leto X. V.b.b. Dimaf, dne 17. decembra 1930 Št 51 Naroča se pod naslovom : »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. In gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. | *Vcóc( 5» vsem cenjenim naročnikom in čitateljem vošči Uredništvo in upravništvo lista. Božji narod smo! Narodnopolitično premišljevanje ob jaslicah. Človešivo v rajskem svetu, predstavljeno v prastarših, se ni porodilo iz poželenja mesa. tudi ne iz volje moža, ampak iz Boga. Božji narod je bilo to prvo človeštvo. In določeno mu je bilo, da se tudi zanaprej rodi iz Boga, da ostane božji narod na vse veke, ako v zavesti tega svojega božjenarodnega dostojanstva podvrže svoje človeško poželjenje in svojo samovoljo volji božji. Toda Adam, in v njem človeški rod, je nahujskan po prarevolucijonarcu Luciferju odgovoril na to božjo ponudbo z uporom. Strašen uspeh tega upora pa je izgon iz kraljestva luči in miru, izguba božjenarodnega življenja in značaja. O nesveta, nesrečna noč izvirnega greha, ki si vkradla slavo Bogu na višavah, pa tudi mir ljudem na odslej prokleti zemlji! In čimdalje manj se daje čast in slava Bogu. Bogočastje postane grdo. sramotno malikovalstvo. Čimdalje bolj pa pojema mir in raste pre-jjir med ljudmi. Kajnov bratomor in vsi poboji in vse strašne vojne so grozovit izraz prepira, nemira, needinstva v izgnanem človeškem narodu. To needinstvo s posebno usodepolno silo izbruhne v babilonski jezikovni katastrofi, ki pomeni konec enotnega materinskega jezika in početek narodnostne različnosti in narodnostnih bojev v svetovni zgodovini. Ti boji za premoč in nadvlado, ti boji za obstanek pa vodijo prej ali slej v propast enega in drugega naroda. To je smer velikega svetovnozgodovinskega propadanja narodov: edinstveni božji narod — edinstveni človeški narod — raznolični človeški narodi — narodnostni boji — boj v narodu — narodova propast, Je-li torej neizogibna ta propast? Je potemtakem vsak narod obsojen na smrt? Ni več nobene poti nazaj v izgubljeni raj miru in edin-stva, nayzgor v rajske višave božjega otroštva, božjega naroda? 0 pač. 2e na temnem obzorju izgubljenega raja se je prikazala \ daljni daljini skrivnostna žena — mati novega zaroda, mati, v kateri in po kateri naj bi se rodilo in prerodilo novo človeštvo, nov božji narod. Vsa tisočletja do njenega brezmadežnega spočetja in milostipolnega poroda so bila dolga doba pričakovanja in hrepenenja, dolg advent. V sveti, božični noči pa se je porodil iz deviške Bogorodlce — torej ne iz poželenja mesa in iz volje moža, ampak iz Boga — drugi Adam, Kristus, in v njem nov človeški rod, nov narod božji na zemlji. Angeli božji pa so v svetonočni himni navdušeno naznanili deviško, mlado jutro novega sveta, porod novega Izraela, ki se spet sme v svetem ponosu imenovati ljudstvo božje, ki naj bi dajalo kot eno, sveto, kraljevsko duhovstvo čast Bogu na višavah in živelo kot izvoljeni božji rod v miru božjem na zemlji. V božjem Detetu v jaslicah je položeno seme novega zaroda v odslej blagoslovljeno zemljo. To Dete — včlovečena božja Beseda — je dalo in daje vsakemu človeku, ki se rodi v ta svet. skrivnostno moč. da se prerodi v otroka božjega, postane deležen njegove božanske duše in ud njegovega skrivnostnega telesa, s tem pa član enega edinega, vekovitega božjega naroda. Vsak sveti krst pomeni za poedinca sve- Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto to, blažend^Sj^ yv.kàfrerr se v njem obnavlja božična skrmjMt ihoiegaFrojstva iz Boga, preroda v božji ngjjd iflirpa pomeni kršt za poedinca, naj bi pomenil Božič za driižine, rodove, narode. Blagor družini, rodu, narodu, ki najde v teh svetih božičnih blagdanih pot k jaslicam, pot do skrivnostnega preroda v božjem Detetu! Vekomaj ne bo gledal pogina in propasti, ker ga bo dvignila vsemogočna roka božja preko vseh stopenj propada, iz osebnih, družinskih, razrednih, narodnostnih prepirov in bojev v sveti božični mir in osrečujoče edinstvo božjih otrok, božjega naroda. To je in to hoče odrešeniška narodna politika božja. Blagor in čast vsem, ki sodelujejo pri uresničenju tega svetonočnega narodnopolitičnega programa. Obratno smer pa gre in zasleduje druga „politika“, ki trga ven iz edinstva božjega naroda v razcepljenost in razkosanost človeških narodov, ki ubija in mori najprej božjenarodno, zatem tudi človeškonarodno zavest, ki sili proč od jaslic milostipolnega božjega detinstva v domišljavo pa milostiprazno človečanstvo, ki zabranjuje novorojenemu Adamovemu otroku prerod v narod božji po sv. krstu in se končno drzne celo postaviti in zagovarjati zahtevo, da se sme brez kazni, celo pod zaščito državnih zakonov moriti in uničevati v kali, v osrčju materinem, narodov naraščaj. To je narodomorna politika peklenskega Heroda, in njegovih agent^ v, ki vodi iz edinstva v Bogu in njegovem zarodu preko raznih stopenj needinstva in prepira in uboja do pogina. Samo ti dve življenski poti sta odprti narodom sveta: pot v življenje k betlehemskim jaslicam v otroštvo božje in vekoviti božji narod, in pot v smrt, ki vodi in sili ven iz Betlehema in njegove svete božične skrivnosti v časno m večno propast. Tudi ti stojiš na tem razpotju, slovenski narod po Koroškem in drugod. Že Čutiš, kako pojema v pradedih še tako živa verska, to je božjenarodna zavest in zavednost. Se se v mnogih krčevito drži Človeško-narodna zavednost. V mnogih tudi ta že pojema in zamira, se spreminja v nezavednost ali lažnivo zavest. Vedno manj je edinstva in mini božjega v domovih in domovini. Treba je nazaj k božjim koreninam življenja, če nočemo prej ali slej umreti kot narod božji in človeški. Ob jaslicah prosimo vsak zase, za svoj narod in ves človeški rod: „Dete betlehemsko, ti, ki si početnik, duša in glava novega rodu, ustvari in obnovi ob teh praznikih v nas božje otroštvo, poživi zamrlo zavest, da smo v moči tvojega rojstva postali en edinstveni, svetovni, vekoviti božji narod. To naj bo naš božje-na-rodni ponos ob tvojih jaslicah, ki nas naj povzdigne nad vso neznačajnost in nas varuje vsega napuha, pa tudi vse nizkotnosti, vse pretirane ljubezni, pa tudi izdajstva, oboževanja, pa tudi zaničevanja človeške narodnosti, ki nam ne sme biti cilj, ampak le pot k tebi, ki si resnica in življenje.14 POLITIČNI PREGLED j Koroški deželni zbor se je sestal dne 13. t. m. k svoji prvi seji. Ker se stranke še niso zedinile glede deželnega glavarja, so poslanci samo zaprisegli in šli zopet domov. Niti pred sednik deželnega zbora ni bil voljen. Lepe razmere! Vsi poslanci so prišli na sejo s šopki v gumbnicah, narodna socialista pa v uniformi. Gotovo bo prihodnja seja kmalu zopet sklicana, ker se nagiba leto h koncu in je treba sprejeti proračun za leto 1931. Izgleda, da bodo sprejete samo parmesečne dvanajstine, ker je čas za razpravo o celotnem proračunu prekratek. Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka *35 grošev. Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25*—; celoletno: Din. 100'—. Avstrija. Industrija je z novo vlado prav j zadovoljna in pravi, da je sestavljena iz izku-| šenih osebnosti. Vendar izgleda, da industriji i ničesar več ne more pomagati na noge. — Dne I 7. in 8. t. m. je imela soc. dem. stranka na Du-| naju svoj letni zbor. Na zboru sta se opazili dve ; struji : radikalna, ki jo vodi dr. Bauer, in zmer-! na, ki jo vodi dr. Renner. Radikalna struja od-! klanja vsako sodelovanje z vlado, zmerna stru-i ja pa pravi, da bo morala stranka v gotovih j slučajih podpirati v parlamentu tol ali ono stran-j ko, ker je soc. dem. stranka dosegla svoj višek j in ker prirastek glasov ni več mogoč. Zmerna struja se s tem oddaljuje od stroge opozicije ir-j hoče sodelovati pri odpravi gospodarske krize, j Slišalo se je, da bodo polagoma dani pogoji za sodelovanje in mogoče za zvezo s katero ; meščanskih strank, zakaj soc. dem. stranka je najmočnejša stranka v državi in je čisto naravno, če prevzame tudi nekaj odgovornosti za vodstvo državnih poslov. Deset let je bilo treba, da smo prišli do omenjenega stališča soc. i dem. stranke. — Ministrski svet razpravlja trenutno o gospodarski krizi. Parlamentu je bd predložen proračun za prihodnje leto, ki predvideva 2130,3 milijona S izdatkov in 2166 milijonov S dohodkov, investicije 171,6 milijona S. Narodni svet je prejel tudi predlog o spremembi zakona o delitvi davkov. Doslej je dobila Ko-j roška (dežela in občine) 10,74 milijona S, po ; novem predlogu pa bo dobila J4,5 milijona S. ; Vse to gre na račun Dunaja, ki je dobival del I zveznih davkov kot dežela in kot občina. S tem i se odvzame Dunaju 42 milijonov S. Vprašanje ! je še, če bo zakon tako izgledal kakor predlog. Politične vesti. V Italiji vlada velika brezposelnost in beda posebno od časa. odkar je Mussolini pričel s prisilnimi ukrepi za znižanje plač in cen. V Gornji Italiji je prišloi na! več krajih do velikih uličnih demonstracij, pri katerih so klicali brezposelni : „Živio Mussolini kolikor-krat hočete, toda dajte nam kruha 1“ V Turinu j so nalepljeni lepaki, na katerih je napisano: j „Ali kruha za nas, ali Mussolinijevo glavo!“ Vsled tega je bilo aretiranih okrog 400 delavcev. Demonstracij se je udeležilo do 4000 ljudi. Fašisti so bili prisiljeni deliti kruh zastonj, da bi ! vsaj začasno pomirili delavce. — Jugoslovan-I ski zunanji minister dr. Marinkovič se je mudil i pretekli teden v Atenah. S tem je vrnil obisk, j ki sta ga napravila grška državnika v Beogradu ob priliki podpisa grško-jugoslovanske prijateljske pogodbe. Namen poseta je bil, da se učvrstijo vezi, ki združujejo obe državi. — Komaj je dr. Briining spravil pod streho zasilne zakone, že mu grozi nova nevarnost. Krščanski socijalci in konservativci so stavili predlog, v katerem so zahtevali, naj vlada takoj prične z velesilami pogajanja za znižanje reparacij. Ce pojde tako naprej, ne bo preostalo drugega, kakor. da uvede državni predsednik Hindenburg diktaturo, ki bi jo prevzel kateri od aktivnih generalov nemške armade. — Listi poročajo, da je umrl v indijskih zaporih Gandhijev sm, ki je stavkal z gladom 60 dni. Poročila nadalje pravijo, da nacijonafistično gibanje v pokrajini ponehuje In da politični shodi v mestih vsebolj izgubljajo na privlačnosti. V mnogih pokrajinah se mora prebivalstvo boriti z gospodarskimi težkočami in je manj naklonjeno gibanju za državljansko neposlušnost. Kljub temu je prišlo v raznih krajih do nemirov. V zadnjem času jo zaznamovati več napadov na vpMvnejše osebnosti. — Poljski sejm je bil otvorjen. Sejmskr maršal je postal Svitalski. Povedal je, da imunitete poslancev ne bo upošteval — Dne 10. t. m. je bil otvorjen šlezijski sejm. Pri razpravi o dogodkih, ki so Izzvali nemško noto, je izjavil vojvoda dr. Grazynski v imenu vlade, da volilna borba ni bila naperjena v posebnem pomenu proti nemški manjšini. Oblasti so po mož- nosti izvršile svojo dolžnost in vsi udeleženci izgredov bodo ne glade na svojo narodno pripadnost kaznovani. Vlada bo v popolni meri izvrševala svoje mednarodne obveznosti za varstvo manjšin, obenem pa bo tudi z vso odločnostjo nastopala proti vsem nelojalnim pojavom v zvezi s stremljenji po reviziji ineje. — Barthou s sestavo nove francoske vlade ni uspel. Mandat je moral vrniti tudi Lavai in šele Steeg je imel toliko sreče, da je mogel stvorit; kabinet. V novi vladi je ostal Briand zunanji minister. DOMAČE NOVICE Prihodnji številki priložimo položnice in prosimo cenj. naročnike, da bi, se jili ppslužiii v. obilni meri. Na naročnini zaostali naročniki so prejeli v zadnjem času opomine za naročnino do 31. decembra 1930. Nekaj jih je že vplačale, veliko pa jih še ni. Vaše glasilo podpirate najboljše s tem, da redno plačujete naročnino. Zahvala. Pogorelci Erjanove in Bukovm-kove hiše v Veliki vasi se vsern dobrotnikom rožeške in boroveljske dekanije toplo zahvaljujejo za milodare, ki so jih svojčas darovali, in jim želijo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! 184 Umor otroka. V zadnji številki smo pod drobnimi koroškimi novicami prinesli vest, da se je našla v Turskem predoru glava otroka in v Semerniškem predoru truplo istega otroka. Znano je, da je naša kriminalna policija na višku in da ji težko kaj uide. Po preteku enega tedna je zadevo pojasnila. Otrok je bil 14 mesecev star in mati- žeiia železniškega sprevodnika Mikulaška na Dunaju. Ko je bil oče otroka v službi, ga je najprej mati zadušila z žico. Zjutraj mu je odrezala z ostrim nožem glavo, očistila glavo in telo krvi, zavila v papir in se odpeljala preko Brucka v Celovec, kjer je prenočila v gostilni „Cehtral“. Truplo je vrgla proč že na. Semmeringu, glavo pa je nesla, s seboj v gostilno. Prihodnje jutro .je iskala ob Vrbskem jezeru primeren prostor, da bi vrgla glavo v vodo. Ker pa je bila voda preplitva in ker je prišel vedno kdo naproti, je to namero opustila in se vrnila preko Beljaka m Selztala na Dunaj. Med vožnjo je vrgla na Turski železnici glavo skozi vlak. Možu se je najprej nalagala, da je dala otroka v oskrbo k sorodnikom na Koroško, pozneje pa je urnor priznala. Oba sta bila areti-rana: ona radi umora, on pa zato, ker umora nr naznanit policiji. Drugi del igre se bo odigral pred sodiščem. Porota. Pisali smo že, da se bosta pred poroto zagovarjala 9. t. m. 241etni Rinner in 27-letni Stuk radi zavratnega umora in goljufije. Rinner je imel ljubavno razmerje z deklo Magdaleno Mahorič, ki ni ostalo brez posledic. Mahorič se je otroka veselila in za porod vse pripravila ter celo izjavila, da bo sama skrbela za otroka, ako oče ničesar ne bo prispeval. Dne 25. aprila 1928 zvečer je zapustila Mahorič hišo, || PODLISTEK j Nenaden božični dar. Okrog voglov zavija burja, cvili, piska in se zaletava y okna, da ječe podrhteva z ledenimi rožami premreženo steklo. V sobi je mrzlo in neprijazno. Jaslice v kotu za mizo so postavljene samo napol. Zamorskemu kralju manjka glava, zvezda vodnica nad hlevom je do pol repa prevlečena z zeleno plesnobo, tam pod hribom palma, ki je prejšnja leta stala ravno in s svojimi pahljačastimi listi nalik ljubečim rokam zagrinjala del hlevca, je letos nagnjena in topoglava.. Pastir, ki je prinesel detetu jagnje v dar, kleči kiikor invalid pred jaslicami. Samo gole štule moli proti Jezuščku, jagnje pa so kdove kdaj med letom razgrizli ščurki. Jernej sedi za mizo in molči, žena Lona se s tremi otroki stiska k mrzli peči in tiho moli. Včasih zakašlja in vzdihne in grenka solza ji kane na suhljate roke. Mož se tedaj uporno ozre izza mize. , . „Kaj boš!“ se trpko iztrga iz njega. Potem spet obmolkne in skrije obraz v dlani. Nejče, najstarejši, ki pa še ni dopolnil desetega leta, se stisne k materi. Tiho, da ne bi slišal oče, dahne: ..Mamica, ali naša hiša zdaj res ne bo več naša?“ . v. Mati položi kazalec na usta in ga svareče ! v kateri je bila «službena, in se ni več vrnila, j Ni je bilo mogoče najti, a že prvotno se je skle-| palo na hudodelstvo, ker ničesar svojega ni od-I nesla s seboj. Sum je padel takoj na Rinnerja. Preiskava radi. umora se je uvedla proti njemu. Pri zasliševanju se je Rinner zlagal, da je bil ta čas v gostilni, kar je potrdil pred orožniki in sodnijo tudi Stuk. Kazensko postopanje se je ustavilo. Ob priliki predaje nekega jetnika deželni sodniji se je izvedelo, da je dotični bil o-sebno priča umora. Martin Jeitler je ta dan ob 10. zvečer videl Mahoričevo, Rinnerja in Stuka iti proti Dravi. Tam sta jo po vrsti posilila, nato jo je udaril Rinner po glavi in oba sta omamljeno vrgla v deročo Dravo pri Št. Petru na VaŠinjah. Potem sta jo še z drogi potiskala pod vodo. Rinner dejanje priznava in. navaja, da se je šel z Mahoričevo v Dravo kopat in jo pri; tem držal tako doigo pod vedo, da se ni več zganila. Obleko je vrgel v vodo in "sf prilastil njeno uro. Pričevanje Jajtlerjevo in zagovor Rinner-jev se nista ujemala. Porotniki so krivdo potrdili in sodišče je obsodilo Rinnerja na lóletno, Stuka pa na 8letno težko ječo. — Drugi dan sé je zagovarjal 261etni Josef Ferlič iz Spittàla ob Dravi. Po dveh letih skupnega življenja se je poročil s svojo gospodinjo. Zakon je bil nesrečen in prepir na dnevnem redu. Žena Marija je rada gledala za drugimi moškimi in zvestobo ni vzela preresno. Ferlič je za nekaj časa odšel za delom in slišal na povratku, da postaja njegova žena pred kolodvorom v Spittalu in išče moško družbo. Ko se je pripeljal v Spittal, jo je res našel pred kolodvorom. Začel se je prepir, ki se je nadaljeval še ponoči v postelji. Padla je zaušnica in tedaj je menda pograbila njegova žena kuhinjski nož, ki . ga je prinesel prej Ferlič z maslenim kruhom od svoje matere in ga pustil na nočni omarici. Pograbil je nož, ga ji izvil iz rok ter se pri tem temeljito vrezal. Z nožem je nato ženo petkrat zabodel in se sam prijavil orožništvu. Postopanje je dokazalo, da vbdljaji niso bili zadani v ležečem položaju, temveč je Marija sedela ali stala. Priče so slikale ženo manj ugodno, Ferlič pa da je bil zelo sirov. Zelo obtežilno je bilo za Ferliča to, da ima že 13 predkazni, večinoma radi pretepov in goljufij. Porotniki so vprašanje uboja potrdili in sodni dvor je obsodil Ferliča na Gletno ječo. — Tietji dan se je zagovarja! 19!etni puškar Bogomir Struger iz Medborov-uice radi ropa. Struger in več drugih fantov je obiskalo 2. novembra v Glinjah volilni shod. Po shodu so navdušeni šli v gostilno na Trati, kjer je sedel tudi major Franc Pošinger. Ob koncu vasi je Struger utrgal lato in šel Pošingerju naproti. Pošinger pravi, da je dobil z lato udarec po glavi in padel v nezavest. Ko se je Pošinger zavedel, mu je manjkalo 330 S in nekaj listin, poleg sebe pa je našel lato. Struger dejanje priznava — v njegovi posesti se je našlo 315 S — in pravi, da je hotel najprej ..Halinen-schwanzlerju“ samo eno priseliti, potem pa ga je udaril. Listnico je občutil šele potem, kojc klečal na njem in mu jo izmaknil. Nadaljna raz- prava se je preložila, ker je glavna priča major Pošinger zbolel in se ni mogel udeležiti obravnave. — Zadnji slučaj se je obravnaval v petek 12. decembra. Obtožen je bil najemnik Matevž Esteri iz Vinogradov pri Važenbergu radi požiga v najem vzetega posestva. L. 1927 je Esteri vzel v najem liambruževo posestvo v Vinogradih za dobo 6 let. Najemnine je plačeval 400 S. 1. oktobra t. 1. je izbruhnil ogenj, ki je uničil vse.Hiša je bila zavarovana zu 10.000 šilingov, Esterlova imovina pa za 2500 S. Esteri se je nahajal v slabem gospodarskem položaju in je moral skrbeti za 10 otrok. Požara je bil osumljen takoj on. V preiskavi je priznal, da je z vžigalico zažgal seno, da bi dobil zavarovalnino. Pri obravnavi je napravil vtis duševno nezdravega človeka, v.sled česar je bila obravnava preložena, da se vpraša za mnenje zdravnika. Sv. Martin pri Velikovcu. (Smrt.) V sredo dne 3. t. m. nas je doletela nepričakovano vest, da je umrl Jožef Messner, p. d. Harnik v Rutah — prejšnji dan še zdrav, ga je-napadla stara bolezen, kakor že večkrat prej, a to pot ni vzdržal. V petek dne 5. t. m. smo ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Želinjah vsi sosedi, prijatelji in znanci. Trden ko skala se je trudil in pehal na svojem hribovitem posestvu. da je ohranil svojcem pravi domači slovenski dom. Bil je zvest naročnik našega lista. Bodi mu domača zemljica lahka! Harnikovi družini naše iskreno sožalje. Hodiše. (Pogreb Žaborčeve matere.) Na i god sv. Lucije smo položili v hladni grob mater, o kateri bi nihče ne mislil, da bo nas zapustila tako naglo. Bolehala je sicer že večkrat, a skrb za svojo družino ji je bila več nego bolezen. Bila je mati velike družine in ljubila vse, kakor le more prava mati. K zadnjemu počitku jo je spremljala velika množica pogrebcev. Na domu žalosti kakor na vrtu počitka je pel domači zbor, pomnožen po velikem številu kot-mirškega zbora. Db odprtem grobu pa je govo- : ril preč. g. Katnik zbrane besede, ki so šle vsem v srce, in je slikal za zgled mater, ki vedno išče tolažbe pri obhajilni mizi. Tudi družina žaluje. Bila je tudi članica „Zvezde“ in je bilo društvo s katerikoli prošnjo vsikdar uslišano. Njeni otroci so najboljši igralci in vsi pevci. Ljubila je petje in tudi še sama pela. Da bi naprej prepevala v zboru izvoljenih pri Bogu, v katerega je verovala! Drobne koroške novice. Deželna čebelarska zveza za Koroško ima 95 čebelarskih, podružnic z 2403 člani. Članom je razdelila letos 181.00.0 kg sladkorja in spomladi ga razdeli še 70.000 kg. Od članov je pokupila 11.537 kg strdi, prodala pa 13.867 kg. — V tednu pred 6. t. m. se je zvišalo število podpiranih brezposelnih na Koroškem za 1182 na 8745. Lani jih je bilo v istem času 6255. — Koroški Črni križ je izdal 15.000 komadov spominskih tabel, na kateri so natiskani koroški obrambni bojevniki, po 2 S. Prodalo pa se jih je samo 132. — Usposobljenostih izpit so napravili naslednji učitelji in u- pogleda, toda oče Jernej je bil že slišal. Joku slično goltanje se čuje izza mize. Otroci se prestrašijo in zapored bušnejo v jok. Lona prekriža roke na prsih in se skloni nad otroke. .Prosim te, Jernej, nehaj! Saj vidiš, da je vse zastonj/4 Tudi njena beseda utone v solzah. Jernej zmedeno pogleda ženo, kakor da se drami iz omotice. „Da sem zajedel, zapil, makar! Zakvartal ali zalenaril, da sem,“ govori kakor sam zase, „bi dejal: no, naj bo! Kriv sem — ali tako.. /' Kakor nihalo maje z glavo in nadaljuje: „Ali še veš, kako je bil sladak in kako je prosil, Lona?“ Žena trudno prekima. Kako ne bi vedela? Ko se je Ščepečkov Nande pred tremi leti odpravljal v Ameriko, mu je manjkalo za pot sko-ro toliko, kolikor je bila vredna Jernejeva domačija. Pa se je dal Jernej pregovoriti. Denarja ni imel, da bi mu ga bil posodil, pa se je zavezal, da bo plačeval zanj, ako Nande ne bi mogel. Ona je branila, ali kaj, ko je znal Nande tako sladko govoriti. Še Mokračev Cene, Nandetov stric, se je bil zavezal z njim vred, a njemu je lahko, ko mu nimajo kaj vzeti. Bajta je bila že prej zadolžena za več nego je bilo vrednosti na njej !... Tri leta zdaj ni Nande plačal nič, še oglasil se ni več. Dolg je rastel in prerastel Jernejevo moč. Svečnica bo že videla drugega gospodarja v hiši... Jernej zaškriplje z zobmi in predrami Lono iz otožnih misli. „Da mi je bil vsaj brat, bi mi bilo lažje, ne pa tuj, čisto tuj človek/4 Spet odmeva izza * mize joku ' podobno goltanje. „Do danes sem upal,“ zaječi Jernej in razgrne pred seboj papir, ki mu nemo kriči, da bo tri tedne po božiču njegov dom prodan na dražbi. „Da bi ga,“ začne rotiti vse peklenske moči zoper Nandeta. „Nikari ne preklinjaj pred jaslicami,44 zastoka žena. „Joj, moj Bog, da sem morala doživeti tak sveti večer..." Jernej lopne s pestjo po mizi in obmolkne. Zunaj nekaj zaškriplje in zaškrta. Lona prisluhne in Jernej sc zgane. „Hu-joj, hoj, ljudje," se oglasi pred vrati, ..odprite, če ste božji!" Lona trudno zamotovili iz sebe: „Kaj pa je?" Zunaj glas: ..Odprite, da ti vsaj lahko voščim vesele praznike!" „Oh, Cene," se medlo in skoraj nejevoljno zavzame Jernej, ko stopi Mokrač s Polono v hiše, „Ne bodi hud, Jernej," se oglasi Mokrač, »praznike sem ti prišel voščit." »Kar sebi jih vošči, jaz jih že imam." mu pomoli Jernej usodni papir pod nos. čiteljice: Maks Drekonja iz Vabnje vasi, Ervin Golčnik iz Škofič, Franc Madrič iz Št. lija oo Dravi, Erhart Pencl iz št. Štefana na Žili, joscf Sponi iz Globasnice, Herman Štern iz Medgo-rij, Eduard Sternig iz Podroščice in Berta Bdgler iz Št. Primoža v Podjuni. — Od 15. t. m. naprej prodajajo celovški mesarji goveje, telečje in svinjsko meso za 20 g pri kg' cenejše, ker je padla cena živine. — Pijan šofer je v Beljaku zavozil na pločnik in povozil dve deklici. Ena je na posledicah poškodb umrla, druga pa leži v bolnici. Takim šoferjem bi bilo treba odvzeti pravico do vožnje z avtomobilom. DRUŠTVENI VESTNIK Celovec. (Občni zbor.) I. koroško tafnbu-raško društvo ..Bisernica'1 v Celovcu ima dne 30. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih družbe sv. Mohorja v Celovcu, Vetrinjsko ob-mcstje 26, svoj redni občni zbor z navadnim sporedom. Med točkami sporeda svira tambu-raški zbor. Šmihel nad Pliberkom. (Društveno.) Narava se je vlegla k počitku, prišel je spet tvoj čas, mladina! Čas, da postaviš nove smernice in začrtaš pot svojega delovanja. Zimska sezona je tu. Kaj bomo delali? Skrbeli bomo, da bo vsak mesec sestanek, kaka igrica itd. Pri tem pa rabimo podporo vseh članov. Na žalost opažamo, da se je vrnilo med naše članstvo nesoglasje. V društvu pa moramo biti vsi člani bratje in sestre. Tudi boljše stoječi naj bi se ne odtegovali delovanju v društvu, zakaj ravno v današnjih razmerah rabimo mož delavcev. Zato na delo. šmihelska mladina! Zakurili bomo društveno sobo in se zbrali ter posvetovali, kako moremo koristiti našemu narodu s povzdi-go izobrazbe. —r— Radiše. (Miklavžev večer.) Kakor vsako leto je tudi letos obiskal Radiše sveti Miklavž. Razglašeno je bilo v našem listu, da priredi naše izobraževalno društvo Miklavžev večer. Zbralo se je precej otrok, pa tudi precej odraslih. Soba je bila takorekoč polna. Pozdrav na navzoče je imel društveni tainfk g. Janez Tolmajer, kateremu je beseda tekla prav gladko. Po pozdravu so zapeli domači pevci nam preljubljeno koroško narodno pesem1 „Nmav čriez jizaro". Potem je sledilo par deklamacij domačih deklet. Temu je sledil kuplet Smolar, ki je nam jako ugajal. Fant Šimej zasluži, da ga tudi na tem mestu pohvalimo. Sledila je zopet pesem in nato Miklavžev nastop. Obdarovani so bili takorekoč vsi otroci, k čemer je precej pripomogla kuharica domačega č. g. župnika. K vsemu temu pripomnimo še sledeče: Pevski zbor naj bi se na vsak način pomnožil. Deklamiranje dekletam jako pripada. Šimej je kot .,Smolar" svojo vlogo jako dobro rešil. Glede nastopa Miklavža je bilo vse dobro pripravljeno. Precej veliko skrb je imel naš mežnar, da pri delitvi darov ni kakšen otrok izostal. Omenimo tudi, kakšnega pomena so vaie domačih govornikov. Nastopil je priprost fant in beseda „Ti imaš takega, jaz pa takega," se razkorači Mokrač in vrže fta mizo nekakšno pisanje. „Kar preberi!" Jernej vzame, bere in ne verjame svojim včerm „Kaj — da je res?!" „Kar beri!" se bohota Cene. Nande piše, da je poslal po banki dolžni znesek. Kar je čez, naj vzameta in si razdelita Jernej in Cene za sitnosti in stroške, ki sta jih imela zavoljo njega. Poslal bi bil že davno, pa ga je preganjala nesreča. Enkrat je zbolel, drugič izbruhnil štrafk, tretjič je bil spet dolgo brez zaslužka. „I.ona,“ se zasmeje Jernej, „ali slišiš, Lona?" Vse migeta na njem, ko kaže ženi dragoceno pismo. Lona drhti med branjem. Nejče dahne : „Ali bo zdaj naša hiša še — naša?" ..Naša. naša," vriska v Jerneju. Lona vzame najmaljšega v. naročje, večja dva pa je vsak z ene strani primeta za krilo. Pako pokleknejo k jaslicam in zapojo. Naenkrat je soba svetla in jasna in topla. Burja zunaj nima več take moči. In lep, pravljično lep je zdaj ob tako nenadnem daru ta sveti večer. V dalji, sem od fare ga veselo pozdravljajo božični zvonovi... Ivan Albrecht. mu je te,kla gladko. Večjega zanimanja za društev pričakujemo tudi od odraslih in opozarjamo ! na tajnikove besede, da naj delamo za društvo I vsi in ne le par ljudi. Oklenimo se našega društva še bolj goreče, le s skupnim nastopom se da j kaj doseči. 11 GOSPODARSKI VESTNIK j Kmetje, pozor! Ker je ponudba mesnih prašičev mešetarjem prevelika, plačujejo oni za kilogram mesne teže samo še po 2,10 do 2,20 S. To je daleč premalo. Naj vsak posestnik, ki ima prašiče na prodaj, javi to na Landeskulturrat fiir Karaten in Klagenfurt, Museumgasse 5, ali pa pri občini (Viehanmeldestelle). Deželni kulturni svet pošlje prašiče, ko sa jih priglasi za en vagon, na dunajski trg. Ker krije deželni kulturni svet stroške prevoza iz zasilne podpore, dosežemo na ta način boljše cene, in me-šetarji bodo potem prisiljeni, ker ne bo več tolike ponudbe, da bodo šli s cenami kvišku. Naj torej vsak posestnik, ki ima prašiče na prodaj, v svojo korist priglasi te za prodajo na dunajskem trgu! Tam bo dosegel za en kilogram žive teže 1,80 do 1,90 S ali za en kilogram mesne teže 2,50 S brez drugih stroškov, ker se ti krijejo s podporo. Zato vedno o katerem se pravi, da |e več vreden kakor stane 1 Lesna borza. Iglasti les : hlodi 22—24, dolgi hlodi 20—29, splavljeni hlodi 15—18, jamski les 16—20, jambori 21—29. mecesnovi trami in pod-lančnice 90—95, deske za zaboje 54—50, stavbno rezano blago 56—60, mižarsko blago 80—90, deske 54—57 S za kubični meter. Listnati les: bukovi hlodi 23—27, hrastovi 70—80, jesenov: 70^—80, bukovo rezano blago 63—68, hrastovo 130—140, jesenovo 130—140 S za kubični meter na nižjeavstrijski postaji. Mehka drva, 100 kg, 3,50—3,90, trda, 100 kg, 2,60—3 S. RAZNE VESTI Drobne vesti. Avstrija: V prvih desetih mesecih je bilo na Dunaju sklenjenih 14.872 porok. V naši državi je 417.000 radio-naročnikov. Ra-vag mora odšetiti 34,5 odstotka svojih dohodkov za davke, enkratni prenos iz opere stane 14.000 S in avtorske pristojbine znašajo na dan 2000 S. — Jugoslavija: V Zagrebu je 9. t. m. manifestiralo okrog 150.000 kmetov iz cele države za kralja in domovino. Kmetje so obsodili bivše voditelje, ki so zbežali v inozemstvo in rovarijo proti državi s tujo denarno pomočjo. V Sušaku je zadel parnik v pristaniški most, ki se je porušil. Na mostu je bilo tedaj okrog 100 oseb; 2 sta mrtvi, 30 pa ranjenih. — Jugoslavija je letos zgradila 241 šolskih poslopij, 587 poslopij pa še ni dozidanih. V istem času je bilo otvorjenih 191 novih ljudskih šol. To je gotovo občudovanja vredno. — Ostale države: V zaporih v Pfemyslu se je uprlo 22 političnih jetnikov. Razbili so opravo v celicah v protest proti postopanju paznikov. Jetniška uprava je pozvala na pomoč policijske oddelke in gasilce, ki so napeljali v celice upornikov vodo. Z njihovo pomočjo je bil nato upor udušen. — Na zadnjem veleizdajniškem procesu v Moskvi proti članom industrijske stranke je bilo 5 obtožencev obsojenih na smrt, 2 pa na lOletno ječo. Pozneje so bili na smrt obsojeni pomiloščeni na lOletno ječo, ostali pa na Sletno. Izgleda, da je bil ta proces umetno uprizorjen. — V Londonu, ; Parizu, Belgiji in Nemčiji se jeseni pogosto pojavi megla, ki je tako gosta, da se vidi samo j par metrov daleč ali tudi ne. Ob takih prilikih i je zaznamovati vedno veliko prometnih nesreč. ! Zadnja megla v Belgiji je zahtevala mnogo člo-| veških žrtev. Ljudje so začeli padati v omedle-| vico, pokazali so se pri njih znaki pljučnice in ; po parurnem trpeljenju je nastopila smrt. Zdrav-! niki si še niso na jasnem, kaj je v megli, ki povzroča smrt. Baje je v megli kemični prah, ki je smrtonosen, če postane vlažen. Strokovnjaki | domnevajo, da je katastrofo povzročilo izhlapc-| vanje iz cinkovih tovarn v bližini mesta Liege. Iz kovinskih odpadkov je vhajal žvepleni an-hidrit, ki se je v gosti megli razredčil kakor v ! vodi, tako da je megla vsebovala žveplen:/ | kislino, ki so jo nato v megli vdihavali ljudje, i Doslej je umrlo 90 oseb, okrog 400 pa je bolnih. Po hlevih leži vse polno poginule živine, i Prestrašeni kmetje so živino izpustili, da je j zbežala po sosednih hribih ali pa so'jo pre-: peljali v svoje kuhinje in stanovanjske hiše. Megla je bila tako gosta, da ni bilomogoče vi-! deti niti roke pred seboj. Številnemu prebivalstvu v vseh ogroženih krajih povzroča dihanje silne težave. Najbolj so bili prizadeti oni, ki so bolehali na srcu in na dihalih. PO SNEMALNIKI, strojne pinje, mlečne ročke, mlečne posode, paril-nike, kotle za pranje, stroje za pranje, mline za sadje in stiskalnice za sadje. ,35 i DANILA 5EPARATOR GESELkSCHAFTM.B.H. «H E N, XII/,, WA6EMSEILGASSE 4/46 Na božfastnil* Krčil* trpečim iz interesa rad sporočim, kako je bila moja hčerka pred leti ozdravljena le bolezni. Poštnino za odgovor priložili, ker ne trgujem. ir» J. Potil, NabelscHiverdt 113 Deutsch Schlesien, Flurstrasse. Hranilno in posojilno društvo v Celovcu. Varno naložen denar, dobro obrestovanje! Uraduje se v četrtkih ^ dopoldne V Pavličevi ulici 7 v Celovcu. Izšla je BSasnikova Velika Pratika za navadno leto 1931, ki ima 365 dni. -VELIKA PRATIKA- je najstarejèi slovenski koledar, ki je bil že od našiii piadedov najbolj u >oŠtevan in je àe danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki" najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan : Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in prole tante; — poštne določbe za Jugoslavjo ; — lestvke za kolke na menice, pobotnice kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; —vse sejme na Kranjskem, KoroSkem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju In v Julijski Benečiji ; — pregled o koncu brejosti živine ; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujd* dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA" dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku : tiskarni J. Biasnika nasi. d. d. v Ljubljani. 'Ytózh baiiim piaziùkz in Ua^oUocaji^Uw in Sitino naoo leta želi vsem svojim odjemalcem in znancem FRANC RAUTER, trgovec v Št. Jakobu v Rožu. Priporočam se za obilen obisk tudi v novem letu. m II II 4 i II & ( II II VABILO RAZSTAVO kulbarskih izdelkov gospodinjskega tečaja na Bistrici pri Pliberku, ki bo na Štefanovo, dne 26. decembra 1930 od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer pri Šercarju v Šmihelu. Kuharski izdelki se bodo v prid tečaju prodajali. Popoldne Ob 3. bo ravnotam PRIREDITEV in je na sporedu petje, deklamacije, govor in igra .Mala pevka". K obilni udeležbi vaci IM vodstvo Vesele božtCne praznike in sreino novo leto KH želi vsem cenj. odjemalcem in znancem ^ Jožef LuSIn I89 ** trgovec v Šmihelu pri Pliberku. Vesele božične praznike in srečno novo leto vošči vsem odjemalcem in znancem Silvester Ripič, trgovec v Sinči vasi. ,87 Inserirajte v Koroškem Slovencu ! : Vesele božične praznike in srečno novo lelo vošči vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem J. e. Hafner, trgovina žetezja .pri zlati kosi", Celovec, Pa>adeisergasse 3, ter se priporoča za obilen poset tudi v novem letu. 183 Vesele božične praznike ter srečno in blagoslova polno novo leto želi vsem odjemalcem in se priporoča tudi v naprej Franc Kovačič, strojno mizarstvo, Podjerbergom pri Vrbi ob jezeru. 185 Vesele božične praznike in srečno novo lelo želi vsem svojim odjemalcem in znancem Franc Planleu, trgovec v Velikovcu. 186 Prodam krilorog (Flugelhorn)C-trompeto, ■MBBBnRHBRBaoBRBB F-helikon radi bolezni zelo poceni. — Egidij Lapan, St. Rupert pri Celovcu, Hauptstrasse 3. 181 Vabilo. Gospodinjsko-kuharski tečaj v Ločah priredi v nedeljo, dne 21. decembra 1.1. v gostilni pri »Ročičniku" 1 (g. A. Pusdtnig) RAZSTAVO KUHARSKIH IZDELKOV od 10. ure dop. do 6. ure zvečer. Popoldne je ravnotam —— ob treh (3. uri) —— PRIREDITEV s pestrim sporedom, kakor: Nastop moškega pevskega zbora. Govori in deklamacije. Kuplet .Kuharica in kavarica." Igra .Dve te