teh je bila 20,00 SIT za kilogram. Več o pridelku in vrstah jabolk nam je povedal prijetni sogovornik g. Tine Benedičič. Povedal nam je, da je letošnji pridelek skoraj za polovico manjši kot lanski. Pridelali so le okoli 250 ton jabolk. Škode ni toliko povzročila suša, saj so delno namakali, ampak jabolčni cvetožer, ki je močno napadel sadovnjak ter s tem povzročil veliko škode na pridelku. Največje povpraševanje je po naslednjih vrstah jabolk: jonatan, zlati delišes, oranžna re-neta. Cene so naslednje: I. kvaliteta 20,00 SIT, II. kvaliteta 40,00 SIT ter jonatan in zlati delišes po 50,00 SIT. Zimske sorte jabolk - jonagold, ajdared in gloster bodo po 55,00 SIT za kg. S prodajo zimskih sort pa bodo začeli konec tega tedna. Pričakujejo, da bodo v enem tednu z akcijo prodaje jabolk zaključili, saj je zelo veliko povpraševanje.
Naše povpraševanje pa smo zaključili v drevesnici Kočna v Kamniku. Povedali so nam, da je zelo veliko zanimanja za nabavo jabolk in pričakujejo, da bodo konec tega tedna z akcijo prodaje že zaključili. Cene jabolk pa so naslednje: jonatan, zlati in rdeči delišes po 48,00 SIT; ajdared, jonagold, gloster in rdeči bo-skop po 50,00 SIT. Ta jabolka spadajo v I. kakovostni razred. Jabolka II. kvalitete pa prodajajo po 35,00 SIT. Jabolka prodajajo v zabojih po 15 kg. Poleg ponudbe jabolk, pa imajo še na zalogi hruške po 60,00 SIT. Te pa imajo pakirane na platojih po 9 kg.
V trgovinah Živila Kranj pa prodajajo jabolkah v zabojih (bruto - neto) po 60,00 in 50,00 SIT za kg. • M. B.
Presežena "magična meja" 100.000
Koliko je vreden tolar
V menjalnicah so bili v ponedeljek, 28. septembra, ob 13. uri tečaji naslednji:
menjalnica
valuta, nakupni / prodajni tečaj
Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled
CREDITANSTALT N. banka Lj.
D-D Publikum Kranj
Geoss Medvode
Hranilnica LON, d. d. Kranj
HIDA - tržnica Ljubljana
Hipotekama banka, Jesenice
INVEST Škofja Loka
LB — Gorenjska banka Kranj
I.orema Bled
Merkur — Partner Kranj
MIKEL Stražišče
Otok Bled
Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — Slov. pos. in hran. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj
Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) VVILFAN Kranj
DEM		ATS		HRD
57,40	58,45	8,05	8,23	19/27
57,40	58,30	8,05	8,25	20/30
57,70	58,40	8,15	835	. —
57,80	58,44	8,09	8,28	21/26
57,40	5830	8,00	830	24/29
5730	58,25	8,05	8,25	20/30
57,70	58,10	8,17	8,24	20/25
57,20	58,10	7,90	8,23	19/28
57,40	5830	8,11	830	19/28
57,05	58,75	7,95	835	—
57,20	58,30	8,00	8,25	—
56,05	5835	8,11	832	—
57,82	58,25	8,12	8,20	21/25
57,70	58,60	8,11	8,31	22/28
56,20	58,20	7J35	8,25	—
57,50	58,40	8,00	8,20	—
57,62	57,96	8,19	8,24	20/30
57,50	5830	8,02	8,24	—
57,50	58,60	8,05	8,20	24/27
57,75	58,20	8,10	830	—
MiKEL
Menjalnica ODKUP IN PRODAJA DEVIZ
Delavska 24, Stražišče tel. 310-057
Kranj, 28. septembra - Državni zavod za statistiko je ugotovil, da je julija v primerjavi z junijem ostal brez dela vsak tisoči zaposleni, v primerjavi z lanskim julijem pa se je število brezposelnih povečalo za 7,7 odstotka in sicer v gospodarstvu za 9,3 odstotka, v negospodarstvu pa za 0,1 odstotka. Julija se je glede na junij zaposlenost najbolj zmanjšala v sta-
novanjski in komunalni dejavnosti in sicer za 1,1 odstotka, od 0,6 do 2,2 odstotka pa se je povečala v prometu in zvezah, gostinstvu in turizmu, trgovini, obrti, financah ter v družbenih organizacijah.
Število iskalcev zaposlitve se je julija povečalo za 4,8 odstotka in preseglo "magično mejo" stotisoč, saj jih je bilo natančno 101.821.
POSTANITE LASTNIK GOSPODINJSKEGA APARATA,
KUHINJE, KOPALNICE, BARVNEGA TELEVIZIJSKEGA
SPREJEMNIKA, KERAMIČNIH PLOŠČIC IN STAVBNEGA
c
25 OBROKOV
BT  OSNOVA ZA IZRAČUN POSAMEZNEGA OBROKA JE CENA V DEM, PLAČLJIVA V TOLARSKI PROTIVREDNOSTI NA DAN PLAČILA PO URADNEM SREDNJEM TEČAJU BANKE SLOVENIJE
Bf* PROIZVOD DOBITE TAKOJ PO PODPISU POGODBE OZIROMA
PO DOGOVORU B/ GARANCIJA IN SERVIS ZAGOTOVLJENA ^ ODSLEJ JE TAK NAKUP MOŽEN V VSEH PRODAJALNAH VEČJIH SLOVENSKIH TRGOVSKIH HIŠ, PRODAJNIH CENTRIH IN POOBLAŠČENIH PRODAJALNAH GORENJE MALOPRODAJA
ZAGOTOVLJENA CENA, STALNI OBROK, LASTNIŠTVO OB IZPOLNJEVANJU POGODBENIH POGOJEV
Informacije: GORENJE, Velenje, telefon: 063 853 066,855 1 35
IZKUŠENO TRGOVKO TEKSTILNE STROKE
Z BLEDA ALI OKOLICE
zaposlimo v trgovini na Bledu.
Deljen delovni čas, primeren osebni dohodek. Pismene ali osebne prijave na
GASTRO CONSULTING BLED, tel.: 064/77-529 - 238
Škofja Loka, 28. septembra - Zavarovalna družba Adriatic, ki je na Gorenjskem navzoča že skoraj leto dni, je skupaj s pooblaščeno agencijo Sveting odprla novo poslovalnico v Škofji Loki, na Šolski ul. 2 (bivša Odeja). Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 14.30 do 17. ure, tel. 632-165. Zavarovalne storitve so tako približali Škofje-ločanom, ki tam lahko uredijo tudi škodne zahtevke. A. M., foto: D. Gazvoda
RABAC
HOTEL MIMOSA
1 TEDEN (UPOKOJENCI)        DEM 144
ODH. 14. in 21.10.92, AVTOBUS KOMPAS KRANJ, TEL. 211-022 KOMPAS ŠKOFJA LOKA, TEL. 620-960
TRŽIČ
STUDENTI!
NE ZAPRAVITE ZA PREVOZ VEČ, „ KOT JE RES POTREBNO!
Novo študi|sko leto ie pred Vami m ponovno se boste morali odločiti za vrsto prevoza in prevoznika, s katerim boste preživeli nemalo časa na poti Naše podjetje Vam v letošniem študijskem letu ponuia nasledke vrste nakupa vozovnic: f mesečna vozovnica
• polletna vozovnica plačana v enkratnem znesku
• polletna vozovnica plačana v dvakratnem znesku
• celoletna vozovnica plačana v enkratnem znesku t celoletna vozovnica plačana v dvakratnem znesku
• celoletna vozovnica plačana v trikratnem znesku
• kuponske vozovnice v bloku 10 kuponov
Pri nakupu katerekoli vozovnice Vam ponuiamo ugodni komercialni popust. Popusti so različni glede na vrsto vozovnice, za katero se boste odločili Vozovnice lahko kupite.
na avtobusni postaji v KRANJU KIOSK LOTO, na avtobusni postaji v TRŽIČU, na avtobusni postaji v LJUBLJANI,
v turistični poslovalnici INTEGRAL V LJUBLJANI (nad Kora barom).
PRED NAKUPOM VOZOVNICE ZAHTEVAJTE PONUDBO NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH IN SE PREPRIČAJTE 0 ZARES UGODNI PONUDBI.
V letošnjem študijskem letu Vam želimo uspešen študij in srečno vožnjo. _ Kolektiv Integral Tržič
Pisma in odmeve bralk in bralcev objavljamo po presoji in izboru uredništva. Pisma naj ne bodo daljša od 60 tipkanih vrstic, daljša pisma bomo morali krajšati. Pisem brez podpisa ne objavljamo. Naš naslov: GORENJSKI GLAS. 64000 KRANJ.
Naše frustracije in Radio Kranj
Ribarije na Radiu Kranj imajo svoje vzroke. In vzroki so pomembni.
Je že tako, da (eni bolj, drugi manj) morimo sodržavljane s svojimi problemi. Jaz na primer zdaj že drugič pišem v Gorenjskem glasu o isti stvari. Tokrat se bom izražal bolj neposredno, da bo tudi Vinko Bešter lahko razumel poanto. Veste, on misli, da je vsako pisanje reklama za Radio Kranj, vendar ne ve, da je resnično pisanje o njegovih spletkah na Radiu in okrog njega slaba reklama. Zanj in za Radio Kranj. So stvari, ki bi jih moral vedeti vsak povprečni Gorenjec, ki si ne želi enostranskih informacij. Prispevek v TV Tedniku je bil zmontiran, kot v starih dobrih časih. To so razlogi za moje pisanje.
Ne mislim, da sem izpil mnogo znanosti tega sveta, vendar za razumevanje radijskih kolo-bocij.je tudi ni potrebno prav veliko popiti. Toliko, da se ne opijem.
Pijani od svojega znanja so tisti, ki vedo vse - in nič drugega. (Ta stavek mi je bil v oskubljenem Tedniku najbolj vseč). In to je prva tvoja frustracija. Vinko. Te trditve ne bom razlagal, kajti kdor te pozna, mu je vse jasno, kdor te pa ne. je pa srečen človek. Ta frustracija se po Ludviku štirinajstem imenuje »Letat c est Moi frustracija.«
Tvoja druga frustracija je bolj. nevarna. Jezi te, da ti v karieri ne pomagajo zasluge iz preteklosti, ker so se razmere spremenile. Skoda! Pa tako si se trudil! Niti zagrizenost v ZSMS niti ku-mrovška šola, želja po članstvu v ZKS, niti »zasluge za narod« na Kosovu, ko je bilo tam treba braniti pridobitve socialistične revolucije. Od vsega skupaj ti je ostala le zlata ura, darilo JLA, ki pa očitno prehiteva. Upam, da ti zadnjega stavka ni treba razlagat. Mogoče ti ga bo nekoč tovariš Grims, tvoj levi štangodr-žec. Ta frustracija se po Ribičič -Pintarjevi sistemizaciji imenuje » Kon vertitska frustracija«.
Čeprav nisem socialni delavec, sem zaznal še eno tvojih fru-stracij. Povzroča jo denar. In da bo zadeva bolj zapletena, tuj denar. Nepristranski gledalec TV oddaje Tednik je prav gotovo opazil, da si (samo ti) dajal izjave o denarju. O Tomazinovem in o mojem denarju, če sem bil »nekateri« jaz. Tisti, ki imajo stvari, o katerih je pisala Irena Oman, ne govorijo »nekateri«, ampak povedo konkretno, za koga gre. Rad bi te opozoril, preden narediš še kakšno neum* nos t. da v.d. direktor ni po župi pripluval in ima verjetno argumente za svoja dejanja, jaz sem pa pošteno opravil svoje delo. Na račun pokrovitejstva, ki sem ga priskrbel, je zaslužil tudi Radio Kranj, izplačali ste mi pa denar, ki mi po pravilniku pripada. Je to greh 9 Ob tem bi rad izrazil navdušenje nad mehanizmom, da se moderator lahko pojavlja tudi v vlogi komercialista, saj s takratnimi 110 tolarji na uro za moderiranje še stroškov vožnje v studio in domov nisem pokrival. Ta frustracija se imenuje »Škoda 4 WD frustracija«.
Na tiskovni konferenci, ki si jo sklical, da bi skupaj z inženirjem Pangeršičem (direktor Radia Kranj, kadar gre Tomazin na malo potrebo) zaplotniško obračunal z v.d. direktorjem in morda tudi z mano, sem nehote povzročil tvojo naslednjo frustracijo. Ker sem se prijavil tam kot povabljeni (sam si si kriv, drugič
bodi pa bolj previden, ko vabiš na pranje perila), je obračunavanje odpadlo. Prihranil bi si lahko »pranje glav« urednikom in drugim novinarjem na Slovencu, ker so me poslali v Kranj, da poročam o dogodku. Zakaj ti pa nisem bil všeč? Sem morda kaj preveč vedel? Novinar Peter Čolnar (zelo neodvisni Dnevnik) me je na novinarski konferenci vprašal kot bivšega moderatorja, če je nova cena, 300 tolarjev na uro v redu. Konkretnega odgovora takrat nisem premogel, zdaj pa ga. Absolutno je taka cena prenizka v razmerju s ceno petmi-nutnega poročila, ki ga on prispeva za program Radia Kranj in ga ti ceniš na 800 tolarjev (vsako). Ob tem se mi poraja vprašanje: Ali je mogoče, da veliki kombinator in manipulator, Vinko Bešter, ne veš, da si Peter Čolnar, kot mogoči bodoči urednik Radia Kranj, s teboj nima kaj pomagat, in da so vse podkupnine vnaprej zastonj ? Ta frustracija se po balkanski metodi imenuje »Ako ide, ide frustracija.«.
Sicer ima pa gospod neodvisni Čolnar hudo konkurenco za. uredniško mesto verjetno v gospodu z bogatim predznanjem, Miranu Šubicu, ki rad popljuva vse. kar leze in gre. Mimogrede : Ljubljančani znamo govoriti tudi lublanščino in se tega ne sramujemo. Nekdo mi je želel v življenju zelo malo slabih stvari. Ne vem. zakaj sem se pri tem spomnil na Mirančka. Ta frustracija se imenuje po Randvju Newmanu »Short people frustracija«.
Ne upam si predstavljati razsežnosti frustracije, v.d. Vinko, ki te še čaka v zasedi. Nekoč boš namreč celo ti spoznal, da ljudje poslušajo Radio Kranj zaradi dobre glasbe in ne zaradi tvojih psevdonovinarskih akrobacij. Ta frustracija se imenuje »Delay frustracija«.
Skrajni čas je. da se spravim še nase. Moja glavna frustracija je ta, da v skoraj enajstih letih udejstvovanja na različnih radijskih programih nisem uspel najti kolektiva, ki bi mislil bolj na poslušalce, na dober program zanje, kot na medsebojne ribarije in spotikanja. Težko čakam na sprostitev frekvenc za nove radijske postaje. Program, v katerem bom sodeloval, bddo namreč ljudje poslušali, ker ta radio ne bo sanatorij za zdravljenje frustra-cij lokalnih povzpetnikov. Ta frustracija se imenuje »Calimero frustracija«.
Moja druga frustracija je opazna v Gorenjskem glasu. Urednikom, sploh vsem na Gorenjskem glasu in bralcem časopisa se zahvaljujem za potrpljenje in jih tolažim, da se bo tudi to dopisovanje nekoč končalo. Kot sem že zgoraj omenil, nisem izpil v življenju veliko znanosti, zato se tudi nimam za pametnejšega, in zato tudi ne odneham. Ta frustracija se imenuje »Bonehead frustracija«.
Vinko! Svoje zveze in poznanstva si spet zlorabil v korist svojih bolestnih ambicij, kar je razvidno iz člankov nekaterih novinarjev, ki so se pošteno blamirali, saj jih očitno druga plat medalje ne zanima. Ne samo kariera in denar, tudi in predvsem odnos do sočloveka je pomemben v življenju. V svoje dobro in v dobro svoje mlade družine misli bolj dolgoročno in se nauči v življenju, da boš nekoč našel koga, ki je še bolj zafrustriran, kot sva ti in jaz skupaj, takrat, se bojim, ne bo ostalo pri prijetnem dopisnem klepetu, kot je najin. Konec koncev je služba le služba in vsi ne morete biti za vsako ceno v vrhu. Jaz službe ne potrebujem, pa ti? Da ne delam na Radiu Kranj, bom zlahka prebolel iz finančnega stališča. Zamerim ti, da si mi vzel dobre prijatelje. Sodelavce in poslušalce.
Kratek dodatek
Odprto pismo tako imenovanega kolektiva Radia Kranj o rušenju v.d. direktorja potrjuje mojo teorijo o zlorabi ovc slednic v politične namene. Reveži ne vedo, da jih bo oven z zvoncem od-pljunil, ko ne bodo več potrebni. V.d. ovna, Vinko Bešter! Smiliš se mi tudi ti, ker gojiš upanje, da ti  bodo  vse  manipulacije in
ustrahovanja prinesle politične točke in še boljši položaj. Če ti bo morda tale umazana bitka uspela, boš bolj zanesljivo izgubil vojno. Ponavljam: ne igraj se z usodami drugih ljud, ker so minili časi, ko si lahko zmagoval s podtikanji in mešanjem kalne vode! Za vsako rit palca raste. Večkrat preberi zadnji odstavek sestavka z naslovom »Naše frustracije in Radio Kranj«. Odbor za pripravo proslave ob poteku mandata Vinku Beštru na mestu v.d. glavnega in odgovornega urednika Radia Kranj s kratico OPPPMVBMVDGOURK raz-puščam, ker se iz žrtev ne spodobi norca delat. Sponzorji proslave, pridite po darovano hrano in pijačo, ker proslave ne bo!
Dušan 1'ršič
»Kolektiv« Radia Kranj
Seveda sem pričakoval, da Izvršni svet SO Kranj na odprto pismo, kakor tudi na ostale izmišljotine in laži »kolektiva« Radia Kranj tudi tokrat ne bo reagiral. Ima pač svoj razlog.
Sodelavcem Radia pa tudi ne zamerim, kajti ni prvič, da posameznik izrablja kolektiv za doseganje svojih ciljev.
»Kolektiv« me je javno obsojal že dva dni pred mojim priho-
dom na Radio. Ze prvi dan sem spoznal izredno neurejenost, brez statuta, brez internih pravil, slab finančni položaj ter veliko ljudi brez morale.
V dobrih dveh mesecih smo postali finančno samostojni, veliko smo investirali, prostorsko ter kadrovsko smo se po danih možnostih uredili, začeli predvajati 60 odstotkov več programa, prirejali uspešne prireditve ter kranjski Radio postavili v sam vrh slovenskih lokalnih radijskih postaj.
Bilo je prelepo, da bi trajalo večno. Naključje je hotelo, da se je začelo postavljati na glavo kmalu po zamenjavi Peterletove vlade. Ali res naključje?
Sem pač človek, ki je ostal zvest svojim načelom, s tem pa neprimeren za nekatere kranjske strankarske veljake.
Preko člana kolektiva, ki je mojster v spletkarjenju, hujskanju množic, barvanju in star znanec sodišča, vsi skupaj skušajo preko inšpektorja za delo, /ostale institucije so obljublje-
ne/ ter medijev najti nekaj, česar ni. zato do danes, 28. septembra 1992, nisem prejel tudi nobene prijave in take obtožbe in podtikanja »kolektiva« odločno zavračam. Pravi kolektiv Radia Kranj pa hoče samo resno in pošteno delati.
Gospodje tovariši! V vašem sistemu ste pri institucijah čisto »pozabili« na »inšpektorat za moralna vprašanja«, če bi ta resor obstajal, bi vas že zdavnaj prijavil jaz.
v.d. direktorja RADIA KRANJ Peter Tomazin
NOVO V KRANJU MENJALNICA D-D Publikum
na Bleivveisovi 16
(toćno tam k|er spreiemamo male oglase za Gorenjski glas)
TOMŠIČEVA 36, KRANJ
POSKRBITE ZA VAŠE TRETJE ZOBE
FITTY DENT LEPILA IN ČISTILNE TABLETE ZA ZOBNE PROTEZE
Kmečki stroj Škofja Loka!
Ugodna ponudba TRAKTORJEV Zetor, Universal, Ursus, Lindner in Rasant ter ostale kmetijske mehanizacije SIP, Creina, Tehnostroj, Riko, Tajfun itd. Pestra izbira RABLJENE MEHANIZACIJE in možnost nakupa na kredit do 5 let ter dostava strojev na dom. -VIHAR 40 za samo 242.000 SIT Pokličite 622-575 ali 622-311. V poslovalnici Gode-šič 53 pa Vam ponujamo KRMILA, GNOJILA. TRAKTORSKE GUME, ZAŠČITNA SREDSTVA, AKUMULATORJE in REZERVNE DELE za traktorje Zetor in Universal po najnižjih cenah - merkantilna KORUZA samo 16,80 SIT za kg. Pokličite 631-497. Delovni čas od 8. do 17. ure, ob sobotah do 12.
Yo64) %%1
Nudimo vam:
dnevne malice in kosila sprejemamo rezervacije za zaključene družbe službena kosila, poroke, obletnice...
Odprto od 10. do 23. ure, sobota od 19. do 24. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure.
Se priporočamo!
GOSTILNA SEJEM KRANJ
Kako se boste po 1. januarju 1993 najlažje izognili doplačilu zdravstvenih storitev ?
Adriaticovo prostovoljno zdravstveno zavarovanje: izberite tisto, ki Vam najbolj ustreza.
Cene Zdravja ne poznamo. Njegove neprecenljive vrednosti se navadno zavemo šele , ko se ponesrečimo ali zbolimo. Za Zdravje lahko skrbimo, ga varujemo in krepimo. Toda zavarovati ga ne moremo. Zavarujemo pa se lahko pred stroški zdravljenja.
Doslej nas ti stroški večinoma niso zanimali, kajti naše pravice do zdravstvenega varstva so bile tako rekoč neomejene. Nova zdravstvena zakonodaja pa bo v naše življenje prinesla usodne spremetmie. Od 1. januarja 1993 ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Za številne zdravstvene storitve in pripomočke bomo morali odtlej doplačevati sami. Tudi do 50 %!
1. Zavarovanje vseh doplačil
vključuje zavarovanje za vsa doplačila zdravstvenih storitev v primeru poškodb ali bolezni ne glede na razlog. Velja za vse z zakonom določene obveznosti doplačil v osnovni, specialistično ambulantni, lx)lnišnični in zdraviliški zdravstveni dejavnosti.
3. Zavarovanje doplačil za primere poškodb izven dela,
za katere so zakonsko predpisana doplačila višja kot sicer. Gre za poškodbe zaradi nesreč izven delovnega mesta, v kakršnem koli primeru in ne glede na razlog.
❖ Bttlntšntce na zdravljenje sprejmejo 322.028 bolnikov, hi preležijo v njih 3 6 75 3 76 ttskrbnih dni.
*l* Odrasli prebivalci zdravnike obiščejo 6.725.157 krat.
2. Zavarovanje doplačil zobnoprotetičnega zdravljenja v vseh primerih in ne glede na razlog, ko gre za obvezna doplačila za zobnoprotetično zdravljenje ob uporabi standardnih postopkov in materialov (z zakonom je določeno obvezno šestmesečno predhodno zavarovanje).
4. Zavarovanje doplačil z3 zdraviliško zdravljenje, k*
obsega vse primere zdravili' škega zdravljenja ne glede na
❖ Zdravniki napišejo več kot 12.(MX) receptov za zdravila^
V Zavarovalnici Adriatic smo Vam zaradi teh usodnih sprememb pripravili štiri različne vrste prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Z njimi se boste (tudi zelo visokim) stroškom zdravljenja izognili v celoti ali clelno.
♦> Zdravniki odkrijejo
1.714.086 bolezenskih stanj.
Varujte Svoje Zdravje.
Zavarujte se pred stroški zdravljci lja
PROSTO VOLJ NOZI) RAVSIVKNO ZAVAROVANJU
to, ali gre za zdravljenji poškodb ali kroničnih in dmg'1 lx)le/.ni. Pri tem je vseeno, gre  za  nadaljevanje bol' nišničnega zdravljenja ali ne.
»*• w lo v /x»xb v Sk >vtnqi v twm .sjrnoii k<u
p........................................................"I
j O Ajdriatioovvm pn \sfc >vt »ljnem i : vilravstvenrm Aiv;irov:inju A.'lim izvvtkli ve^j i ?au>mi jx)£ljite podrobne rnfonuu i|c
Zobozdravniki zaplombirajo 717.496 zob brez zdravljenja in še 202.374 zob z ustreznim zdraiijenjem,
• Ime in priinii-k
j Naslov in kraj i Poštna k
Adriatic
i izrežite in v pismu .iii na dopisnici P0^
i Rfl nask>V:
: Adriatk, ljubljanska 3a, 66000 M*"r
Vera, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
MENJALNICA D-D Publikum
na Bleivveisovi 16
(točno tam. kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glasi
UREJA: VILMA STANOVNIK
glasova
Prijetno branje
Vam želi j^rman
ČAR MAN IVO
ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38
JESENIŠKI HOKEJISTI SO NA TEŽKEM GOSTOVANJU IZTRŽILI OBE TOČKI
vratar cveto pretnar dvestoodstotno
V 6. kolu alpske lige so hokejisti Acroni Jesenic premagali doslej vodilno ekipo Gradca in se s sedmimi točkami utrdili zgornji polovici lestvice - Danes se bodo v Podmežaklji pomerili z Bolzanom.
Jesenice, 29. septembra - Jeseniški hokejisti so ni petkovo srečanje šestega kola v alpski ligi, ko so gostovali pri ekipi Gradca, odhajali odločeni se boriti za novo točko, toda malokdo je pričakoval, da bodo domov prinesli kar dve. Vendar so z borbeno igro navdušili številne ljubitelje hokeja v Gradcu pa tudi precej domačih navijačev, ki so jih odšli spodbujat v Avstrijo. Končni rezultat tekme je bil 3 : 2 (1 : 1,1 : 1 ,0 : 1).
Prva tretjina se je začela z vrsto priložnosti, prvi pa je bil v še-stl minuti uspešen Ulrich, ki je Popeljal domače v vodstvo 1 : 0. ^ II. minuti je na podajo Kvar-Wnova i/enačil Marko Smolej. V drugi tretjini je Jeseničane v vod-*tvo popeljal Boštjan Omerzel. na * : 2 pa je izenačil Groulux v ?adnji minuti. Jeseničani so še naprcj igrali dobro, zadnji gol na lekmi pa je dosegel Andrej Razin-8er v 48. minuti.
Tako so Jeseničani z gostovanj9 ponovno prinesli dragoceni °č^i, ki sta prav gotovo tudi sPodbuda pred današnjo tekmo na Jesenicah, ko v dvorani Pod-2J*žaklja °b 18- uri gostijo ekipo Lancia Bolzano. (kipa Bolza-na je na sobotni tekmi, ko je go-sl°vala pri ekipi Zeli am See izgubila z rezultatom 6 : 2. vendar Pa se na letošnjem tekmovanju l'PSke lige drži solidno, saj je s llr'mi točkami na enajstem mestu, /c v čctrtck Jeseničani odha-
NA VSEH VRHOVIH V NAŠIH OBLAČILIH
Iz našega programa : t pohodne hlače (letne)
• turno smučarske hlače
• hlače za prosti čas "pinki"
• veterni jopiči in hlače - poro-tex....
Trgovski center Bled
Odprto: od 16. - 19. ure, sobota od 10. -12. ure telefon: 50-697
Po petkovi tekmi in pred današnjim srečanjem so povedali:
Vlado Jug: "V gosteh igramo bolje kot lani, še posebej v Gradcu smo igrali dobro, saj je težko zdržati takšen pritisk navijačev, kot je bil tokrat. Zelo smo se borili in zato smo zasluženo zmagali. Moram čestitati tudi našim navijačem, ki so nas prišli spodbujat tako daleč. Tudi proti Bolzanu moramo brezpogojno zmagati."
Boris Kunčič: "Tokrat je bila tekma zelo napeta, imeli pa smo tudi nekaj športne sreče. Kljub temu da nas je hotel sodnik oškodovati, smo zmagali. Zelo dobro smo igrali v obrambi na čelu z vratarjem Pretnarjem, ki je branil dvestoodstotno. Svoj prispevek k zmagi pa so dodali tudi navijači z Jesenic." Marko Smolej: "Igrali smo odlično, odličen je bil tudi vratar Pretnar. Imeli smo veliko priložnosti, k zmagi pa so nam pripomogli tudi navijači. Pred tekmo z Bolzanom mislim, da lahko računamo na zmago, če se bomo uspeli ubraniti njihovih napadov, saj so v alpski ligi dali že veliko golov." Murajica Pajič: "Igrali smo veliko bolje kot v prejšnjem kolu doma s Feldkirchom, manj boječe in bolje v obrambi. V alpski ligi pač ni lahkih nasprotnikov in tudi tekmo z Bolzanom tokrat doma je treba vzeti resno, saj doma ne smemo več izgubljati točk.
Marko Smolej, vse boljši in učinkovitejši.
jajo na novo gostovanje, k močni italijanski ekipi Milano Devils.
Danes se začenja tudi državno prvenstvo v hokeju na ledu. Ker Jeseničani igrajo tekmo alpske li-
ge, bo prvo kolo na Jesenicah odigrano jutri, v sredo, 30. septembra, ob 18. uri, želczarji pa doma igrajo z ekipo Slavija Beton. Ostala dva para prvega kola pa sta: Cinkarna - Olimpija Hcrtz in Bled - Triglav. Gorenj-
ski derbi bo v športni dvorani na Bledu danes ob 19. uri. Z Bleda so tudi sporočili, da prodajajo letne vstopnice za prvenstvo (pa tudi morebitno svetovno prvenstvo C skupine), ki so po 40 DEM v tolarski protivrednosti. • V. S.
V KRANJU SO TEKMOVALI NAJBOLJŠI SLOVENSKI KEGLJAČI IN KEGLJAČICE
na prenovljenem igrišču ostajata stara rekorda
^{juh temu da kranjskemu Kegljaškemu klubu Triglav še ni uspelo uresničiti načrtov za razširitev in dograditev več kot ■deset let starega kegljišča, so pred novo sezono zadovoljni, da so uspeli zbrati denar in obnoviti vsaj stare štiri steze.
*r»ni, 26. in 27. *>emb
septembra - Minula sobota in nedelja sta bila po-
c.-.-lianie sai so se na močnem ■"*mt>„a dneva /a kranjsko in gorenjsko Mgua ; . kj WeR|j»či in »urnirju n. prenovljenem ^J^^L^^mS^^^> ^»jačice. V najbolj zanimivih "edeljsk h obračun,^ ?* R| ^ konkurenci zmagale državne P™Kin^nXmObračunu pa je bila Premaze ekipo SCT i/ Ljubljane, v MM dansk"kipo Vi«vnih boljša ekipa reprezentance Slovenije, k. je premagal, ek.po ^»kov, Konstruktor iz Maribora.
"Znano je, da je kranjsko ke-
8'jišče staro več kot trideset let in ^a je potrebno prenove. Ob tem. kj> smo razmišljali O prenovi ke-8'Jišca, smo ugotovili, da bi l nad/ulavo lahko zagotovili pre-Potrebne prostore nami/noleni •k«mu klubu Merkur, ki prakti-Cr,o od ustanovitve naprej gostu«
,c Po različnih telovadnicah Vi
črti za prenovo so narejeni, vendar zaradi stanja, kakršno trenutno \ Kranju je, ko je na športnem področju treba dograditi zimski bazen, je bilo iluzorno misliti, da bi lahko začeli z razši-ntvijo kegljišča in nadzidavo Vendar pa smo ob načrtovanju te rekonstrukcije vedeli, de so do konca iztroieni avtomati se po-
Kot so ugibali nekateri poznavalci, bi bda lahko na minulem turnirju ogrožena rekorda kegljišča, tako med ženskami kot moškimi. Vendar pa najboljšim slovenskim kegljačem in kegljačicami ni uspelo ogroziti Marije Celj. kiji ostaja rekordnih 465 kegljev, pa tudi tiari Steržaj ima še naprej rekord kranjskega kegljišča, ki si ga je zaslužil z 971 keglji.
slovenski k,R,jafi
so se pomerili v Kranju.
stavljanje kegljev, ki so bili stari več kol dvajset let. Tako smo spo mladi, ob načrtovanju nove sezone vedeli, da le le ne bomo mogli začeti, če na obstoječih štirih sle /ah ne /.uiieii|.imo vs.i| avtoma-lov /a postavljanje kegljev Ob razumevanju tovarne liani števci, ki nam je posodila 30 Usoč mark v tolarski protivrednosti, smo lo zamenjavo poleti opravili Hkrati smo tudi vedeli, da mora mo posodobili določene dele stavbe, za kar smo potrebovali še dodaten denar Iako smo s pomočjo Iskre števcev. Save. Planike in nekaterih, ki so nam pomagali s skromnejšimi prispevki. kegljilCC ponovno usposobili /a treninge, rekreacijo iti ludi najviši.i tekmovanju." ie o obnovi kc-i'Iii\č.i povedal predsednik kk
I i iglu* Kdtjar Vončina
Ob slovesnem odprtju preno-v ličnega kcgl|išća so kraniski ke-gliači v gosie povabili najbolji*
kegljače in kegljačice Slovenije ter pripravili turnir. Ob njih je nastopila tudi reprezentanca Gorenjske in seveda kegljači in kegljačice domačega Triglava ter ženska ekipa Nove Gorice. Vsi povabljeni so v Kranj tudi prišli in navdušili številne privržence kegljaškega športa v Kranju.
V prvem sobotnem obračunu sta se pomerili reprezentanca Gorenjske in ekipa Triglava, zmagala pa je ekipa Triglava s 5237 podrtimi keglji nasproti gorenjski reprezentanci, ki je podrla 4848 kegljev Ženska ekipa Triglava je premagala ekipo Novo Gorice z rezultatom 2375 : 2363 V nedeljskem srečanju med ženskima ekipama EMO Celje in SCT Ljubljana, v katerih nastopajo vse slovenske reprezentant-ke. ki so na svetovnem prvenstvu Osvojile srebrno medaljo, je bila boljša ekipa I MO Celje i 2531 podrtimi keglji. ekipa SCT Ljubljana pa je podrla 2473 kegljev Najboljša igralka na turnirju je bila dvakratni svetovna prvaki nja Marika Kardinar. ki je dose gla 445 kegljev Gotovo pa je bil najzanimivejši obračun turnirja med reprezentanco Slovenije in državnimi prvukt, ekipo Konstruktorja iz Maribora, ki se je v nedeljo zavlekel po/no v popoldne. Boljši so bih repre/enianti Sloveniie. ki so zmagali s 5551 podflih kegljev, ekipa Konstruktorja pa je podrla 5231 kegljev Najbolje j« metal Franc kirbiš. ki ie podil i>nx keuljev • v. sta-
no» nik. foto: (..Sinik
Državno prvenstvo na bledu
Bled, 26. septembra - Na Blejskem jezeru so pod pokroviteljstvom veslaške zveze Slovenije organizirali 2. državno prvenstvo v veslanju za vse kategorije. Posebno pozornost so med predstavniki vseh šestih slovenskih klubov vzbujali junaki Barcelone, med katerimi pa je manjkal Milan Janša, ki uživa zaslužene počitnice. Tako sta se člana bronastega četverca Klemenčič in Mirjanič pomerila z bronastima Čopom in Žve-gljem v njuni disciplini, dvojcu brez krmarja. To je bila tudi najzanimivejša točka sobotnega programa. Cop in Žvegelj sta preizkušnjo zanesljivo dobila, člana četverca pa sta se morala kar potruditi, da sta na koncu osvojila drugo mesto pred predstavnikoma Ljubljanice Geršakom in Dolničarjem.
Zmagovalci: člani: skif - Greif (VK Branik), dvojec brez - VK Bled I (Čop, Žvegelj), dvojni dvojec - VK Izola (Bože-glav, Butinar), dvojni četverec - VK Branik (Kramberger T in A., Greif, Mahorič); mladinci: enojec - Šimnic (VK Bled), dvojni dvojec - VK Branik; pionirji: enojec - Novak (VK Na-utilus), dvojni dvojec - VK Nautilus 2; ml. mladinke: enojec -Stefančič (Ljubljana). • A. Smrekar
Množičnost na športnih igrah
Škofja Loka, 25. septembra - Športne igre delavcev in delav k Škofjeloške občine so se začele. Trenutni rezultati oziroma zbrani podatki nam kažejo, da bodo igre po številu udeležencev na ravni iz leta 1992 . Vese|i smo prjjave ETIKETE iz Zirov. ki se je zadnjič udeležila D§I leta 1988, prav tako pa smo veseli udeležbe POLICIJSKE POSTAJE Škofja Loka, ki se DŠI udeležuje kar s petimi ekipami, zadnjič so bili navzoči leta 1985. Upamo, da jim službene obveznosti ne bodo preprečile sodelovanja. Sponzorstvo nad igrami je prevzela Loška tovarna klobukov SEŠTR.
Pa poglejmo še nekaj statističnih podatkov. Na letošnjih igrah delavcev in delavk sodeluje 35 delovnih organizacij, ustanov, podjetij in društev upokojencev. Najštevilnejšo udeležbo so prijavili iz LTH-ja, 24 ekip. OBRTNA ZBORNICA Škofja Loka je prijavila 22 ekip. za DOMEL iz Železnikov (nekoč imenovani Elektromotorji) bo tekmovalo 20 ekip. ALPINA 19 ekip. 18 ekip so prijav ili iz LTH - ORODJARNA LIVARNA. 15 ekip JELOVICA. II ekip ZDRAVSTVENI DOM itd. • M. Kalamar
KOLESARSTVO
Solidni mladinci save
Slovenske Konjice, 27. septembra - V nedeljo je bila v Slovenskih Konjicah kolesarska dirka za Pokal Slovenije. Med člani je zmagal Melanšek (Celje), najboljši Savčan je bil Pagon na šestem mestu. Med starejšimi mladinci je zmagal Murn (Krka), Savčan Križnar je bil tretji, Ziherl pa peti. V kategoriji mlajših mladincev je zmagal Bergant (Rog), Valjavec (Sava) pa je bil drugi. • (vs)
Prvo državno prvenstvo Slovenije
Kranj, septembra - Na velodromu v Stražišču pri Kranju bo v petek, 2. oktobra, in soboto, 3. oktobra, prvo državno prvenstvo Slovenije na pisti. Tekmovanje organizira Kolesarska zveza Slovenije in Kolesarski klub Sava Kranj.
Tekmovalci slovenskih klubov se bodo potegovali za državne naslove v vseh kategorijah od mlajših mladincev do članskih ekip.
Predtekmovanja se bodo začela v petek. 2. oktobra, ob 8.30 uri. popoldanski.del predtekmovanj pa bo ob 14. uri.
V soboto. 3. oktobra, pa bodo polfinalna in finalna tekmovanja Dopoldanski del se bo začel ob 8.30. popoldanski pa ob 14. uri. • V.D.
Uspešni mladi gorenjski hokejisti
Jesenice. Bled, 28. septembra - Minuli teden so na različnih tekmovanjih nastopili tudi mladi gorenjski hokejisti. Na prijateljski tekmi med staiejšimi pionirji je ekipa HK Acroni Jesenice izgubila / ekipo Olimpije Hertz z rezultatom 2 : 3. mladinci pa so zmagali z rezultatom 9 ; 3. Odigrana je bila tudi tekma hokejistov do 20 let. ekipa H K Acroni Jesenice pa se je pomerila z reprezentanco Hrvaške Jeseničani so zmagali z rezultatom 9": i. V svojem letošnjem prvem nastopu so se predstavili tudi učenci jeseniške hokejske šole. ki so v Beljaku premagali vrstnike z rezultatom 3 : 5 I kipa mlajših pionirjev Acroni Jesenic pa je nastopila na močnem mednarodnem turnirju v Beljaku in med šestimi ekipami osvoiila odlično drugO mesto, zl Mlajši pionirji Bleda -o premagali Inglav z rezultatom 10 : 0. starejši pionirji Bleda pa so vrstnike iz K \C premagali z rezultatom I 6. Prav tako starejši pionirji so se pomerili tudi / ekipo Medveščuka in zmagali z rezultatom I 4
GLASOVA
DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Jelen triglav še naprej zmaguje
NAPREDEK RADOMLJE : JELEN TRIGLAV 1 : 3 (1 : 0), strelca za Jelen Triglav Kondič v 10. in 88. minuti in Pivač v 50. minuti.
Za Jelen Triglav so igrali Škodlar, Kočevar, Blagojevič, Novkovič, Atlija, Pivač, Goga, Belančič, Kondič, Kne in Matjaž Razboršek, ki ga je zamenjal Egart.
Jelen Triglav je bil pred tekmo nesporni favorit, saj je bil Napredek še brez točke. Kranjčani so zaigrali brez Brkiča in Dušana Raz-borška, težavo pa so imeli tudi z opremo, tako da so zaigrali v modrih dresih domačinov. Napredek je zaradi slabih rezultatov zamenjal prvega trenerja in je začel tekmo na vso moč. Še v 5. minuti je Škodlar ubranil nevaren strel, ki je le nekoliko prebudil uspavane Triglavane, ki so zaigrali odgovorneje in v prvem resnejšem napadu povedli. V gneči se je najbolje znašel Kondič. Triglav je nato igral lepo za oko, domači pa so čakali na priložnosti ob napakah kranjske obrambe, ki jih ni bilo malo. Priložnosti za zadetek sta zapravila v 32. in 34. minuti Blagojevič in Kondič. pa tudi domači so dvakrat nevarno ustrelili. Pivač je v 50. minuti povišal na 2 : 0, domačini pa so nato iz enajstmetrovke znižali. Tako je kranjski vratar Samo Škodlar po 513 minutah igre prejel prvi gol. Tekma še ni bila odločena, zmago pa je zagotovil v 88. minuti Kondič po samostojnem prodoru. • I. Golob
SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
Kovinar poražen v kranju
V šestem kolu prve mladinske nogometne lige je Jelen Triglav iz Kranja doma premagal Kovinarja iz Maribora z 2 : 0. Zmaga bi bila lahko še višja, če bi Kranjčani znali izkoristiti priložnosti. Tako pa sta zadela Buvač v 20. in Bajrovič v 36. minuti. Za Jelen Triglav so igrali Beton, Prača, Golob, Durakovič, Halilagič, Gogič, Flajnik, Grubič, Buvač, Bajrovič in Trogilič. Igrali so še Mržič, Tasič, Orlic in Elvis Bajrovič. • I. Golob
TRETJA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Zmagi zarice in jelovice lth
Kranj, 27. septembra - Zarica iz Kranja je doma igrala z Avtopre-vozom iz Tolmina in zmagala s 3 : 0. Kranjčani so od vsega začetka igrali napadalno in predvsem z leve strani, kjer sta igrala tokrat izredno razpoložena Thaler in Rešek. Tolminci so igrali odprt in napadalen nogomet, vendar premalo učinkovit, Zarica pa je imela zaradi tega veliko odprtega prostora za nevarne napade. Prvi zadetek je dosegel Thaler v 20. minuti po podaji Reška, v zadnji minuti prvega polčasa pa so izid povišali na 2 : 0 z zadetkom Reška. Po podaji iz kota je Šink usmeril žogo z glavo v kazenski prostor, od tam pa jo je Rešek poslal v mrežo. Na 3 : 0 je Zarica poved I a v 60. minuti, ko je Rešek uspešno izvedel enajstmetrovko. Potem sta Thaler in Prestor zapravila še dve priložnosti. Za Zarico so igrali Triler, Muratagič, Kondič, Rešek, Prestor, Šink, Kotnik, Thaler, Mažgon, Kurent, Su-hadolnik in Zoreč.
Jelovica LTH iz Škofje Loke pa je doma premagala Renče s 3 : 2. Ločani so začeli slabo, saj so Renče v 16. minuti povedle z golom Stanonika, v 35. minuti pa je bilo že 2 : 0. Do preobrata je prišlo v zadnjih petih minutah prvega polčasa. Takrat je Klančar najprej zgrešil enajstmetrovko (eden od igralcev gostov je bil izključen), v zadnji minuti pa je bila dosojena še ena in tokrat je Peternelj zadel, gostje pa so zaradi izključitve ostali še brez drugega igralca. V 60. minuti je Ažbe izenačil, zmagoviti gol pa je dal v zadnji minuti Babšek. Za Jelovico LTH so igrali Oblak, Brdnik, Pavičevič, Stano-nik, Babšek, Klančar, Ahčin, Cehič, Krupič, Peternelj, Ažbe, Epih in Vučetovič. • Iztok Golob
Tudi creina dolnov zmagala
V III. slovenski nogometni ligi so gorenjski zastopniki dosegli popoln uspeh. Zmagala je tudi Creina Dolnov, ki je gostovala v Brdih in zmagala z 2 : 0.
Kje je kdo na lestvici
V I. slovenski nogometni ligi vodi SCT Olimpija z 12 točkami. Sledi pet moštev z 9 točkami, med katerimi so tudi Živila Naklo na tretjem mestu. V II. slovenski ligi ostaja Jelen Triglav še naprej prvi. Ima 10 točk, na naslednjih treh mestih pa so z 9 točkami lstragas Jadran Dekani, Primorje in Oria Rudar Trbovlje. V III. slovenski ligi vodijo Finali z 10 točkami, kolikor jih ima tudi drugo uvrščeno Bilje. Gorenjska moštva so popravila uvrstitev. Jelovica LTH je šesta s 7 točkami, Creina Dolnov je sedma s 6 točkami, Zarica pa je deveta s 6 točkami.© J. K.
GORENJSKA NOGOMETNA LIGA
Pomembna zmaga tržiča
Kranj, 27. septembra - Nogometaši Tržiča, ki jih to sezono vadi nekdanji nogometaš Živil Nakla Roman Zaplotnik, še neprej uspešno igrajo v gorenjski nogometni ligi in so. Če bodo tako nadaljevali, najresnejši kandidati za uvrstitev v III. slovensko nogometno ligo. V tem kolu so z 2 : 1 premagali nekdanje drugoligaše Jeseničane in vodijo pred Visokim.
Izidi: Sportina Bled : Bitnje 2:1, Britof : Alpina 0 : I, Tržič Jesenice 2:1, Trboje : Polet 2:1, Visoko : Hrast je 4.1 in Lesce : Sa-va 3 : 2. • R. Gros
Razpis h. turnirja v malem nogometu
Kranj, septembra - Organizacijski odbor za 14. turnir malega nogometa »KRANJ 92« razpisuje 14. turnir v malem nogometu »KRANJ 92«. Prijave bodo zbirali do 15. oktobra (četrtek) do 15. ure na naslov: Športna zveza Kranj, Partizanska 37, 64000 Kranj.
V tekmovanje bodo vključene le ekipe, ki bodo do določenega roka oddale izpolnjeno prijavnico in na ŽR ali osebno vplačale prispevek 5.000 SIT. Žrebanje bo v sredo, 21. oktobra, v prostorih Športne dvorane na Planini z začetkom: za "C" skupino ob 17. uri, za "B" skupino ob 18. uri in za "A" skupino ob 19. uri.
Prve štiri ekipe v vsaki konkurenci prejmejo pokale ter denarne nagrade. Če bo organizacijskemu odboru uspelo pridobiti praktične nagrade, jih bodo podelili kot naprimer za najboljšega vratarja, najstarejšega igralca, najboljšega igralca, najboljšega strelca naj... Zato organizacijski odbor pričakuje, da se boste tudi sami nastopajoči s svojim vplivom pridružili zbiranju teh nagrad. • J. MarinČek
PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
LJUBLJANA SKLONJENIH GLAV IZ KRANJA
ŽIVILA NAKLO : LJUBLJANA 2 : 1 (1 : 0), strelca za Živila Naklo Vorobjov v 45. in Jeraj v 89. minuti, za Ljubljano pa Miloše-vič v 69. minuti. Rumeni kartoni Ahčin in Marušič za Živila Naklo in Miloševič za Ljubljano, glavni sodnik Hvalic iz Nove Gorice, gledalcev 1500.
Za Živila Naklo so igrali Vodan, Andrej Jošt, Sirk, Janez Križaj, Ahčin, Murnik, Brane Oavlin, Vorobjov, Jeraj, Jerina in Marušič. Marušiča je zamenjal Miran Pavlin, poškodovanega Jerino pa Grašič.
Derbi 7. kola slovenske nogometne lige bi tako Ljubljani kot Živilom v primeru zmage zagotovil mesto med prvo trojico, poraz pa bi ju postavil niže, je bil tako pomemben za obe moštvi, občinstvu pa je obetal zanimivo nogometno predstavo. Živila Naklo so igrala brez kaznovanega Darjana Jošta in poškodovanega Pihlerja, Ljubljana pa je bila v popolni postavi. Živila so bila srečnejša, čeprav je kazalo na neodločen izid. Zmagoviti gol je padel v 89. mi-
nuti, zato je bilo navdušenje na tribunah in na igrišču toliko večje-
Prvi gol so Naklanci zabili v 45. minuti. Sašo Vorobjov, ta izredno borbeni in tehnično podkovan igralec je popeljal žogo proti kazenskemu prostoru in z okrog 20 metrov sijajno ustrelil v desni zgornji kot vratarja Ljubljane Ivana Tahiroviča. To je bil prvi gol Vorobjova v naklanskem dresu. Ljubljana je izenačila po mečkanju in neodločni igri naklanske obrambe v 69. minuti. Dinko Vrabac je streljal, žoga se je odbila, pretkani Vlado Miloševič, najboljši strelec Ljubljane, pa jo je potisnil v mrežo. Zmaga pa je prišla v 89. minuti. Filip Murnik je v svojem znanem slogu metal dolg aut v
BaŠLJANI "POTEGNILI" NAKLANCE
V drugi medvaški tekmi v vlečenju vrvi so morali naklanski korenjaki priznati poraz. Čez tono težko bašeljsko moštvo desetih dedcev, med katerimi je tehtal Jože Lombar 161 kilogramov, je dvakrat potegnilo čez črto Naklance. Pokrovitelj dvoboja Janko Šumi iz Struževega je vse možake, tako zmagovalce kot poražence, povabil k Mančiju Marinšku v Naklo na jedačo in pijačo. Kdo bo naslednji nasprotnik Bašljanov?
ROKOMET
V RK KRANJ ZADOVOLJNI S PRIPRAVAMI
Kranj, septembra - Konec tedna se začenja nova rokometna sezona v prvi državni rokometni ligi, v kateri nastopajo tudi igralke RK Kranj.
Kranjčanke prav te dni zaključujejo s pripravami. Vadijo že od avgusta, resneje pa so trenirale septembra, saj se v klubu zavedajo, da bo sezona dolga in naporna. Andrej Kavčič je s pripravami zadovoljen. Priprave so potekale doma, ogrodje ekipe pa v glavnem sestavljajo igralke iz lanskoletne sezone. Odšla je Nataša Mežek, odlična strelka, ki si je v svojem novem klubu Mlinotestu zagotovila boljše pogoje. V klubu so veseli, da sta se vrnili Metka Gradišar in Leonida - Dida Praprotnik, prišla pa je tudi Sonja Križnar iz Škofje Loke. V spomladanskem delu bodo Kranjčanke še močnejše, saj se jim bo pridružila odlična Ana Križnar. V ekipi bodo seveda spremenili igro v napadu, ki je v preteklih sezonah v glavnem slonela na strelskih sposobnostih Mežkove, ki jo bodo skušale nadomestiti Smilja Olič, Leonida Praprotnik in Metka Gradišar. Doslej so odigrale šest pripravljalnih tekem. Glavni cilj kranjskih rokometašic v novem prvenstvu je uvrstitev med štiri najboljše ekipe. • I. Golob
LOČANI ŽELIJO MED NAJBOLJŠE
Škofja Loka - Kljub izrednim igram v spomladanskem prvenstvu slovenske lige v sezoni 91/92 so rokomet asi Šeširja osvojili le tretje mesto, kar je bilo ponovno premalo za uvrstitev med najboljše slovenske klube.
Tako se bodo Ločani že drugič zapored ponovno borili za najvišje mesto v drugoligaški konkurenci, ki v naslednjem prvenstvu vodi med dvanajst najboljših. Fantje so ob novem trenerskem tandemu Galof - Pokorn začeli s treningi sredi avgusta. Odigrali so tudi nekaj pripravljalnih tekem, zadnjo pa bodo danes v Ribnici. Moštva ni zapustil noben igralec, novih pa tudi ni, saj denarja za to ni, pa tudi uigrana domača ekipa je svojevrsten adut. Trener Vrbinc bo v novi sezoni skrbel za izredno nadarjeni rod kadetov, Jani Klemenčič pa je prevzel mesto poklicnega trenerja in bo skrbel za najmlajše. Pri delu s člansko ekipo bo z nasveti pomagal tudi Ljubljančan Jože Šile, s katerim je slovenski klubski rokomet dosegel največje uspehe."
Liga, ki šteje deset klubov, pa bo kljub navidezni nezanimi-vosti zelo izenačena in kar pet, šest ekip je kandidatov za prvo mesto. Tuje seveda v prvem planu lanski prvoligaš iz Preddvora. Prav s Preddvorčani pa se bodo Ločani srečali v prvem kolu to soboto. Da bi bile težave še večje, pa sta poškodovana dva ključna igralca. Ob izkušenih igralcih se bodo vsekakor poskušali uveljaviti tudi mladi rokometaši iz škofjeloške rokometne šole. • Dare Rupar
Rokometni ligaški rezultati
Kranj, 27. septembra - V 2. kolu II. državne lige za ženske so bili doseženi naslednji izidi: Sava Kranj - Piran 21 : 26, Kranj - Krim 27 : 6, Škofja Loka - Lapi Zagorje 24 : 15. V 3. kolu III. državne lige za moške so bili doseženi naslednji izidi: Peko - šešir 15 : 25, Herbali-fe Storžič - Besnica 12 : 25, Žabnica - Radovljica Špecerija Bled 26 : 24, Preddvor Infotrade II - lx>ške smojke 24 : 32, Preddvor Skala -Sava 31 : 22. V skupini kadeti - center - I. skupina so bili v 3. kolu doseženi izidi: Peko-Šešir 8 17, Pizzerija Pola na Storžič Besnica 18:6, Preddvor Infotrade - Radovljica špecerija Bled 22 : 15, Sava - Loške smojke 17 27. V skupini starejše deklice - center V. pa so bili v 2. kolu doseženi rezultati: Kranj - Planina 19 : 5, Sava - Olimpija 20 : 6 in Škofja Loka - Krim 18 : 19. • Martin Dolanc
Gorenjski reprezentanci neodločeno
Šenčur - V Šenčurju je bil prvi obračun v tekmovanju pokrajinskih nogometnih reprezentanc. Vrstniki Oorenjskc m 1 luhljanc so tako pri pionirjih kot pri kadetih igrali II Omeniti je treba, da so bili Gorenjci lani drugi v Sloveniji pri kadetih in imajo tudi letos obetavno moštvo, pionirji pa so proti nekoliko mlajšim Ljubljančanom celo imeli možnost za zmago. Vsekakor pa varovanci trenerjev Stojana Humarja in Gorazda Kužnika lahko še napredu-jejo
Moštvo Živil Nakla s trenerjem Oblakom po zmagi nad Ljubljano
kazenski prostor. Tahirovič je žogo odbil, Jeraj pa jo je silovito poslal v mrežo. Sicer pa je bila igra v prvem polčasu izenačena, taktična, saj bi bila vsaka napaka usodna. V ljubljanskem moštvu so bili ob Miloševiču še posebej nevarni Adrovič, Vrabac in Vido-vič, s katerim je imel Andrej Jošt precej opraviti. Ljubljana je igrala zaprto, saj je bil njen cilj točka. V drugem polčasu so Naklanci na trenutke popustili in je bila Ljubljana v premoči. Miloševič je v 85. minuti zadel prečko, deset minut prej pa je stativo zadel Jeraj. V 33. minuti se je izkazal naklanski vratar Vodan, koje
bv    NAMIZNI TENIS
Top turnir pionirk
Adrovič sam krenil proti vratom-"Zelo sem zadovoljen, saj sem dolgo čakal na svoj prvi gol za Naklo. Od udarcev me hudo boli-vendar bo boljše. Tekma je bila težka, saj nas je pomembnost zmage psihično obremenjevala-Hvala soigralcem, hvala občin' stvu za bodrenje," je dejal po tek' mi Sašo Vorobjov.
Trener Nakla Brane Oblak, ki
po zmagovitem golu ni zdržal na klopi, ampak je stekel k igral; cem, pa je rekel: "Zadovoljen bi bil tudi z neodločenim izidom-Vendar se tudi zmage ne branimo." • J. Košnjek, slike G. Šinik
Jesenice, 26. septembra - Na turnirju je nastopilo pet ekip iz petih namiznoteniških klubov: Jesenice, Murove, Škofja Loka, Merkur Kranj in NTK Križe. V finalni del sta se uvrstili Koširjeva iz NTK Jesenice in Mežkova iz NTK Križe. Zmagala je Koširjeva.
Top TURNIR PIONIRJEV
Križe, 26. septembra - Turnirja sc jc udeležilo pet ekip: NTK Križe. NTK Jesenice, NTK Murova, NTK Merkur Kranj in NTK Šk^J3 Loka. V polfinalu sta se za tretje mesto pomerila Tjuš AljančiČ in Anže Zepič, oba iz NTK Križe, v finalu pa sta igrala Jure Maček, Merkur Kranj in Aljaž Mali, NTK Križe. Zmagal je Jure Maček, pred Aljažem Malijcm, tretji je bil Anže Žcpič, četrti pa Tjuš Aljančič. • V. S.
TENIS
Škofjeloško teniško prvenstvo
Škofja Loka, septembra - Pred kratkim se je končalo občinsko pr^f1 stvo v tenisu, za katerega so šteli štirje turnirji, dva v Škofji Lok' po eden v Žireh in Gorenji vasi. Kot je sporočil vodja odbora za te-fl pri škofjeloški Športni zvezi Izidor Selak, je prvo mesto in naslov o Činskega prvaka osvojil Sergej Sokolov s 75 točkami, drugi je Selak s 73 točkami in tretji Kalman Sočak s 60 točkami
V Škofji Loki je bilo odigrano občinsko prvenstvo za posamezn'** stare nad 35 let. V tej kategoriji je zmagal Kalman Sočak pred Fra" g
jem Pečelinom in Dušanom Čarmanom Na občinskem prvenstvu posameznike stare nad 45 let pa je v Poljanah zmagal Branko Se'* drugi je bil Janez Berce, tretji pa Valja Kokalj. • V. S.
Turnir dvojic v Radovljici
Teniški klub Radovljica prireja odprto prvenstvo Radovlj«^ dvojicah 3. in 4. oktobra. Prijave je treba oddali do petka, 2. oktO^Ej do 17 ure na igriščih teniškega kluba. Zmagovalce čakajo dena nagrade - prvo mesto 6.000, drugo mesto 3.000 tolarjev, obenem bodo pripravili še žrebanje praktičnih nagrad. Prijavnimi znaša tolarjev na osebo. • Aleš Smrekar
Občinsko osnovnošolsko prvenstvo
Gorenja vas, septembra - Pod vodstvom mentorja ŠŠD Izidorja Selaka je bilo v tednu športa 10. in II. septembra 199-teniških igriščih pri OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi izvedeno0 činsko prvenstvo za osnovnošolsko mladino občine škofja Loka tenisu. i
Najboljši po kategorijah so bili: 1. st. dečki (16 tekmovalce*)-Tomaž Selak, 2. Borut Tepina, 3. Tine Podloga r; 2. st. deklice ( tekmovalk): I Petra Rampe, 2. Nina Ceplak, 3. Urška Bašeli. 3.g dečki (10 tekmovalcev): I. Aleš Cankar, 2. Gašper Carman, 3- £ men Primožič; 4. ml. deklice (4 tekmovalke): 1. Polona Zup""c' Monika Mihelčič, 3. Sandra Grbič. ^
Najboljši trije so prejeli medalje in praktične nagrade, k' je prispevala Alpina iz žirov. 0 I. Selak
,nja
Odprto strelsko prvenstvo kranja
Kranj, 25. septembra - Sekretariat za obrambo obči in 31. območni štab TO pripravljata letos za prebivalce Kri,nj^t" okolice XI. odprto prvenstvo Kranja v streljanju s polavt ^ g. sko puško. Za prireditev, ki bo v soboto, 3. oktobra 199Jjf1 do 16. ure na strelišču TO v Struževem pri Kranju, se lahko Levijo na prireditvenem prostoru vsi občani nad 16 let starosti- jj
vi t'0 .
movanje bo potekalo v ženski in moški konkurenci, prvi ^\ obeh kategorij pa si bodo priborili praktične nagrade Iekj » ^ ci bodo streljali s polavtomatsko puško M 57 66 / ta/da"^pff metrov v krožno tarčo 0,5x0,5 metra; imeli bodo 1 na^°JCxaSs^ i/ktis in 6 nabojev za uvrstitev. Na razpolago bo I s minut C . jji eno serijo streljanja. Uporaba lastnega orožja, streliva \,0 druge opreme (razen daljnogledov za kontrolo zadetkov) dovoljena. # S. S.
ft GLASOVA
StotinkA
ŠKOFJELOŠKE KOŠARKARICE PRIPRAVLJENE NA SEZONO
Odeja marmor pred novimi izzivi
škofja Loka - Košarkarice Odeje Marmor iz Škofje Loke so bile v zadnjih letih najuspešnejše škofjeloške predstavnice v ekipnih športih. Najprej so osvojile naslov slovenskih prvakinj v sezoni 1990/91, lani pa še tretje mesto v popolni slovenski državni ligi. Tu uspehi pa so pred ekipo postavili nove izzive.
Tako, kot je pri Ločankah že v navadi, so s pripravami začele že takoj po končanem zadnjem prvenstvu. Za približno mesec dni so potem z njimi Prekinile, konec julija v največji vročini pa so se priprave po-
novno začele. V prestopnem roku ni nobena igralka zapustila ekipe, žal pa iz drugih slovenskih klubov v Škofjo Loko ni bilo nobene okrepitve, čeprav so vodilni v klubu imeli te želje. Zato so morali po okrepi-
JUTRI EVROPSKI IZPIT
Se pred začetkom drugega državnega prvenstva (v soboto doma z Apisom) se bodo košarkarice Odeje Marmor jutri zvečer ob 20. uri prvič predstavile na evropski sceni. V okviru prvega kola tekmovanja za pokal Lilianne Ronchetti bodo v dvorani na Podnu gostile madžarsko ekipo DKSK-SEM Miškolc. Domači trener Igor Potenc računa na naslednje igralke: Olga Baligač, Polona Maček, Mateja Kriišnik, Katjuša Bizjak, Linda Antić, Renata Frakelj, Maša Primožič, Sandra Pejič, Tina Oblak in Gordana Budimir. Žal se je med pripravami za novo sezono o prekinitvi športne poti odločila Aljoša Luskovec. ki je vsekakor prispevala veliki delež k temu skorajda zgodovinskemu dogodku. • Dare Rupar
i KOŠARKA
Triglavani izgubili na gostovanju
V 4. kolu SBA lige je ekipa kranjskega Triglava tokrat gostovala Pri ekipi Kormend-Huror in izgubila z rezultatom 86 : 75 (55 : 40).
V soboto, 3. oktobra, Triglav ponovno igra doma, v goste pa prihaja najboljša slovenska košarkarska ekipa, Smelt Olimpija. • V. S.
SKL - rdeča skupina
PODBOČJE - KOKRA LIPJE 68 : 70 (40 : 35)
Podbočje, 26. septembra - Dvorana OŠ Podbočje, gledalcev 150, s°dnika Kavčič, Turk (oba Ljubljana).
Kokra Lipje: Remic 7 (3 : 5), Rozman 11 (4 : 7), Stavrov 24 (10 : 14), Metelko 1(1 : 2), Omahen 6, Kastigar 21 (6 : 6), Horvat 0 (0 : 1), Ko-•ar 0.
Domači so tekmo odlično začeli in v 6. minuti vodili že z deseti-m> točkami prednosti, kar pa je bilo tudi največje vodstvo na srečajo V 15. minuti so igralci Kokre Lipja prišli na eno točko zaostan-a' kaj več pa v prvem polčasu niso uspeli.
Po odmoru so imeli igralci Podbočja rahlo prednost in moštvo •^okre Lipja je prvič povedlo v 7. minuti drugega polčasa. Po tem sta Se moštvi menjavali v vodstvu. Ko so domači zopet povečali predat, pa je Lučev v 15. minuti napravil prekršek, klop Podbočja pa je dobila tehnično napako. Gostje so to izkoristili in se domačim približali na 2 točki. Do konca je bilo tesno. 5 sekund pred koncem je Ka-st'gar pri izidu 68 : 68 zadel dva prosta meta in postavil končni izid °8 : 70 za goste. • Aleksander Gasser
Darko mirt in ivan sunara v kranju
, Kranj, 27. septembra - V tretjem kolu 1. SKL rdeča skupina, ki b° U v sredo, 30. septembra, bo pri moštvu Kokre Lipja gostovala eki-Pa Maricom Miklavža. Ekipa iz Miklavža je izredno močna, saj za-nJ° nastopata tudi slovenski reprezentant Darko Mirt in bivši repre-j°tant Jugoslavije Ivan Sunara. Domači, ki so v prvih dveh kolih v 'SK.L zmagali, obljubljajo svojim navijačem nov uspeh, pričakujejo Pa čimvečjo pomoč s tribun. Tekma bo v sredo ob 17.30 v športni dvo-rani na Planini. • Aleksander Gasser
'ZLET NA PRIST0VŠKI STORŽIČ
K
Itvir seP,cmDr* ■ Do 1. oktobra se je v pisarni Planinskega dru-, a Kranj moč prijaviti za planinski izlet na PristovSki Storžič. Izlet
Ekipa košarkaric Odeje - Marmorja - Foto: G. Šinik
tve na tuje. V ekipo so pripeljali Lindo Antič, bivšo košarkari-co Elemesa iz Šibenika, ki je s to ekipo osvojila tudi naslov jugoslovanskih prvakinj. Ob tem pa je Antičeva nastopala tudi v vseh jugoslovanskih selekcijah, razen članske.
Novo prvenstvo se bo tako začelo 3. oktobra. Ločanke pa bodo v dvorani na Podnu gostile Apis iz Maribora. Mariborčanke so se tako, kot vse preostale ekipe z izjemo Jezice močno okrepile, tako da bo letošnja osemčlanska liga bolj zahtevna kot lanska. Ločanke pa se bodo morale močno potruditi, da bodo zadržale lani osvojeno mesto. Vendar pa je
pred ekipo, ki jo bo v novem prvenstvu ponovno vodil Igor Dolenc, ki se je vrnil iz Kranja, celo prvenstvo, igralke pa bodo morale na parketu pod koši dokazati, kam sodijo.
Ob nastopu v državnem pr-venstu pa bodo Ločanke prvič v zgodovini škofjeloškega ekipnega športa nastopile v Evropskem klubskem tekmovanju, v pokalu Lilianne Ronchetti. Zal pa ne morejo nastopati v Srednjeevropski ligi, kjer Slovenijo zastopajo Jezica, Apis in Kozmetika Afrodita.
Ob ženskah pa bodo v letošnji sezoni nastopili tudi moški. Pod vodstvom Janeza Nastrana bodo začeli tekmovati v tretji državni ligi. • Dare Rupar
bt,
•bboto, 3. oktobra, zbirališče pa bo isti dan ob 6.15 uri na avto-
. *n' posta|i. Pot je srednje zahtevna, izlet p; 81lć'n Jože Inllar. • (vs)
i bosta vodila Peter Me-
SMUČARSKI SKOKI
Uspeh Gorenjcev
Gunclje, 26. septembra - Na prvenstvu Slovenije v smučarskih skokih za dečke do 12 let v Guncljah je nastopilo 44 tekmovalcev iz 11 klubov. Največ uspeha so imeli Kranjčani, državni prvak je postal Uroš Peterka 184,2 točke, pred Lukom Mohoričem (oba Triglav Te-ling) 178,9 in Blažem Vrhovnikom iz Ilirije 175,5 točke, tudi ostali gorenjci so bili solidni in sicer: 9. Klemen Jakopin, 11. Bine Norčič (oba Triglav Teling), 13. Tilen Mandeljc (Stol Žirovnica), 14. Martin Romih (Tržič).
Tržič, 27. septembra - SK Tržič je bil organizator državnega prvenstva v smučarskih skokih za dečke do 15 let. Nastopili so na 52 m skakalnici, tekmovalo je 72 tekmovalcev iz 10 klubov. Državni prvak je postal Matej Hribar iz Tržiča, zbral je 203,0 točke, 2. Gašper Po-Ijanšek (Alpina Žiri) 198,0 točk, 3. Primož Peterka 194,3 točke, 4. Robert Janežič (oba Triglav Teling) 189,0 točke, 7. Jaka Grosar, 9. Matija Stegnar (oba Tržič), 13. Miha Eržen, 14. Lojze Zumer (oba Triglav Teling).
Poljane, 27. septembra - SSK Alpina iz Zirov je na 22 m skakalnici v Poljanah pripravila pokal Gorenjske za dečke do 10 in 11 let. Nastopilo je 36 tekmovalcev iz štirih gorenjskih klubov. Pri 11-letni-kih je bil prvi Urban Zupan iz Tržiča 185,8 točke, 2. Primož Zupan Urh 178,9 točk, 3. Marko Šimic (oba Triglav Teling) in Rok Mlinar 173,7 točk, 5. Darjan Mlinar (oba Alpina Ziri) 172,9 točk. Pri 10-le-tnikih je zmagal Primož Zupan Urh (Triglav Teling), 2. Domen Rib-nikar (Tržič), 3. Ča.šper Čavlovič (Triglav Teling), 4. Lipe Krvina (Alpina Ziri), 5. Sašo Kne (Triglav Teling).
Glenca, 20. septembra - Na Glenci pri Žirovnici je bilo državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do 10 let na 22-metrski skakalnici. Tekmovalo je 34 skakalcev iz 8 klubov. Najboljši so bili nagrajeni s panoramskim letalskim letom na Gorenjsko, kar je omogočila firma Mark. Zmagal je Uroš Vrhovec (Ilirija) s 194,5 točke pred Gašperjem Cavlovičem 186,5 m Primožem Zupanom - Urhom 183,5 (oba Triglav Teling). Četrti in peti sta bila člana Stola iz Žirovnice Luka Harinski 181,5 in Andi Legat 181 točk. Domen Dvoržak (Stol) je bil sedmi, deveti in deseti pa sta bila Blaž Jordan (Tržič) in Anže Bran-kovič (Triglav Teling) • J. Bešter
Novice iz plezalnega kluba
Škofja Loka, septembra - Škofjeloški alpinisti in športni plezalci so konec avgusta in v prvi polovici septembra opravili naslednje vzpone, ki nam jih je sporočil Cac.
Alpinizem
Boštjan Kekec in Peter Šubic sta preplezala HERLETOVO smer in ZMAJ v Ojstrici, Kekec pa je opravil solo vzpon DIREKTNA v Špiku V +. Simona Miklavčič in Jože Kordiš ter Milan Zver in Jože Prezelj so prosto ponovili ASCHENBRENER v Travniku, VI, Boštjan Kekec in Jure Oblak ter Simona Miklavčič in Milan Zver pa so v prosti ponovitvi preplezali TRI KOT v Dolgem hrbtu VI. Uroš Rupar in Boštjan Kekec sta v prosti ponovitvi preplezala smer DIREKTNA v Stenarju VII+ .
ŠPORTNO PLEZANJE
Franc Langerholc je v steni pri Železnikih preplezal SAN PEDRO (8a), v Bodeščah pa smer ANDREJA (direktni izstop) VIII + . Sabina Sovine je na Vrhniki preplezala smer W CAT (7c) in JAZZ (7b + ), v Železnikih smer BREZMADEŽNA (7c) in PANTIMEN-TO (7a), v Ospu ITALIJANSKA (7a) in JUMBO (7b) v Bohinjski Beli pa NATHALIE (7b + ), LADY (7a + /b) in POEZIJA (7a + ). Franci Jensterle je v Bohinjski Beli preplezal EKOSISTEM (8a), RITEM V ZRAKU (8a + ), ŽENSKA ZA NAGRADO (8a), FAT-MAN (7c + ), VIA FACTI (7c + ), LITERARNI NOKTURNO (7c + ), na pogled pa: MAŠKARADA (7b + /c). Na Vrhniki je preplezal smeri: POKRAJCULJA (8a) in VIA MALA (7c + ), na pogled pa: STEPHANie (7c), STERELICIJA (7b + /c), MADONA, NATHALIE, ŠPANSKI JEZDECI (vse smeri 7b + ).
Kros za občinsko prvenstvo in dši
Škofja Loka, 28. septembra - ŠZ Škofja Loka je v okviru 12. DŠI razpisala tekmovanje v ekipne teku in občinsko posamično prvenstvo v krosu za člane in članice. Tekmovanje bo ta petek, 2. oktobra, z začetkom ob 17. uri v Gorajtah. Start in cilj bosta na igrišču ŠD Polet. Dolžina proge za ženske je 2000 metrov, za moške pa 5000 metrov. • (vs)
Kros v mošnjah
Radovljica, 28. septembra - V soboto, 3. oktobra, pripravlja ŠZ Radovljica občinsko prvenstvo v krosu. Start bo na nogometnem igrišču za hotelom Podvin v Mošnjah ob 16.30 uri. Prijave bodo zbirali uro pred začetkom tekmovanja na startu, najboljši tekmovalci pa se bodo uvrstili v občinsko reprezentanco za KROS DELA, ki bo 17. oktobra v Velenju. # (vs)
Zmagal boštjan markun
V petek in soboto je bilo v prostorih šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj mladinsko prvenstvo Gorenjske v šahu. 7 mladincev je pomerilo moči na 1 uro. Zmagal je Boštjan Markun (5,5) pred Petrom Kovačičem (5) in Janezom Kozamernikom (4), četrti je bil Blaž Kosmač (3,5), peti Uroš Kavčič (2), šesto in sedmo mesto pa sta si razdelila Dejan Dolenc in Aleš Zaletelj. • Aleš Drinovec
Škofjeločani so tretjič gorenjski prvaki - Škofjeloški upokojenci so bili organizatorji letošnjega gorenjskega šahovskega prvenstva za upokojence. Na njem so poleg domače ekipe nastopili tudi šahisti Tržiča, Kranja, Jesenic, Radovljice in Kamnika. Ker so Škofjeločani letos zmagali tretjič po vrsti (lani na Bledu in predlani na Jesenicah), so osvojili prehodni pokal v trajno last. Za ekipo Škofje Loke so nastopali: Franc Malek, Tone Štimec, Lojze Kalan, Avgust Rupnik in Dušan Amidžič. Z zmago so se škofjeloški šahisti uvrstili tudi na državno prvenstvo. Posnetek pa je nastal ob letošnjem prvenstvu upokojencev v Škofji Loki.
EharlesWebt 52
DlPLOMIRfiNEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja
„('a Robinson!" „Kaj?"
„Kjdaj pa ponavadi vstane?" ve!<.    °. Benjamin, mislim, da si ti s
, Jaz
tem res ni treba beliti gla-
dim da i    misl,m- da Je treba!" je bil Benjamin odločen. "Mi-'•r.'mava 'menek, in mislim, da me pričakuje!" „  '  lozila ji bom, da nisi uspel priti."
CnJamin!" je dvignila glas m se sunkovito obrnila "Sedaj
greš domov! šel boš domov in nikoli več ne boš prišel v to hišo." "Pojdite k vragu!" "Ne bodi nagajiv, Benjamin!" "Saj nisem, ga. Robinson!"
"Zakaj če bo potrebno, bom napravila vso stvar hudo neprijetno!"
"Kaj res?" "Ja, res!"
Benjamin je pokimal. "Bi vas lahko vprašal, kaj nameravate storiti, ga. Robinson?"
"Ti moram povedati?" "Ja, dajte!"
"Torej, Benjamin," je govorila in ga gledala s strani. "Elaine bom povedala vse, kar bo treba, samo da jo bom odvrnila od tebe!"
Nekaj časa sta molčala.
"Ne verjamem vam," je končno spregovoril Benjamin. "Potem pa ti svetujem, da mi začneš verjeti!" "Ne verjamem, da bi bili tega zmožni, ga. Robinson. Ne verjamem, da bi ji to lahko povedali." "Upam, da mi ne bo treba."
Benjamin se je sunkovito obrnil. "Tega ne morete storiti!" je vzkliknil in jo prijel za zapestje. "Tega ne morete storiti, ga. Robinson!"
Strmela je vanj.
"Ga. Robinson," je govoril in zmajeval z glavo. "Prosim vas, dl tega ne storite! lepo vas prosim, da tega ne storite!"
"Sedaj pa pojdi domov," je rekla in mu odtegnila zapestje.
"Ga, Robinson, ne uničite vsega! Lepo vas prosim, da vsega ne uničite!"
Benjamin je iC nekaj časa strmel vanjo, nato pa se je iznenada obrnil proti vratom. Zgrabil je za kljuko in jih odsunil. Hitro
je skočil na ulico. Neki avtomobil se mu je zadnji hip izognil in je divje zahupal. Ne da bi zaloputnil vrata avtomobila, je odhitel nazaj po ulici do hiše Robinsonovih in mimo vrtnarja, ki je nehal kositi travo ter ga je opazoval. Vhodna vrata so bila zaklenjena. Tekel je okrog hiše in vstopil skozi kuhinjo. "Elaine!"
Stekel je skozi kuhinjo in jedilnico. "Elaine! Elaine!"
Zgoraj so se odprla vrata. Benjamin se je pognal po stopnicah, prekritih s preprogo. "Elaine!" "Benjamin?" "Prihajam gor, Elaine!"
"Bi lahko počakal, dokler se ne oblečem?" je zaklicala. "Takoj pridem!"
Benjamin je pohitel do vrha stopnic. Elaine je stala med vrati na koncu hodnika. Planil je k njej, jo zagrabil za roko in jo potisnil nazaj v sobo.
"Kaj se dogaja?" je vprašala.
"Želim, da se dobiva na vogalu!" je Benjamin lovil sapo. "Žlezi preko dvoriščne ograje in v naslednji ulici te bom pobral!" "O čem pa govoriš?" "Boš, prosim, naredila tako?" "Ne," je odvrnila in se namrščila. "Prosim!" "Kaj se dogaja?"
Vlekel jo je proti vratom, a se mu je izvila. "Saj še oblečena nisem, Benjamin!"
"Si."
"In čevlji?" "Obuj si jih!"
"Imaš kaj proti, če pozajtrkujem, preden greva?"
Emir Mulalič pojasnjuje
Zakaj je radovljiški Cuk zaprt
Najemnik lokala, ki je zaprt že dober mesec, išče pravico na Vrhovnem sodišču Slovenije.
Radovljica, 28. septembra - Zaradi gostinskega lokala Čuk v Radovljici, ki se je priljubil zlasti mladim, je bilo prelitega že veliko črnila. Pred mesecem so inšpektorji lokal veleli zapreti, kriminalisti IN Z Kranj pa so pred kratkim javnemu tožilstvu ovadili uslužbenki iz radovljiške občinske uprave, ker sta najemniku lokala Emiru Mulaliču brez predhodnega uporabnega dovoljenja izdali začasno obrtno dovoljenje. Da bi osvetlili nekatera ozadja, smo se oglasili pri Emiru Mulaliču, ki je v vsej sporni zadevi potegnil najkrajšo.
»Objekt, v katerem je Čuk, je stanovanjsko-poslovni. Steklar, ki je objekt zastekltl, je v njem kupil tri lokale, v sedanjem Čuku je bil zamišljen trgovski prostor,« je začel pripovedovati Emir Mulalič, ki je od steklarja vzel lokal v najem. »Bistvo problema je, da lokal nima uporabnega dovoljenja. Ko so v Alpdomu videli, da sem prostor začel opremljati za gostinstvo, so se začele težave. Avgusta lani sem prvič prosil za spremembo namembnosti lokala. Ker najemna pogodba ni zadoščala, potreben je bil zemljiškoknjižni izpisek, je bila vloga zavrnjena. Medtem sem lokal opremil. Na radovljiškem urbanizmu so dejali, da je to stvar Alpdoma, v Alpdomu pa, da s tem nimajo nič več. Hkrati so izjavili, da vodijo postopek za vpis v zemljiško knjigo. Lokal sem odprl na osnovi začasnega obrtnega dovoljenja. Praksa izdajanja začasnih obrtnih dovoljenj je takšna: če lokal ustreza, pa so določene pomanjkljivosti, se določi rok za odpravo le-teh. Ker ni bilo uporabnega dovoljenja, sem z urbanizma prinesel potrdilo, da je vloga v teku.«
"Z odprtjem Čuka so začele deževati pritožbe. Eden od stanovalcev iz najvišjega nadstropja se je očitno zaro-til in začel klicati policijo. Lokal je stal 161.000 mark. stanovalec je stanovanje, veliko okrog 90 kvadratov, kupil za vsega 17.000 mark, torej daleč pod ekonomsko ceno. Ne bi bil tako užaljen, če bi se pritoževal nekdo, ki je stanovanje polno plačal..."
Kot rečeno, so Čuka mladi zelo dobro sprejeli. Najemnik Emir Mulalič zaradi očitanih težav s policijo trdi, da je za red v lokalu poskrbel, kaj se je dogajalo, če se je, zunaj, pa ni niti v njegovi moči niti pristojnosti. Po občinskem odloku je bil Čuk odprt do polnoči, v petkih in sobotah še uro dlje. Mulalič se je zagovarjal pri sodniku za prekrške zaradi obtožb, da dela prek dovoljenega časa, da toči alkohol vinjenim.
Nenehne pritožbe so porodile tudi sestanek na občini. Žu-
pan je aprila sklical lastnike oziroma najemnike treh sosednjih lokalov, stanovalce, inšpektorje, zaposlene v urbanizmu. Stanovalci so predlagali, naj bi omejili poslovni čas v vseh lokalih v ulici, za kar bi morali spreminjati občinski odlok. »Sestanek je izzvenel kot pred lokacijska razprava za spremembo namembnosti lokala. Že omenjeni stanovalec pa je na ministrstvu za turizem in gostinstvo dosegel, da so razveljavili začasno obrtno dovoljenje. Krajevna skupnost je podprla stanovalce v prizadevanjih za nemoteno bivanje, inšpektor je predlagal meritve hrupa. V ZSMH za Gorenjsko so jih opravili, Čuk ni moteč za okolje. V sekciji za gostinstvo predloga za spremembo odloka o poslovnem času niso sprejeli. Sam sem vendarle skušal stvari nekako urediti,« pravi Emir Mulalič.
Najemnik je v svojem imenu na račun lastnika lokala dal vlogo za spremembo namembnosti iz trgovskega v gostinski lokal. Na avgustovskem sestanku z inšpektorji, urbanisti in Alpdomom so sklenili, naj odbor za urejanje prostora pri ra-
dovljiški vladi da svoje mnenje. Mnenje je pozitivno, pravi Mulalič, pogoj pa je omejen poslovni čas. Postopek za spremembo namembnosti zdaj teče na občinskem sekretariatu za urbanizem.
»Seveda pričakujem, da bodo stanovalci nasprotovali spremembi namembnosti. 21. avgusta sem od inšpekcij prejel odločbo o prenehanju poslovanja, Čuk je že en mesec zaprt. Vanj sem vložil okrog 100 tisoč mark, plačeval vse davke, prispevke, zaposlil sebe, če bi imel redno obrtno dovoljenje, bi zaposlil še enega delavca in verjetno tudi pripravnika. Čudi me, zakaj je sporen samo moj lokal. V trgovskem centru na Bledu, denimo, so bili lokali že odprti, čeprav sam objekt še ni imel uporabnega dovoljenja. Izdali so jim začasna obrtna dovoljenja. Podobna praksa je v vsej Sloveniji, saj so postopki za pridobitev rednega obrtnega dovoljenja izredno dolgotrajni in zapleteni. Mislim, da so tudi na radovljiški občini začasno obrtno dovoljenje pravilno izdali.«
Emir Mulalič je še povedal, da za stanovanjsko poslovni objekt v Prešernovi, v katerem je tudi Čuk, namembnost lokalov sprva ni bila opredeljena, specificiral jo je Alpdom glede na kupce. Vsi, ki so tu kupili
"Vem za podoben primer v jeseniški občini, kjer so izdali obrtno dovoljenje za lokal Brincelj v Kranjski Gori, pa tudi nima uporabnega dovoljenja. Ljudje so se začeli pritoževati, občina je vse pritožbe zavrnila, pritožbo ljudi so zavrnili tudi na republiškem ministrstvu za turizem in gostinstvo. Ministrstvo je torej postopek na jeseniški občini podprlo, na radovljiški razveljavilo... "
stanovanje, so vedeli, kakšna hiša to je. Vedeli so za restavracijo Leonardo, za Metulja, ki sta bila odprta že prej. V ulici je trinajst različnih lokalov. Lipa, denimo, je samo petdeset metrov stran, pa očitno nikogar ne moti.
»Na Vrhovnem sodišču Slovenije sem sprožil upravni spor. Sprožil sem tudi obnovo postopka na razveljavitev začasnega obrtnega dovoljenja, to so mi odbili, zato sem začel upravni spor tudi na odbitek. Vsi ti postopki bodo dolgo trajali. Obrt sem odjavil, če ne uspem, me čaka usoda množice brezposelnih, sicer bom zahteval povračilo vseh stroškov,« je odločen Emir Mulalič. # H. Jelovčan, foto: D. Gazvoda
I NESREČE
1
Dve smrtni žrtvi prometa
Kranj, 28. septembra - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah dvanajst hujših prometnih nezgod; en voznik je umrl, pet ljudi je bilo huje in sedem lažje ranjenih. Vzroki: trikrat izsiljevanje prednosti, petkrat neprimerna hitrost, štirikrat stran vožnje, trikrat alkohol, štirikrat nepravilno obnašanje pešcev. Za posledicami nesreče, ki se je zgodila 4. septembra na magistralni cesti blizu Radovljice - v njej se je smrtno ponesrečil Danijel Kuzma - pa je v sredo, 23. septembra, v jeseniški bolnišnici umrl še voznik golfa Alojz Kovačič z Bleda.
Zbil kolesarja
Kranj - V ponedeljek, 21. septembra, ob desetih zvečer je v križišču ceste Staneta Žagarja, Žanove in Tekstilne ulice prišlo do prometne nezgode med voznikom osebnega avtomobila Vladimirjem Jeršinom iz Ljubljane in kolesarjem Aleksandrom Mojstrovicem iz Kranja. Do nezgode je prišlo zaradi izsiljevanja voznika osebnega avta in ker je kolesar vozil brez luči. Kolesarja so huje ranjenega odpeljali v UKC.
Vkleščen v avtu
Zabre/nica - V soboto, 26. septembra, ob 1.35 ponoči je 22-le-tni Peter Meterc iz Zabreznice z avtom peljal po regionalki od Doslovč proti Breznici. V bla-
gem levem ovinku zunaj naselja ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo na bankino, nakar je trčil v kup gramoza, vozilo je v zraku obrnilo in je s streho treščilo v drevo. Voznik, vkleščen v avtu, je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nezgode.
Motorist v avto
Bled - Iste noči ob 1.20 je 17-le-tni Uroš §. z Jesenic z motorjem peljal od Gorij proti Bledu. Po klancu navzdol blizu odcepa za GG Bled, ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo na nasprotni vozni pas. Čeprav je voznik, ki je z avtom tedaj pripeljal nasproti, zaviral in se umikal, trčenja ni bilo mogoče preprečiti. Hudo ranjenega motorista so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Mladoletnica brez izpita
Šenčur - V nedeljo ob 9.50 je 16-letna Martina K. iz Šenčurja z avtom vozila od Trate proti Šenčurju. V ovinku jo je začelo zanašati, zapeljala je s ceste in trčila v dvojni električni drog. Huje ranjena je bila njena sopotnica, lastnica avta, Štefka K., stara 45 let. Obe so odpeljali v UKC.
Pijani traktorist
Brnik - Poklicni voznik s farme v Cerkljah je v sredo popoldne s traktorjem na dveh priklopnikih vozil silažno koruzo z njiv na farmo v Šenčurju. Pri leta-
lišču je zapeljal s ceste, podrl več stebrov letališke ograje v dolžini 36 metrov, po nezgodi pa odšel. Policisti so ga poiskali in mu ponudili alkotest. Taje pozelenel do konca. Policisti bodo sodniku prijavili traktorista in odgovornega s cerkljanske farme, ki mu je dovolil voziti, čeprav je vedel, da je traktorist pil. Da notranja kontrola na farmi očitno šepa, dokazujejo policisti tudi s tem, da so 22. septembra ustavili traktorista s te farme, ki ni imel atestirane varnostne kabine, čeprav je na to odgovornega opozoril, ta pa ga je kljub temu poslal na vožnjo.
Zajec pred motorista
Kranj - V nedeljo ob 14.30 je Janez K., star 34 let, z motorjem peljal po uvozu na avto cesto Kranj-vzhod proti Ljubljani. Ko je pred njegov motor pritekel zajec, je izgubil oblast nad volanom, padel in drsel več kot 50 metrov po asfaltu. Hudo ranjenega so odpeljali v UKC.
Nevarne otroške igre
Kranj - V sredo je bil na obisku pri starih starših v Kranju 10-letni Šimen Z. Med igro je v omari našel dedov diplomatski kovček, v katerem je bil samokres, s katerim je repetiral in ustrelil. Pri tem si je deček pre-strelil dlan leve roke. Proti lastniku orožja bodo policisti napisali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti. Prijavili ga bodo tudi sodniku za prekrške, ker ic brez dovoljenja kupoval naboje za samokres.
V igri z eksplozivom se je v sredo ponesrečil še 15-letni Andrej Ž. z Jesenic, ko je prazen tulec pištolskega naboja napolnil s plastičnimi naboji za otroško pištolo, nanj nasadil še en tulec, nato pa po njem udaril s kladivom. Poškodoval si je prsta na levi roki.
V soboto pa neaktivirana raketa proti toči, izstreljena že 1990. ali 1991. leta, ranila otroka. Našel jo je v gozdu pod Golico v škofjeloški občini, jo doma segreval s svečo, dokler ni eksplodirala. Amputirali so mu nekaj prstov na levi roki.
Prepir z nožem
Lesce - V sredo, deset minut pred osmo zvečer, sta se pri železniški postaji v Lescah sprla 32-letni državljan BiH R. B. in 34-letni Č. H. iz Radovljice. V obračunu je bil Č. H. z nožem zaboden, hudo ranjenega so odpeljali v bolnišnico.
Požar v pekarni
Jesenice - V nedeljo je zagorelo v zasebni pekarni na C. maršala Tita na Jesenicah. Pekarna je v kleti stanovanjske hiše. Požar je nastal zaradi pregretja lesene stropne konstrukcije, ki je bila sicer zaščitena s stekleno volno in ploščo. Škode je za 120 tisoč tolarjev.
Iz kleti stanovanjske hiše v Škofji Loki se je kadilo v soboto zjutraj. Zvečer so domači zaprli kurilnico, na oljnem goril-cu je ostala krpa, ki je začela tleti. Zaradi pomanjkanja kisika do požara na srečo ni prišlo, škode na napravah centralne kurjave pa je za okrog 200 tisočakov.
BLACK BIRD, Gregorčičeva 9/a, 61000 Ljubljana, vam nudi ugoden nakup več kot 1.430 različnih tipov osebnih in terenskih vozil. V zalogi: OPEL VECTRA 2.0i že za 31.915 DEM, OPEL ASTRA 1.4 GL že od 23.595 DEM, VW GOLF 1.9 DIESEL že od 29.890 DEM, HONDA ACCORD, NISSAN PRIMERA itd. Tel.: 061/223-543, fax. 061/223-570, delovni čas: od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Vsako drugo soboto od 8. do 13. ure. Vljudno vabljeni!
MALI OGLASI lokali
@217-960
rlALLo
P177 A
DELO VMI CAS: VSAK DAH   OD    8" - 2200 NEDELJA     OD   11"-22"
V Kranju ali okolici najamemo proizvodno poslovni prostor - 150 kvadr. m ali več, s parkirnim prostorom in telefonom. « 061/571-125, vsak delavnik med 8 in 15 uro_13509
Vso opremo za BIFE, prodam. « 48-656_13630
POSLOVNA PROSTORA z VVC (31.7 kvad. m), oddamo v najem v središču Preddvora. Šifra: MIRNA DEJAVNOST 13668
KOLESA
APARATI STROJI
ALARMI, AVTOALARMI, SENZORSKE SVETILKE za vaš dom. « 66-783 13450
CISTERNO za olje, prodam. Lozar, Rožna dolina 19, Lesce 13528
Termoakumulacijsko PEČ, 3,5 KW in Kupperbusch PEČ, prodam. « 328-513 13632
Dve termoakumulacijski PEČI MK 2,5 KVV in 4 KVV, prodamo. Vidic « 75-935 13635
Avtomatsko TEHTNICO za tehtanje krompirja, prodam. Kozina, Čirče36 13642
ROVOKOPAČ SKIP, letnik 1983, ugodno prodam.« 69-517 13651
ELEKTRIČNI KUHALNIK, rabljen, 2 plošči in HLADILNIK, kupim. « 323-916 13701
ČELNI NAKLADAČ za traktor Fer-guson in MOTORNO KOSILNICO, prodam. « 70 009 13702
OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. ^ 215 650 13705
Žensko KOLO Rog, ugodno prodam. Muraja, Planina 36 13631
VESPO PX 200 E, letnik 1987, z dodatno opremo, prodam. « 421-158_13697
OBVESTILA
ARMAL PIPE pod tovarniško ceno. « 801-166_13352
FRIZERSKI SALON "LILI", Lahov-če. Pridem tudi na dom. 421 -790 _13395
Obveščamo vas, da je FRIZERSKI SALON "ŠTEFE MIRJANA" v Pod-brezjah, ponovno odprt. « 70-161 _1J633
Podpisani PREPOVEDUJEM FRANCU KOŠIRJU vtikanje v moje privatne zadeve - zasebno lastnino, posebno glede travnika 18 000 na Povlju. Tožba sledi. St. Veit, Avstrija, 18. sept. 1992, Alois
Perne_1J3666
PLESNA ŠOLA KRANJ - šolala vse generacije « 41-581 13693 Nudimo vam PROSTOR (40 x 5 m) za postavitev reklamnih panojev ob športnem objektu. « 311 -078
SKRINJO, 210 litersko, nujno pro OSTALO dam« 75-723 13707 _
TERMOAKUMULACIJSKO PEC^ malo rabljeno, z uro, ugodno prodam« 723 535 13713
TRAKTOR FERGUSON 49, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam Vo gljanska c. 8 13721
PANASONIC, brezžični telefoni, tajnice in faksi, novo, nerabljeno, prodam.« 632 595 13735
PLETILNI STROJ ,Singer, nerabljen, prodam. « 212 094 13738
COMODORE 64, nov model, z opremo, za 320 DEM, prodam. « 631 009 13740
GLASBILA
HARMONIKO 48, basno, prodam « 41 087 13629
GAJBICE za jabolka, prodam Fre-
lih, Posavec 64_13129
KMEČKE    SKRINJE, poslikane.
prodam. « 65-890_1364]
KAD, novo, 600 litersko, za namakanje sadja, prodam Homan, Lju-bljanska 19« 312-154 13646 SUHA BUKOVA DRVA, cena P° dogovoru, prodam « 422 808
13661
ENOROČNO PIPO Armal, za umivalnik, prodam 10 % ceneje 214 120_13670
AVTOPRIKOLICO, novo, z dodatnimi stranicami, prodam Dvorje 87, Cerklje« 421 550 1367], BUKOVA DRVA, kupim. V raču" dam VIDEO RECORDER ni nujno. « 633-488 1368/
GR. MATERIAL
BUKOVA 622 629
DRVA,
prodam
13712
70 kvad. m TLAKOVCA, ha 6 cm -rdeče rožnate barve, 10 000 kosov GRANITNIH KOCK 4-6 x 4 6 cm, BETONSKE CEVI, premera 15 cm -2 kosa, premera 40 cm - 6 kosov, premera 80 cm 1 kos, prodamo po ugodni ceni. KRAJEVNA SKUPNOST STARA LOKA POD LUBNIK, Podlubnik 139, Škofja Lo ka« 621 241 13647
PRIDELKI
KROMPIR bintje, jedilni in semenski, prodam. Zgoša 47/a, Be9umjg4
JABOLKA in HRUŠKE, prodal Jošt, Pokopališka pot 7, Naklo
Rdečo PESO in rdeč KOREN
BALKONSKO OGRAJO, železno, višina 105 cm, dolžina 15 m, po de lih, prodam « 422 420 13662
prodam« 061/841-059 _]36ji
ZELJE v glava Podbrezje 218
ZEUE v glavah, prodam. Jera^
35 kvad m umetnega KAMENJA, prodam po 600 SIT/kvad m. « 68-055 13664
HRASTOVE PLOHE, 50 mm, kupim.« 64 298 13689
JABOLKA za ozimnico Gorice 7 « 46 025 HRUŠKE   TEPKE, prodarrT^^
Otok 13, Radovljica
DVIŽNA VRATA, garažna, rablje -na, prodam « 213 289 od 17. do 21 ure 13719
STREŠNO OPEKO Kikindo, rablja-no, prodam. « 327 950 13732
KRMILNI KROMPIR, prodam
217 062__]•
JABOLKA, zimska, obrana, čenka, prod škofja Loka
IZOBRAŽEVANJE
JEZIKOVNA ŠOLA Mark d.o.o. Kranj, vabi k vpisu v intenzivne te čaje nemščine, angleščine in itali janščine Nudimo tudi idividualni pouk « 213 983 13161
INSTRUIRAM matematiko in li/i ko za osnovne in srednje šole «
41-567_13711
Poceni INSTRUIRAM angleščino za osnovno šolo « 331 455 13739
KUPIM
HRUŠKE za žganjekuho, kupim « /0 202 13669
čenka, prodam. Križaj, Vodešič '
Škofja Loka__}*!>
PŠENICO in jedilni KROMPTrTp^' dam « 631 537__]3/£*
POSESTI____i
KUPIMO, PRODAMO. ZAMENjA. MO več različnih hiš, novogra^j in parcel na Gorenjskem g drugim prodamo starejše hi| Kranju, Poljševku, Tržiču, lia' fji Gorici, Ljubnem itd Hiše v SJ«V Loki, Stražišču, Strahinju, ?0,e brezjah, Križah, Tržiču itd P«'0^ v Črnivcu, Trsteniku. Cerkljah ( Dobravi itd Prodamo tudi aX'\(.{l. vno atrijsko hišo v Straž' APRON NEPREMIČNINE, ^ zarjeva 1/a, Kranj « 214 674, ^ rek in četrtek popoldan, sred j petek dopoldan
OTR. OPREMA
OTROŠKO POSTEUICO z jogiiem in italijanski kombinirani VOZIČEK, prodam« 213-811 13733
POZNANSTVA
Žensko, staro od 20 do 26 let, za srečanja, želim spoznati. « 311 -678 _13678
RAZNO PRODAM
Črno JAKNO, usnjeno, št. 40, APARAT za kisanje jogurta in KOLO, žensko, rabljeno, na 3 prestave, Pfodam. « 328-645, zvečer 13636
BUKOVA DRVA, ŠTEDILNIK 4 + 2 "J 1000 kosov OPEKE, prodam. « W-702 _13660
HRUŠKE, OPEKO za streho in AP-ll^prodam « 67-037 13674 Dvojna notranja VRATA (lužen hrast), 25 kosov VTIČNIC in 4 AV-TOZVOČNIKE, ugodno prodam. 215-732 ali 218-705 13690
STAN. OPREMA
LITOŽELEZNO KAD in UMIVALNIK s pipami, ugoddno prodam. __13550
PREDSOBNO OMARO, prodam. Rgvne 28, Tržič_13655
FRANCOSKO POSTEUO, staro 2 temnorjave  barve,  za 400 D.EM, prodam. Žumer Marija, Platna 64 13676
ORGANIZIRAMO
komisijsko prodajo
RABLJENEGA POHIŠTVA
• OCENITEV
• PREVOZI
• DEMONTAŽA IN MONTAŽA
• PRODAJA
WF. PO TEL: 214-554 od 9. -12., in od 16. do 18. ure
SPORT
£!°y® fantovske hokej DRSALKE, 81 37, prodam. « 802 574 13614
STORITVE
j^AMPILJKE in ZLATOTISK, *ranj, Slovenski trg 7 (delavski .0rn), naročila sprejemamo vsak ^•ovnik od 8. do 14. ure, četrtek
a 8 do 16. ure. Štampiljke "izja-.a. za naročilnice lahko dobite ta
^L«M)64/217 424_12057
fp^O QUICK - expres razvijanje
mov in fotografiranje za doku nente Bntof 296 « 064/241 495 _12159
^AJLIRANJE kopalnih in tuš ka cil* Uvoženim materialom ^Jljjeti « 66-052_
TAMSUNG, Gorenje servis, ORBI j^«2IJB 945 13425
STn'iUiemo 'n Prodajamo otroške Pol I 1 MIZIC°. za starost od u 'eta dalje Mizarstvo Smolej, ^63« 57-313 13443
garan 12667
ZALUZIJE, lamelne ZA ROLE «
TADoV,Pošlierno prospekt n".STVO BERČAN,
/J42l464 ali 061/342 703 13605
SUPER UGODNO!
NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI
D° 25 OBROKOV
5n,ena: 80x90 prejemnik: 136 kanalov
'^TEX» TEL: 48-570
J & J SERVIS
TV VIDEO Hl-F! naprav vseh proizvajalcev
Smledniška 80, Kranj
Del. čas: 9. - 17., tel. 329-886
Čistim vse vrste TALNIH OBLOG in SEDEŽNIH GARNITUR. « 212-702, CASABLANCA       13611
Polagamo GRANIT, MARMOR, naravni   in   umetni   KAMEN. «
061/812-475_13615
Opravljam prevoze do 17 oseb « 65-461_13628
ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska. . izdelujem. Po dogovoru izvršim tudi montažo. Frlic, Zevnikova 5/a, Kranj« 217-937_13652
Vsa ZIDARSKA DELA, sprejmem. « 242-304 13673 Postavitev KMEČKIH PEČI, zidanih ŠTEDILNIKOV, KAMINOV, stenske talne KERAMIKE« 65-773
__ 13722
Polagam KERAMIČNE PLOŠČICE.
« 65-705_13725
DUO igra na ohcestih, pester program« 70-015_13730
ALARMI, AVTOALARMI, prodaja, montaža, servis. Zastopstvo firme RAPAL.« 66-783 13743
STANOVANJA
KUPIM dvo in polsobno ali večje STANOVANJE v Kranju, v šorlije-vem naselju ali zamenjam večje za svoje manjše. « 325-301 po 20. uri_13184
GARSONJERO na Planini zame-njam za večje stanovanje z dopla-čilom. « 327-304_13545
V najem oddam dvosobno STANOVANJE v Gorenji vasi. « 621-435 _13624
APARTMA, opremljen, za 4 osebe, s telefonom in centralnim ogrevanjem, oddam v najem. « 77-268 _13644
STANOVANJSKO PRAVICO - 50.1 kub. m, za lastniško garsonjero v Kranju, prodam. « 327 541 13648
STANOVANJE v Škofji Loki, do 45 kvad. m, lahko starejše, brez centralne, kupim. « 622-371, int. 51. dopoldne in 632 548, popoldne __13667
STAREJŠE obnovljeno STANOVANJE, v Kranju, na ugodnem mestu, pritlično, enosobno, 52 kvad. m , primerno tudi za poslovni pro stor, prodam « 221 -223 13698
PRODAMO, KUPIMO, ZAMENJA MO več različnih stanovanj na Go renjskem Med drugim prodamo garsonjere v Lescah in Kranju, enosobna stanovanja v Kranju, Škofji Loki, Železnikih, Jesenicah, Podnartu itd. Več večsobnih sta novanj v Kranju, Škofji Loki, Med vodah itd. APRON NEPREMIČNI NE, Likozarjeva 1/a, Kranj « 214-674, torek in četrtek popoldan, sreda in petek dopoldan. 13714
VOZILA DELI
Prodam popolnoma predelan TO MOS AVTOMATIC (disk zavora, mašina 15 CLC, prebarvan), KASE TOFON TECHNIC RS - B 105 in RS M263. TRI HEAD in AVTOOJA ČEVALEC Maksell 200 VV « 242 849_
CITROEN BX, VISA, GS... rablje ni deti in odkup nevoznih avtomo bilov Citroen « 692 194 12683
VRATA, leva in desna, za Yugo ta, prodam. « 242 164 13657
PREDNJI BLATNIK, LUČ, HLADIL NIK, prednjo STENO, ODBIJAČ, za Škodo Favorit, prodam « 328 218 13663
T'ho in
OSMRTNICA
skromno, kot je živela, je odšla od nas naša draga mama, babica, sestra in teta
MARIJA ŽVEGELJ
roj. Lombar
IV j!? Se bomo Poslovili v sredo, 30. septembra 1992, ob n na Pokopališču na Bledu. Žara bo od torka v mrliški vežici na Blejskem pokopališču.
Žalujoči: vsi njeni
B'ed, Laško, Ljubljana, 26. septembra 1992
Loka
&vto,
podjetje za trgovino in storitve
SV. DUH 40 Škofja Loka tel./fax: 631-190
GOLF III
diesel in bencin že od 25.800 DEM dalje do registracije.
V račun upoštevamo vaše rabljeno vozilo!
V zalogi vse vrste rabljenih vozil! POSREDNIŠKA PRODAJA!
VOZILA
R 4, letnik 1991, prodam. Šuceva 9, Kranj_13241
R 19, letnik 1989, dodatna oprema, prodam za 16.000 DEM, prodam. « 312-520_13274
GOLF JGLD diesel, letnik 1982/1983 z vgrajenim šibedahom, vlečno kljuko in radiom, prodam. « 85-551, po 14. uri_13437
JUGO FLORIDA, letnik 1991, prodam« 621-130_13637
YUGO 55, prodam. « 221-007 _13640
YUGO 45, prevoženih 67.000 km, letnik 1989, registriran do maja, cena 4.500 DEM, prodam. « 633-912, popoldan 13650
ZASTAVO 750, po delih, prodam. Jelovška 10, Radovljica 13656
YUGO 55, letnik I988 in YUGO 45, karamboliran, po delih, prodam. Štrukljeva 21 .Radovljica       13683
GOLFA JGL, letnik 1984, prodam. « 78-353_13691
R 4, letnik 1983, dobro ohranjen, registriran do 2/1993, prodam « 75-125, popoldan 13692
NOV NISSAN SUNNY 1.4 LX - 5 VRAT, katalizator ugodno prodam. « 76 331 13696
MITSUBISHI KOLT, letnik 1987, prevoženih 50.000 km, prodam. « 324 844_13699
MERCEDES 12.13, letnik I979, ka-sonar, prodam ali menjam za osebno vozilo. « 422-026 13700
GOLF DISEL, letnik I987, z veliko dodatne opreme, prodam. Cena po dogovoru. « 45 365_
RENAULT 9, 41.000 km, 10 let, kot nov, 6 000 DEM, in RENAULT 4 TL, 40.000, 10 let, odličen, 2.200 DEM, prodam. « 211-217 13710
R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 9/1993, ugodno prodam. « 50 987_13717
VOLKSVVAGEN 1300, nemški, ugodno prodam Huber, C. Revolucije 8, Jesenice 13723
R 5 CAMPUS, letnik 1990 in KA-DET, letnik 1976, prodam « 43-284 13726
ALFA SUD 1.2, letnik 1982, za 5.600 DEM, prodam « 218 647
13728
ZASTAVO 101, letnik 12/1979, ne-koliko karambolirano, prodam. Ravnik, Ravne 17/a, Tržič      13742
ZASTAVO 750, letnik 1984, decem ber, prodam. Mavčiče 48/a « 401 174 13744
OPEL KADET, letnik 1987, prvi last-nik, prodam. « 213-243      13747
ZAPOSLITVE
Pražarna JANCO, Kranj išče dinamične zastopnike za prodajo kave na gorenjskem in ljubljanskem področju. « 217-584, vsak delavnik od 9. do 17. ure_13508
Iščemo mlajše DELAVKE za montažna dela. LE TEHNIKA KRANJ, Hrastje 75 « 323-530 in 323-050
_13616
NATAKARICO v gostilni Turist Čr-nivec, zaposlimo. « 79-970 13619
DELO, kakršnokoli, redno ali honorarno, iščem. « 329-113 13623
NATAKARICO in PRIJETNO DE-KLE v strežbi, zaposlimo, redno ali honorarno. Zaslužek dober, delo v izmeni. "MATJAŽ", Prešernova 16, Kranj « 323-079_13626
V Hotelu "JELEN" zaposlimo natakarico. Hrana in stanovanje zagotovljeno. « 211-466 13634
Mlajša upokojenka, išče popoldansko HONORARNO delo - trgovski poklic. « 211 -735     13653
Ob pripravi novih projektov (ATLAS SLOVARJI) nudi DZS več prostih delovnih mest na področju zastopništva. Za pošteno opravljeno delo nudimo tudi pošteno plačilo, za najboljše pa tudi redno zaposlitev. Vsi, ki vas tako delo zanima, pokličite. « 633-655 od 19. do 21. ure 13654
PRIPRAVNIKE « 312-383
mizarje, iscemo.
13658
DELO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne, pošljite kratek življenjepis in dobili boste potrebna navodila. Žumer Marija, Planina 64_13675
ŠIVILJI, natančni in hitri, oddam delo na domu. 061 /737-830   13677
ČE STE BREZ SLUŽBE IN BI Z PRIDNIM DELOM RADI VELIKO ZASLUŽILI SE JAVITE ZA ZASTOPNIKA "SLOVENSKE KNJIGE". PISNE PRIJAVE: SLOVENSKA KNJIGA, LITIJSKA 33, 61000 LJUBLJANA (G. BOŽIČ BRANE) _13684
REDNO ali HONORARNO zaposlimo dve prodajalki za delo v novo odprti trgovini v Kranju (ni živilska stroka) Šifra: DELO_13694
S prodajo ATLASA SLOVENIJE vam ie omogočen odličen zaslužek. Če ne verjamete poizkusite. « 84 662_13695
Nudimo HONORARNO DELO na terenu. Simulativen zaslužek. « 325 526_13708
Iščemo ZASTOPNIKE za evropski kapitalni koncem. Visok honorar v devizah« 620-415 13729
USPOSABLJANJA
za uporabo
PC računalnikov IPIS Kranj, d.o.o.
tel.: 064/323-253, 323-171
ŽIVALI
MLADIČE "PEKINEZA", čistokrvne, brez rodovnika, prodam. « 215 701 13476
TELIČKO, staro eno leto, prodam. Partizanska pot 3, Kranj 13625
KOKOSI, mlade, pred nesnostjo, prodam. Gašperlin, Moste 99, Komenda « 061/841 -471        13659
MLADE 311 355
MUCKE,
oddam « 13672
PSE, volčjake, stare 2 meseca, prodam Kokalj, Letence 5 13679
V SPOMIN
Nihče ne ve za bolečino, odkar v našem domu Tebe ni, a spomin nate vsak dan bolj in bolj živi.
Žalost, solze, bolečina, te zbudila ni,
tiho, nema je gomila, kjer počivaš mirno ti. 28. septembra minevata žalostni dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož in ati
IVAN MOČNIK
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
ŽALUJOČI: žena Tilka, hčerka Sabina in sin Tomaž
Dva BIKCA, stara 1 teden, ter mlado jalovo KRAVO, prodam. Zadra-
ga 13_13681
KOKOŠI, stare eno leto, prodam. « 57-365_13687
BIKCA, starega en teden, kupim. « 57-365_13688
ČRNI LIPICANEC, žrebček, 6 me-secev star, s pedigrejem, odličnih športnih staršev - vrancev (v. v. matere 162 cm), ugodno naprodaj. « 70-340_13701
Visoko BREJO KRAVO, prodam po izbiri. « 46-140_13703
HRČKE, prodam. « 324-457 13704
PRAŠIČE primerne za nadaljno re-jo, prodam. Stanonik « 65-546
TELIČKO, staro 14 dni, simentalko, prodam. Zadrava 17, Duplje 13724
KOKOŠI, enoletne, za rejo ali za-kol, tudi očiščene, prodam. Letali-ška 7, Šenčur_13727
PRAŠIČE, težke od 20 - 100 kg, prodam.« 57-280 13736
MUCKE, prodam. « 65-680, od 15. do 18. ure._13741
PAPIGE SKOBČEVKE, mlade in 50 literski AKVARIJ, prodam za 2.600 SIT« 76-342 13745
KAMNOSESTVO
Kašper, Na kalu 16, NAKLO, tel. 47-875
IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri oče
PETER KOZAMERNIK
Iskrena zahvala gre vsem, ki ste ga imeli radi, sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in dobrim sosedom. Posebna zahvala gre Mahačevemu Franceljnu, ki mu je bil vsa leta življenja v Drulovki trdna sosedska opora. Vsem, ki ste našemu očetu darovali cvetje, nam izrekli so-žalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, se še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni tragični izgubi najdražjega sina, brata in vnuka
MITJA ŽVOKLJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sošolcem za tolažilne besede, izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter nesebično pomoč ob tej hudi preizkušnji. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Janezu Šketu in prijateljem za poslovilne besede, godbi na pihala in trobentačema, pevcem, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Jesenice, 21. septembra 1992
		ZAHVALA
	^g|ajfe	
		Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
		MARTINA
		PIRNATA
se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred ter pevcem. Naša iskrena zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.		
Žalujoči vsi njegovi		
Cerklje, 20. septembra 1993		
ZAHVALA
V 69. letu se je nepričakovano, za vedno, tiho poslovil od nas dragi mož, oče, stari oče, tast, brat
MATIJA GAŠPERŠIČ
iz Srednje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z. nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali Prav tako se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo Kristini Bajt, dežurni zdravnici, vsem lovskim družinam, še posebej LD Šenčur in vsem gasilcem. Hvala gospodu župniku Slabc'u za lep pogrebni obred, govornikoma in pevcem iz Šenčurja za zapete žalo-siinke. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Srednja vas, Kranj, Šenčur, Voglje, Jesenice, 21. septembra 1992
JEKLO TEHNA
NAGRADNA
KRIŽANKA
ŽELEZNINA _
Kranj, Ješetova 14d, tel./fax: 064/311-042 trgovina: Kranj, Škofjeloška 56,
tel./fax: 064/311-984, tel.: 310-050
V ŽELEZNINI ZAPLOTNIK v Stražišču so dobro založeni s tehničnim blagom: vodnoinštalacijski material, material za centralno ogrevanje, celotna oprema za kopalnice, elektromateri-al, vse vrste orodja, električni aparati, bela tehnika, vijaki in žičniki. Za današnjo križanko vam JEKLOTEHNA - ŽELEZNINA ZAPLOTNIK podarja tri nagrade:
1. nagrada - nakup v vrednosti 15.000.- SIT
2. nagrada - nakup v vrednosti 1Q,000- SIT
3. nagrada - nakup v vrednosti 5.000.- SIT Rešitve pošljite na GORENJSKI GLAS, najkasneje do četrtka, 8. oktobra, do 8. ure. Geslo vpišite na kupon, nalepite na dopisnico in ne pozabite pripisati svojega naslova.
Rešitev lahko brez znamke oddate v pisarni TD Cerklje, TD Škofja Loka, PIC Slovenija turist ali pa v naš nabiralnik Moše Pijadeja 1, oziroma kar direktno v boben za žrebanje v upravi podjetja na Bleivveisovi 16 v Kranju. Veliko uspeha pri reševanju in sreče pri žrebanju!
SESTAVIL F KALAN
AVSTRIJSKA P0R0ČEV AGENCUA
ZA POLTON ZVIŠANI D
STARO-SLOVAN
SLOV IGR REŽISERKA (1881-19541
PRAVOSLAVNE PODOBE
VESOLJCI
VRTNA UTA
TOVARNA V
LOGATCU
DESNI PRITOK SiNE
FREDERIC CHOPIN
VEZNIK
IRIDU
IZTRŽEK
J®
ETIOPSKO GOSPOD
IT SKLAD GIUSEPPE
JADRANSKI
OTOK
26"
IME IGR NIELSEN
IME NEKD TENIŠKE IGRALKE JCHRIS)
IZUMRLO GOVEDO
POLJSKI -PRIDELEK
SVOBODNA ZEMLJIŠKA POSEST
ERBU
GRŠKI OTOK
IME PIS LINDGREN
DEL POHIŠTVA
11
SKAND MOŠKO IME
SRB IGR
(EVA)
20
REKREACIJA
REKA V FRANCUI
VRSTA TROPSKE PALME
13
ŠKOTSKO KRILO
DVOJNA POTEZA PRI ŠAHU
ZLATO JABOLKO
DEBELA PALICA
SELEN
POD
PREGOVOR
VETER NA JADRANU
21
DEL ŽIV TELESA
REPATICA
IME PIS PEROCI
\
I
BLIŽNJI SORODNIK
DOMOVINA KIRKE
VODNA ŽIVAL
24
SPISEK
ZORANA ZEMLJA
BICIKLIST
PRIPR ZA MERJENJE
OKR ZA NEMŠKO MARKO
/i
OSTANEK KART PRI DELJENJU
16
KONJSKI
LEVI PRITOK ADIŽEV ITALUI
ŽITNA PLESEN
25
V2
4 IN 1 VOKAL
BIVALIŠČE DOM
OTOČJE MALIH ANTIL0V
2T
15
PEVKA PRODNIK
ŽIVLJENJSKA TEKOČINA
POUDAREK
VOJAŠNICA
4r v
JANKO IN
• • •
PRIPADNIK ESEROV
NEDOTAK
LJIV PREDMET
KRATICA ITALIJANSKE TELEVIZIJE
STARO ŽIDOVSKI KRALJ
RIMSKA DVE
SKAND DROBIŽ
NAJMANJŠI
DELCI SNOVI
AM IGR
(KOO|
zbor rntfi
PEVCEV
VGR MIT PERZEJEVA M
STANE DOLANC
ind MESTO V NEMČUI
17
MESTNI RAZBOJNIK
RDEČI KRIŽ
OKR ZA
OPUS
PRISTAN MESTO NA ŠVEDSKEM
TURŠKO LJUDSTVO V RUSUl
NEBESNI
SVOD
NATIKAČ SANDAL
DEL TELESA
ANDREJ HIENG
RIMSKI HIŠNI BOG
KRAU IZ SHAKESPE AROVEGA DELA
SVETA GORA V GRČUI
/V
proizvodni
PROS10R
RFKANA
ŠKOTSKEM
	1	Z	3""	4	5	
6	7	i	i	10	11	i i i
13	14	15	16	17 '	18	id
20	21	22		24	2'S	26
; iiH Mil REKA V PODZEMUU
H)
svetišče"
Ml ';lnP(i
URALOM