OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OPR
1
ж # ш A m: %
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE
^	Л ^
AMERIKS
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
vol. xxxvii.—leto xxxvii.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) NOVEMBER 29, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 228
john verbič
Kakor je že bilo poročano, je preminil v Charity bolnišnici John Verbič, poznan tudi pod ioienom John Meyer. Star je bil 60 let. Stanoval je na 5410 Sta-^ard Ave. Doma je bil iz Cerknice pri Rakeku, kjer zapušča Sestro Antonijo Lampič in več Sorodnikov. Tukaj zapušča brata Frank Verbič na 18905 Arrowhead Ave., in več sorodnikov. Pogreb se vrši danes popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Highland Park pokopališče!
#
michael zarnick
V	četrtek zjutraj je umrl po krati bolezni v Women's bolnišnici Michael Zarnick, stanujoč na 21101 Nicholas Ave. Star je bil 41 let in je bil rojen v Mid-Way, Pa. Delal je pri Chase Brass Co. zadnjih 14 let. Bil je član društva Comrades št. 566 S.N.P.J.
Tukaj zapušča soprogo Josephine, rojena Peterlin, sina Ronald, dva brata, John in Victor ter dve sestri Mary in Ann, v Midway, Pa., pa zapušča mater Mary, brate Frank, Edwin in Albin ter sestri Martha in Marga-J^et. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
Mary stanonik
V	St. Alexis bolnišnici je pre-niinila v četrtek zjutraj Mary Stanonik, rojena Stimec, preje poročena Bukovec. Stara je bila 70 let in je živela na 6209 Bonna Ave. Doma je bila iz vasi Osilnica ob Kolpi, odkoder je prišla v Ameriko pred 48 leti. Bila je aktivna na društvenem polju ter pri Slovenskem kulturnem vrtu. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162 K.S.K.J., društva Carniola Hive št. 943 L TM in društva Srca Marijo (staro), ^jen prvi mož John Bukovec je ^>il ubil 1. 1914 v prvi svetovni ^ojni. Njen drugi mož Anton Stanonik pa je umrl ravno pred ^nim letom.
Tukaj zapušča hčer Mrs. Mary ^арр, vnukinje Patricia, Susan in Carole, pastorke Mrs. Rose Lach, Mrs. Mary Komorski, Mrs. Ann ^oshak, Mrs. Sophie Koplan in Mrs. Frances Marold, šest vnukov po pastorkih in sestro Mrs. Gertrude Poglaj. Pogreb se vrši ^ torek zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda
cerkev sv. Vida ob 9. uri in
"lato na pokopališče Calvary.
*
^eterfink
. Včeraj popoldne je preminil I*eter Fink, star 64 let, stanujoč 521 E. 143 St. Doma je bil iz ^asi Dragatuš pri Črnomlju, odkoder je prišel v Ameriko pred ^8 leti. Družina je preje živela i)a 1257 E. 60 St. Bil je član podr. St. 5 S.M.Z.
Tukaj zapušča soprogo Mary, dojena Glinšek, sina Edward, sestro Mrs. Ann Spehar v Spokane, ^ash., in brata Antona v starem kraju. Pogreb se vrši v sredo Zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cer-
Cirkus McCarthy se nadaljuje
WASHINGTON, 29. novembra—Razprava zoper senatorja McCarthya se danes obnovi. Senator William Know-land kot vodja republikanske večine v tem senatu, je napovedal, da bo sodba najkasneje do 11. decembra in da ni strahu, da bi se razpravljanje v senatu odložilo preko sedanjega zasedanja, ki naj traja do 24. decembra.
Sicer pa ni izključena mož-^—-----
•nost, da se senat obdrži na zasedanju tudi preko 24. decembra. Na mednarodnem polju so razni viseči dogodki, ki bi lahko zahtevali ižredno zasedanje kongresa. Če je senat že na zasedanju, zakaj naj bi se ne zadržal dalje, ko bi ga pa v nujnih slučajih predsednik Eisenhower moral sklicati na izredno zasedanje! Prihodnje zasedanje kongresa se začne dne 5. januarja 1955.
Kateri bi bili mednarodni dogodki, ki bi zahtevali prisotnost senata ?
Prvič—usoda 13 Amerikancev, katere držijo Kitajci zaprte, češ, da so špijoni. Bela hiša in državno tajništvo sta napovedala vse mogoče ukrepe, da jih osvobodita. Morda bo šlo za dejanja, ki bi zahtevala tudi odobritev senata.
V vodah med celinsko Kitajsko in Formozo se ponavljajo napadi. Washington ima pripravljen načrt pogodbe, v kateri si garantirata Formoza in USA medsebojno varnost in medsebojno pomoč.
v kolikem obsegu naj Amerika pomaga Čiang Kajšeku, če bi bil napaden po komunističnih Kitajcih? Do sedaj je veljala obča smernica, da bodo Amerikanci branili le veliki otok Formozo in pa otočje Pescadores, če bi prišlo do napadov iz celinske Kitajske. V zadnjem času se v Washing-tonu govori o obrambi tudi nekaterih drugih otokov. Kateri pa so ti otoki in ali morajo ležati prav blizu kitajske obale oziroma Formoze, če naj se branijo ?
Tudi ta položaj zahteva zasedanje senata. Morda bo moral stopiti v akcijo.
V Wisconsinu so zopet začeli s pobiranjem podpisov, da se senator McCarthy odpokliče. To pot bo potrebnih le 289,000, do-čim jih je bilo spomladi potrebnih 404,000, zbranih pa 335,000. Zakon določa razmerje med potrebnimi podpisi, ki naj bo v sorazmerju z oddanimi glasovi pri volitvah governerja. Teh je bilo pri zadnjih volitvah manj kot popre-je.
kev sv. Vida ob 9. uri in nato na
pokopališče Calvary.
*
frank hauptman
Včeraj opoldne je preminil na svojemu stanovanju Frank Hauptman, stanujoč na 15016 Cardinal Ave. Bolehal je tri tedne ter je med tem časom prestal operacijo. Žena Marjeta, rojena Perme, je umrla pred dobrim mesecem dni. Rojen je bil v vasi Stična in v Ameriko je prišel z družino leta 1949. Bil je član društva sv. Imena.
Tukaj zapušča sina Ivana, v stari domovini pa sestro Lojzo. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd.
#
frank ривегл
Po dolgi in mučni bolezni je umrl v petek popoldne na svojemu domu Frank Pugelj, star 58 let, stanujoč na 10724 Plymouth Ave., Garfield Heights, O. Rojen je bil v fari Trnovo pri Dirski Bistrici, Slovensko Primorje. V Ameriki se je nahajal 45 let. Bil je član in tajnik zadnjih 10 let pri društvu Naš dom št. 50 S.D.Z.
Tukaj zapušča soprogo Jennie, rojena Debevec, hčere; Mrs. Josephine Lea, Mrs. Florence Neu-becker in Mrs. Lillian Smith, sina Franka, šest vnukov in brata Joseph v Rochester, N. Y., v starem kraju pa brata Antona in Alojza ter sestro Jožefino Kun-stelj in več drugih sorodnikov. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Terezije v Garfield Heights, O., ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
♦
anna jankovic
Po daljšem bolehanju je preminila snoči na domu sina Petra na 17501 Lotus Dr., Anna Jan-kovič, rojena Petretič. Doma je
bila iz sela Grgetič, pošta Kosta-njevac, odkoder je prišla v Ameriko leta 1907. Soprog Peter je umrl leta 1949. Bila je članica društva Majka Božja Bistrička št. 47 H.B.Z. Družina je dolgo let živela na 1384 E. 34 St.
Tukaj zapušča otroke: Peter, Michael, Anna, Mrs. Katherine Karasek, Charles in Mrs. Mary Dembowski ter 10 vnukov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato na pokopališče Calvary.
#
amelia rebec
N a svojemu stanovanju j e umrla snoči ob 11.15 uri Amelia Rebec, rojena Božič, stanujoča na 19106 Shawnee Ave. Bolehala je dolgo časa. Bila je članica društva Carniola Hive št. 493 L TM. Soprog Frank je umrl oktobra meseca lanskega leta.
Tukaj zapušča hčer Mrs. Amelia Kaušek, sina Franka in pet vnukov, v starem kraju pa sestro Vero Mlakar. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shor^ Blvd., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd.
mabyscott
Po večletni mučni bolezni je umrla Mary Scott, rojena Koh-ler, vdova, stara 66 let, stanujoča na 13916 Coit Ave. Rojena je bila v Pittsburgh, Pa. Zapušča tri sinove, Robert, James in Alexander, osem vnukov, dva brata in eno sestro. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na
Lakeview pokopališče.
#
V zadnje slovo
članice društva Carniola Hive št. 493 L TM so prošene, da pridejo nocoj ob 7.30 uri v Zakraj-škov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Stanonik.
BESEDNA IGRA, KI POMENI VELIKO
Svobodna Nemčija! Zedi-njena in nova Nemčija! Volitve v posameznih nemških državah! Vse pod volilno parolo, ali za sporazum v Parizu in za oboroženo Nemčijo, ali proti? Ta gesla odmevajo po vsej Evropi.
V Berlinu izhajata med drugimi tudi dva lista, prvi z naslovom "Freiheit" (Svoboda), drugi "Das Neue Deutschland" (Nova Nemčija). Oba časopisa se prodajata, kakor je v Evropi navada, tudi po časopisnih razproda jalnicah.
Pride nekdo in vpraša razpečevalca:
"Ali že imate Das Neue Deutchland (novo Nemčijo)?"
Odgovor: "Je še ni."
"Ali že imate Die Frejheit (svobodo)?
Odgovor: "Je še ni."
"Kdaj pa boste imeli 'Svobodo'?"
Odgovor: "Kadar bomo imeli 'Novo Nemčijo'."
PONAREJAL JE ČEKE
V Concordu, Cal., so po sedmih letih končno prišli na sled ponarejevalcu čekov na debelo. Prejeli so 39-letnega Johna Waitku-nasa, ko je hotel vnovčiti ponarejen ček, ki se je glasil na $86. John Waitkunas, ki se je tudi predstavljal kot Walter Deme-ter je skupno poneveril čekov za $150,000. Ko je bil prijet, so našli pri njem le $17.31. Vsoto $150,-000 je po lastnem priznanju porabil pri stavah na konjske dirke.
Klub Ljubljana
V torek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja kluba Ljubljana v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Vabi se vse člane, da se udeležijo.
Letna seja
Letna seja društva Carniola Hive št. 493 L TM se vrši v sredo zvečer v dvorani št. 1, novo poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Volilo se bo nove odbornice in ukrepalo o drugih važnih zadevah, zato se prosi vse članice, da pridejo. Po seji bo prigrizek in domača zabava.
Drama "Razvalina življenja" v S.D.D.
Včeraj popoldne je dramski zbor Anton Verovšek po dolgem času podal igro na odru Slov. del. doma na Waterloo Rd. Poda-« na je bila F. S. Finžgarjeva drama "Razvalina življenja." Udeležba je prilično dobro, dasiravno bi morala biti za tako prireditev dvorana nabito polna. Igralci in igralke so izvrstno odigrali svoje vloge, v katere so se poglobili tako kot so zahtevale. Posetniki so uživali to lepo dramsko delo in slišati je bilo več opomb, da bi bilo dobro ponoviti igro tako na St. Clairju kot v Euclidu.
MESTO ZASTOPNIKOV EVROPE SO ZBRANI V
MOSKVI LE ZASTOPNIKI SATELITOV
KAKO RUSI SNUBIJO DESNIČARJA DE GAULLEA
MOSKVA, 29. novembra—Danes se začne konferenca j o skupni evropski varnosti. Sovjetska vlada je predlagala, j da se dne 29. novembra vrši konferenca vseh evropskih I držav. Ta konferenca pa naj bi razpravljala o skupni ev-1 ropski varnosti. Nekomunistične so po vrsti odklanjale to konferenco, češ, da ni dovolj pripravljena in bi ne privedla k nobenemu uspehu. Povabilo je odklonila tudi Jugoslavija. Med nekomunističnimi državami je le Finska sprejela povabilo na konferenco, toda pod pogojem, da se je udeležijo tudi zastopniki zapadnega bloka.
V Moskvi so tako zbrani za-""
stopniki držav: Češkoslovaške,
Poljske, Madžarske, Romunije,
Bolgarije, Albanije in Sovjetske zveze. Komunistična Kitajska je poslala na to konferenco svoje opazovalce.
Stališče zapadnega bloka je bilo to, da se misel kot taka ne odkloni, razpravljati pa se naj o njej začne šele tedaj, ko bo s končno pogodbo urejeno vprašanje Zapadne Nemčije in njene oborožitve. Oborožitev Zapadne Nemčije pa hoče Sovjetska zveza preprečiti za vsako ceno. Kako je mogoč sporazum med obema taboroma ?
Pevsko društvo
SLOVAN
(MOŠKI ZBOR)
priredi
JESENSKI KONCERT
v nedeljo, 5. dec. 1954
v
AMERIŠKO JUGOSLOVANSKEM CENTRU na RECHER AVE. ob 4. uri pop.
Po koncertu domača zabava
Vinogradov pri De Gaulleu
V Parizu je prišlo do politične senzacije. Sovjetski poslanik v Parizu je Serge j Vinogradov. General Charles De Gaulle je bil v zadnji svetovni vojni na čelu francoskemu osvobodilnemu gibanju. Že med vojno je bil v Moskvi in je tam sklenil prijateljsko pogodbo med Francijo in Sovjetsko zvezo. Ta pogodba še ni bila preklicana, je torej v veljavi.
Sedanji predsednik francoske vlade Pierre Mendes-France, ki se je nahajal v Ameriki, je ob po-vratku v Pariz priznal, da so se v Washingtonu sporazumeli tudi v tem, da naj imajo posamezne države članice Severno atlantske zveze večjo politično in diplomatsko samostojnost, ko gre za posebne narodne in državne interese dotičnih držav. V Parizu je javna tajnost, da Mendes France računa z De Gaulleom, ko gre za francosko-ruske odnosa je. De Gaulle je predstavnik skrajne francoske desnice, povzdiguje "slavno francosko tradicijo," ta tradicija pa je Franciji velevala, da so z Rusi na dobrih nogah. Vse te okolnosti naj kvalificirajo de Gaullea za posebno misijo v Moskvo, kjer naj de Gaulle povdarja posebno vlogo, ki je ta, da se Francija enostransko ne veže ne na sovjetski, ne na zapadni blok. V nemškem vprašanju bi imela gotovo vlogo posredovalke.
Sovjetska zveza izvaja na Francijo pritisk, da ne dovoli ponovne nemške oborožitve. De Gaullisti so v tem vprašanju razdvojeni. General De Gaulle je osebno brez dvoma proti taki oborožitvi. To razpoloženje v Parizu je znano tudi sovjetskemu poslaništvu in je sovjetski poslanik Sergej Vinogradov nenadno obiskal generala De Gaullea na njegovem privatnem posestvu. Zgodilo se je prvič, da je šel uradni sovjetski zastopnik k važnemu francoskemu politiku, ne da bi popre je o tem koraku obvestil francosko zunanje ministrstvo.
Mendes France je določil dne-
ve 14. do 17. decembra, ko naj se v Parizu v spodnji zbornici otvori debata o ratifikaciji, (odobritvi) francosko-nemškega sporazuma. Ko bo ta dogovor odobren, potem se bo dalo razgo-varjati s Sovjetsko zvezo o splošni evropski politiki, posebno še o morebitni zedinjeni Nemčiji.
Važne volitve v Nemčiji
Tudi Zapadna Nemčija je federativna država. V tej zvezi ste Bavarska in Hesse, kjer so bile to nedeljo državno-zborske volitve. Bavarska je imela 6,200,-000 volilnih upravičencev, ki naj izvolijo 204 poslance; Hesse pa 3,100,000 volilnih upravičencev, ki naj izvolijo 96 poslancev v domačo zbornico.
Pri volitvah v obeh državah ni šlo toliko za domača notranja politična vprašanja, kolikor za splošno politiko Zapadne Nemčije. Ta vprašanja pa so svobodna Nemčija, pa zopet oborožena in pokrajina Posarje, ki naj bo v bodoče pod mednarodno kontrolo. Za in proti tej politiki! Zvezni vojni minister Theodor Blank je bil na volilni agitaciji na Bavarskem, pa je bil napaden in je bilo njegovo politično zborovanje zaključeno. Najtežje je vprašanje Posarja, kateremu se Nemci ne marajo odreči.
Zmaga na Bavarskem;
poraz v Hesse
Kancelar Adenauer je zmagal s prepričevalno večino na Bavarskem. Pri volitvah v državi Hesse pa so zmagali socialisti, toda ne z dovoljno večino, da bi lahko sami sestavili domačo vlado.
Kancelar Adenauer ima v zvezni vladi Zapadne Nemčije dovoljno večino za svojo politiko.
MEGLA V CALIFORNIJI IN ANGLIJI
Iz Anglije poročajo, da divjajo poleg megle na celini, strašni viharji v vodah okrog velikega britanskega otočja. Na stotine brodolomcev išče rešitve, mnogo ladij, predvsem tovornih, je bilo poškodovanih, preklanih na dvoje, brodolomne mornarje iščejo z vsemi modernimi sredstvi. V notranjosti Anglije so nastopile poplave. Prebivalstvo je odneslo na hitiico pohištvo v gornje prostore, ker se boji podobnih poplav kot so bile leta 1953 meseca januarja.
Strupena gosta megla v južnem delu Californije še ni prenehala. Vremenski urad ne daje pomirljivih napovedi. Samo v mestu Los Angelesu je bilo do sedaj 2,003 prometnih nesreč, katere so v mnogih primerih končale s smrtnimi izidi.
Zadnje vesti
Približno enako vreme kot včeraj se napoveduje za danes. Najvišja temperatura dneva bo 36 stopinj, najnižja pa 24 stopinj. Vlažni sneg in vetro\'no. Washington napoveduje v prihodnjih 24 urah tudi v Ohio prihod mrzlega vala, ki se pomika v Ameriko od kanadske meje.
Kitajska je odklonila zalitovo, da se 13 zaprtih Amerikancev pusti na svobodo. S tem vprašanjem, kakor z drugimi zunanjepolitičnimi, se bo bavil danes zvečer državni tajnik John Foster Dulles, ki bo iz Chicaga radij-skhn in televizijskim potom govoril Amerikancem.
V	Chicago je umrl največji ameriški atomski znanst\enik, po rodu Italijan, Enrico Fermi. Bil je star 53 let. Umrl je na raku. Fermi, ki je praktično sestavil prvo atomsko bombo, se je imiaknil Mussoliniju iz Italije in se naselil v Ameriki. Pokopan bo danes v Chicago.
V	Moskvi je bila na jugoslovanskem poslaništvu ena najbolj sijajnih prireditev. Prireditve so se udeležili IVfalenkov, Mo-lotov, Kruščev in drugi sovjetski voditelji. Vsi so naglašali potrebo po rusko-jugoslovanskem prijateljstvu.
V	Columbusu je pobegnil iz državne kaznilnice Patrick McDer-mott, ki je leta 1926 umoril novinarja iz Cantona. Bil je obsojen na dosmrtno ječo. Leta 1929 jt; že enkrat pobegnil, pa bil naslednjega dne prijet. To pot je dobil obisk v osebi neke ženske in sta oba mimo straž šla lepo in mirno na prosto, se usedla v pripravljen avtomobil in nenanokam izginila.
Na češkoslovaškem in na Madžarskem so bile včeraj volitve. Na Madžarskem so bile občinske, na češkoslovaškem v državne upi-ave. Ker ni bilo opozicije in protikandidatov, je naravno zmagala ena, to je vladina lista.
Yoshida gre!
TOKIO, 28. novembra—Predsednik japonske vlade Shigeru Yoshida je odstopil kot načelnik vladne liberalne stranke. Stranka je že sklenila, da mu sledi na to mesto dosedanji podpredsednik vlade Taktetora Ogata. Izvršilni odbor liberalne stranke je pozval konservativno demokratsko stranko, ki je bila do vlade Yoshida v opoziciji, naj se združi z liberalno stranko. Taka močna stranka je Japonski potrebna, če naj se izogne preteči gospodarski in vladni krizi.
Shigeru Yoshida, ki je bil na čelu japonske vlade zadnjih šest let, je sklenil, da se umakne iz politike. Odložil bo tudi mesto predsednika japonske vlade.
V japonski politiki je ostro krilo tistih odgovornih voditeljev, ki trdijo, da je treba obnoviti diplomatske odnosa je s Sovjetsko zvezo, s tem pa tudi trgovino s to državo, kakor tudi trgovino s komunistično Kitajsko.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
U
ENAKOPRAVNOST
ff
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndexson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
UREDNIKOVA POSTA
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_______________________
For Six Months—(Za šest mesecev)__________
For Three Months—(Za tri mesece)_____________
__$10.0(.
— 6.0t _ 4.01
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Zb mesecev) _ For Three Months—(Za tri mesece)__
_$12.0t _ 7.0( _ 4.51
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
JUGOSLAVIJA, DOLAR IN DINAR
(1)
Morda prva opomba, zakaj da dregati v to sršenovo gnezdo. Se bojimo zamere, če se z vprašanjem bavimo strokovno? Tak strah bi nič ne pomagal. Začelo se je pisati o zamenjavi dolarja v jugoslovanske dinarje. Kakšna naj bo pravična zamenjava? Stvar zahteva jasnost! Iz Jugoslavije prihajajo vesti, da je tam pač draginja. To niso časopisne vesti, ki bi služile samo propagandi. To so stvarna poročila, ki jih lahko dobiva vsakdo od svojih sorodnikov recimo v Sloveniji. Obljublja se, da se bodo z novim letom zvišale plače. Za enkrat je tako, da znaša povprečna mesečna plača od 7,500 dinarjev naprej. Pravimo povprečna. Seveda so višje, vprašanje pa je kot povsod, kakšna je kupna moč zasluženega in prejetega dinarja.
Trgovine v starem kraju so precej založene. Ne gre za razna prvovrstna blaga, za vsemogoče barve, toda računati je s cenami. Par čevljev stane od Din 4,500 naprej; meter dobrega blaga za moško obleko stane Din 8,000.- Če kdo da obleko delati, mu krojač računa 4,500 dinarjev. Moška srajca stane od Din 1,500-2,000. Prvo vprašanje: Kdo naj pri takih plačah kupuje v trgovinah s tako visokimi cenami? Primerjati ameriški standard s kupno močjo ameriškega tudi delavskega zaslužka, s katerim koli drugim standardom na svetu, bi bilo nesmiselno, še bolj nesmiselno, če ga primerjamo z jugoslovanskim. Pa vzemimo stare čase nazaj. Tudi pred desetletji in desetletji bi se ne bili izseljevali v tako ogromnem številu kot smo se, če bi se dalo doma kolikor toliko dostojno živeti. Tudi to drži.
Do Jugoslavije se navadno zavzema dvoje popolnoma nasprotnih stališč, kakor po znanem načelu, da eden vidi vse dobro, drugi vse zanič. Tudi če gremo zbolj s propagandnega stalisca, je taka kritika nesmiselna, vsaki propagandi kot taki pa samo škoduje.
Jugoslavija je doživela notranjo socialno in politično revolucijo. Revolucija je krvava, zadene prave temelje bivše družbe, sicer bi ne bila revolucija, marveč le evolucija, to je počasen razvoj stvari. Nedolgo tega je izdala Jugoslavija še zadnje pomembne zakone, ki kažejo na to, da smatra sedanji režim za ustaljen. To so tako imenovani sodni zakoni, torej tisti zakoni, ki se tičejo človeške svobode in premoženja človeka. Če gre za ti dve dobrini, in sta v sporu, naj o sporu odloči sodnija. Gre za kazenske in državljanske zakone. Kazensko nam je hitro razumljivo; malo težje, če slišimo besedo državljan, državljansko pravo, civilno pravo, premoženjsko pravo in podobno. Skozi vse te zakone je v novi Jugoslaviji uveljavljen socialistični princip. Povarek je torej ha družbi, ne pa na posamezniku. Ti zakoni se pojma "komunizem" izogibljejo. Jugoslavija naj bo socialistična in preko socializma naj gre v komunizem.
V	koliki meri socialistična? To je raztegljiv pojm v teoriji in praksi, kakor harmonika. Najprvo k temu nekaj načelnih pripomb:
V	delavskem gibanju smo imeli koncem preteklega in skozi vsa desetletja današnjega stoletja dvoje značilnih socialnih gibanj—revolucionarni komunizem in evolucio-narni, razvojni socijalizem. Cilj komunizma: Popolna sprememba dosedanjih družabnih razmer, to pa naenkrat z revolucijo in z diktaturo proletariata. Produkcijo podr-žaviti, kasneje podružabiti, ohraniti diktatorski režim, tako dolgo, da bodo v človeški družbi odstranjene vse razlike med stanovi, tako pa bomo pripravih pot, da bomo zajadrali končno v pravi komunizem. Tam bo vsakdo delal po svojih zmožnostih, od družbe pa bo dobival po svojih potrebah. Pojm države bo odpadel. Taka družba bo na celem svetu končno ena.
Cilj socializma: Pustiti, da se dogodki razvijajo svojim potom, torej potom evolucije. Kaj naj se socializira, bodo pokazale potrebe, toda z nobeno diktaturo. Socialisti naj se uveljavljajo na političnem polju v koaliciji, v družbi drugih političnih strank. V taki družbi naj znajo za svoj program izbojevati čim več delov svojega programa. Socialisti verujejo v državo.	L. Č.
KONCERT PEVSKEGA ZBORA "JADRAN'
CLEVELAND, Ohio — Predzadnjo nedeljo popoldne so podali pevci zbora "Jadran" svoj koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Na programu, ki je bil skrbno izbran, je bilo devet točk za celoten zbor, dve pesmi je podal damski zbor, tri pa moški zbor. Vse pesmi so bile proizvajane ne-ravnost odlično. Zbor ni posebno močan, je pa treniran do take višine, kjer pride vseh glas do prave veljave in se vse zliva v čudovito lepo simfonijo, da prevzame človeka, ko jih posluša. Nekdo je pripomnil, da pojejo lepo kot an-geljci. Sicer ne vem kako so ti trenirani, a gotov sem, da bi bil Bog zadovoljen če bi mu zapeli Jadrančanje Adamičevo "Lepa Jana," ki je biser zase. Sicer pa je prišel Emil Adamič do polnega priznanja, ker na programu je bilo osem njegovih pesmi.
Zasluga za to gre, seveda, g. Vladimir Malečkarju, učitelju zbora, ki da pesmi tempo in barvo, da jo prinesejo pevci s fineso in razumevanjem do višine. Tu ne poje samo grlo, ampak prepeva tudi srce in duša. Zato vsa čast vrlemu pevovodju Jadrana, g. Malečkarju za ta res izbrano podan koncert.
Prav lepo so zapele Angela Zabjak, Stephania Tolar in Dorothy Kurent. Podale so dve točki, "Ptici" (Vodopivec) in "Pod lipo" (Ipavec). Dobile so aplavz,
Moj obisk v stari domovini
CLEVELAND, Ohio—To poletje sem v drugič obiskal svojo rojstno domovino. Ker še nisem pozabil njih navad in običajev kot smo jih včasih imeli, in katerih se še danes držijo, sem se že v naprej pripravil. Namreč tam še vedno obhajajo godovanje. Ker sem bil tam ravno v času mojega godu, sem slutil kaj morda pripravijo, sem se pa v naprej preskrbel in založil z pijačo in jedili. Kupil sem dva janca, katera smo spekli, da je vsak dobil svoj porcijon.
Na godovanje jih je prišlo več iz vasi in iz okolice. Zunaj so pokali možnarji tako, da sem mislil, da bodo hišo podrli, nato so pa muzikantje začeli igrati. Plesalo se je celo noč, vse je bilo veselo. Ob polnoči mi je pa nečakinja, hčerka moje sestre, preči-tala lepo pozdravico in voščilo. Zelo sem bil ginjen nad tem, še posebno ko so mi vsi stiskali roko in voščili še na mnoga leta. Takega godovanju, kot sem ga imel na 28. septembra letos, še nisem doživel.
Ker mi je potekal čas odhoda smo se zbrali na 9. oktobra pri Janezu Zupančiču, kamor so bili povabljeni vsi vaščani. Miza je bila vsa obložena s pecivom, vinom in slivovko. Po večerji se je začel ples, ki je trajal do jutra. Prihodnji dan na 10. oktobra so mi pa vaščani napravili odhodni-co pri moji materi, pri kateri sem bival za časa mojega obiska. Mati leži že osem let v postelji, odkar jo je zadel mrtvoud v noge m ne more hoditi. Sedaj je stara S9 let. Ne morem povedati kako težko sem se ločil od nje. Že ves teden pred mojim odhodom se je jokala. Obljubiti sem ji moral, da jo še enkrat obiščem, če mi ho le mogočo.
Tem potom sc najlepše zahvaljujem vsem Prežgančanim za vso gostoljubnost in postrežbo, za pecivo, vino in žganje ter za vse, kar ste pripravili za mojo odhodnico. Tudi na tej odhodnici so me presenetili. Ob polnoči je moj nečak prenehal za nekaj časa ples in hči moje sestre mi prečita ganljivo odhodnico. Zopet me je zbolelo v srcu in solze so mi silile v oči, a kaj hočemo, tako
ki jim je bil v nagrado za lep nastop.
V dvospevu sti nastopile (menda prvič skupaj) naši odUčni so-pranistinji Betty Novak-Resnik in Florence Unetich. Zapele ste iz opere "Madame Butterfly" (Puccini) in "Kaj ne bila bi vesela" (Hladnik). Prelestno sta se spajala glasova, da je bil ta njun nastop vreden vstopnine. Žele sti tako odobravanje, da ste morale ponoviti.
Edina solistka na sporedu je bila Betty Novak-Resnik. Zapela je arijo "Vissi D'Arte" iz opere "La Tosca" (Puccini) in pesem "Le pridi" (Orel). S svojim srebrno čistim glasom je pela tako lepo, da je "vžgala" srca vseh in je bila deležna takega aplavza, da je morala ponovo nastopiti. Po-klon, Betty!
Zakaj ni nastopila v solospe-vu gdč. Unetič? (You bad, bad girl! Sure next time, eh?!)
Na klavir je spremljal vse točke g. Reginald Resnik.
Še nekaj. Ali bi se ne dalo aranžirati cel program, brez da bi se vleklo zagrinjalo sem in tja? To se mi vdi, da razcepi užitek in da je v kvar celotni priredbi, ki naj bi bila seveda deljena le v dva dela.
Po koncertu se je razvila seveda domača zabava in za ples je igral Richard Vadnalov orkester.
J.M.S.
' je življenje, čas mojega odhoda je tu. Ne morem popisati svoje občutke, izrekam le, iskrena vam hvala za vse, kar ste storili. Vas nikoli ne pozabim. Veselo je srce ko po dolgih letih pride človek v staro domovino na obisk, žalostno pa je ob skorajšnjem slovu.
Te-le kitice meni v pozdrav ob odhodu mi bodo ostale v prijetnem spominu za vedno.
Ljubi stric!
Nocoj smo tukaj zbrani,
vsi iz srca Vam udani.
Solza sili iz očesa,
prišel je čas slovesa.
Zlati se poslavlja striček, zapušča ta naš griček.
V	slovo Vam bi govorila, čuvstva srčna Vam odkrila;
kaj čuti ljubeča mati,
ki bolna, ne more vstati, kaj čutijo sestre Vaše pa gospodar hiše naše.
V	imenu svojem tudi ter bratov in sestric
če ne bote hudi
nam preljubi stric,
kličem: vsi Vas imamo radi, teška nam ločitev bo od Vas!
Žalostno materi srce utripa, ko od nje se loči ljubi sin, jokala bo od tega hiša
žalostna iz srca globin: "Zdrav bodi, ljubi Miha k in srečen do zadnjega diha!
Za vedno jaz zaspala bom,
večni sen zasnivala,
duša šla bo v večni Dom.
Bolezen več ne bo preganjala trupla tega revnega,
konec bo življenja bednega.
Pri Bogu bom se veselila,
za srečo Tvojo hom prosila." Tako bi mati govorila če bi ganjena ne bila . , .
Sestre Vaše, bol srca
jih danes v oblasti ima. Oh, kako bi rade govorile
kaj so v srcu začutile ob uri tej, trenutctk ta, pa ginjenost jim govorit ne da.
"Zdrav bodi, bratec Miha, sreča naj so Ti nasmiha če tudi hladna bo tujina
Tvoja nova Domovina. Slovenec si, to ostani spomin na nas ohrani!"
In kaj reči hoče,
gospodar, naš oče?
"Miha, srečen bodi onstran morja,
prost nesreče in gorja.
Še se vrni sem domov
pod ta Tvoj rodni krov. Z veseljem bomo Te sprejeli radi še med sabo Te imeli!"
In jaz ? Ljubi striček moj.
Kaj naj rečem Vam nocoj? Srce moje joče, plaka
in žalost ta enaka bratce in sestrice tare,
ko iz domovine stare zlati, dobri striček gre!
Vsi, ki tu smo zbrani
pa znanci in vaščani vdani, enako Domovina mila
z nami bo zavila:
Srečen vedno, Miha, bodi
Na zdravje, Mihatu!
Milie Zupančič 6026 St. Clair Ave.
Slovanov koncert
EUCLID, Ohio—Že več ljudi me je vprašalo če bo imel pevski zbor Slovan letos jesenski koncert ali ne, ker da se nič ne sliši C njem. Vprašajo zakaj se nič ne oglaša v časopisih, ker da sploh ne vedo če se pripravljamo za koncert. Pravijo mi, da drugi zbori oglašajo koncerte že tri mesece preje kot se vrši koncert Jaz mislim, da je par tednov pred koncertom dovolj zgodaj za oglašanje. Tako se da prilika drugim pevskim zborom in kulturnim društvom do oglašanja svojih prireditev, ki se vršijo pred našo.
Da, koncert pevskega zbora Slovan se bo vršil v nedeljo, dne 5. decembra ob 4. uri popoldne v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave., pod vodstvom g. Antona Šubelj, ki je splošni javnosti pray dobro poz nan še kot operni pevec.
Ni potrebno omenjati, da bo program izvrsten, ker vsi dosedanji Slovanovi koncerti so bili podani v zadovoljstvo občinstva in sem prepričan, da bo Slovan zopet osvojil srca navzočih poslušalcev tudi na tem koncertu.
Sedaj pa apeliram na cenjeno občinstvo, da napolni dvorano do zadnjega kotička, ker s tem bo ste dali pobudo pevcem Slovana, da gojijo slovensko narodno pesem še v naprej.
Kakor je bilo povedano, bodo ob tej priliki naprodaj tudi nove gramofonske plošče, za katere je pel Slovan in katere se slišijo na radijo programih.
Torej vsi na Slovanov koncert Л' nedeljo, 5. decembra ob 4. uri popoldne. S pevskim pozdravom do svidenja!
F. Požar.
JEKLARJI NAZAJ NA DELO
PITTSBURGH, 28. novembra —Delavska unija CIO jeklarjev je objavila tole zanimivo statistiko: Unija šteje 1,200,000 članov. Od 21. avgusta do 31. oktobra je bilo poklicanih nazaj na delo 21,425 jeklarjev. Ob istem času je bilo še nezaposlenih 211,-678. Tudi se je znižalo število jeklarjev, ki niso polno zaposleni. Teh je kakih 23,000, ki bodo delali sedaj polnih 40 ur na teden.
ZOPET—EKSPLOZIJA PEČI
PITTSBURGH, 28. novembra —V hiši 93-letne babice Fanny Taylor so bili puščeni štirje njeni pravnuki. Fanny Taylor jih je čuvala, ker so bili njihovi starši zaposleni. Ponoči, ko so vsi spali, jo prišlo do eksplozije plinske peči. Eksplozija jc zahtevala smrt babice Taylor in njenih štirih vai'ovancev.
ODNOŠAJI CERKVE V JUGOSLAVIJI
IN DRŽAVE
Matt Petrovich,
Ko sem se nahajal na obisku v starem kraju, sem se seveda tudi zanimal, kaj je z vero in cerkvijo v naši, nekdaj tako pobožni Sloveniji. Govoril sem o tem vprašanju z raznimi ljudmi in da slišim tudi drugo plat zvona, sem ob priliki obiskal tudi župnika neke fare in se z njim pogovarjal o sedanjem razmerju med cerkvijo in državo. Tukaj bom na kratko podal nekaj vtisov, s katerimi sem se vrnil v Ameriko.
Glede vere sem dobil vtis, da so naši ljudje še vedno tako verni, kakor so bili pred mnogimi leti. Po stenah kmetskih hiš še vedno visijo podobe svetnikov kakor nekdaj. Mišljenje, da so bili fantje in možje, ki so se borili proti okupatorjem, sami komunistični brezverci, ni pravilno. Komunisti so seveda igrali vodilno vlogo v tej borbi, toda armada je bila sestavljena iz ljudi različnega verskega in političnega prepričanja. S tem prepričanjem so se v veliki večini tudi vrnili v svoje rojstne kraje.
Dvoje izrednih morilk
v Tulsi, Okla., se nahaja v zaporih 49-letna Nannie Doss. Nannie Doss je bila že štirikrat poročena. O prvem njenem možu še ni znano ali je mrtev, ali je živ. Trije ostali so mrtvi, to je znano. Nannie Doss je bila poročena 17 let. Zadnji njen mož je bil 58-letni Sam Doss, ki je delal na glavnih cestah. Umrl je dne 6. oktobra. Njegovo raztelešen je je pokazalo, da je imel v sebi toliko strupa arzenika, da bi bila ta količina sposobna ubiti celo konja! Zastrupila ga je očividno Nannie Doss, ki je v šaljivem tonu sicer zanikala, da bi storila dejanje, zanikuje pa tudi, da bi zastrupila drugega in tretjega moža. Priznala je, da je iz zavarovanja svojega zadnjega moža že kasirala $1,400, ima pa še drugo polico, glasečo se na $1,500.
V	Salemu, Mass., se je začela danes 29. novembra razprava zoper 28-letno lepotico Lorraine Clark, ki je mati treh otrok. Obtožba proti nji se glasi, da je svojega moža Melvina Clarka ustrelila dvakrat v glavo, nato ga z nožem obdelovala, truplo pa dne 10. aprila vrgla v reko Merrimack. Trdi se, da je Clarkova pripadala skupini razuzdanih mladih zakonskih parov, ki so orakticirali spolne orgije s tem, da so se izmenjavale zakonske žene.
V	tej razvalini življenja je Lorraine Clark v času preiskave vložila zoper svojega moža, za usodo katerega se ni vedelo osem ted-lov, celo tožbo na razporoko. Ozadje tega zločina po trditvah prosekucije je bilo razmerje Clar-kove z nekim 23-letnim Arthur-jcm Jacksonom iz Havarhill, Mass. Zakonca Jackson se nahajata v procesu razporoke. Arthur Jackson se je v preiskavi enkrat izdal celo za pripravljenega, da pomaga Clarkovi, češ, da je on morilec pokojnega Melvina Clarka. Kasneje je to svoje priznanje umaknil, očividno pod pezo preiskav, ko se mora zagovarjati radi številnih zakonolomstev.
Pokojni Melvin Clark je bil veteran zadnje vojne, v tukajšnji tovarni preddelavec, znan športnik in ljubitelj harmonike. Lorraine Clark je bila aretirana dne 26. junija in bo tudi sedanja razprava šla za tem, da se izsledi so-storilec, ker Lorraine Clark gotovo ni sama zasnovala in izvršila gnusnega umora.
Kraj Salem slovi v zgodovini kot kraj, kjer so pred 300 leti obsojali in sežigali "čarovnice."
Nannie Doss je policiji priznala, da jc bila petkrat poročena, zastrupila pa štiri može. V družini in sorodst\ii je skri\mostno izginilo osem ljudi. Policija vodi preiskavo v tej smeri, da je morilka enako Nannie Doss.
Cleveland, Ohio
Ob nedeljah še vedno hodijo v cerkev opravljati svojo versko dolžnost. Ko smo se dne 27. maja peljali skozi Trebnje proti Novemu mestu, sem se čudil, ko sem videl procesijo praznično oblečenih ljudi. Na vprašanje, kaj praznujejo, so mi odgovorili, da je Vnebohod.
Več svobodomiselnosti pa Џ opaziti med mladino, posebno med dijaki. Tudi fantje, ki so bili za časa vojne v ujetništvu v raznih državah, so se vrnili z bolj liberalnim mišljenjem.
Čeprav je naš narod tam še vedno jako veren, pa se je razmerje med ljudstvom in cerkvijo jako spremenilo. Cerkev je sedaj tam popolnoma ločena od države, na isti način kot je ločena pri nas v Ameriki. Rimska cerkev nima več tistih predpra-vic, kakor nekdaj. Vse cerkve, katoliška, pravoslavna, mohame-danska in druge, imajo enake pravice in vsak državljan sam odloči, ako hoče biti član cerkve ali ne. Velika cerkvena in samostanska premoženja je prevzela država na isti način, kakor premoženja privatnih lastnikov. Kolikor premoženja je ostalo cerkvam, ni več oproščeno davka, ravno tako so obdavčeni tudi dohodki cerkvenih kolekt. Duhovniki, ki so bili nekdaj prosti vojaških obveznosti, so danes podvrženi vojaški službi in kaplani so poklicani na vojaške vaje, kakor drugi fantje.
Ker je vera privatna zadeva posameznika, zato tudi verski nauk ni več obvezen predmet v ljudskih šolah. Verski nauk prejemajo otroci večinoma v cerkvah in sicer samo tisti, ki prinesejo od staršev podpisano dovoljenje.
Zakonska zveza med možem in ženo je veljavna samo takrat, kadar je sklenjena na civilnem uradu. Seveda, kdor želi, se pO" zneje lahko poroči tudi v cerkvi. Bil sem navzoč pri taki poroki. Ženin in nevesta sta stopila pred civilnega uiadnika, kjer sta podala 'obljubo zakonske zvestobe. Uradnik jima je nato čital iz knjige nekaj določb glede medsebojnih pravic in dolžnosti. Ravno tako ju je tudf opozoril glede skupnih obveznosti, katere bosta imela kot oče i" mati svojih otrok ter dolžnosti, katere bosta imela napram svoji občini in državi. Na željo nekaterih sorodnikov sta se pozneje tudi cerkveno poročila.
Sedaj pa še nekaj besed glede, klerikalizma, pod katero besedo razumemo aktivnosti duhovni-štva in cerkve v političnem življenju naroda. Vsem, ki smo bili rojeni v Slovenji, je dobro znano, kako važno vlogo so igrali duhovniki v političnem in deloma tudi gospodarskem življenju našega naroda. Bili so voditelji katoliške stranke, poslanci v državnem zboru in celo vladni ministri.
Tega danes ni več! Zgubili so svoj vpliv takrat, ko se je narod boril na življenje in smrt, pa so mu oni razen par izjern odklonili svojo pomoč. Nekateri so celo sodelovali z okupatorjem. Pomagi osvobodilne fronte so večinoma pobegnili preko meje. To je tudi vzrok, da je danes na kmetih veliko manj duhovnikov kakor poprej.
Zdi se mi, da se danes te pete razmere stalno zboljšujejo-Na eni strani je vlada prisiljena, da je bolj tolerantna naprani cerkvam in duhovništvU, ker j® sila slabo orožje proti idejam, tudi verskim idejam. Na drugi strani pa tudi duhovščina spoznava, da mora imeti poleg P®" korščine in zvestobe napram rimski hierarhiji, tudi nekaj zvestobe napram vladi svojega naroda in svoje države.
Toda klerikalizem v Sloveniji je doigral svojo vlogo. Duhovniki bodo lahko ostali verski voditelji svojega ljudstva, tod^ v politično vodstvo so stopii^ drugi ljudje. Vse izgleda, da bo tako tudi ostalo.
ENAEOPRAVNOSI
STRANI
iimmimEiiiiniiiiiiiciiimMiiiiiniiiiiiiiiJiiniimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiicviiiiimKiEiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiciiiiiiimiiiEiiiiiiiiiiiiiniiuiiraiiiniiiiiiiiiiii
BELGIJSKA GRAFIKA V LJUBLJANI
№iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiit]iiiiiiiiiiiiHinuiiiiniuiiiiiiiiiiiic}iiiiimimc]iiiiiiiiiiiu]iiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiiiE]iiiiiiiiiiiic]miiimiii(]iiiiiinim
Vse, odkar so si v XV. stoletju severni umetniki ustvarili novo izrazno sredstvo v lesorezu in bakrorezu, je naraščalo in pojemalo zanimanje za to zvrst likovnega ustvarjanja, obenem sta se tudi spreminjala njena vloga in pomembnost v svetu Umetnosti. "V duhovno razgibanih dobah," piše Franc Stele,
"se je odslej umetnost, kadar je želela vplivati na javno mnenje ali poseči v vsakdanjo borbo nabiranj, posluževala te gibčne, ce-iiene in lahko razširljive vrste Ustvarjanja, ki je sledila misli skoraj tako hitro kot risba."
Danes, ko sta njeno vlogo že davno prevzeli fotografija in film, se je grafika iz svoje tako rekoč pomožne vloge razvila v žlahtno, samostojno vrsto likov-umetnosti, ki postaja vedno bolj cenjena pri umetnikih in občinstvu. Tako je po svetu in tudi pri nas, ko počasi izginja prepričanje, da je samo oljnata slika na platnu in v bogatem okviru vredna, da krasi prostor.
Belgijska grafika, katero so prireditelji izbrali iz stalne zbirke grafičnega kabineta Kraljevske belgijske biblioteke, se je razvijala skozi stoletja. V tem razvoju je pomembno leto 1830, ko je Belgija postala samostojna država. Samostojnosti je sledil preporod umetniške tradicije, ki je segala do takih imen, kot so Hieronim Bosch in Rembrandt. Umetniki, ki jih srečamo na razstavi v Moderni galeriji, so iz polpretekle in sedanje dobe. Najstarejši izmed njih je bil rojen približno 30 let potem, ko je Belgija dobila samostojnost, naj-ftilajši med njimi pa leta 1927; 2e po tem časovnem razponu, ki je med njimi, lahko slutimo, da he bomo naleteli na enotno skupino. Dejansko so njihova dela tako različna, kot le more biti slikovita impresionistična radi-ranka, ki predstavlja staro katedralo v Bourgesu in moderni abstraktni barvni lesorez z lako-hičnim naslovom "Kompozicija."
Za največjega mojstra stare šole, ki je blestela v radiranki in suhi igli, šteje Jamesa Ensor-ja. Njegovo tehnično mojstrstvo in groteskna fantazija sta ustvarila vrsto radirank, v katerih je Aiojster pustil prosto pot svoji fantastiki, ki se naslanja na Boscha, prav tako kot ostali mojstri te skupine: Flamci Jakob Smits, Walter Vaes-in Julius de Bruycker (umrl leta 1915), ki je pravi čarovnik svetlobe in sence v obeh radirankah: Katedrala v Bourgesu in Anversu. To je vrsta grafikov, ki jih označuje smi Sel za podrobnosti, prav flamsko Zanimanje za vse pokvečeno in spačeno, za morske pošati, stare katedrale in gradove. Dva preprosta elementa: bel papir in črno linijo so ti grafiki izrabili Za doseganje čudovitih svetlobnih efektov, za osvojitev predvsem slikovitih optičnih momentov, ki so sicer pridržani slikarstvu. Vrsta mladih nadaljuje njihovo tradicijo, ki ima v obdelavi svetlobnih problemov Svoje začetke pri Rembrandtu.
Lepota čiste linije, ki naj sledi kakor melodija v glasbi vsake-niu utripu umetnikove notranjosti, in esteski učinek belega in črnega, je dobil še večji pomen V delih sledeče generacije, ki je odprla pot k modernemu tesore-zu. Njegova originalnost: neposrednost izraza, harmonična kompozicija in sinteza belih in črnih ploskev, ki so pridobljene z direktnim rezanjem v les in poenstavljeno formo.
Morda najbolj poznan je med njimi Frans Massereel (18б9), pri katerem je globoko občutena
Join the
GROUND OBSERVER CORPS
CALl CIVIL OEFENSt
Človeška vsebina združena s preprosto, krepko zunanjo formo. Na razstavi je zastopan z vrsto sugestivnih črno-belih lesorezov: Strastno 1948, Mladi mislec 1951, Melanholija 1924, itd. Slede mu Jožef Cantre, Henry van Straten, Joris Minne in drugi, ki izražajo na ekspresionističen način svoji odnos do sveta in v podzavesti počivajoče vsebinske komplekse. To eksperimentiranje s podzavest j o, filozofske špekulacije in socialna motivika so ponekod celo tako močni, da vsebina prevladuje nad formo. V delih najmlajših umetnikov je stvar zasukana.
Razumljivo je, da je prav današnja doba, ki je naklonjena razumskim in analitičnim eksperimentom, izrabila tudi vrsto možnosti, ki jih nudi sodobna grafika, kjer so odkritja novih tehničnih postopkov prispevala k bolj učinkovitim izraznim možnostim. Barvni lesorez in se-ritipija izrabljata estetski učinek barvnih ploskev, abstraktnih form in linij in njihove razporeditve v ploskvi slike. Marc Mendelson, Pierre Alechinsky, earlier, Jan Cobbaert, Ollyf Michel in drugi so najbolj izraziti zastopniki te smeri.
Grafika se je razvijala v tesni zvezi z razvojem zahodnoevropskega slikarstva. Zato je tudi s ta prerez skozi razstavo belgijske grafike obenem odmev vseh smeri in stremljenj, ki so našla svoj prostor v zgodovini zahodnoevropskega slikarstva od idiličnega slikovitega impresionizma preko ekspresionistič-nih strastno čutečih lesorezov do hladnega modernega lesoreza, kjer prevladujejo formalni elementi in je v svoji zadnji kon-sekvenci že zelo blizu dekoraciji. Ni slučaj, da danes grafika pridobiva na pomenu. Zato z veseljem pozdravljamo pri lož-nost, ki se nam nudi, da si ogledamo nekaj izbranih del belgijske grafike. Ob teh delih, ki so nastala na podlagi več stoletne tradicije, lahko s ponosom pravilno ocenimo in vrednotimo našo lastno grafiko.
Fr. Zupan.
("Slovenski poročevalec")
Japonska se vrti v začaranem krogu
KLAVIR NAPRODAJ
Proda se Player Piano. V zelo dobrem stanju. Proda se radi bolezni.
Vpraša se na 6626 BLISS AVE.
Japonska je bila dolgo strogo ločena od zahodnega sveta. Letos praznuje šele stoletnico, odkar mu je proti svoji volji odpral vrata. Holandci so dobili šele letos trgovsko koncesijo na otočku Dešina pri Nagasakiju. Japonska je zelo strogo kontrolirala sleherni uvoz tujega blaga, tudi kitajskega. Že leta 1853 pa se je pojavil ameriški admiral Perry z vojnimi ladjami pred japonsko vzhodno obalo. Vlada mu je bila naročila izposlovati od dejanskega gospodarja otoške države šo-guna (državnega maršala), da bi se vsa japonska pristanišča odprla ameriškim ladjam. Topovi ameriškega admirala so pokazali, kakšne argumente krije v sebi njegovo poslanstvo. Ljudje v Vzhodni Aziji so še dobro pomnili do 1842 in druge angleške meto-vojno zaradi opija od leta 1839 de proti Kitajski. Hkrati pa so od severa pritiskali na Japonsko Rusi.
Na Japonskem je nastal preplah. Leta 1854 se je admiral Perry vrnil. Tedaj je šogun v sti-slci sklenil prvo omejeno pogodbo in cesar je moral leta 1855 v to privoliti. To je bil začetek prodiranja zahodne kulture na Japonsko. Potem pa se je začela tudi tragična usoda te dežele: njen razcvet do velesile v svetovnem državnem sistemu, popolna gospodarska in tehnična konkurenčna sposobnost, zmaga v treh velikih vojnah in strahoviti poraz ob koncu druge svetovne vojne, vse to se je zgodilo v kratkem obdobju sto let.
Motil bi se seveda, kdor bi mislil, da je zahodna kultura Japonce prekvasila in da so se vključili v njene okvire. Japonci so vzlic čedalje močnejšemu pritisku in vplivu z Zahoda ohranili svoje kulturne posebnosti. Na njihovo
HIŠE NAPRODAJ
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega prot revmatizmu.
Vprašajte nas.
MAKDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
EAST 173 ST. BLIZU TRANSPORTACIJE
Hiša s 6 sobami; 3 spalnice, garaža in dovoz. Lepa lota 40x125. Cena $10,500 z zameno druge hiše.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
kulturo vplivajo zlasti verski momenti. Trenutno je japonski na-' rod zagrenjen in razočaran. Na papirju so mu sicer spet priznali suverenost, še zmeraj pa je izključen iz vseh mednarodnih organizacij. Niti k bližnjim pogajanjem o obrambi Jugovzhodne Azije ne mislijo pritegniti Japonske, čeprav gre za izrazito področje njenega gospodarskega, pa tudi političnega vpliva.
Japonska se po vojni željno ozira na Kitajsko, s katero bi rada čimprej navezala trgovinske stike, Gospodarska sestava Kitajske in Japonske si diametralno nasprotujeta. Japonska je visoko industrializirana dežela Vzhodne Azije, zelo odvisna od uvoza živil in surovin, Kitajska pa večidel agrarna, odvisna od uvoza industrijskih izdelkov. Nič čudnega torej, da vidijo Japonci v Kitajski idealno izpopolnitev. Toda kitajska zunanja trgovina je zdaj do 75% navezana na SZ in satelitske dežele. Ko je lani delegacija japonskega parlamenta obiskala Kitajsko, je podpredsednik kitajske vlade Kuo Mo Jo izjavil, da je takrat veljavna pogodba o 30 milijonih funtšter-lingov vrednosti medsebojne izmenjave blaga samo začetek. Količina blaga bi se lahko povečala desetkratno, toda s pogojem, da bi se Japonska otresla ameriških imperialistov in sklenila s Kitajsko pogodbo o nenapadanju.
Japonci se dobro zavedajo, da je trgovina s Kitajsko zanje življenjskega pomena. Japonska proizvodnja je v primerjavi z letom 1936 narasla na 150%, iz-
voz pa je dosegel komaj 40% predvojne ravni. Že to nam nazorno pokaže, kako zelo je Japonska navezana na izvoz na Kitajsko. Japonska je izgubila velikanska prekomorska področja in s ttem naravne vire surovin in živil. Na štirih otokih je zdaj nag-nečenih 86 milijonov ljudi. Vsi ti ljudje so obsojeni na smrt, če Japonska s svojimi industrijskimi izdelki ne bo prodrla na kitajski trg. Prebivalstvo Japonske se je v zadnjih 20 letih pomnožilo malone za 25% in v prihodnjih 20 letih bo imela Japonska že 100 milijonov prebivalcev. Trgovinskih stikov s Kitajsko pa Japonska ne bo mogla razširiti, dokler se ne bo otresla ameriškega vpliva. Na to pa za zdaj sploh ne more misliti, ker je okupirana in ker je okupirana in ker nima moči, da bi se uprla Američanom. Tako se hočeš nočeš vrti v začaranem krogu in čaka na srečno naključje, da bi se iztrgala iz njega.
POZOR!
Prosi se, če bi kdo vedel kje se nahaja Elenka Dimitroff, Ella Dimitroff ali Elenka Kri-stova, ki je bila poročena z Eli Dimitroff, sedaj umrlim, naj blagovoli sporoči
Stephen J. Ноуе, 517 N.B.C. Bldg., Cleveland, Ohio, ali pa naj pokliče CHerry 1-5163. Gre se radi ureditve zapuščine pokojnika.

GODIC SQ. DEAL
20971 EUCLID AVENUE
Grocerijska trgovina in mesnica pod slovenskim vodstvom. Imamo v zalogi vedno okusne domače prekajene klobase in šunke, fine riževe in krvave klobase kot tudi vse druge potrebščine za fina jedila. Se priporočamo v naklonjenost.
Trgovina je odprta vsaki dan od 8. zj. do 6. zvečer.
Dopeljemo na dom.
IZVRSTNA PRILIKA
Na E. 77 St., med St. Clair Ave. in Donald Ave. Bungalow s 7 sobami; gorkota na plin. Garaža. Nanovo dekorirano.
Ko želite kupiti ali prodati, pokličite
J . J . H R O V A T
realty
KE 1-6576
Baby's Overshoes Stretch to Fit In\^entor

'tJ. tllfft?



POMOČ JE NUJNO POTREBNA!
Slaba letina in povodnji so našo staro domovino spet hudo prizadele. Pomanjkanje žita je tolikšno, da je vlada prepovedala peko belega kruha in imajo sedaj v Jugoslaviji samo enoten črn kruh. S tem so posebno prizadeti starejši ljudje in bolniki. Ti težko čakajo pomoči. Ne pozabite jih v stiski! Naročite jim vrečo moke ali darilni paket. Paket lahko tudi samo sestavite in ga prineste k nam.
Če ste se odločili za obisk stare domovine drugo leto, se javite čimpreje, da boste dobili prostor na ladji ali letalu v času, ki bo Vam po volji.
Se spominjate, kako je bilo, ko še za sol niste imeli? Sorodniki v starem kraju Vam bodo resnično hvaležni, če jim pošljete od časa do časa kak denar!
AUGUST KOLLANDER 6419 ST. CLAIR AVENUE	HE 1-4148
PHIL MOGILNIKAR
prijazno vabi vse svoje prijatelje in odjemalce, da pridejo in si ogledajo krasne
NOVE MODELE 1955
. ADMIRAL
TEVELIZIJSKIH APARATOV

CHRISTMAS

SPECIAL!
Admiral
Sensational
GIANT 2nV
with PHnled' Robot Chassis
(made by revolutionary new mots-production machines that build TV sets automatically)
IWIIIIIIIIIiIWi №
at this Low, Low Price

Tht Nassau Ebony Finish

•	Polnih 270 kvad. inčev v slikovnem tubu—20% večji kot redni 21"—"AluminiziranaJj mreža za dvakratno boljšo razločnost!
► Močan nov "Printed" ROBOT šasi 2 polno opremo 18 tubov!	*
*	Kabinet s polno mrežo "prihrani prostor"—3" manj globok od spredaj do zadaj—5" manj od vrha do tal!
Dobi se tudi v krasni mahogani barvi in Čudovitih blond hrastovih finiših (nekoliko dražji). Podloge iz enakega finiša, če želite, so ekstra.
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
■ QUALITY AT. ^ 3RICE-:EA6Y;jT#MS:\::y '
V' "' jAMEs b. sTAKicH. Prop: v,.,,;. ^ IVonhoe i.8288	16305 Waterloo Road
— ODPRTO VSAK VEČER DO BOŽIČA —

Getting children into winter overshoes used to be a matter of sheer brawn, plus a few broken fingernails, short tempers, and occasional tears.
So after having wrestled with the problem in his own family which included two young daughters, Joe J. Marx, an inventor, decided there must be ft better Way. Out of that decision came his stretchy line of "totes", newest and most sensational de-
velopment in the protective footwear industry.
Marx demonstrates here how a child's overshoe, size 4, can be pulled on over his own size I2's. A new process provides this added kind of stretchiness, at the same time insuring a snug fit. Through Marx's ingenuity the whole family will have an easier time of protecting their health during inclement weather.
Now...extra earnings for Savings Bo
GET Ш BACK FOR EAC
цт YOU mio!
The Bonds you bought in '44 earn 3 %
for 10 years more!
If your Savings Bonds are maturing soon, here's important news. All your Series E Bonds that have matured still go on earning for you. Now they can pay back as much as 80% more than you originally invested.
Under the present Bond law, the earning power of U. S.
Series E Savings Bonds is extended a full 10 years. Of course, you may still redeem those Bonds whenever you wish. But if you want them to go right on making money for you all you have to do is hold on to them. There's nothing to sign, no visit to the bank required.
With this added earning power, Savings Bonds are an even better investment now. Especially on the Payroll Savings Plan where your saving is done for you by the pay office where you work-^and invested for you in interest-earning Bonds.
So hold on to the maturing Bonds you have—and invest in more through the convenient Payroll Savings Plan.

,L,1


#
&Ж#А6*

aWM
If you want to be paid your interest as current income, invest in 3% Series H
For a sound investment that pays you intarest by check every six months, ask at your bank about U. S. Series H Savings Bonds—a current income Bond available, in denominations of $500 to $10,-000. Matures in, 9 years and 8 months and pays an average 3%' interest per annum if held to maturity. Annual limit, $20,000.
The U.S. Government does not pay for this advertising. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4
EN'AKOPRAVNOST
France Magajna
žalostne zgodbe o veselih Kraševcih
(Nadaljevanje)
Še druge vasi so od Gorenj proti Sežani. Nobena ni bogata. Po-vir je za naše pojme dokaj velika naselbina, pa je, kot se mi zdi, ubožna, saj so ji celo Lahi dali ime "Poveria." Še bolj be-1 težno ime so Kalabreži zapisali na desko sosednjih Sirij—"Si-rie" so jim rekli! Lepo vas prosim, ne ponavljajte tega imena,
če so dostojni ljudje v bližini.
*
Še en skok in smo v Sežani. To je metropola srednjega Krasa in zato vrlo važno. Odlikuje se po tem, da ima hiše zidane ob obeh straneh ceste in da so skoro v vsaki hiši ljudje. Sežanci so ponosni sami nase in bi radi vse druge utopili v žlici vode. To pa ne gre kar tako. Tudi jaz sem že poskušal utopiti v žlici vode tiste, ki jih mrzim, pa se mi ni posrečilo. Moj prijatelj Freko se je kar ves teden trudil, da bi v žlici vode utopil svojo taščo, pa se je ubožec, od mokrote sam prehla-dil in zdaj krvavo potrebuje nagrobnega spomenika iz sežanskega marmorja.
Sežana je kraj, kjer se morje poljublja z Alpami. Za hribovce je v Sežani restavracija Trst z ostrigami in vsemi drugimi- pomorskimi pritiklinami. Kdorkoli pa želi višin in planinskega življenja, naj gre v restavracijo Triglav. Obojim bo ugodeno, ker v obeh lokalih bo dobil vampe za večerjo.
Sežana je stečna mnogih narodov. Bili so v njej že Francozi in druga divja pleijjena. V dobi fašizma, ki je bil višek moderne kulture, je tukaj vladal gospod Milče Grazioli in je Sežance tako temeljito poitalijančil, da jih je še zdaj mnogo, ki znajo reči "ši" 2 naglasom na prvem zlogu. Po
Dva pogrebna savoda z«
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI ЈШ
VI
DOLOČITE pokUSU*
AjGRDIKAtySONS ™n|&5lJ>ir£stpiis
m Т wttm-n тшрш нт
Graziolijevi dobi so v Sežani vladali nekaj časa člani angleške divizije, "Črnih mačkov" (Black Cats) in so prirejali iz ljubezni do sežanskih deklet čestokrat koncerte mačje godbe. Ko so Črni mački odšli, so začele sežanske miške plesati še bolj kot prej.
Sežana uživa poseben sloves zavoljo svojih daleč na okoli poznanih sejmov. Sejem je poseben prirodni pojav in je kemično sestavljen iz nekake ogromne kongregacije krav, pujskov, ljudi in žensk. Pravijo, da je v naravi človeka kakor trakulja grd prirojen greh, ki ga sili, da govori o svojem bližnjem rajši slabo kot dobro. Na sejmu pa ni tega, na sejmu pridejo na dan samo plemeniti nagibi in se slišijo, poleg kletvic in primojdušanja, same dobre besede.
Poslušajte tistole mamico, kako nesebično hvali pujske, ki jih ima v zaboju pred seboj! Tako so pridni in poslušni! Prav nič niso izbirčni v jedi, vseeno jim je, če jim daste detelje ali kopriv! In njihova sorta je taka, da je nima boljše niti angleški kralj. Njihov stric, ki smo ga lani zaklali, je imel nad dva stota in to težo je naredil, ne da bi kdaj jedel! Tile pujski—vsak se mora razveseliti, če jih le pogleda. Zmeraj zdravi kot iskra. Pa ko bi videli njihovo mater! Krotka kot janček, zmeraj dobre volje in, ko bo prišla njena zadnja ura, bo sama pritekla h koritu in se bo vlegla nanj in bo s prvo nogo pokazala mesarju, kam naj zahode nož. Samo govoriti ji manjka, tako je pametna, in če bi mogla govoriti, bi znala tudi nemško!
Take tople in plemenite besede boste čuli pri vsakem zaboju.
Ko pa krenete med govedorej-ce, boste videli prav tako ali pa še večjo plemenitost. Ubogi liski je morda gospodar doma kdaj rekel "sakramenska škatla," pa to je rekel le na štiri oči, ko ni bilo prič. Na sejmu jo pa ljubkuje bolj, kot je ljubkoval svoje dekle, ko je bil še mlad. Liska se ne more dovolj načuditi. Ima vime z nekaj suhih seskov, velikć kot srednja pomaranča, pa vendar daje dnevno dvanajst litrov mleka! "In to pri taki mizerni kr-
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
rVanhoe 1-9382
mi. Ako bi prišla v dobro štalo, bi dajala dvakrat več!" In da bo trditev bolj držala, se potolče s pestjo po kolenu in pravi: "Naj takoj tukaj oslepim, če ni to
res
I"
Prav dobro ve, Ja na kolenu ne bo tako brž oslepel.
Še bolj se čudi liska, ko čuje, da je že v petem mesecu, čeprav ve, da je že tri leta jalova. Morda se ji zdi to grdo obrekovanje, pa ne reče nič, ker ve, da je pri kravah "drugi stan" krepost in ne grd greh. "To je zlata vredna krava," pravi gospodar in se ozre po okoli stoječih klavrnih kupcih. "Saj bi jo lahko doma prodal. Vsak dan so bili okoli mene taki, ki bi jo radi imeli in bi plačali, kolikor bi hotel. Jaz sem pa rekel: 'Na sejm naj gre, da jo tudi drugi vidijo!' Treba je gledati tudi na druge ljudi in ne le na svoje prijatelje!"
Ker v Sežani ne more noben tujec trajno obstajati—niso obstali Francozi, ni obstal Grazioli, niso obstali Črni mački, tako ne morem obstati tam tudi jaz. Temu se po latinsko reče: "Nihil ob-stat." Treba je, da potujeva s konjičkom naprej.
Konjiček je silil na levo čez železnico, ker bi se rad bastardil s svojo plemenito žlahto v Lipici, jaz pa tja nisem maral. Tudi Lokev me ni mikala, saj Lokavce celo preveč poznamo. Imajo največjo Muho na vsem Krasu in pozimi trebijo sneg. Po drugih krajih, veste, snega ne trebijo. Vzamejo lopato in ga kidajo na levo in desno, pa naj bo piškav, gnil ali zdrav. Le Lokavci ga trebijo, ker so v vsakem delu natančni in vestni. Malo me je mikalo, da bi se v Lokvi seznanil s tistim, ki je v sobi spletel gnojni koš in potem podrl polovico hiše, da ga je spravil na dvorišče, pa se mi je zdelo, da je v današnjih resnih časih treba misliti tudi na druge stvari in ne samo na gnojne koše.
Lokavci so izvrstni pevci, ki znajo peti nabožne in brezbožne pesmi in včasih tudi zelo umetne. Saj sem jih sam nekoč poslušal, ko so peli tisto ljubeznivo melodijo iz Cigan-barona, ki se začenja s tole kitico:
"Traaaa-ra-ra-ra-raaaa, traaaa-ra-ra-ra-raaaa, traaaa-ra-ra-ra-raaaa, ra-ra-raaaa-ra-ra-raraaa!"
in se nadaljuje prav tako do konca. .
Pa ne smete misliti, da Lokavci v svojem navdušenju za umetno muziko prezirajo naše skromne narodne pesmi. Vse prej kot to. Ko se nasitijo tujih umetnin, prav radi urežejo tudi to ali ono domačo. Zelo pogostoma zapoje-jo naslednjo:
"Ko prvi miza poje, je urca polnoči;
ko drugi miza poje,
je urca dve al'tri . .
Da spada miza z malimi izje-
mami med štirinožce, mi je bilo znano že izza otroških let. Motil me je pa vselej spol. Dognati spol pri mizi je zelo kočljiva stvar. Naj jo človek ogleduje s tega konca ali z onega, prav nič ne bo dognal. Jaz sem bil doslej zmeraj kavalirski in sem včasih pripisal nežnemu spolu tudi stvari, ki niso bile njegove. Mizo in posteljo sem mu posebno rad poklanjal, ker sem vedel, da se od teh dveh iznajdb nežni spol ne loči rad. Pomislite zdaj, kakšno je bilo moje presenečenje, ko sem od lokavskih pevcev izvedel, da je miza moškega spola! Zdi se mi, da bodo morali naši lingvisti nekega dne spraviti to zadevo, v red, če ne, bo moral o njej odločati sam minister za "spolne po-slove!"
Izognil sem se Lokavcev in se napotil tja dol proti nižjemu Krasu.
*
Tam okoli Tomaja imam dobre prijatelje in ti dobri prijatelji imajo dober teran in z dobrim te-l anom si nisva bila še nikoli navzkriž. O teranu bi lahko govoril ure dolgo, pa ni potrebno, ker o njem govorijo dovolj dosti že pridelovalci sami. In samo dobro govorijo o njem.
To pa Vipavce hudo jezi.
Zaradi vina se Vipavci in Kra-ševci že stoletja grdo gledajo. Pravijo Kraševci: "Kdorkoli spije kozarec terana, si domišlja, da jfi grof. Če pa spije liter vipavca, že misli, da je postal stara baba."
Vipavcem to ne gre v račun in trdijo, da hvalijo teran edinole Kraševci sami in pa morda kakih pet in dvajset Tržačanov, ki imajo pokvarjene želodce in ne smejo piti drugega kot solno kislino.
Kraševci pa odgovarjajo: "Tista vipavska brluzga je vredna toliko, kot je bil vreden bisulfit, ki so ga nasuli vanjo. Kdor se je napije, ga boli glava najmanj teden dolgo. Naš teran je pa zdravilno vino, ki ga vsi zdravniki priporočajo."
In ogoročeni Vipavci znajo tudi povedati svoje: "Teran je res zdravilno vino ali samo za tiste, ki imajo želodčne čire. Ima v sebi toliko čreslovine, da stisne skupaj vsak čir, pa če je tudi velik kot klobuk!"
Vrag doli po Krasu naletimo na vsakovrstne ljudi, po večini na zidarje. Zidanje je za Krašev-
ce iz tega predela podedovana lastnost, nekak izvirni greh, ki so ga prinesli že ob rojstvu na svet. Seveda, sama prirojena nadarjenost ne zadostuje, treba je, da se vsak praktično izvežba.
Desetletni Kraševec se začne praktično vežbati. Oče mu slovesno podari jekleno kladivo in ga pošlje na gmajno obzidavat kako krpo travnika. Tukaj odbija deček nepravilen ogel na apnencu, škili z levim in potem z desnim očesom in dela "suh zid," to je zid brez ometa. Po izvršeni nalogi je že potrjen umetnik v zidariji.
In prihodnjo pomlad gresta oče in sinek in njegov krstni boter in birmanski boter ter še nekaj stricev in svakov proti gornjemu Krasu, kjer smo mi, naivni ljudje, doma. In se vdinjajo pri nas in nam zidajo naša razkošna bivališča. Mi jih z veliko spoštljivostjo gledamo, poslušamo in občudujemo. Pripovedujejo nam, da brez njih bi ne bilo nebotičnikov v Ameriki in da niso egiptovski faraoni zidali svojih nagrobnih piramid, pač pa da so jim ta lepa dela opravili zidarji iz kraške Gabrovice. Tudi tisti znameniti mavzolej Taž Mahal pri Agri v Indiji so neki naredili po načrtih gabrovških mojstrov. Morda je to res, saj je pravil Zupančič, da raztresa naš rod svoje seme po vsem svetu. In pisano je: blagor tistim, ki verujejo brez dokazov.
In imajo kraški zidarji, ko pridejo med nas, čudovite instrumente s seboj. Poleg plebejskega kladiva, žlice in sita za malto imajo tudi dvoje priprav, ki sta

Zastopniki Enakopravnosti
e
Za St. clairsko okrožje; lOHN RENKO 1016 Easf 76*h Street
UTah 1-6888
^ e
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: lOHN STEBLA; 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 •
Za nevvburško okrožje; FRANK RENKO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue

Make Your Selection Now
from the DISTINGUISHED
Call or Stop at
Equality Printing
6231 ST. CLAIR AVENUE HE 1-5311 — 1-5312
Cleveland 3, Ohio
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
'Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom In posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
produkt najbolj eksaktne znanosti. Prva je "plajba," v fiziki ji nekateri pravijo tudi svinčnica. Brez plajbe je nemogoče zidati na svetu. Vse plajbe po celem svetu, če jih pustimo v miru, kažejo, kje je središče Zemlje. Tisto središče dela nam, Zemljanom, zmeraj preglavice. Samo s plaj-bo moremo dognati, kdo so naši protinišci, ali učeno povedano, kdo no naši antipodi.
Bili so časi, ko so v preddvor-ju Azije hoteli stari Babilonci sezidati tako visok stolp, da bi z njega lahko videli okoli in okoli Zemlje. Ni se jim posrečilo, ker niso poznali plajbe. Potem so se jim še jeziki zamotali, da je nastala iz vsega skupaj velika svinjarija. Tistih kletvic, ki so jih babjelonski zidarji takrat rabili, je bilo toliko, da bi z njimi napolnil najdebelejšo knjigo. Zaradi tega se Gabrovčani še danes škodoželjno smejejo v pest.
Potem imajo kraški zidarji drugo učeno pripravo. Nekoč so ji pravili "vaservaga," ko je pa kultura segla tudi mednje, so jo prekrstili v "level." Ta level, veste, je pol metra dolg kos late iz trdega lesa. Ima vdelani dve stekleni cevki (prva podolg, druga počez), ki sta napolnjeni z glicerinom. Zato je glicerin, da jima zmrzlina ne more škoditi. V vsaki cevki živi svobodno življenje
majhen mehurček zraka. Ta ima to posebno lastnost, da mora biti vselej na vrhu; prav tak je bil nekoč Mussolini. Samo on ni bil mehurček, ampak velik mehur.
Z "levelom" spoznava zidar vodoravne lege in ve, kako je treba postaviti "bankino," da ne bo visela. In sleme tudi.
Plajba pa pokaže zidarju tisto namišljeno črto, ki gre iz središča Zemlje v neskončne višave. Pokaže mu, v katero smer mora zidati. Če se po plajbi ravna, ne bo nikoli zgrešil. On se tega v polni meri zaveda in ostane plajbi zvest do smrti. Ko so zidali Lahi tisti slavni stolp v Pisi, niSO imeli plajbe, zato je pa tak. Visi tja vstran kakor star dedec.
(Dalje prlliodnJiC)
IN LOVING MEMORY
OP OUR DEAR HUSBAND, FATHER AND GRANDFATHER
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik nahaja na St. ClaJr Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, do&im se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko 2 vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeL določenega dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
8131 ST. CLAIR AVENUE
Tel. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je vogal East 62nd Street; vhod ■amo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
1(0

ANTON KOLENC
WHO PASSED AWAY ON THE 361h OF NOVEMBER 1953
You are not forgotten, loved one, Nor will you ever be,
As long as life and memory last, We will remember Thee.
We miss you now, our hearts are sore. As time goes by, we miss you more. Your loving smile, your gentle face, No one can fill your vacant place.
YOUR LOVING WIFE AND CHILDREN
Cleveland, O., Nov. 29, 1954.
V blag spomin
ob sedmi obletnici smrti nepozabne soproge, matere, stare matere in sestre
IVANKE RENKO
ki je odšla v večnost dne 29. novembra 1947
Globoko pod zemljo,
kjer šum sveta se več ne sliši, zdaj truplo Tvoje trudno spi, rešena si vseh skrbi.
V srcih nosimo ljubeče glas, spomin in pogled Tvoj, dokler nit življenja steče in vsi gremo za Teboj.
irwrin IIIIIIIIIHIIII II
Leto za letom se v večnost zliva, s prahom pozabe pokriva stvari, ljubav do Tebe pa še vedno je živa, v srcih še naših kot lučka gori.
Žalujoči oslali:
JOHN RENKO. soprog ALBINA MRŠNIK. hči FRANK in PAUL, sinova vnuki, pravnuki,
sestre, brata in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 29. novembra 1954.