OSREDNJA KNJIŽNICA SM SAVINJSKA trgovska družba, d. d. 3310 Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03/713 69 00 komerciala faks: 03/713 69 20 finance faks: 07/713 69 15 JUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 Leto V • številka 3 • cena 350 S/T • 26. marec 2003 OSREDNIE TEME PO DOLINI Pomoč staršem za otroke Živahen Jožefov sejem str. 8 str. 16 TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53 MESTNI PLINOVODI I) I S I Rl H L. C I ) ^ I» L I \ A od leta i960 Na razpotju Z januarjem letos smo izvod Utripa podražili na 350 tolarjev. Ekonomskih razlogov za podražitev najbrž ni treba posebej navajati, še posebno ob dejstvu, da so nekateri stroški vezani na vrednost eura. Cena ni pretirana in nikakor ne more biti velikih zaslužkov, kar pove primerjava cene in tehnične kakovosti z drugimi časopisi. Župani občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko so predsedniku uredniškega odbora časopisa Utrip poslale dopis, da ne soglašajo z novo ceno izvoda časopisa Utrip. Za občine, ki odkupujejo časopis, je nova cena izvoda z vključenim DDV 300 tolarjev. Občinam smo poslali odgovor, da bomo bralce obvestili o njihovi odločitvi in se nato dogovorili, kako obseg in vsebino prilagoditi novonastali situaciji. Cene namreč ne moremo znižati, saj nihče od naših dobaviteljev ne pristaja na neekonomsko ceno. Nobena občina sicer ni sporočila, da odpoveduje časopis, tudi občini Braslovče in Tabor bi ga imeb. Občinski svet občine Prebold je ob obravnavi letošnjega proračuna sprejel odločitev, da ostaja naročnik Utripa, na Polzeh se o tem še niso izrekli, občinski svet občine Braslovče bo o tem verjetno odločal na današnji seji. Od njihovih odločitev, v občini Vransko pa predvsem od tega, ali bo poravnala dolg za minulo leto, je odvisno, v koliko gospodinjstev bo Utrip aprila še prišel, ah pa ga bomo pripravljah samo za občino Žalec. V uredništvu upamo, da ne bomo priča novi delitvi Spodnje Savinjske dobne, vsekakor pa v takšnih pogojih ne moremo pripravljati in izdajati časopisa za celotno dobno. Odgovorna urednica Žalec, Savinjska cesta 87, te!.: 03/ 713 26 60. 713 26 66 Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Ivanka Novak, Srednje Gameljne 33 a, Šmartno/Lj. 2. Marija Flajžnar, Gosposka ul. 3, Celje 3. Metka Ribič, Založe 28, Polzela PROIZVODNI PROGRAM: • INOX •odi za vino • INOX Branko ZOTTEL, s.p . milni za grozdja Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC inox tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mllnl za labo,ka mobitel: 041 635 868 Mesec dni je hitro naokoli, še leto postaja vedno krajše. Vrsto usodnih dogodkov je prinesel letošnji marec po svetu. Vojno v Iraku, atentat na Balkanu. Dogajanje v Sloveniji je bilo v pričakovanju referendumske odločitve Slovencev, ali smo za vstop v Evropsko unijo in NATO. Ženska in družinska vprašanja, običajno najbolj aktualna prav v marcu, ko praznujemo dan žena in materinski dan, so bita tokrat v ozadju. V uredništvu Utripa smo si vzeli čas in prešteli ženske na pomembnih pobžajih. Grozljivo mab jibje. Nobene županje v Spodnji Savinjski dolini ni, samo v Žalcu je podžupanja. Svetnic je le za vzorec, vendar ne na Vranskem in v Taboru. Med direktorji večjih podjetij smo našli te tri ženske, med zasebnicami z visokimi podjetniškimi cilji, ki segajo dlje od zagotavljanja osnovne socialne varnosti zase in svojo družino, je le ena. Resje dovolj ravnateljic, direktoric kulturnih in izobraževalnih ustanov, toda usodo teh ustanov krojita občinska in državna oblast, ki odbčata o denarju. Življenje smo organizirali tako, da v njem pravzaprav ni prostora za otroke. V svetu podjetništva skoraj ni dovoljeno, da mame ali očeta kakšen dan ni v službo. Tiste mame, ki bi srčno želele ostati doma z otroki, se večinoma ubadajo s tem, kako bi družina preživeta samo z očetovimi dohodki. Honorarno delo, deb za krajši delovni čas in druge možnosti, s katerimi bi lahko reševali družinske proračune, država visoko obdavčuje in jih obravnava kot “napad” na redna delovna razmerja. Koliko smo v resnici svobodni pri svojih življenjskih izbirah, tudi glede otrok? SKG SPLOŠNO ^ KLEPARSTVO - KROVSTVO •BRAMAC- Igor GOMINŠEK, s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tet./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041 646 091 V MESECU APRILU AKCIJSKE CENE KRITIN Ugoden ECO kredit TOM + 1,5 marec 2003 Občina Žalec IM Savinjske doline Potrjeni vsi predlagani odloki Konec februarja so imeli svetniki občine Žalec peto redno sejo občinskega sveta. V prvi in drugi obravnavi so potrdili spremembe statuta občine, ki med drugim natančneje opredeljujejo trajanje mandatov župana in svetnikov ter delovanje občinske uprave. Itidi naslednje točke so bile hkrati v prvi in drugi obravnavi. Brez posebne razprave je bil sprejet predlog odloka o spremembi območja naselja Kale v krajevni skupnosti Šempeter in ustanovitvi novega naselja Grče. To bo za tamkajšnje prebivalce pomenilo precej stroškov zaradi zamenjave naslovov oziroma dokumentov in hišnih tablic, vendar pa je pobuda o novem naselju prišla prav iz njihovih vrst. Podprla jo je tudi krajevna skupnost Šempeter. Odlok se bo pričel uporabljati s 1. julijem letos. Prav tako brez nasprotujočih si mnenj je bil potrjen odlok o območju zakonite predkupne pravice občine Žalec. Z novim zakonom o urejanju prostora, ki je začel veljati z letošnjim letom, je bil razveljavljen zakon o stavbnih zemljiščih, s katerim je občina lahko uveljavljala predkupno pravico na nezazidanih stavbnih zemljiščih. Nov zakon predkupno pravico občin razširja na vse nepremičnine, vendar pa morajo občine določiti območja, kjer se ta predkupna pravica lahko uveljavlja. Žalska občina bo predkupno pravico v skladu s sprejetim odlokom uveljavljala na vseh poselitvenih območjih občine ter na območju obstoječih oziroma predvidenih infrastrukturnih omrežjih in objektih izven poselitvenih območij, razen na območjih kmetijskih zemljišč, kjer to pravico uveljavlja v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Precej obširno razpravo svetnikov je sprožil predlog odloka o začasnem zavarovanju ribnika Vrbje z zaledjem za naravni rezervat, ki je bil prav tako v prvi in drugi obravnavi. Interes naravovarstvenikov je namreč v nasprotju z osnovnim namenom, zaradi katerega je bil ribnik zgrajen na območju divjih odlagališč in nekdanjih gramoznic - za gojenje rib. Hmezad Žalec je leta 1980 uredil ribnik za vzrejo krapov. Z ribnikom zdaj upravlja Marko Horvat. Ribnik ima po mnenju ribiške družine Šempeter in veterinarske stroke velik pomen pri vzreji podusti in ostalih ciprinidnih vrst rib za dopolnilno vlaganje v Savinjo. Težava pa je v praznjenju ribnika vsako leto, kar naj bi po mnenju stroke zagotavljalo razkuževanje ribnika. Praznjenje pa prizadene mnoge druge živalske vrste, med drugim ptice in dvoživke. Po daljši razpravi so svetniki soglasno potrdili odlok, ki velja za dve leti in dovoljuje uporabo ribnika le za ekstenzivno ribogojstvo, intenzivno pa le na manjšem delu v vzrejnih bazenih (približno 3000 kvadratnih metrov na skrajnem zahodu). Dovoljeno je le občasno praznjenje Upravni odbor ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “Savinja” ŽALEC objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “Savinja” ŽALEC ZA LETO 2002 Priznanja Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec so: 1. imenovanje častnega člana zveze, 2. znak zveze: zlati, srebrni in bronasti. Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka. Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ali posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ali pravna oseba, ki ima velike zasluge za uspešno delo zveze. Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ali društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Pobudo za podelitev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ali posameznik. Pobuda mora vsebovati: • naziv in naslov pobudnika ter datum, ko je bil sprejet sklep o predlogu; • ime in priimek ter naslov predlagane fizične osebe oziroma ime in sedež predlaganega društva ali skupine; • kratek življenjepis in navedba že prejetih priznanj in zaslug, zaradi katerih je bil podan predlog za priznanje posamezniku; • kratek prikaz razvoja in uspešnosti delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju z navedbo že prejetih priznanj in opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje društvu ali skupini. Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze v mesecu maju 2003. Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev “Savinja” Žalec - komisija za podelitev priznanj, Ul. Savinjske čete S, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec, najkasneje do 28. 4. 2003. ribnika. Svetniki so s posebnim sklepom zagotovili dva milijona tolarjev iz proračuna za izgradnjo manjšega otoka na ribniku, ki naj bi nudil zavetišče pticam, ki sicer gnezdijo na bregovih ribnika in jih obiskovalci precej motijo. Devet krat sedem metrov velik otok bo zgrajen iz gramoza iz Savinje. V nadaljevanju seje so žalski svetniki obravnavah in sprejeli povišanje cen za storitve odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov na odlagališču Bukovžlak v Celju ter spremembo višine prispevka za upravljanje zaprtega odlagališča Ložnica. Razloge za dvig cen je predstavil direktor Javnih naprav Celje Ivan Čerič. Po razpravi, v kateri je vodja oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir povedal, da si občina prizadeva skleniti dve ločeni pogodbi - za odvoz in deponiranje odpadkov, so svetniki potrdili 14,8-odstotno povišanje cen. Ker pa so potrdili tudi znižanje prispevka za upravljanje zaprtega odlagališča na Ložnici z 2,641 sit za kilogram odpadkov na 1,163, kar je več kot za polovico, se bodo zneski, ki jih občani prejemajo za stroške z odpadki, dejansko povečali za približno 9 odstotkov. Z zaključeno sanacijo odlagališča na Ložnici je prenehala tudi začasna oprostitev plačevanja Nova telovadnica raste Gradnja nove telovadnice pri POŠ Trje Po lanski otvoritvi nove podružnične Osnovne šole Trje in vrtca v KS Galicija so se pričele aktivnosti za izgradnjo prispevka za krajane Ložnice in dela Podvina. Sledilo je poročilo o izvajanju lokalne gasilske javne službe, ki ga je podal poveljnik občinskega poveljstva občine Žalec Alojz Cilenšek, med aktualnimi informacijami pa je predsednik odbora za kmetijstvo Ivan Razboršek svetnike seznanil z izredno težkim položajem savinjskih hmeljarjev. Kriza na svetovnem trgu hmelja je skoraj ustavila odkup, tako da je kljub slabemu lanskemu pridelku še precej savinjskega hmelja neprodanega. Hmeljarje pa težijo še drugi problemi, kot so zastarele žičnice in neustrezna sortna sestava hmelj skih nasadov. K. R. VRTCI OBČINE ŽALEC Tomšičeva 5,3310 ŽALEC, tel. : 71414 60, faks: 71314 70 POVABILO V VRTEC 1. VPIS predšolskih otrok (1 do 6 let) od 14. do 30. aprila na upravi in sedežu enot: • Žalec III. - uprava: vsak dan od 6.30 do 13.30 ure, sreda do 16.30 ure (za vse enote), • Petrovče: vsak torek od 7. do 15. ure, • Šempeter: vsak torek od 7. do 15. ure. 2. SPREHODI PO VRTCU - organiziran ogled in vodstvo po enoti vrtca (vedno med 16. in 17. uro) - starši sami ali skupaj z otrokom • torek, 15. april - vrtci: Žalec II. - Prežihova, Griže, Zabukovica, Levec in Trje, • četrtek, 17. april - vrtci: Petrovče, Žalec III. (uprava), Šempeter in Liboje, • torek, 22. april - vrtci: Žalec I. - Aškerčeva in Ponikva. Z našimi izkušnjami skupaj z Vami - najboljše za otroka. Vabljeni! Veseli bomo, če boste starši skupaj z otrokom vstopih v prostore vrtca (vsakokrat med 16. in 17. uro), ker Vas zanima kje, s čim in kako se bo vaš otrok igral, pogovarjal, spoznaval druge otroke, risal... ter zato, da se boste lažje odločili in Vam bo več znanega. Popeljali Vas bomo po vrtcu, organizirah igralni prostor in odgovorih na Vaša vprašanja. KRAJEVNA SKUPNOST PETROVČE Petrovče 33, 3301 PETROVČE POZIV Svet KS Petrovče poziva vse občane in druge zainteresirane k sodelovanju pri izbiri najprimernejšega datuma, ki bo v bodoče predstavljal dan praznovanja krajevnega praznika Krajevne skupnosti Petrovče. Predlagani datum naj bi pomenil spomin na kakšen pomemben dogodek iz zgodovine Petrovč ah sosednjih krajev v okviru krajevne skupnosti, lahko pa je tudi čisto običajen dan, ki bi bil sprejemljiv za večino krajanov. Predlagatelji pošljite svoje predloge na Krajevno skupnost Petrovče, Petrovče 33, 3301 Petrovče (za podpis ne uporabite svojega imena, ampak si izberite geslo), do 30. aprila 2003. Svet KS bo izbral najprimernejši predlog ter ga tudi nagradil. Predsednik sveta KS Petrovče Ludvik Semprimožnik druge faze, to je telovadnice z zunanjimi športnimi površinami. Pogodba z izvajalcem del, Gradbenim podjetjem Pluton iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je gradil šolo Trje, je bila podpisana v začetku novembra lani in delavci tega podjetja so z deli že pričeli. Kot je povedal vodja gradbišča nove telovadnice na Trju Vlado Vodovnik, jim je dvomesečna hladna zima oteževala dela, vendar so sedaj pohiteli in nova telovadnica bo pod streho predvidoma do 10. aprila, končana pa konec maja. Izgradnja bo stala nekaj več kot 151 milijonov tolarjev, sredstva pa bodo zagotovili Krajevna skupnost Galicija, Občina Žalec ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki bo prispevalo 45 milijonov tolarjev v letošnjem letu in 28 milijonov tolarjev v letu 2004. T. Tavčar ra OBČINA ŽALEC, Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNEGA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2003 1. Predmet razpisa je sofinanciranje programov s področja humanitarnih dejavnosti ter preventivnih programov na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter preprečevanja zasvojenosti. Izvajanje programov se mora nanašati na območje Občine Žalec oziroma njene občane. Predmet tega razpisa niso sredstva za vzdrževanje in investicije v prostore teh dejavnosti. 2. Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje: • da opravljajo dejavnosti iz tega področja in imajo ustrezno registracijo v skladu z veljavno zakonodajo; • da imajo sedež na območju občine Žalec, izjema so pravne osebe z delovanjem na območju več občin, regij ah države, ki pa morajo ob svoji prijavi obvezno predložiti, da imajo članstvo oziroma uporabnike Uidi iz občine Žalec; • da imajo najmanj enoletne izkušnje oziroma reference na področju, za katero se prijavljajo; • da bo program realiziran v letu 2003. 3. Višina sredstev za programe iz javnega razpisa bo določena v odloku o proračunu Občine Žalec za leto 2003. 4. Prijava mora vsebovati: • odločbo o registraciji, • program dela in finančni plan za leto 2003, • izpolnjen obrazec Prijava na javni razpis za sofinanciranje programov (področje sociale in zdravstva) v letu 2003 v občini Žalec, ki ga dobite na Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti, soba 52/11, • reference/priporočila. 6. Občina Žalec bo prednostno financirala: • programe društev z večletnim delovanjem, • programe, ki so usmerjeni v samopomoč, preprečevanje, lajšanje ah zmanjševanje socialnih/zdravstvenih stisk posameznikov oziroma skupin občanov, • programe, ki dopolnjujejo dejavnosti javnih zavodov, • programe, v katerih so izvajalci tudi prostovoljci. 6. Merila za izbor programov: • kvaliteta in realnost predloženega programa, • sodelovanje uporabnikov (udeležencev, članov) in prostovoljcev v društvih iz občine Žalec, • reference/priporočila predlagatelja, • izvedba predavanj, okroglih miz in drugih akcij, • predstavitveni material predlagatelja (zgibanke, ostalo). 6. Predlagatelji naj pošljejo svoje prijave v zaprti kuverti na naslov Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec s pripisom NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA PROGRAM SOCIALA/ZDRAVSTVO 2003. 7. Razpisni rok traja trideset dni od objave. 8. Vloge za sofinanciranje bo pregledala posebna komisija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji bodo o sofinanciranju obveščeni v tridesetih dneh po sprejetju občinskega proračuna za leto 2003 oziroma v osmih dneh po sprejeti odločitvi komisije. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe o koriščenju proračunskih sredstev za leto 2003. 9. Prijavni obrazec lahko dvignete na Občini Žalec, soba št.52/H v času uradnih ur ah na spletnih straneh Občine Žalec: www.zalec.si. Občina Žalec marec 2003 Delo in poslanstvo dekanijske Karitas Petrovče Običajen četrtek dopoldne. V župnijski stavbi poleg petrovske cerkve se vsak teden trudi peščica karitativnih delavk pripraviti in razdeliti pakete s prehrambenimi izdelki pomoči potrebnim ljudem. V letu 2002 so jih razdelili čez tisoč. Povpraševanje je tudi po obleki, obutvi in po otroških igra- čah. Tudi prošenj revnih za plačilo položnic za elektriko in ostale nujne mesečne stroške ne manjka. Gledam obraze pomoči potrebnih ljudi. Ni malo takih, ki že na zunaj kažejo, da so se z veliko težavo odločili za korak do naše Karitas. Pomoč redno dobiva tristo družinskih članov, ki prihajajo iz župnij žalske dekanije: iz Griž, Žalca, Šempetra, Galicije, Prebolda in Petrovč ter tudi od drugod. Kdo pa so pomoči potrebni ljudje? Odgovor je jasen, to so brezposelni, družine s samo enim zaposlenim, vdove, matere samohranilke, upokojenci z zelo nizkimi pokojninami, torej vsi tisti, ki so v današnjem krutem času iz različnih razlogov že na robu preživetja. Ob prejemu pomoči je videti, da vsi ti ljudje čutijo olajšanje, saj bodo čas do naslednjega obiska Karitas nekako preživeli in poravnali nujno plačilo, ker bi morali morda drugače iz stanovanja na cesto. Današnji svet je resnično krut. Vsa srečna je mlada mamica, ki je dobila denar za hčerine zvezke, saj se bo pričelo novo šolsko leto. Olajšanje je čutiti tudi na obrazih karitativnih delavcev, saj so zopet pomagali ljudem v stiski. Karitativna dobrodelna dejavnost je resnično služenje človeku v stiski. Dekanijska Karitas Petrovče deluje že od leta 1990. Do leta 2002 jo je vodil p. Miran Cocej, ki je bil tudi njen ustanovitelj, sedaj pa jo vodi župnik p. Ivan Arzenšek. Vse karitativno delo, ki je zelo obsežno, saj vključuje nabavo prehrambenih izdelkov, pripravljanje paketov, urejanje oblačil in ostala opravila, je prostovoljno; plačilo za delo je le hvaležnost vseh, ki pomoč prejemajo. Čeprav karitativni delavci porabijo lemo v povprečju 1200 ur prostovoljnega dela, so pri delu neomajno vztrajni. Če govorimo o potrebni letni količim prehrambenih izdelkov, ki jih mora nabaviti Karitas, govorimo o tonah moke in sladkorja ter ostalih prehrambenih izdelkov. Te pa je potrebno kupiti. Pri nakupu se ta dobrodelna organizacija sooča s problemom zbiranja namenskih finančnih sredstev. Vsakoletni finančni viri so dotacija iz občinskega proračuna, sponzorstva, izkupiček od vstopnic dobrodelnega koncerta Z roko v roki v Žalcu, dobrodelni srečelov na praznik Marijinega vnebovzetja v Petrovčah, lema nabirka v okviru tedna Karitas v petrovski in žalski cerkvi, dvakrat na leto pošljejo za potrebe petrovške karitas tudi sestre dominikanke iz Italije, zbiranje ozimnice pa poteka v jeseni v župnijah Gomilsko, Šempeter in Petrovče. Veliko je tudi posameznih darovalcev, ki ne želijo biti omenjeni. Predvsem pa je pomoč ljudem v stiski pod geslom Z roko v roki postala tako v občini Žalec kot v drugih obči- nah Spodnje Savinjske doline res hvalevredno dejanje, ki gradi trdne mostove med ljudmi dobre volje. Solidarnost do pomoči potrebnih bi lahko bila samo beseda na papirju, a v naši dekaniji je drugače. Ponosni smo, da živimo v kraju, kjer se še čuti skrb za pomoči potrebne ljudi, skrb za ljudi, ki so različnih osebnih prepričanj, skrb za verujoče in neverujoče, skrb za tiste, ki so za svojo revščino krivi sami in za tiste, ki jih je pahnila v revščino brezposelnost. Pomembno je graditi mostove, ki zbližujejo ljudi. In ravno karitativna dejavnost spontano in na human način k temu veliko pripomore. Lep primer je, da Občina Žalec in bližnja ter daljnja podjetja vsako leto sponzorirajo koncert Z roko v roki. Ta koncert je bil letos že sedmič in je resnično lepo uspel, razveseljivo pa je, da je zanj iz leta v leto vse večje zanimanje. Tildi dobro sodelovanje med dekanijsko Karitas in Občino Žalec veliko pripomore k dobrodelnosti na področju Spodnje Savinjske doline. Srečko Klepej Tokrat že sedmi dobrodelni koncert dekanijske Karitas Petrovče je bil ponovno v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, kije bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati številne znane slovenske ansamble in pevce oziroma pevke. Prireditev je vodil Boštjan Romih, (foto: T. T.) Darila za praznik Med pripravo paketov za 8. marec in materinski dan Krajevna organizacija RK Žalec, ki vključuje Vrbje in Ložnico, je ob letošnjem mednarodnem prazniku žena in bližnjem materinskem dnevu sklenila z darili in obiskom razveseliti bolne, obnemogle in vse starejše žene nad 80 let, ki živijo na področju delovanja njihove krajevne organizacije oziroma po domovih za ostarele v Celju, Grmovju, Polzeli, Šentjurju, Ljubljani in Trbovljah. Aktivistke in aktivisti KO RK Žalec, ki jih vodi Irena Potočnik, so za to priložnost pripravili 135 paketov. Delali so v prostorih Bergmanove vile v Žalcu, kjer imajo v souporabi z ostalimi organizacijami društvene prostore. Tli se redno srečujejo na sestankih, kjer se dogovarjajo o aktivnostih, ki so si jih zastavili v svojem programu dela. Program je precej obsežen, saj poleg skrbi za bolne, ostarele in druge pomoči potrebne krajane vsako leto pripravljajo akcije zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in pohištva. Vsako leto organizirajo srečanje krajank in krajanov starih 70 let in več. Ob novem lem in 8. marcu pa obiščejo preko 270 posameznikov in družin ter jih obdarijo s simboličnimi dardi. Redno obiščejo in obdarijo tudi krajanke in krajane, ki dopolnijo 90 let. Vsako leto finančno pomagajo najbolj socialno in materialno ogroženim učencem I. in D. OŠ Žalec pri plačdu kosd in mahe. Med hvalevredne aktivnosti pa sodi tudi preventivni program merjenja krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, ki ga izvajajo vsako prvo oziroma drugo sredo v mesecu. D. N. Žalski študentje na občnem zboru Velika družina učečih se ljudi V občinski dvorani v Žalcu so se na 4. občnem zboru zbrali člani in članice Univerze za III. življenjsko obdobje, ki so ocenili svoje delo v minulem štiriletnem obdobju, izvolili novo vodstvo in si zastavili nove naloge. Te bodo tudi v prihodnje temeljile na številnih krožkih, katerih namen ni le osvajanje novih znanj, ampak predvsem družabnost, kot je na zboru poudaril predsednik Janez Meglič. Na srečanju je uvodni del pripadal kulturi. Zbranim je zapel mešani oktet, sestavljen iz članic in članov univerze, ki pojejo tudi v Mešanem planinskem pevskem zboru PD Žalec. Za njimi so nastopile tri članice univerze z recitacijami. Z izčrpnim poročilom je občni zbor nadaljeval predsednik Janez Meglič, ki je v uvodu posegel v čas ustanavljanja univerze. Ideja je vzniknila sredi leta 1999, njeni glavni pobudniki so bili Pavlina Glušič, Andi Goršek, Ferdinand Haler in Janez Meglič; v veliko pomoč pri ustanavljanju pa jim je bila tudi Tonika Martinšek. Že v prvem študijskem letu jim je uspelo izvesti pet krožkov. V drugem letu se je poleg nemškega, angleškega in računalniškega krožka delovanje razširilo še na likovni krožek, krožek ročnih del Deteljica, krožek sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva, krožek krojenja in šivanja, plesni krožek na Ponikvi in zgodovinski krožek za Novo Celje, ki je opravil pionirsko poslanstvo za pričetek obnavljanja in koriščenja tega objekta. Ob vse več jezikovnih krožkih so v tretjem letu uvedli še nadaljevalni krožek računalništva, krožek energija in zdravje ter plesni krožek v Žalcu, ki sedaj poteka že kot nadaljevalni. V prihodnje si željo več zainteresiranosti za področje slovenskega jezika in govorništva, novinarstva, zdravilnih zelišč in zgodovine Spodnje Savinjske doline s poudarkom na hmeljarstvu. V krožke je trenutno vključenih 194 članic in članov. Krožke vodijo sami člani animatorji in zunanji strokovni sodelavci. Nekateri krožki delujejo v prostorih Bergmannove vile, prostore pa jim zagotavljajo tudi na I. OŠ Žalec, na MS Žalec in na UPI Ljudski univerzi Žalec. Občasno pa z določenimi aktivnostmi gostujejo tudi na Občini Žalec. Univerza, ki deluje kot društvo, je leta 2001 razvila svoj društveni prapor in pod njegovim okriljem uspešno deluje tudi na drugih področjih, ki so namenjena predvsem spodbujanju družabnega življenja in rekreacije. V ta namen ne manjka skupnih praznovanj rojstnih dni ah drugih dogodkov ter srečanj ob novem letu in koncu študijske sezone. Nepogrešljivi so poštah vsakoletni skupni pikniki, kjer se več krožkov izkaže s svojimi programi. Zanimivi in vedno polno zasedeni so tudi letni obiski kulturnih prireditev v Cankarjevem domu ah v Mariboru. Posamezni krožki se srečujejo s podobnimi krožki po ceh Sloveniji ter organizirajo razne razstave. Skratka aktivnosti je res vehko, tako da lahko vsak član društva najde nekaj zase. Dokaz temu je bila tudi polna občinska dvorana. Občnega zbora se je udeležilo nekaj predstavnikov ustanov, ki sodelujejo z društvom, med udeleženci je bil tudi župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je poleg Ferda Halerja častni član univerze. Pohvalil je njihovo delo in hkrati obljubil, da si bo tudi v prihodnje prizadeval za njen obstoj in uspešno delo. Na zboru so dopolnili statut društva ter izvolili novo vodstvo. Za predsednico so izvolili Marijo Masnec, za njeno namestnico pa Emilijo Pešec. V odboru so še Jože Jančič, Milena Jerman, Anica Virant, Marjan Turičnik in Ferdinand Haler. Občni zbor so zaključili s podelitvijo priznanj zaslužnim članom društva in krajšo družabnostjo ob kozarčku. D. N. V Libojah mladinski klub Mladi Libojčani imajo sedaj svoj mladinski klub. V prostorih Krajevne skupnosti Liboje so 1. marca ustanovili Mladinski klub Liboje. Ustanovnega zbora se je udeležilo okrog 30 mladih iz Liboj in predsednik KS Liboje Uroš Feldin. Do ustanovitve je prišlo zaradi uveljavljanja skupnih interesov med starši in mladimi. Slednji so se odločili za kakovostno in ustvarjalno preživljanje prostega časa, ki ga bodo udejanjali na področju kulturnega, športnega in umetniškega ustvarjanja v svojem okolju KS Liboje. Na ustanovnem zboru so opredelili cilje in naloge mladinskega kluba. Te v prvi vrsti opredeljujejo predvsem aktivno preživljanje prostega časa, druženje in spodbujanje mladih ustvarjalcev, organiziranje športnih prireditev ter strokovnih predavanj, svetovanje in pomoč pri šola- nju, zaposlovanje mladih, skrb za strokovno znanje svojih članov in organiziranje predavanj, tečajev, posvetovanj in seminarjev. Na ustanovnem zboru so mladi soglasno izvolili za svojega predsednika Matjaža Jazbeca, za njegovo namestnico pa Biserko Neuholt. Tajniške posle bo opravljal David Uranjek, v upravnem odboru pa so še Sašo Kač, Milan Adrinjek, Primož Salesin in Boštjan Črešnovar. D. N. marec 2003 Občine 813 članov društva upokojencev Proračun občine Polzela 2003 Z 813 člani je društvo upokojencev na Polzeli največje društvo v občini. Na občnem zboru so pregledali opravljeno delo, ki je potekalo v več sekcijah na področju športa in rekreacije, izletništva, pohodništva, kulture in izobraževanja, sociale, gospodarjenja in stanovanjske problematike. Ugotovili so, da so uspešno delali, za kar imajo zares dobre pogoje, saj Nova predsednica polzelskih upokojencev Gertruda Terčak. so si že pred leti obnovili staro sušilnico, ki jo vseskozi obnavljajo, in imajo v njej društveni dom, v katerem tečejo številne dejavnosti, se srečujejo na sestankih in, kot sami pravijo, se imajo lepo. Potem ko so sprejeli plan dela za letošnje leto, pri čemer so bili vsi dobro pripravljeni, saj so vsem članom ob pobiranju članarine vročili predlog dela in aktivnosti, so imeli volitve, na katerih so za novo predsednico izvolili Gertrudo Terčak, za podpredsednika Alojza Vasleta, izvolili pa so tudi ostale upravne in nadzorne organe ter vodstva posameznih sekcij. Občni zbor so si polepšali z recitacijo pesmi svoje članice Marinke Ribič in nastopom tamburaškega orkestra pod vodstvom Mije Novak. Med gosti se je zbora udeležil tudi polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je pohvalil delo in sodelovanje društva z drugimi društvi in Občino, ženam pa poklonil rdeč nagelj v počastitev dneva žena. T. Tavčar Občina Polzela je med prvimi občinami v Spodnji Savinjski dolini sprejela proračun za leto 2003. Višina proračunskih sredstev je 554 milijonov, kar 65 odstotkov pa bodo porabili za pokritje vseh zakonsko predpisanih namenov. Ostala sredstva so poskušali kar najbolj racionalno razdeliti. Tako bodo na področju varstva okolja in urejanja prostora za prometno infrastrukturo porabili 64 milijonov, od tega 30 milijonov za vzdrževanje ter 30 za cestne odseke Kopank-Tomaž in v novem naselju v Ločici ob Savinji, Divjak, Štor in Prungl-Turnšek, 4 milijone pa so namenih delu vodnega in železniškega področja. Ker so v preteklih letih veliko vlagali v zagotavljanje oskrbe z vodo, bodo letos za to porabili samo 25,6 milijonov tolarjev, od tega največ za vodovod v Dobriču, in sicer 20 milijonov in 3 milijone za vodovod Vindija. Ostalo bodo porabili za rekonstrukcije in adaptacije. Prioritetno področje v občini je izgradnja kanalizacije. Za nadaljeva- nje novogradnje in izdelavo projektne dokumentacije bodo porabili 55 milijonov. V tem okviru bodo nadaljevali z gradnjo kolektorja na Bregu, zgradili meteorni kanal v Ločici, sekundami kanal do Tovarne nogavic ter pripravili načrte in projektno dokumentacijo za kanalizacijo na Polzeli in na Bregu. Župan občine Polzela Ljubo Žnidar: “Zadovoljni smo, da smo sredstva proračuna rešili kar se da smotrno, tako da bomo z njimi izpolnili vsaj najbolj pereče probleme v občini”. Za reševanje stanovanjskih problemov so zagotovili finančna sredstva za uvedbo postopka za izgradnjo novega stanovanjskega bloka. Letos bodo kupili zemljišče in pripravili načrte in projektno dokumentacijo. Posebno pozornost so posvetih tudi področju vzgoje in izobraževanja. Največ sredstev so namenili izgradnji nove podružnične osnovne šole v Andražu. Pripravljalna dela že tečejo, šola pa naj bi bila dokončana drugo leto. Občina bo letos prispevala 25 milijonov tolarjev, del sredstev zagotavlja Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, nekaj pa so s samoprispevkom zbrali občani Andraža. Precejšen del sredstev, 31 milijonov, je v proračunu namenjenih rekreaciji, kulturi in dejavnosti neprofitnih organizacij. Za šport in rekreacijo bodo v obliki dotacij posameznim športnim društvom razdelili 8 milijonov, nekaj manj kot 18 milijonov bodo namenih kulturni dejavnosti, največ 4,6 milijona Medobčinski matični knjižnici v Žalcu, za grad Komenda 4,7, za časopis Utrip 3,5 milijona, za kulturna domova na Polzeli in v Andražu 2 milijona, za dejavnost neprofitnih organizacij, društev, združenj in drugih bo šlo 2,6 milijona itd. T. Tavčar 30 ekip v orientaciji Cepljenje proti steklini Minister Presečnik v Taboru in na Polzeli Planinsko društvo Polzela je organiziralo 3. kolo Savinjske orientacijske lige. Nastopilo je 30 ekip s 112 udeleženci iz 5 društev v 6 kategorijah. Start je bil na igrišči pri OŠ Polzela, cilj pa na Gori Oljki. V kategoriji 5. in 6. razredov je zmagale ekipa PD Dobrovlje -Braslovče, 7. in 8. razredov PD Polzela, v kategoriji C (od 16. do 27 let) je zmagala ekipa PD Vransko, v kategoriji D (od 27. do 39- leta) ekipa PD Šempeter, v kategoriji veteranov ekipa PD Polzela in v kategoriji družin družina Palir iz PD Polzela. V javni razpravi o predlogu letošnjega proračuna občine Prebold so se ponovno oglasili stanovalci dela Latkove vasi, ki živijo ob odcepu ceste z regionale proti podjetjem Scheidel, SAM in Cestni bazi. V proračunu pogrešajo postavko za ureditev tovornega prometa na tem območju, ki je sicer predvideno kot obrtna cona, do katere pa naj bi po predlogu novega prostorskega plana vodila priključna cesta neposredno z glavne ceste Šempe-ter-Vransko (takoj za mostom čez Savinjo oziroma ob sedanji cesti). Lansko pomlad so prebivalci Latkove vasi, ki živijo ob cesti proti omenjenim podjetjem, županu že poslali protestno pismo, v katerem so ponovno opozorili na izredno povečano število tovornjakov oziroma težkih, do petosnih vlačilcev (tudi ob cesti Latkova vas-Trbovlje). Stanovalce motijo hrup (tudi zgodaj zjutraj oziroma ponoči, ko se tovornjaki odpravljajo na teren), tresljaji, onesnažen zrak z izpušnimi plini in še drugi problemi, med drugim so trdih da krajevni odbor v prejšnji sestavi ni deloval dobro in da niti odbor niti Občina nista sklicala sest- Savinjska veterinarska ambulanta bo tudi letos v mesecu aprilu opravila cepljenje psov proti steklini, ki je obvezno. S cepljenjem bodo pričeli 2. aprila. Vsi lastniki psov, ki so že lani opravili cepljenje, so v teh dneh prej eh obvestilo z razporedom cepljenja, ki ga bodo opravili veterinarji na v razporedu določenih mestih, čepih pa bodo tudi v ambulantah v Žalcu, na Polzeh in Vranskem. Letos bodo lastniki psov za cepljenje morah odšteti 6.8oo tolarjev. T. T. anka s krajani. Po javni obravnavi novega prostorskega plana so bik zadovoljni, da je v plan vključena nova priključna cesta za obrtno cono, vendar v predlogu letošnjega proračuna ni nobenih sredstev za dolgoročne, niti kratkoročne ukrepe (npr. protihrupne ograje). Želijo tudi sestanek na Groblji, kjer bi vse zainteresirane seznanili z reševanjem Župan Vinko Debelak je povedal, da je nova priključna cesta vključena v predlog novega prostorskega plana, vendar pa soglasja pristojnih ministrstev s tem v zvezi še ni. Občina bo tudi naročila meritev hrupa, ponudbe izvajalce teh meritev je že Minister za promet Jakob Presečnik je prejšnji teden obiskal občini Tabor in Polzela. V Taboru se je s tamkajšnjim županom Vilkom Jazbinškom pogovarjal o možnostih za sofinanciranje sanacije državne ceste skozi občinsko središče, ki so jo v Taboru delno že obnovili. Na Polzeli, kamor so ga povabili člani Slovenske ljudske stranke, regijskega odbora Spodnje Savinjske doline, je bil v ospredju pogovorov z županom Ljubom Žnidarjem o zavarovanju železniških prehodov. V občini je 11 prehodov preko železniške proge, večina pa je zavarovanih zgolj z andrejevim križem. V zadnjem obdobju so na teh prehodih umrli štirje ljudje. Polzelani so za ureditev enega prehoda že izdelati idejni projekt, za drugega pa je projekt v izdelavi. Sedaj bodo na direkcijo za železnice posredovati pobudo za ustanovitev strokovne komisije, ki bo pregledala vse prehode in predlagala najboljše rešitve. Govorih so tudi o polzelskem jezu na Savinji, ki so ga pred dvanajstimi zbrala. Vendar pa sta po besedah župana problematični samo dve stanovanjski hiši, ki sta stati na tem območju še pred tem, ko je na tem območju delovalo podjetje Avtoprevoz Šempeter. K. R. T. Tavčar Urediti tovorni promet v Latkovi vasi te problematike. S pogovora na Polzeli leti poškodovale poplave. Pristojni so jez začeti obnavljati pred tremi leti in to na pobudo občine Polzela, kjer so preko direkcije za ceste dokazovati, da voda spodjeda tudi most preko Savinje. Dve leti nazaj so na tem jezu opraviti nujna vzdrževalna dela, lani pa so se dela ustavila. Ker je zaradi poškodovanega jeza ogrožen most, bo minister za promet Jakob Presečnik preko direkcije za ceste opozoril ministrstvo za okolje, da je sanacija jezu nujna. Pogovarjati so se tudi o izgradnji obvoznice Polzela, ki je že vrisana v novih polzelskih prostorskih aktih, ki jih bodo v občini sprejeti kmalu, ko bodo dobili zadnje soglasje ministrstva za kmetijstvo. Minister Presečnik je pojasnil, da je v Sloveniji veliko želja po gradnji obvoznic in da je najpomembneje, da imajo v občini rezerviran prostor za gradnjo. Potreba je sicer uradno evidentirana, vendar minister Presečnik ni mogel napovedati, kdaj lahko Polzelani računajo na gradnjo obvoznice. Za izgradnjo obvoznice od križišča pri Tovarni nogavic mimo pokopališča do Doma upokojencev bodo morati najprej urediti križišče pri Tovarni nogavic. Za pripravo dokumentacije je letos v državnem proračunu predvidenih 4,5 milijona tolarjev. T. Tavčar Polzelski lovci zborovali Enainštirideset članov Lovske družin Polzela je opravilo 1363 prostovoljnih delovnih ur za lovska opravila in vzdrževanje njihovega doma v Založah pri Polzeli. Velik dosežek v lanskem letu je vsekakor na novo napeljano centralno ogrevanje v domu. Kot so opozoriti na nedavnem občnem zboru, so velik problem potepuški psi, ki preganjajo divjad, zlasti srnjad, enak problem pa pomenijo tudi mačke, ki plenijo predvsem poljske zajce. Z zaskrbljenostjo spremljajo pripravo nove lovske zakonodaje, saj menijo, da bo novi lovski zakon razvrednotil njiho- vo dosedanje delo. Na občnem zboru so izvoliti tudi nov pravni in nadzorni odbor. Za predsednika društva oziroma starešino lovske družine so izvoliti Andreja Jagra. Ob koncu so najbolj prizadevnim članom podeliti plakete in priznanja. T. T. Salamiada v Braslovčah Lovska družina in Turistično društvo Braslovče ob sodelovanju domačega društva podeželskih žena pripravljata 5. aprila že sedmo salamiado, ki bo v dvorani Partizan v Bras-lov-čah. Salamiada v Bras-lovčah Nove cene odvoza odpadkov Svetniki občine Polzela so se včeraj sestali na četrti redni seji občinskega sveta in obravnavali kar 18 točk dnevnega reda. Po krajši razpravi so sprejeli 14,8-odstotno povišanje cen odvoza odpadkov in zaključni račun proračuna občine Polzela za lansko leto. Dalj časa so se svetniki zadržati pri spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Polzela za letošnje leto. Zaradi novega izračuna primarne porabe občin in zneskov finančne izravnave za leto 2003 je prišlo do novega izračuna, ki ga je občini Polzela poslalo ministrstvo za finance. Tako se je na prihodkovni strani povišal znesek za nekaj več kot 24 milijonov tolarjev in jih namenili za gradnjo nove podružnične osnovne šole (12 milijonov tolarjev), za zmanjšanje zadolževanja (4,5 milijona), za vračilo sredstev za obremenjevanje voda občini Vransko (4 milijone), za sekundarni kanal Tovarna nogavic (2 milijona) in za obnovo hiše Neže Maurer (100 tisoč tolarjev). V nadaljevanju seje so svetniki brez pripomb sprejeti letni program športa za letošnje leto in pravilnik meril za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Polzela. Precej pripomb so imeti svetniki pri sprejemu Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini. Kljub temu so ga z veliko večino sprejeti. Svetniki so potrditi tudi imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet zavoda Osnovne šole Polzela in imenovanje komisije sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Med pomembne sklepe, ki so jih svetniki potrditi, pa sodi sklep, da je investicija novogradnje podružnične osnovne šole Andraž prednostna investicija občine Polzela za letošnje in prihodnje leto. Investicija znaša 223 milijonov tolarjev, katere del, v višini 80,6 milijona tolarjev, bo zagotovilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, 23,6 milijona je bilo zbranih s krajevnim samoprispevkom krajanov Andraža, razliko, v višini 119,3 miliona, pa bo zagotovila Občina Polzela. T. T. je že davno prešla meje občine Braslovče, saj svoje izdelke, salame in želodce, prav radi prinašajo na ocenjevanje in pokušino občani vseh občin Spodnje Savinjske doline. Komisija je imela do sedaj pri ocenjevanju zelo težko delo, saj so salame in želodci iz leta v leto boljši, in tudi letos pričakujejo veliko vrhunskih izdelkov. Vsi tisti, ki bi radi s svojimi izdelki sodelovati na salami-adi, morajo vzorce prinesti v petek, 4. aprila, med 16. in 20. uro v Lovski dom Braslovče. Razglasitev rezultatov bo v soboto, 5. aprila, obogatil tudi kulturni program, članice Društva podeželskih žena pa bodo prireditev popestrile z razstavo ročnih in kuharskih izdelkov. T. T. Občine marec 2003 Občni zbori upokojencev so v Preboldu vedno zelo množični Delovni in aktivni upokojenci Celotna ekipa OŠ Vransko-Tabor z mentoricami in ravnateljico Valerijo Pukl. Vranšani na državno Društvo upokojencev Prebold z okrog 1000 člani velja za največje tovrstno društvo v Spodnji Savinjski dolini. Temu primerno imajo tudi razvejeno društveno dejavnost, ki se odvija preko celega leta. V zimskih mesecih imajo tedenske aktivnosti ob torkih, sredah in četrtkih, ki zajemajo odbojko moških, ročna dela, šah, rekreacijo žensk, metanje pikada in kartanje. Aktivnosti potekajo v telovadnici in v društvenih prostorih. V letnem času pa se tedenske aktivnosti odvijajo v Gaju pri društveni brunarici. Tu se dobivajo vse dni v tednu in se merijo med sabo v metanju krogov, odbojki, balinanju, ruskem kegljanju, šahu, streljanju z zračno puško, ne manjka pa tudi drugih oblik družabnosti in društvenih aktivnosti. 0 vsem tem so poročali na svoji Konec februarja in prejšnji četrtek so imeli preboldski svetniki četrto in peto redno sejo občinskega sveta. Osrednji točki obeh sej sta bili druga in tretja obravnava letošnjega občinskega proračuna, ki je bil sprejet skupaj z razvojnim programom investicij. Na četrti seji so med drugim imenovali oba podžupana. Kljub pripombam nekaterih svetnikov, da oba kandidata za podžupana prihajata iz iste stranke kot župan, sta bila z večino glasov imenovana Franc Škrabe za področje negospodarstva in Boris Kupec za področje gospodarstva. V nadaljevanju četrte seje so svetniki potrdili poročilo o izvršenih sanacijskih delih in upravljanju zaprtega odlagališča Ložnica za leto 2002, in sicer v delih, za katere je dal soglasje preboldski član sveta za sanacijo deponije. Prav tako so sprejeli sklep o upravljanju zaprte deponije. Obširna je bila razprava v zvezi s povišanjem cen zbiranja odvoza in odlaganja odpadkov iz gospodinjstev. letni konferenci, ki so jo imeli v začetku marca v kinodvorani Prebold, katera je tudi tokrat bila polno zasedena. Zbranim je dobrodošlico zaželel predsednik društva Ivo Stepišnik, ki je podal tudi osrednje poročilo o delovanju društva. Kot delovni predsednik je konferenco vodil poslanec državnega zbora Franc Lenko, ki je Pidi član preboldskega društva upokojencev. Med udeleženci letne konference so bili še predsednik Občinske organizacije Desus Franc Povše, podžupan občine Prebold Franc Škrabe ml. in predsednik Zveze DU občine Žalec Anton Gros. Vsi omenjeni so, poleg drugih članov društva, sodelovali Uidi v razpravi, ki je bila zelo konstruktivna, hkrati pa ni manjkalo čestitk za dobro delo društva, ki je poleg omenjenih aktivnosti organiziral več planinskih, kolesarskih, nakupovalnih ter drugih izletov in pohodov. Udeležili so se republiškega srečanja v Slovenj Gradcu, pripravili in izvedli so vsakoletno srečanje članov, sekci- Kljub mnogim pripombam je občina dala soglasje k 14,8-odstotnemu povišanju cen. Na četrti seji so nato svetniki dali v javno obravnavo pravilnik o financiranju programov športa v občini in predlog letnega programa športa za leto 2003. Na peti seji so oba potrdili še v drugi obravnavi. Na obeh sejah so obravnavali tudi predlog letošnjega proračuna in ga prejšnji teden potrdili v tretji obravnavi. Župan Vinko Debelak je že napovedal rebalans proračuna in med drugim ugotovil, da je država nerealno oziroma previsoko ocenila lastne stroške občine. Precej razprave je bilo Uidi glede informiranja oziroma zagotavljanja sredstev zanj. Letošnji proračun bo imel predvidoma 549-823 000 SIT prihodkov, vseh planiranih odhodkov pa je 641.621.000 SIT. Dobrih 91 milijonov tolarjev proračunskega primanjkljaja bodo pokrili iz sredstev, ki so jih namensko prenašali iz prejšnjih proračunov za investicije. Sicer pa je največ denarja namenjenega izobraževanju (skoraj 349 mili- ja ročnih del je organizirala veliko razstavo, udeležili so se gobarjenja na Vranskem in izpeljali medobčinsko tekmovanje v športnih igrah. Redno obiskujejo in obdarujejo bolne, ostarele in socialno šibke člane, uspešno pa je njihovo sodelovanje tudi z ostalimi društvi, občino, regijsko zvezo društev upokojencev Celje in koordinacijo društev upokojencev bivše občine Žalec. S takšnimi aktivnostmi se bodo soočali tudi v letošnjem letu, kar je razvidno iz njihovega koledarčka prireditev, ki so ga prej eh vsi člani društva. V njem sta zajeti dve 7-dnev-ni letovanji na Hvaru in eno 7-dnev-no letovanje v Šibeniku, nekaj je Uidi obiskov gledaliških predstav in nakupovalnih ter drugih izletov. Znova pa se bodo podali na Martinov pohod in že tretje leto zapored na 21 km dolgo Levstikovo pot Od Litije do Čateža, ki sta bila izjemno množična (lani kar 100 udeležencev). Kam jih bo pot vodila letos, pa se bodo še odločili. D. N. jonov tolarjev), javni upravi (69 milijonov), gospodarski dejavnosti (64,7 milijona) in varstvu okolja (dobrih 55 milijonov). Kljub napovedi, da bo proračun pripravljen za dve leti, so svetniki potrdili samo proračun za leto 2003. So pa ob tem razpravljali tudi o trenutnem gospodarskem in socialnem položaju v občini ter potrdili program invesücij do leta 2007. Za nujne investicije v prihodnjem petletnem obdobju bo občina potrebovala skoraj 2 milijardi tolarjev, zagotovljenih pa bo imela 1,135 milijarde. Čim več denarja bo potrebno pridobiti Uidi na državnih in evropskih razpisih. V občini Prebold devet krajevnih odborov Na peU redni seji preboldskega občinskega sveta so svetniki na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potrdili nove člane krajevnih odborov. V občini je devet krajevnih odborov, imena 83 članov (v razpravi je svetnica Emilija Črnila opozorila na izredno majhno število žensk) pa so večinoma predlagali zbori občanov, politične stranke in nekateri krajani. KO Kaplja vas: Boža Verdev (predsednica), Branko Skomšek, Janko Rovšnik, Miran Rovšnik, Ivana Golič, Janez Potočnik, Jožef Holobar, Boris Potočnik in Stanko Cigler; KO Latkova vas: Nuša Strgar (predsednica), Marjan Ribič, Ernest Otavnik, ml., Alojzij Cilenšek, Franc Janc, Jožef Plaskan, Ivan Hribernik, Srečko Šertl in Marija Zmrzlak; O proračunu za leto 2003.. Braslovški svetniki se bodo danes sestali na četrti redni seji občinskega sveta in obravnavah 18 točk dnevnega reda. Med drugim bodo sklepah o novi ceni odvozov odpadkov, ki bi se naj po predlogu povišala za 14,8 odstotka, o odloku o ustanovitvi krajevnih odborov in njihovih članih, o pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov. V prvi in drugi obravnavi naj bi sprejeli Odlok o območju predkupne pravice Občine Braslovče. Prav tako naj bi svetniki potrdili tri statute, in sicer statut Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec, Medobčinske matične knjižnice Žalec in Javnega zavoda regijsko višje in visokošolsko središče. Gotovo pa bodo svetniki na tej seji največ časa namenih obravnavi zaključnega obračuna proračuna občine Braslovče za leto 2002 in predlogu Odloka o proračunu občine Braslovče za letošnje leto, ki naj bi imel nekaj več kot 523 milijonov tolarjev prihodkov in 545 mihjonov tolarjev odhodkov T. Tavčar Člani gledališke skupine Kulturno umetniškega društva Polzela so se tokrat lotili detektivske komedije Jožeta Kranjca Detektiv Megla. Komedija govori o ljudeh, ki vladajo v neki slovenski zakotni vasi, kamor pride zločinec. Seveda ga želijo ujeti, pri tem pa vsak po svoje računa na koristi. V gledališkem hstu so zapisah, da KO Sveti Lovrenc: Bogdan Kočevar (predsednik), Jožefa Žagar Šilc, Andrej Uplaznik, Marta Pinter, Janko Marinc, Aleš Stenovec, Vinko Brinar, Anita Kupec in Ernest Marinc; KO Dolenja vas: Martin Vošnjak (predsednik), Terezija Kos, Matjaž Kos, Robert Brinar, Branko Verk, Silva Derča, Milan Škorjanc, Boštjan Cverle in Jožef Rogi; KO Matke: Jože Veber (predsednik), David Baloh, Dušan Vedenik, Jože Slemenšek, Franc Uplaznik, Zdravko Zagožen, Marko Krašovec, Janko Završnik in Filip Gorjup; KO Marija Reka: Bernard Tratnik (predsednik), Milan Lobnikar, Dani Dolar, Ivan Kok, Franc Otavnik, Janez Ahačič, Jožefa Tratnik, Aleksander Hribar in Ljubica Cestnik; KO Šešče: Zvone Babič (predsednik), Franc Derča, Janko Goropevšek, Branko Derča, Branko Klenovšek, Dušan Lesjak, Vojko Golavšek, Beno Cijan in Branko Oblak; KO Prebold Na zelenici: Milan Radeljič (predsednik), Ivana Golavšek, Janez Rukav, Petko Mrkajič, Mirko Stojnič, Janez Kotnik, Boris Virant, Franc Slokan in Franci Medved; KO Prebold Center: Leon Brodar (predsednik), Franc Goropevšek, Andrej Briner, Dušan Fric, Jože Jager, Erika Gominšek, Boro Tomaš, Franc Huš, Stane Krašovec, Anica Trivan in Krisd Markovič. Osnovna šola Vransko-Tabor je pripravila 17. regijski festival Turizmu pomaga lastna glava. Tema letošnjega festivala je bila Bili so in ostajajo veliki ljudje. Na festivalu je sodelovalo enajst osnovnih šol: osnovne šole Gornji grad, Braslovče, Šempeter, Topolšica, Luče, Mozirje, Žalec, Ljubno ob Savinji, Rečica ob Savinji, Prebold in Vransko-Tabor. Predstavih so se z izvirnimi razstavami, raziskovalnimi nalogami in odličnimi odrskimi nastopi. Tako je imela ocenjevalna komisija, pod okriljem Hiristične zveze Slovenije, zelo težko delo. Podelila je le dve morajo najprej ugotoviti, kakšen človek je to. Lahko je čisto navaden razbojnik, lahko je eden izmed občinskih svetnikov ah kdor si bodi že. Detektiv Megla bo iskal, tipal, stikal, vohal, raziskoval, izpraševal in na koncu zločinca ujel. Gledalci pa se bodo med tem v vami razdalji prijetno zabavah. Delo je režiral dolgoletni in izkušeni polzelski amaterski režiser Jaka bronasti priznanji, ostala pa so bila srebrna in zlata. Zlato priznanje so prejele OŠ Šempeter, OŠ Karla Destovnika Kajuha, podružnica Topolšica in OŠ Vransko-Tabor, ki se je uvrstila tudi na državno tekmovanje. Poleg nje bo na državnem tekmovanju sodelovala tudi I.osnov-na šola Žalec, ki je sicer prejela srebrno priznanje, bo pa gostiteljica državnega tekmovanja, ki bo 18. in 19. aprila. Predstavniki Turistične zveze Slovenije in udeleženci festivala so se na koncu zahvalili gostiteljici, OŠ Vransko-Tabor, za brezhibno organizacijo regijskega tekmovanja in za topel sprejem. T. Tavčar Jeršič. Premiera bo v soboto, 29. marca, ob 19- uri, ponovitev pa naslednji dan ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma na Polzeh. V komediji bodo nastopih Sandi Mlakar, Natalija Pilko, Franci Uratnik, Andreja in Marko Lesjak, Igor Pungartnik, Vlado Marjehč, Marija Romih, Blaž Jelen, Aljaž Hrašar in kvintet Lastovka. Za kostume je poskrbela Urška Jeršič, za luč in ton Simon Skalič, za glasbeno opremo in efekte Matjaž Jeršič, šepetalka pa je Mari Verbnjak. T. Tavčer MARN, s.p. KAvt/«(// . HOIORJI IN KOLES I. A V T O D E L I Delovni čas: Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12 ure. marec 2003 Osrednje teme Pomoč staršem za otroke V marcu državljani oddajamo dohodninske napovedi, mnogi pa tudi vloge za uveljavitev otroškega dodatka in podobnih pravic. V zvezi z družinskimi prejemki in zavarovanjem za starševsko varstvo je letos precej novosti, ena bistvenih je, da se nove vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka vlagajo v tistem mesecu, v katerem so izteče zadnja enoletna odločba, kar ni nujno v aprilu, kot je bilo dosedaj. Zelo pomembna novost je pravica do očetovskega dopusta, ob vsem tem pa nas je zanimalo tudi, kaj statistika pravi o koriščenju teh pravic v lanskem letu. Po odgovore smo se odpravili na Center za socialno delo Žalec, ki pokriva območje Spodnje Savinjske doline oziroma Upravne enote Žalec. Pogovarjali smo se z Natašo Cizej. Bodoči starši v pričakovanju otroka na Center za socialno delo najprej pridejo po tako imenovano pomoč ob rojstvu otroka, ki se izda na osnovi potrdila ginekologa o predvidenem datumu rojstva. Pomoč ob rojstvu otroka je enkraten denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Starši prejmejo paket, katerega vrednost je v letu 2002 znašala 50.000 SIT. Veliko se jih raje odloči za denar kot paket, na centru pa upajo, da bodo prenovljeni paketi (štiri različice, v njih so Uidi avto sedež, otroški stol ali voziček), ki so na voljo od letos, bolj privlačni. Pravico do paketa oziroma pomoči ob rojstvu otroka lahko starši uveljavljajo najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. V letu 2002 je bilo skupaj izdanih 404 pomoči ob rojstvu otroka, kar je 24,31 % več kot v lem 2001, povečanje pa gre tudi na račun tega, da so mnogi starši raje kot decembra leta 2001 uveljavljali to pravico januarja 2002, ko se je vrednost paketa povečala. Večina staršev - 323 se je odločila za denar in ne paket. V šestih primerih je bil paket oziroma pomoč izdana očem, ker mati ni imela stalnega prebivališča v Sloveniji. Lani se je rodilo sedem parov dvojčkov, zato so matere prejele dvakratno pomoč za opremo novorojenca. Skozi vse leto so se pravice iz starševskega varstva, ki so jih upravičenke uveljavljale po starem zakonu, statistično prepletale z uveljavljanjem po novem zakonu. Starševski dopust in nadomestila Do starševskih nadomestil (to so porodniško, očetovsko ali posvojitelj-sko nadomestilo in nadomestilo za nego in varstvo otroka) so upravičeni tisti starši (tudi posvojitelji), ki so zavarovani oziroma zaposleni na območju Slovenije, kmetje, samozaposleni, torej vsi tisti, ki plačujejo prispevek za starševsko varstvo. Prav tako so upravičeni brezposelni, ki še prejemajo nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Poseben primer so mamice, ki so brezposelne in so bile v zadnjih treh letih pred nastopom starševskega dopusta vsaj eno leto zaposlene. Po starem zakonu so morale bodoče mamice nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda ali 45 dni prej, če so bile v bolniškem staležu. Po novem se lahko same odločijo, ah 28 dni ah 42 dni pred predvidenim datumom poroda, s tem da v vsakem primeru porodniški dopust traja samo 105 dni. Mnoge mlade mamice pripovedujejo, da imajo v službi težave zaradi odhoda na porodniški dopust. Statistični podatki glede koriščenja pravice do dopusta za nego in varstvo po poteku 105 dni (te lahko izkoristi samo mah) ne kažejo, da bi se mamice pogosto odpovedale tej pravici. Samo v petih primerih je mamica prenesla pravico do dopusta za nego in varstvo otroka na očeta, v šestih pri- merih pa je bil sklenjen dogovor staršev, da bosta to pravico izrabila oba v medsebojnem dogovoru. Žal je bil trem porodnicam predčasno prekinjen dopust (tudi nadomestilo) zaradi smrti otroka, v enem primeru pa je do tega prišlo zaradi smrti matere. 57 upravičenk si je v lanskem letu pridobilo pravico do starševskega dodatka, ker niso izpolnjevale pogojev za starševsko nadomestilo, so pa slovenske državljanke s stalnih prebivališčem v Sloveniji. Očetovski dopust Novost v letošnjem letu je tudi očetovski dopust. Namenjen je očetu, da bi že v najnežnejši otrokovi dobi skupaj z mamico sodelovali pri njegovi negi in varstvu. 15 dni mora oče izkoristiti v času od rojstva otroka do izteka porodniškega dopusta matere. Prihodnje leto bo očetovski dopust znašal 45 dni, v lem 2005 pa po zakonu predvidenih polnih 90 koledarskih dni (15 dni še vedno obvezno v času 105 dni, ostalo najpozneje do 8. leta otrokove starosti). Delodajalci morajo očetom zagotoviti izrabo te pravice, sicer zakon predvideva kazen za prekršek od 100.000 SIT do milijona za pravne osebe, samostojne podjetnike, posameznike ah fizične osebe pa od 25.000 do 250.000 (takšne kazni veljajo tudi, če delodajalci ne dajo točnih podatkov za izračun starševskega nadomestila). Kljub temu imajo nekateri očetje težave pri uveljavljanju te svoje pravice, zlasti tisti, ki so v podjetjih na višjih položajih ah kjer je malo zaposlenih, zato jim delodajalci odsotnosti z dela ne odobrijo (očem rečejo, da bo v primeru dopusta izločen iz kakšne projektne skupine in podobno...). Oče je lahko na očetovskem dopustu tudi manj kot 15 dni, bistveno pa je, da v času 105 dni materinega porodniškega dopusta. Zatem to pravico izgubijo. Kjub vsemu so podatki za prva dva meseca in pol letošnjega leta, odkar že velja pravica Ženske, ki izstopajo v javnosti? Za nami sta že oba dneva, ki sta posebej posvečena ženskam in materam, za katere pravimo, da podpirajo tri vogale pri hiši. Pred nami pa je veliko raznih novih dogodkov, prireditev in drugih priložnosti, kjer bodo pomembno vlogo imele ženske. S svojim delom vsakodnevno opozarjajo nase in dobivajo neko veljavo, priljubljenost, spoštovanje, prepoznavnost..., kar jih uvršča med osebe, ki izstopajo v javnosti oziroma javnem življenju. S tem pa veliko prispevajo k splošni enakopravnosti med moškim in žensko, saj je nekoč, ponekod še danes, veljalo, da so ženske pretežno le matere, ki skrbijo za obstanek človeške vrste in gospodinjstvo, vse drugo pa je domena moških. V razvitem svetu že dolgo ni več tako. Ženske najdemo na najvišjih položajih v državi, na najodgovornejših mestih gospodarskega in političnega življenja in v vseh drugih sferah družbe. V tokratni anketi smo poskušali zvedeti, kaj občani menijo o enakopravnosti med spoloma in katere so ženske, ki so oziroma še, s svojim delom izstopajo v naših očeh. Pri tem smo povpraševali o ženskah na nivoju države, sveta in lokalne skupnosti. In kaj so nam povedali? Martin Žurman: “ Danes so ženske na vseh položajih družbene lestvice. Iddi na najbolj odgovornih mestih. Mislim, da ni več nobene razlike ah je direktor moški ah ženska, čeprav je resnici na ljubo, prvih še vedno precej več, saj biološka funkcija rojevanja in skrbi za otroke ženam marsikdaj onemogoča sprejeti takšno vlogo. V slovenskem prostoru je ena izmed tistih, ki jih cenim Marta Kos, podpredsednica Gospodarske zbornice, v svetu je ta trenutek največkrat omenjena haška tožilka Carla del Ponte, ki je strah in trepet vojnih zločincev. V svojem okolju pa bi morda izpostavil predsednico KO RK Vransko Vando Druškovič.” Jože Vovk: “ Tistih razlik med spoloma, ki so včasih ženskam onemogočale biti enakopravne, pri nas skorajda ni več. V enaki meri kot moški so izobražene in zasedajo številne najodgovornejše položaje v državi in javnem življenju. Tudi pri vzgoji otrok in družinskem življenju ni več nekih ločnic. Ženske so na ministrskih položajih, so županje, direktorice in kar težko bi rekel, katera je med najbolj vidnimi. V času vohtev je to zagotovo bila Barbara 0Breziger. V času vojne v Bosni in tudi sicer v tistem obdobju je bila to ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, danes pa haška tožilka Carla del Ponte. Za tisto iz mojega okolja pa bi težko rekel, saj sem priseljenec.” Petra Kralj: “ Menim, da je položaj žensk danes vseeno bistveno drugačen in boljši kot je bil nekoč, čeprav še zdaleč ni idealen. Ženske smo dokazale in vedno znova dokazujemo, da z znanjem in sposobnostjo v ničemer ne zaostajamo za moškimi. Na političnem področju bi lahko izpostavila vse ženske v par-lamentu, ministrice in županje slo-venskih občin, na čelu z ljubljansko županjo, prejšnjo in sedanjo. Zelo sem navdušena tudi nad voditeljico Polnočnega kluba na nacionalni televiziji in nekatere druge medijske osebnosti, kot je na primer Vlasta Jeseničnik, ki poroča iz Moskve in raznih kriznih žarišč. V do očetovskega dopusta, spodbudni. To pravico je do 18. marca že izkoristilo 56 očetov (v tem času je bilo na porodniškem dopustu 62 mamic). In kako očetje uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta? Najprej morajo o tem obvestiti delodajalca, Center za socialno delo pa najmanj 30 dni pred predvidenim datumom poroda otroka. Na centru očetje dobijo vse vloge in priloge, ki jih mora izpolniti tudi delodajalec. Izpolnjene vloge mora oče centru dostaviti vsaj en dan pred nastopom očetovskega dopusta. Za starše, ki niso poročeni, zakon postavlja še en pogoj. Urediti morajo najprej priznanje očetovstva, šele potem lahko uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta. Otroški dodatek In kaj pravi statistika o prejemanju otroških dodatkov v lanskem letu? V letu 2002 je prejemalo otroški dodatek 10.908 otrok oziroma 5.787 družin. Dodatek za nego je bil dodeljen za 134 otrok v višini 18.000 SIT, za dva pa v višini 36.000 SIT Od prejšnjega tedna so v prodaji novi obrazci za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka s prilogami. Vloge na novih obrazcih morajo imeti vsi, ki uveljavljajo to pravico od 1. aprila letos naprej, ker jim je ta pravica potekla ah jo uveljavljajo na novo. Na starih obrazcih lahko uveljavijo pravico do otroškega dodatka le tisti svetovnem pogledu je bila zame velika osebnost Madeleine Albright. Pomembnih žensk pa tudi ne manjka v domačem okolju, vendar bi težko katero izpostavila.” Zdenka Zupanc: “ Položaj našega spola je v veliki meri odvisen tudi od okolja, v katerem živimo in delamo. Vehko pa tudi od tega, kohko si ženske v določenem času in prostoru znamo zagotoviti svobodo in pravice, ki nam jih zagotavlja ustava. Med ženskami, ki jih poznam v svojem okolju, bi takoj dala glas za Romano Siter. Poznam jo kot dobro gostinsko delavko, kot skrbno mama in nadvse prijetno sogovornico. Res je ženska na mestu, gostje jo imajo radi, saj jim vedno postreže z nasmehom in dobro voljo. Je pozorna, vljudna in tudi nadvse aktivna v gasilskem društvu v Šeščah, tako kot vsa njena družina. Med Slovenkami na nivoju države bi dala glas za Štefko Kučan, Mišo Molk, Zdenko Cerar in še katero.” Slavko Mikek: “ Med tistimi ženskami, ki so v zadnjem obdobju najbolj izstopale v Sloveniji je zagotovo bila kandidatka za predsednika države Barbara Breziger, ki je s svojimi nastopi bila zelo dobra protikandidatka Janezu Drnovšku. Vehko prepoznavnost je zadnja leta imela vlagatelji, ki jim ta pravica poteče v letošnjem marcu ah jo v tem mesecu uveljavljajo prvič. Po novem zakonu se o otroškem dodatku odloča za eno leto, zato naj starši, ki že prejemajo otroški dodatek, preden oddajo novo vlogo pogledajo, do katerega meseca velja zadnja odločba. Vlogo oddajo šele v tistem mesecu, v katerem jim poteče sedanja. Thdi odločba, ki je bila izdana zaradi morebitnih sprememb, velja eno leto. Še vedno pa se večini pravica do otroškega dodatka izteče v aprilu in morajo novo vlogo oddati najkasneje do konca aprila, da se ta pravica ne prekine. Nov zakon določa tudi povečanje otroškega dodatka za 20 % za tistega predšolskega otroka, ki ni vključen v vrtec, o čemer so morah starši do konca tega meseca predložiti izjavo, na novih obrazcih pa je ta izjava že vključena. Prihodnje leto bo stopila v veljavo še ena izjemna višina otroškega dodatka, to je 10 % za enostaršev-sko družino. Pravico do otroškega dodatka imajo otroci do dopolnjenega 18. leta (razen nekaterih izjem), če pa se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ah študenta na dodiplomskem študiju, pa do dopolnjenega 26. leta (izjemoma dlje, če oseba zaradi daljše bolezni, poškodbe ah služenja vojaškega roka med šolanjem na visoki stopnji ni končala šolanja v predpisanem roku). Novi obrazci so sestavljeni tako, da starši vpisujejo podatke, ki jih vpisujejo tudi v dohodninske napovedi za leto 2002. Dohodke tako ne potrjuje več delodajalec, ampak vlagatelj jamči za resničnost podatkov. To še ne velja za stare vloge, pri katerih se upoštevajo dohodki v lem 2001. Za leto 2002 znaša povprečna mesečna plača na zaposlenega v Sloveniji 235.436 tolarjev, kar je osnova za določitev dohodkovnega razreda oziroma višine otroškega dodatka. Če ima družina do 15 % povprečne plače na družinskega člana (do 35-315 SIT), bo za prvega otroka dobila 20.230 SIT, za drugega 22.250 I tudi ljubljanska županja Vika Potočnik, sedaj pa je v metropoh to njena naslednica Danica Simšič. Pogosto pa se v medijih pojavlja tudi vrhovna državna tožilka Cerarjeva. Svoj glas bi rade volje dal tudi Štefki Kučan, ki je kot soproga nekdanjega predsednika delovala zelo prijetno, preprosto in je vehko svojega časa namenjala raznim humanitarnim zadevam. V svem je sedaj med najbolj poznanimi ženskami Carla del Ponte, v preteklosti pa je bila to “železna lejdi” Margaret Thacher. V Žalcu pa bi izpostavil Polono Kuder, ki je nadvse dejavna na področju kulture." Silva Železnik: “ Ženske smo kljub, z ustavo določeno enakopravnostjo med spoloma, še vedno v podrejenem položaju, saj je težko uskladiti ambicije in kariero z materinstvom ter družinskim življenjem. Med Slovenkami na nivoju države bi izpostavila dr. Manco Košir in dr. Maco Jogan, ki jih zelo cenim, je pa seveda tudi vehko drugih uspešnih, ambicioznih in priljubljenih žensk. V svetovnem pogledu je bila sploh in ah nekoč predsednica SIT, za tretjega in vsakega naslednjega pa 24.280 SIT otroškega dodatka. Nad 15 do 25 % dohodka na družinskega člana (nad 35.315 do 58.859 SIT) znaša otroški dodatek za prvega otroka 17.300, za drugega 19.120, za vsakega naslednjega pa 24.280 SIT. Najnižji dodatki so v razredu nad 75 do 99 % povprečne plače na družinskega člana (nad 176.577 do 233-082 SIT) in znašajo za prvega otroka 3.510, za drugega 4.860 in za vsakega naslednjega 6.210 SIT. Dodatek za veliko družino Novi zakon je prinesel tudi tako imenovani dodatek za vehko družino. Ta je lani znašal 25.000 SIT, letos 50.000 SIT, leta 2004 pa bo 70.000 SIT. Uidi to pravico eden od staršev uveljavlja na Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine. Tistim, ki že prejemajo otroški dodatek in imajo tri ah več otrok iz iste družine, ni potrebno vlagati posebne vloge, ker jim bo center določil dodatek po uradni dolžnosti. Usti starši, ki niso uveljavljati pravice do otroškega dodatka, pa morajo vložiti zahtevek za priznanje dodatka za vehko družino najkasneje do 15. julija za tekoče leto. V lanskem lem je dobilo dodatek za vehko družino 455 družin. Omeniti velja še delno plačilo za izgubljen dohodek. Tudi to je nova pravica, ki jo lahko starši uveljavljajo od 1. januarja letos naprej. Pravico do tega dohodka lahko uveljavi eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, in se odloči, da bo pustil službo ter ostal doma z otrokom. Kljub temu bodo prejemati minimalno plačo. Plačilo za izgubljeni dohodek je možno tudi v primeru, če se eden od staršev zaposli za krajši delovni čas. Odločbo o tem izda Center za socialno delo na osnovi zdravniške dokumentacije oziroma mnenja pristojne zdravniške komisije. K.R. vlade Vehke Britanije Margaret Thacher in pa ameriška državna sekretarka Albrightova, ki je imela vidno vlogo v svetovni politiki v devetdesetih letih. Med ženskami v svojem okolju pa bi izpostavila direktorico Razvojne agencije Žalec Danico Jezovšek Korent, ki se zelo trudi za razvoj našega gospodarstva in na drugih področjih.” Karli Lebič: “ Glede enakopravnosti bi rekel, da v razvitem svem ni več bistvenih razlik med spoloma. Ženske so izobražene in po znanju in položaju, ki ga zasedajo v družbi, tako rekoč v ničemer ne zaostajajo za moškimi. Enako velja to za našo Slovenijo, saj imamo kar nekaj žensk, ki so županje, ministrice in na drugih visokih položajih. Recimo županjo Breda Pečan v Izoli in Danico Simšič v Ljubljani, pa ministrico Andrejo Rihtar in druge. V mesecih volilne kampanije za predsednika države je močno izstopala Barbara Brezigar, ki pa bo kmalu pozabljena, če ne bo več nastopala v javnosti. Vsekakor pa je bila takrat najvidnejša osebnost slovenskega političnega prostora. Med ženskami na svetovni sceni je močno izstopala nekoč Margaret Thacher, za njo Madeleine Albright, danes pa je to Carla del Ponte.” D.Naraglav Osrednje teme marec 2003 41. seminar o hmeljarstvu Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije -Kmetijsko svetovalna služba sta 28. februarja letos v Lukovici organizirala že 41. seminar o hmeljarstvu. Kraj seminarja je bil izbran na pobudo in predlog hmeljarjev. V organizacijskem odboru so sodelovali: Irena Friškovec, Klaudija Matjaž Petek, Drago Pintar, Franci Puklavec, Davorin Vrhovnik, mag. Andrej Simončič in Marko Zmrzlak. Seminar je prvenstveno namenjen prenosu znanj z inštituta do hmeljarjev, izmenjavi izkušenj in ugotovitev iz preteklega leta, hkrati pa je to tudi dobra priložnost za izmenjavo mnenj in pobud na področju organiziranosti hmeljarstva v bodoče. Letos je bilo na seminarju 112 udeležencev. Med njimi so bili tudi državni sekretar iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darko Simončič, Alenka Marjetič in Primož Pajenk, prav tako s kmetijskega ministrstva, ter Branko Ravnik in Anton Jagodic s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Seminar je podprlo 23 sponzorjev, od katerih sta dva pripravila ustno predstavitev svojega dela in programa. Ob tej priložnosti se vsem sponzorjem še enkrat zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi 41. seminarja o hmeljarstvu. Teme seminarja so bile razdeljene v dva sklopa, v okviru katerih je bilo ustno podanih petnajst prispevkov, v obliki posterja pa sta bila predstavljena dva prispevka. Teme so bile vsebinsko prilagojene trenutnemu stanju in razmeram v slovenskem hmeljarstvu. • Perspektive slovenskega hmeljarstva: v okviru tega sklopa, ki ga je vodil doc. dr. Martin Pavlovič, je bilo predstavljenih sedem prispevkov. • Tehnologije pridelave hmelja in varstvo hmelja: drugi sklop je vodila dr. Dušica Majer. Predstavljenih je bilo osem prispevkov. Iz predstavljenih tem povzemamo naslednje sklepe: 1. Učinkovita organiziranost v hmeljarstvu bo tudi v bodoče temelj panožnega strokovno-promocijskega dela. Z izpeljavo aktivnosti v začrtani reorganizaciji je v začetku leta 2003 pričela z delovanjem prva organizacija proizvajalcev hmelja (OPh) v RS. Ta je usklajena s pravnim redom EU, članstvo pa pogojuje z neposredno pridelavo hmelja. Novo nastala organizacija proizvajalcev hmelja si bo prizadevala za razširitev članstva na vse zainteresirane hmeljarje v Sloveniji in bo interesno lobirala pri vladnih in nevladnih službah Republike Slovenije ter ohranjala stike v okviru Mednarodne hmeljarske zveze. 2. Stabilnejše in v povprečju višje cene slovenskega hmelja je v bodoče možno zagotoviti le z usmeritvijo hmeljarjev, da preko lokalnih trgovcev večino svoje pridelave vežejo z dolgoročnimi pogodbami do tujih trgovcev in pivovarn. 3. Pri podjetniškem odločanju glede dolgoročnega načrtovanja hmeljarske pridelave so v veliki meri v pomoč informacije o individualni ekonomičnosti pridelave. Poleg splošnih modelnih kalkulacij ponujajo tovrstne informacije tudi jasnejšo podobo o konkurenčnosti posa- meznega posestva. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec je hmeljarjem podal možnost koriščenja dodatnih strokovnih uslug na ravni podjetniškega odločanja v kmetijstvu. 4. V obdobju prekomernih količin hmelja na svetovnih trgih je še posebej potrebna skrb za čim kakovostnejšo pridelavo hmelja glede na kakovostne standarde hmelj ske trgovine. Primerjalne analize s konkurenčnimi državami v zadnjih nekaj letih kažejo na slabšanje povprečne kakovosti hmelja iz Slovenije, predvsem glede osemenjenosti, primesi ter zdrobljenosti hmeljnih storžkov. Problem pa bi glede na evropske standarde lahko predstavljale tudi prekomerne vsebnosti nitratov. 5. Skladno s trendi sortne strukture v pridelavi hmelja na globalni ravni, kjer se zaradi selektivnega povpraševanja po količinah grenčič-nih snovi nenehno zmanjšuje delež aromatičnih sort hmelja, je potrebno v Sloveniji nadaljevati s povečevanjem deleža visokogrenčičnih (super alfa) sort hmelja. Prispevek Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec na tem področju vključuje nadaljevanje uradne introdukcije tujih visoko-grenčičnih sort ter usmerjeno žlaht-njenje novih, tržno zanimivih in slovenskim razmeram prilagojenih sort hmelja. 6. Rastno obdobje hmelja v letu 2002 so zaznamovale visoke junijske temperature in obilica oblačnosti ter padavin v času pred obiranjem. Posledica je bil količinsko podpovprečen pridelek z nizko vsebnostjo alfa kislin. Vendar je nekaterim pridelovalcem uspelo tudi v tako neugodnem letu pridelati povprečne oziroma nadpovprečne pridelke. Ob primerjavi dveh znanih nasadov, ki ju spremljamo že tri leta in sta iste starosti z enakimi pedološko-klimatski-mi značilnostmi, ugotavljamo, da so na manjši pridelek in manjšo vsebnost alfa kislin vplivali predvsem kakovost izvedbe rezi, napeljave vodil, izbire poganjkov ter napeljave poganjkov na vodila. 7. Optimalna kislost tal omogoča tudi boljšo dostopnost hranil. Za ustrezno apnjenje slovenskih hmeljišč ne moremo upoštevati tujih priporočil, apnjenje je potrebno prilagoditi teksturi tal in klimatskim razmeram. 8. Ohranitev pivovarske vrednosti hmelja v času skladiščenja hmelja je v zadnjih letih postala skrb in finančno breme pridelovalca - hmeljarja, ker je sprotna prodaja letnika vprašljiva. S posegi v že obstoječa skladišča (izolacija) ali z gradnjo skupne hladilnice za hmelj v organizaciji pridelovalcev, se ohrani kakovost hmelja, s tem pa je tudi dana možnost kasnejše prodaje hmelja. 9. V letu 2002 so bili slovenski nasadi hmelja pred boleznimi, škodljivci in pleveli varovani po ‘nemškem' škropilnem programu v približno 90-odstotnem deležu. Leto je bilo ugodno za razvoj hmeljeve peronospore (proti primarni okužbi se je premalo ukrepalo) in predvsem za hmeljevo pršico, ki se je pojavila zelo zgodaj (prva polovica maja). Posledice so bile zato v nekaterih hmeljiščih katastrofalne. Prelet krilatih uši je bil zelo zgoden (4. maj) in kratek. Hmelj je bil v času kritičnega števila uši prenizek za uporabo siste-mičnih insekticidov, zato je mestoma bilo potrebno uporabiti kontaktne insekticide. Sistemične insekticide je večina hmeljarjev uporabila okoli 20. junija, ko je hmelj že cvetel. Ponekod so zabeležili nizko učinkovitost teh insekticidov. V vzhodnem delu Savinjske doline je bil pojav prosene vešče močan, vendar škode zaradi zadostne vlage v času zorenja poznih sort niso bile velike. 10. V Sloveniji potekajo redni pregledi naprav za nanos fitofarmacevtskih sredstev (FFS) s prekinitvami že od leta 1978 dalje. Leta 1994 je bil sprejet zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94), ki je uredil in poenotil postopke in opremo pri testiranju naprav za nanos FF ter določil, da se morajo redni pregledi izvajati vsaka tri leta. Leta 2001 je bil sprejet nov zakon (Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, Uradni list RS, št. 11/01) in prinaša nekaj bistvenih sprememb, med drugim tudi določa, da se morajo redni pregledi naprav za nanos FFS izvajati vsaki dve leti. V obdobju od leta 2000 do leta 2003 so na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec pregledali 70 hmeljarskih pršilnikov, kar naj bi bila polovica vseh, ki se trenutno uporabljajo v Sloveniji. Najpogostejše napake, ki se pojavljajo, so predvsem okvare tlačnega regulatorja, pip in zasunov ter slabo tesnjenje pokrova nalivne odprtine. Dostikrat je vgrajen tudi pokvarjen ah neustrezen manometer. 11. Raziskava v zadnjih dveh letih je pokazala, da je hmeljev bolhač zastopan v vseh hmeljarskih pridelovalnih območjih. Njihova številčnost je lokalno pogojena in v največji meri odvisna od klimatskih razmer in pedoloških lastnosti tal. V nekaterih letih je posamezne hrošče mogoče najti že pred vznikom, saj jim to omogočajo ugodne klimatske razmere, predvsem temperatura zraka in dolžina sončnega obsevanja. Spomladi hmeljev bolhač izjeda hmeljne fiste in če je napad močan, tudi posamezne poganjke. V zadnjih nekaj letih pa ni nobena redkost njegova prisotnost v času dozorevanja GEODETSKE STORITVE PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA GPS MERITVE ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220 hmelja. Takrat povzroča največjo škodo z objedanjem storžkov. Hmeljevega bolhača zlahka zatiramo s kontaktnimi insekticidi, do težav pa lahko pride v poletnem času, ko zaradi predolge karence insekticidov njihova uporaba ni več mogoča. Hmeljev bolhač lahko zmanjša pridelek, hkrati pa povzroči tudi slabšo kakovost. 12. Hmeljeva uvelost (Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn) ogroža hmeljarsko pridelavo, saj je okuženih že okrog 10 % slovenskih površin hmelja. Okužba je v glavnem razširjena v Savinjski dolini, pojavila pa se je tudi na Koroškem (blaga oblika). Z namenom preprečevanja širjenja in odkrivanja novih okužb Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec v sodelovanju s Fitosanitarno inšpekcijo izvaja sistematični nadzor, v katerega so vključena vsa slovenska hmeljišča. Fitosanitarna inšpekcija v upravnem postopku odreja ukrepe za preprečitev širjenja in izkoreninjenja okužbe. Ukrepi se odrejajo na podlagi podanih prijav s strani IHP Žalec, Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin in Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranja hmeljeve uvelosti. Pri nadzoru izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja in izkoreninjenja okužbe pri hmeljarjih je fitosanitarna inšpekcija ugotovila, da večina hmeljarjev upošteva ukrepe pri uničenju okuženih rastlin, nekoliko slabše pa upoštevajo ukrepe v izkrčenih hmeljiščih v karantenski premeni. Irena Friškovec Avtokontrol, d. o. o. TEHNIČNI PREGLEDI V ŽALCU tel.: 713 17 77 TEHNIČNI PREGLEDI ZA OSEBNA VOZILA, MOTORNA KOLESA IN TRAKTORJE Sklepamo avtomobilska zavarovanja zavarovalnic: Maribor; Triglav in Adriatic Pri zavarovanju vašega vozila vam nudimo možnost plačila na 12 obrokov. Delovni čas: od 7. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Vabljeni tudi v našo avtopralnico in okrepčevalnico! Ulica heroja Staneta 3 3310 Žalec tel.: 713 68 88 faks: 713 68 90 e-pošta: utrip@zalec.si OB EVROPSKEM LETU INVALIDOV Pni mednarodni simpozij o potapljanju ljudi s posebnimi potrebami Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske je v sodelovanju s Plavalnim klubom Slovenske Konjice v Zrečah v začetku letošnjega februarja organiziralo pivi mednarodni simpozij o potapljanju ljudi s posebnimi potrebami. Glavni referat na simpoziju je imela Blanka Miki Mežnar, dr. med., z naslovom Potapljanje ljudi s posebnimi potrebami - osnovni model (potapljanje kot terapija in kot del rehabilitacije; potapljanje kot rekreacija in del celostne rehabilitacije; šolanje potapljačev za delo z ljudmi s posebnimi potrebami). Vsaka telesna aktivnost izboljša fizično in psihično pripravljenost za premagovanje obremenitev vsakodnevnega življenja. Pri ljudeh s posebnimi potrebami so sila pomembne vse telesne aktivnosti že pri sami rehabilitaciji in tudi potem, ko se vrnejo v normalno življenjsko okolje. Pri ljudeh z okvaro hrbtenjače, ki so športno aktivni, je bistveno manj zdravstvenih zapletov. Takšna ugotovitev velja verjetno tudi za ostale ljudi s posebnimi potrebami. Poleg ljudi z okvaro hrbtenjače je potapljanje lahko zelo koristno tudi za skupine ljudi s posebnimi potrebami, kot so: amputiranci, astmatiki, ljudje s cerebralno paralizo, diabetiki, gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, ljudje z multiplo sklerozo in drugi. Kljub identičnim diagnozam se je potrebno vsak trenutek zavedati, da so zmožnosti in težave vsakega posameznika popolnoma individualne, zato jih je treba poznati in upoštevati pri delu. Za potapljanje kot rekreacijo sta potrebna naslednja pogoja: ocena usposobljenega zdravnika in inštruktorja potapljanja o zmožnostih in omejitvah ter primerna psihofizična kondicija potapljača. Pristop k tečaju je individualen - kandidat poišče potapljaško društvo z usposobljenim kadrom v organizaciji društva oseb s posebnimi potrebami in potapljaškim klubom. Cilj bližnje prihodnosti je vzpostaviti sodelovanje med institucijami, ki se ukvarjajo z ljudmi s posebnimi potrebami in začeti z izobraževanjem inštruktorjev in potapljačev v vseh večjih slovenskih potapljaških klubih. Cilj daljne prihodnosti je ob morju organizirati mednarodni rehabilitacijski center, kjer bi potekal del rehabilitacije, predvsem v smislu usmerjanja v redno telesno aktivnost, preizkušanja samostojnosti v novem okolju in socializacije. Hkrati bi bil center mesto izmenjave izkušenj rehabilitacijskih timov iz različnih držav. Mogoče pa to ni tako daljna prihodnost, saj Zveza paraplegikov Slovenije gradi svoj dom na slovenski obali., ki naj bi bil po veljavnih planih dokončan v letu 2004. Več o simpoziju najdete na naslovu: www.pk-konjice.ab-line.net Alojz Strniša marec 2003 Podjetništvo Savinjska trgovska družba s kolesi v Ljubljano Pomlad je prebudila tudi kolesarje rekreativce in tiste, ki se s tem športom ukvarjajo bolj resno. Za vse, ki potrebujejo novo kolo, opremo ali rezervne dele, je Savinjska trgovska družba iz Žalca pripravila novost. V Ljubljani je odprla trgovino Bajker, kjer je kolesarjem na voljo vse, kar potrebujejo. Z novim projektom kolesarsko-športnega segmenta bodo zapolnili tržno nišo v Sloveniji, kjer bodo v kratkem odprli še dve trgovini. “Savinjska trgovska družba že približno sedem let uvaža dodatno opremo za kolesarstvo neposredno od dobaviteljev. Ker ta segment dobro obvladujemo, smo se odločili, da več naredimo tudi na področju maloprodaje. Dopolnili smo že obstoječ program s ponudbo koles nižjega cenovnega razreda in 13. marca letos v Ljubljani odprli največjo trgovino s kolesarsko opremo v Sloveniji - BAJKER - center kolesarstva,” je povedal direktor SM Savinjske Danijel Petek. Trgovina Bajker se nahaja na Šmartinski 102, blizu BTC-ja. Kupci lahko v njej izbirajo med priznanimi blagovnimi znamkami koles FELT, GT, BE ONE in CULT ter med kolesi nižjega cenovnega razreda, od otroških do popolno vzmetenih. Poleg tega je na izbiro vsa dodatna oprema, to so med drugim čelade, očala, števci, tlačilke in prtljažniki, prav tako imajo rezervne dele za kolesa. “V letošnjem letu načrtujemo, da se bo ob primerni promocijski podpori trgovina prijela in da bomo na tej lokaciji dosegli približno 150 milijonov tolarjev prihodkov od prodaje. Naši načrti pa segajo še dlje. Do konca naslednjega leta bomo odprli še dve podobni trgovini v Sloveniji. Odločitev o tem izhaja iz dejstva, da je kolesarska ponudba v bistvu zelo neorganizirana, temelji na velikem številu predvsem majhnih trgovin.” Nov projekt pa je nadgradnja dosedanje ponudbe Savinjske trgovske družbe, pri čemer niso pozabili na obstoječe trgovine. “V teku so investicije v izboljšanje obstoječih prodajnih mest. S tem projektom smo pričeli junija lani v Šempetru, ga nadaljevali z obnovo v Savinjki Žalec, delno smo obnovili žalsko Manufakturo, letos pa smo deloma že obnovili blagovnico na Polzeli. Letos bomo dokončah to obnovo, načrtujemo pa še celovito prenovo naših trgovin v Preboldu in Taboru ter delno obnovo trgovin Dom Vransko in SP Vransko. Za nas je bistvenega pomena, da vlagamo v obstoječa prodajna mesta, da bodo še bolj prijazna in zanimiva za naše kupce ter se jim tudi tako oddolžimo za njihovo zvestobo,” je še povedal Danijel Petek. Celotna vrednost projekta obnove trgovin, vključno z novo trgovino v Ljubljani, bo približno sto milijonov tolarjev. K. R. Kolesarstvo je vse bolj priljubljen šport. Izbira koles je zelo velika. Nova trgovina žalske družbe v Ljubljani Vija tudi za vrtičkarje in konjenike AVTO HIŠA 's''* % tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si Migojnice 140, 3302 GRIŽE • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 6 LET • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO ■ VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI ■ PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. Samostojnega podjetnika Janeza Vipotnika smo doslej poznali po proizvodnji kovinskih izdelkov in svečarstvu, svojo dejavnost pa je v začetku tega meseca dopolnil s ponudbo za vrtičkarje, vinogradnike in kletarje, konjenike, kmete in tiste, ki sami pripravljajo koline. Vse to je naprodaj v novi trgovini Vija v Gotovljah. V trgovini Vija poleg izdelkov iz lastne proizvodnje (kovinski izdelki in več kot 35 vrst nagrobnih sveč, dišečih ter dekorativnih sveč) ponujajo vse zavrt: semena, gnojila, substrate, vrtičkarsko orodje. Za koline med drugim najdete umetna čreva, ovitke, elastične mreže, mesoreznice, polnilnike za klobase, tehtnice, sekire in drugo, za vinogradništvo in kletarstvo pa tudi vezalke za vezanje trte, škarje za obrezovanje, zamaške, pipe za sode, parafinsko olje ... Veliko je zanimanja za konjeniško opremo: sedla, stremena, stremeni-ce, hlevske in jahalne uzde, posedel-nice, v Viji pa dobite tudi kozmetiko za konje. Od kmetijsko-pašne opreme omenimo zagozde, varovalke, lemeže za pluge, obroče, karabine, naveze, električne pastirje in še mnogo drugega. Trgovino Vija najdete v Gotovljah lile (desno ob cesti proti Podlogu), odprta je med tednom od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Pokličete lahko tudi po telefonu: 710 23 30. ep ........... Poletje prihaja Pomlad je tu in pravzaprav tudi poletje ni več daleč. Dnevi so daljši, ure pa bomo spet prestavili na poletni čas. Noč na zadnjo marčevsko nedeljo bo tako za eno uro krajša. Ob 2. uri bomo morah urine kazalce prestaviti na 3. EKO KURILNO OLJE NAJHITREJE IN ŠE CENEJE ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE! MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA Pl INA d.o.o. SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d. 1000 Ljubljana, Kolodvorska 9 tel. +386(01) 4727 100, faks: +386(01) 4727 405 http: //www.szkbanka.si, e-pošta: info@szkbanka.si Ugodni krediti za prebivalstvo: • potrošniški krediti, • stanovanjski krediti, • krediti na podlagi zastave vrednostnih papirjev, • hitri krediti na tekočem računu. Informacije in informativne izračune boste našli na spletni strani banke na naslovu www.szkbanka.si Ugodni krediti za kmete: • gotovinski krediti za tekočo proizvodnjo v kmetijstvo za dobo 1 leta po zelo ugodni obrestni meri. • dolgoročni krediti za investicije v kmetijstvo. Informacije na tel.: 571 52 11 OBIŠČITE NAS V ENOTAH BANKE V SAVINJSKI DOLINI Žalec, Cesta Žalskega tabora 1 tel.: 03/571 52 11 Petrovče, Petrovče 1 tel.: 03/713 32 60 Šempeter, Petrov trg 7 tel.: 03/703 30 75 Vransko, Vransko 59 tel.: 03/703 30 80 Prebold, Hmeljarska 8 tel.: 03/703 30 85 Polzela, Polzela Ila tel.: 03/703 30 90 Braslovče, Braslovče 23 tel.: 03/703 30 70 PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE Tehnološkega preboja še ni BLAŽ KRIŽNIK s p. Cesta na Lavo 2, 3310 Žalec tel.: 03/710 14 20 fax: 03/ 710 14 21 Za vas smo tukaj od 7. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure. Stavbe, v kateri je bito kegljišče, pozneje pa trgovina RR, ni več. Žalski hotel gradi casino Hotel Žalec načrtuje za letošnje leto dve veliki investiciji. S prvo so že pričeli, gradnja bazenov oziroma najprej vrtine za vodo, pa je še v fazi priprave. Lamovškovi, ki so lastniki hotela, odkupili objekt, v katerem je bilo žalsko kegljišče. Na istem mestu gradijo Casino Rubin. Sprva so nameravali igralnico ure- diti odkupljenih prostorih, ki bi jih le obnovili, vendar se je izkazalo, da stavba ni primerna za obnovo, zato so jo v celoti podrli, v pol leta pa bodo zgradili novo, v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom. V Casinu Rubin bodo predvsem igralni aparati, seveda pa je hotel od ministrstva za finance že dobil koncesijo za prirejanje iger na srečo. K. R. Hmeljarji v težavah Svetovni trg hmelja je že dlje časa v krizi, slovenski hmeljarji pa so še v hujših težavah. Tudi 68 hmeljarjev iz občine Žalec, ki obdelujejo 665 hektarjev hmeljišč. Kot je na zadnji seji občinskega sveta občine Žalec povedal svetnik Ivan Razboršek, imajo slovenski hmeljarji še okoli 270 ton neprodanega lanskega hmelja, čeprav letina ni bila med najboljšimi. Da bi izboljšali hektarske donose in ponudili trgu sorte z višjo vsebnostjo grenčič-nih snovi oziroma alfa kislin, po katerih je večje povpraševanje, bi morah obnoviti stare hmeljske nasade in posaditi nove sorte hmelja. Za finančno pomoč pri tem so prosili tudi žalsko občino. Župan je povedal, da je za reševanje teh problemov pristojno predvsem ministrstvo za kmetijstvo, marsikaj pa lahko z združenimi močmi rešijo sami hmeljarji in zadruge. Ob tem jim je očital, da so hmeljarji pobudo s strani občine, da se kmetje in zadruge združijo, ocenili kot politični pritisk in vmešavanje v njihovo delo. K. R. Ob tretji obravnavi letošnjega proračuna občine Prebold so se svetniki seznanili z analizo gospodarskega stanja v občini, ki so jo povzeli po Razvojni strategiji, ki je bila izdelana za Savinjsko statistično regijo. Na osnovi te analize je župan Vinko Debelak opozoril na osnovne probleme. Brezposelnost in neugodna struktura le-te je postala temeljni problem regije in še posebej občine Prebold, kjer dosega kar 16 odstotkov. Delovno-intenzivne industrijske branže v občini se še niso prestrukturirale (medtem ko je v regiji ta proces že zaključen). Gospodarstvo v občini ni uspelo narediti razvojno-tehnološkega preboja, delež zaposlenih v malih in srednjih podjetjih pa je bistveno manjši kot drugod po državi. Še vedno je večina ljudi zaposlenih v velikih tovarnah, ki pa so v velikih poslovnih težavah. Se pa to razmerje iz meseca v mesec spreminja. V primerjavi z industrijo so druge gospodarske panoge (kmetijstvo, trgovina, turizem) v preboldski občini tako rekoč nepomembne, gledano z vidika zaposlovanja in dodane vrednosti. Kljub slabemu gospodarskemu stanju so socialna varnost občanov, otroško varstvo, osnovno izobraževanje, skrb za starejše, zdravstveno varstvo, cestna in komunalna infrastruktura, požarna varnost, skrb za okolje, šport in kultura na primerljivem nivoju z regijo, je povedal župan. Osnovne razvojne prioritete Občine Prebold so izhajajoč iz omenjene analize naslednje: z ukrepi prispevati k večji ekonomski raznolikosti (pomagati s ponudbo ustrezno opremljenega prostora in aktivnim sodelovanjem pri razvojno-tehnolo-ški rekonstrukciji tovarne, kar je izvedljivo samo ob dovoljenju lastnikov) ; prispevati k razvoju človeških virov z zagotovitvijo optimalnih pogojev za osnovno izobraževanje v domačem kraju in s pomočjo pri delovanju regijskih izobraževalnih centrov; prispevati k socialni koheziji in lažjemu dostopu občanov do znanja, k uporabi informacijske tehnologije in k ohranjanju naravnega in kulturnega okolja. K. R. Regija zaostaja Savinjska statistična regija je v Sloveniji tretja po velikosti - meri 2.384 kvadratnih metrov, kar je 11,8 %, na njenem območju pa prebiva 12,9 % ali 256 tisoč prebivalcev. Z gostoto poselitve 108 prebivalcev na kvadratni kilometer se po kriterijih Evropske unije uvršča na zgornjo mejo ruralnih regij. To je le nekaj podatkov Regionalne razvojne agencije Celje, ki je ob pripravi regionalne razvojne strategije naredila tudi ekonomsko sliko te regije. Z vidika razvitosti, merjene s kazalcem bruto družbenega produkta (BDP) na prebivalca dosega Savinjska regija približno 60 odstotkov povprečja Evropske unije in 94 odstotkov povprečja Slovenije. Za povprečjem Slovenije regija zaostaja za približno dve led, počasnejša rast BDV, bruto dodane vrednosti in produktivnosti pa je odraz gospodarske strukture, kjer prevladuje industrija, v okviru le-te pa branže, ki so v zatonu (tekstilna, oblačilna, lesna, kovinska ...). V primerjavi s Slovenijo je manj poslovnih storitev in segmentov tako imenovane nove ekonomije. Ugodne cene avtoplaščev Cena z DDV-jem ter vijaki 15 col. 17.250,00 SIT 16 col. 21.660,00 SIT 14 col. 15.974,00 SIT Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekarna Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani kupci! Končuje se mesec, ki so ga zaznamovale pustne norčije, mesec v katerem smo napekli toliko krofov kot še nikoli doslej, saj so bili ti tudi del našega prispevka na pustnem karnevalu na Vranskem. Končuje se tudi mesec, v katerem smo izkazali pozornost našim ženam, dekletom in materam. Pred nekaj dnevi smo zakorakali v koledarsko pomlad, ki pa je vsaj v jutranjih urah še vedno bolj podobna zimi. Kljub temu pa se vidno prebuja novo življenje in kmalu bo vse brstelo, cvetelo in zelenelo. Narava nezadržno vabi v svoj objem in nam s svojo lepoto in rekreativnimi površinami ponuja prijetno preživljanje prostega časa. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, vas vabimo v naše trgovske in druge lokale, kjer se boste lahko še dodatno okrepili, predvsem pa se spomnili na naše geslo: zvestoba se nagrajuje, ki bo tudi v tem letu imelo svoj smisel in veljavo. Sredi poletja pa nas znova čakajo Vranski poletni večeri in še posebno naša zabava za zvestobo, ki je in ostaja naš skupni praznik. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ termotehmkd Orla vas 27a, 3314 Braslovče r£=HI m ločljive) podinjsl toplotnih črpalk nstva in turizma za p POTEPUH ■ Vi samo uživajte ■ Mi vaše počitnice jemljemo resno I INNSBRUCK-BODENSKO JEZERO ■ HAINAU • RENSKI SUPOVI 3 dni, 1.5. in 13.6.38.900 SIT; GRADOVI BAVARSKE 3 dni, 26.4.38.500 SIT; LEPOTE RENA 4 dni, 30.4. 49.900 SIT; SALZBURG-PASSAU-LINZ 2 dni,24.5. in 14.6.25.900 SIT; DRESDEN-BERLIN ■ POTSDAM - LEIPZIG 5 dni, 24.6 61.500 SIT; PRAGA IN GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 3 dni, 15. In 20.6. 36.500 SIT; BUDIMPEŠTA IN BLATNO JEZERO 3 dni, 26.4.in 30.5. 28.900 SIT; SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE 3 dni, 26.4in 1.5. od 38.900 SITRIMINI-SAN MARIN0-SAN LEO 2 dni, 26.4.,2.5.,24.5 in 14.6. od 20.900 SIT; BENETKE in razstava “Faraoni” 1 dan, 26.4.in 17.5.9.900 SIT, P0MUDANSKI ter PRVOMAJSKI KRAJŠI ODDIH na slovenski in hrvaški obali ter v slovenskih zdraviliščih; POSEBNI PROGRAMI za igralce GOLFA; V PRODAJI “POTEPUHOVO POLETJE 2003” Ugodne cene, gotovinski popusti ali plačilo na 10 obrokov !!! e-mail: Doteouh@siol.net. wvwv.mb-dolinar.si Katalog vam pošljemo tudi na dom! Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00, Ljiljana, Dunajska 105, tel: 011565 58 30 CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15, tel.: 705 03 20, 041 649 234 Podjetništvo marec 2003 marec 2003 Podjetništvo aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno AKTUALNE INFORMACIJE - MAREC 2003 RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA vas obvešča in vam priporoča: JAVNI RAZPIS EVROPSKE UNIJE Javni razpisi v 6. okvirnem programu EU, prvi poziv (UL EU, z dne 17. 12. 2002). Roki prispetja vlog so od 8. 4. 2003 do 31. 12. 2003(http://fp6,-cordis.lu/fp6/calls.cfm). JAVNI RAZPISI MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO Javni razpis za razvoj turistične infrastrukture (UL RS št.27/03, z dne 14.3.2003). Rok za oddajo vlog je 14. 4. 2003. Javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij za obdobje 2003-2004 (UL RS št. 8/03, z dne 24. 1. 2003. Rok za oddajo vlog je 1. 9. 2003. OSTALI JAVNI RAZPISI Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih umetnosti in založništva, ki jih bo v letu 2003 financirala RS iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS št. 27/03, z dne 14. 3. 2003). Rok za oddajo vlog je 15. 4. 2003. Javni natečaj za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše (UL RS št. 27/03, z dne 14. 3. 2003). Rok za oddajo vlog je 16. 5. 2003. Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb (UL RS št. 27/03, z dne 14. 3. 2003). Rok za oddajo vlog in prvo odpiranje je 16. 4. 2003, predložitev vlog pa najkasneje do 15. 9. 2003. Javni razpis za dodelitev subvencij majhnim in srednje velikim podjetjem in samostojnim podjetnikom posameznikom za energetske preglede podjetij in študije izvedljivosti za projekte učinkovite rabe energije. Razpisovalec Agencija RS za učinkovito rabo energije. Rok za oddajo vlog je 28. 6. 2003. OSTALE INFORMACIJE Različni razpisi; na sedežu naše agencije lahko dobite številne informacije o aktualnih domačih in tujih razpisih za dobavo opreme, gradnjo različnih objektov in podobno. Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. Vavčerski sistem svetovanja; podjetniki, potencialni podjetniki in kmetje vključitev v vavčerski sistem svetovanja vam omogoča nepovratno sofinanciranje splošnega in specialističnega podjetniškega svetovanja ter izobraževanja in usposabljanja v višini 50 % vrednosti za delujoča podjetja in kmetije, svetovanje potencialnim podjetnikom pa se subvencionira v celoti. Povezovanje podjetij v lokalne grozde; mala in srednja podjetja, ki ugotavljate, da boste povezani zmogli svoje cilje doseči v večjem obsegu, hitreje in ceneje, oglasite se na našem naslovu! Poklicno uveljavljanje žensk je projekt, s katerim poskušamo pomagati ženskam vstopati in hoditi po poti podjetništva, predvsem pa premagovati ovire, zaradi katerih se za samostojno poklicno pot pogosto sploh ne odločijo! Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS; vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: v ponedeljek od 10. do 14. ure, v torek od 13. do 17. ure, v sredo in petek od 8. do 12. ure in v četrtek od 12. do 16. ure. Nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: čips @upi.si. Vljudno vabljeni! Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole...), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic in muzejev. Pomagamo tudi pri pridobitvi štipendij in posojil, pri odpravljanju učnih težav ter svetujemo glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: isio@upi.si. Sklad dela Savinjske regije; podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela. POSEBNA PONUDBA! Podjetje, ki ima na območju blizu avtoceste ob izvozu Vransko v lasti dvonadstropni objekt s tlorisno dimenzijo 20 x 22 m, ki trenutno ni v funkciji, išče partnerja za njegovo aktiviranje (možne funkcije: motel, dom za starejše, ipd.). Možni načini sodelovanja: ustanovitev skupnega podjetja, najem, drugo po dogovoru. Interesenti naj se javijo na sedežu RA Savinja! VABIMO VAS K SODELOVANJU! Dodatne informacije: Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, ra.savi- nja@zalec.si (Danica Jezovšek Korent, Alenka Doler, Mirjana Bevanda, Ksenja Kovačič, mag. Ivan Polajžer, Boris Podpečan, Miran Palir) ali preko naših partnerjev: UPI-Ljudska univerza Žalec (03 713 35 63, Franja Centrih), PPC Žalec (041 726 546, Roman Virant), IZVIR, d.o.o., Žalec (03 713 31 00, Janko Kač). SIPRO a,, STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net CERTIFIKAT it. 129 ISO 9001 NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu marcu 2003 povečale za 0,26 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu marcu 2003 17.367,20 SIT, kar je 545,37 SIT/nr. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 15.254,24, na Polzeli pa 16.431,87 SIT. Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu marcu 2003 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.l.RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ali zmanjšale v skladu z odlokom. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000. Najemniki z nizkimi dohodki lahko v skladu z veljavno zakonodajo uveljavljajo pravico do znižanja neprofitne najemnine. Marčevska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2002/2003 za centralno kotlovnico v Žalcu bo po sklepu kurilnega odbora v povprečju znašala 149,40 SIT in se ne bo povečala v primerjavi s predhodnim mesecem. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije dajemo po telefonu, pisno ali ustno._____________________________________________________________________ JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade CUenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJE1JA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Prvi poklicni čebelarji pred izpitom V soboto se je s podelitvijo potrdil o opravljenem usposabljanju v Žalcu zaključil 50-urni tečaj za pridobitev dodatnih znanj, potrebnih za poklicno kvalifikacijo čebe-lar/čebelarka. To je bilo prvo tovrstno usposabljanje v Sloveniji, katerega izvajalec je bila Čebelarska zveza Slovenije, organizatorja pa Razvojna agencija Savinja Žalec in Zavod Rogaška dediščina iz Rogatca. Sofinanciran je bil tudi iz evropskih sredstev v okviru projekta Phare 2000: Aktiviranje neizkoriščenih potencialov podeželja. Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, poklic čebelar pa je čisto nov in ga šele uvajamo. Certifikat o pridobitvi tega poklica bo v Evropski uniji pogoj, da bodo kmetje med in čebelje izdelke sploh lahko prodajali na trgu. V prvem usposabljanju, ki je trajalo je 50 ur, od 28. februarja do 22. marca letos v Žalcu, je sodelovalo 60 udeleženk in udeležencev. Vodja izobraževanja je bil Anton Grebenšek. O zgodovini čebelarstva je predaval Pavel Zaletel, o biologiji čebel in čebeljih boleznih dr. Borut Reinfalk, o ekološkem čebelarstvu diplomirani biolog Janez Mihelič, o tehnologiji dela v LR častni čebelarski mojster Anton Rozman, o tehnologiji dela v AŽ čebelarski mojster Franc Panker, o pridobivanju čebeljih pridelkov, komuniciranju in trženju pa ekonomist in čebelar Milan Meglič. Udeleženci usposabljanja bodo konec aprila opravili še izpit, s katerim bodo pridobili kvalifikacijo za čebelarski poklic. Direktorica RA Savinja Žalec je ob podelitvi potrdil povedala, da so se s podobnim projektom prijavili tudi na razpis Phare 2001, vendar o rezultatu še niso bili obveščeni. Ob tej priložnosti sta spregovorila tudi Anton Tomec v imenu vodstva Čebelarske zveze Slovenije in vodja komisije za izobraževanje pri zvezi Anton Roman. K. R., foto: T. T. U\IVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE V tem času poteka na Univerzi za tretje življenjsko obdobje 15 krožkov z različnimi vsebinami, vanje pa je vključenih preko 200 članov. Pretekli teden je začel z delom še sadjarsko-vinogradniški krožek, na vrsti pa so že tudi priprave na spomladanske aktivnosti (pohodi, pikniki). Vse, ki vas zanima delo društva, ah ste že naši člani, pa želite določene informacije, nas lahko obiščete v Bergmannovi vili, Ul. Savinjske čete 4 (zraven občinske stavbe). Vsak torek in petek med 9- in 11. uro se boste tam lahko srečah z blagajničarko Anico Virant (če morda še niste poravnali članarine za tekoče leto), s članico UO Mileno Jerman, ki opravlja naloge tajnice in s predsednico oziroma njeno namestnico. URADNE URE DRUŠTVA SO VSAK TOREK IN PETEK od 9. do 11. ure. VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA CEIJE Ljubljanska cesta 17, 3000 CELJE IZOBRAŽEVANJE ZA POKLIC ŠJVIJJA - KROJAČ Vsi, ki bi se radi naučili konstruirati kroje in izdelati oblačila, imate še možnost, da se vpišete v 1. letnik program šivilja - krojač, na Srednji strokovni in poklicni šoh Celje, Ljubljanska cesta 17. Vse informacije so vam na voljo po telefonu: 03 428 22 36 ali 03 428 22 33. SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GOR1LCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV urrta Savinjske zgodbe marec 2003 u Sa vmjske doline M/ strankamladihslovenije sftfs www.sfns.si Prispevka nismo prejeli do zaključka redakcije. NIKOLI VEČ Spoštovanim bralcem, ki ste v prejšnji številki zaman iskali našo rubriko, se opravičujemo in dodajamo, da je sestavek izostal po naši krivdi oziroma ni pravočasno prišel v uredništvo Utripa. V njem smo razmišljali in Vam predstavili, kako gleda naša stranka na menda najpomembnejši dogodek po osamosvojitvi, to je na referendumsko odločitev o vstopu v EU in NATO. Ko bo ta članek prispel do Vas, bo odločitev že znana, vseeno pa naj Vam predstavim poglede Slovenske ljudske stranke. Gotovo ste na televiziji že opazili prvaka naše stranke v reklamnem spotu in torej veste, da SLS podpira vstop v obe integraciji. Zakaj, je logično vprašanje in tudi odgovor ni nič manj samoumeven - Slovenci smo bili, smo in hočemo biti tudi vnaprej del Evrope, tej skupnosti hočemo pripadati tako gospodarsko kot kulturno in politično, enako pa potrebujemo tudi zagotovilo varnosti, ki ga prinaša transadantska naveza. Ne glede na izid nedeljskega referenduma lahko že sedaj rečemo, da nikoli več ne bo, tako kot je bilo doslej. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah, ki jih dnevno objavljajo časniki, bo izid v obeh primerih za, prav gotovo pa smo že z eno nogo v Evropski uniji. Kot je zapisal naš predsednik, g. But, v okrožnici, ki smo jo dobili člani, je SLS v procesu pristopnih pogajanj k Uniji prispevala pomemben delež, še zlasti pa smo veseli, da bo na področju kmetijstva in razvoja podeželja Slovenija že leta Charles De Gaulle je ob neki priliki dejal: “Bolj ko sem spoznaval ljudi, rajši sem imel pse”. Ta kratek stavek je napravil name globok vtis v trenutku, ko sem se ozrl na dogodke preteklih tednov. Redko katero obdobje je nasičeno s toliko raztič-nimi energijami, skrb pa vzbuja dejstvo, da so te energije zelo neuravnotežene. Priča smo izjemnemu številu nasprotujočih si mnenj, pri čemer pa ni izključeno nobeno področje. Vključevanje Slovenije v EU in NATO je že stalnica vsaj polletne dnevne politike, kljub zavesti, da je vključitev preprosto edina možna alternativa. Ob vsem tem so se pojavile še druge teme, ki razburjajo javnost, predvsem tiste s POP-TV, kjer se krešejo mnenja o izrednih pokojninah kulturnikom, o “izbrisanih” in še kaj bi se našlo. Višek vsega pa so neštete polemike okrog Sadama Huseina m Iraka. Izredne kulturniške pokojnine bi sploh ne dvigale prahu, če bi se med njimi ne pojavili dve imeni Prešernovih nagrajencev: Peter Božič in Svetlana Makarovič. Prvi je čudno nekulturen kulturni delavec, katerega kultura kulture dialoga je popolnoma nekulturna. V kolikor se ne more preživljati, kot je sam dejal, od svojih del, potem naj se vpraša, zakaj ljudem ni priljubljen. Glede na dejstvo, da vsaj okvirno poznam sceno pisateljev v Sloveniji, me preseneča njegovo vsiljevanje samo-oceni-tve, da je njegov doprinos tako izjemen. Če bi‘ to držalo, bi bil njegov socialni status bistveno drugačen, kakršnega je predstavljal v oddaji, drugo dejstvo pa je, da mu tudi mesto svetnika LDS v Mestnem svetu Ljubljane, žal ne more dvigniti cene. S Svetlano Makarovič pa je narobe nekaj drugega. Težko je razumeti njeno kolizijo odnosa med izredno pokojnino in odklonitvijo Prešernove nagrade; zavrniti najvišje priznanje za kulturne dosežke, v isti sapi pa zgrabiti izjemno pokojnino je enostavno napuh. Davkoplačevalci smo pač tisti, ki ji plačujemo ugodje, pa čeprav nas obravnava na njej lasten selektiven način. Vendar denar ima svoj čar, še posebej, če je dar. Izjemna pokojnina ji prinaša 5,6 količnika, kar v neto znesku predstavlja okrog 250.000 SIT. To v praksi pomeni Slovenska ljudska stranka 2007 povsem izenačena s sedanjimi članicami skupnosti. Slišati je bilo nekaj pomislekov, da bi članstvo v EU lahko ogrožalo nacionalno identiteto, jezik in da zapravljamo samostojnost, ki smo jo čakali tisoč let. Kaj takega se seveda ne bo in se niti ne more zgoditi. EU je demokratična skupnost majhnih in velikih narodov, ki enakopravno sodelujejo pri vseh odločitvah, naš prelepi jezik pa bo postal eden od dvajsetih uradnih jezikov Unije. Ne gre spregledati tudi dejstva, da bo celotno slovensko etnično telo prvič združeno v eni skupnosti. Članstvo bo pozitivno vplivalo na gospodarsko rast, na nadaljnjo demokratizacijo naše družbe, predvsem pa nam predstavlja izziv, ki iz človeka potegne najboljše, kar zmore. SLS se po zaključenih pristopnih pogajanjih ne bo ustavila pred novimi izzivi ali počivala po opravljenem delu. Letne konference oziroma občni zbori občinskih odborov so namenjeni prav tem izzivom. Analize preteklega dela in zlasti načrte za prihodnost jemljemo zelo resno. Z uspehom referenduma pa bomo začeli razmišljati tudi o evropskih združenjih sorodnih ljudskih strank. Možnosti je veliko in izzivi čakajo na vse nas. Prvega smo premagali že na to zgodovinsko nedeljo, po kateri ne bo nič več tako, kot je bilo doslej. Ivan Jošt SDS vsako leto ena Prešernova nagrada; za ceno populizma je eno zavrnila, da bi vse ostale dobila. Je to zgolj ženska preračunljivost, ah še kaj drugega? O “izbrisanih” pa tole: vsi imajo začasno bivališče, vsi imajo svoje ime in priimek, svojo identiteto in le svoji lenobi in špekulantstvu se lahko zahvalijo, ker niso izkoristili možnosti 1992 in ponovno 1999, ter si urediti statusa državljanstva. Kar počno danes pred javnostjo je nastopaštvo, katerega osnova je na trhlih nogah, podpora njihovemu početju pa že meji na ekshibicionizem. Napetost v Iraku in končno sam napad ZDA brez soglasja Varnostnega sveta ZN je po mojem povezana z mnogo širšim kontekstom razumevanja, kakor ga prikazujejo mirovniki in vsi mogoči nepoklicani miroljubi. Sadam Husein oblasti ni dobil od ljudstva, ampak si jo je vzel sam. Vladavine vseh samodržcev v zgodovini so se končale in prav tako se bo tudi Huseinova. Pri vsej stvari pa gre še za njegovo žuganje s kemičnim in biološkim orožjem, s podporo terorizmu in zatiranju lasnega naroda. Tolikšne groze človeštvo dandanes ne more več vzdržati in očitno so ukrepi nujno potrebni. Kdo jih sme izbrati in kdo realizirati je seveda drugo vprašanje. Neizpodbitno dejstvo je, da energija, ki je problem ustvarila, le-tega ne more rešiti. Potrebna je druga, nova energija. Ta zanesljivo ni v protivojnih demonstracijah in mirovniških akcijah. To energijo je potrebno ustvariti z razumom. Konflikt se rešuje za pogajalsko mizo, rešen pa je v trenutku, ko razum prevlada objestnost. Prav v tem vidim smisel dogajanja, ki smo mu priča. Do tja je pot večinoma zelo dolga, kar je tudi verjetni vzrok De Gaullovega stavka na začetku tega zapisa. Za OO SDS Žalec Januš Rasienicz EVROPSKE ODLOČITVE GENERACIJE 2003 Konec marca oziroma vstop v pomlad 2003 bo vsekakor zaznamovan z zelo pomembno referendumsko odločitvijo državljank in državljanov Slovenije, da z veliko večino podprejo vstop v Evropsko unijo in prav tako s prepričljivo večino prizadevanja vlad, parlamentov in ostalih segmentov političnega vrha v samostojni državi Sloveniji, da se priključimo tudi vojaško-politični asociaciji NATO. To je po plebiscitarni odločitvi za samostojno Slovenijo in kasneje tudi kratki, vendar za nekatere dovolj čustveno impulzivni vojni za neodvisno Slovenijo, logičen korak. Odločitev državljank in državljanov je torej bila, da pripadamo in hočemo pripadati družini evropskih narodov. Ni moj namen, da argumentiram odločitve za ali proti, zdi se mi pa, da je bila praktično vsa prva četrtma leta 2003 kar dovolj polemična, predvsem na temo o vstopanju v NATO (manj v EU, kar pa ne pomeni, da o tem ne bi imeli kaj debatirati). Prikazani so biti argumenti enih in drugih in nekaj časa je celo kazalo, ob nespretnih izjavah nekaterih slovenskih politikov, da je sredinska politična drža odločen NE vstopu v NATO. Mene vsekakor zanima tudi zorni kot priključitve tema dvema asociacijama skozi prizmo, kaj ima lahko od tega (slabega ali dobrega) občina Žalec oziroma Savinjska regija. Čimprej, menim, se je potrebno prešteti in ugo- LDS Liberalna demokracija Slovenije toviti, kako kotira Savinjska regija v shemi ministrstva za lokalno samoupravo. Evropa danes je Evropa regij, ki funkcionira ne samo finančno (strukturni skladi, proračun in drugi finančni kanali), temveč tudi projektno, skozi funkcionalne regije ter seveda tudi upravno politične (s katerimi mi žal zamujamo) izmenjave na kulturni, športni in znanstveni ravni ter celo vrsto drugih odnosov, ki lahko samo bogatijo naše vsakdanje življenje. Za naša podjetja, ki so v veliki večini že tako usmerjena v izvoz (Juteks, Novem, Kapis, Sip Šempeter, Gradnja, KtV Vransko itd.), je uradno članstvo v EU lahko po eni strani olajšanje (manj birokracije), po drugi strani pa večja možnost tržnega plasmaja in nenazadnje večja kredibilnost pri osvajanju neevropskih trgov. Vsekakor je alternativa biti v združbi naj razvitejših narodov Evrope neprimerljiva s katerokoli drugo možnostjo. Tega se zavedamo tudi v občinskem odboru Liberalne demokracije Slovenije, zato smo v ustanavljanju Pokrajinskega podjetniškega foruma LDS s sedežem v Žalcu. Slednji bo za vse svoje člane (to bodo večinoma predstavniki ekonomskih subjektov iz regije), poskušal utirati pot pri krepitvi in rasti podjetij v strukturi slovenskega trga, pomagali bomo pri razgovorih z vsemi deli vlade in parlamenta, povezovali se bomo z evropskimi strukturnimi skladi in sorodnimi regijami po Evropi, kjer se bodo po mnenju gospodarstvenikov videle priložnosti in možnosti za osvojitve novih trgov. Gregor Vovk Petrovski Enakost proračunskih uporabnikov Referenduma o vstopu v Evropsko zvezo in članstvo v NATO sta za nami. Sedaj se lahko ponovno posvetimo našim vsakdanjim problemom, težavam in uspehom. Smo v času, ko so na dnevnem redu letni občni zbori raznih društev in zvez. V glavnem se razpravlja o doseženih rezultatih in programih o nadaljnjem delovanju. Vse razprave pa so osredotočene na sredstva in denar, ki ga društva, zveze, KS in občine potrebujejo za svoje delo. Verjetno je več ali manj vsem znano, da smo prišli do točke, ko bo potrebno resnično pričeti izvajati varčevalne ukrepe. Minister za finance je o tem nedvomno povedal svoje mnenje in napovedal tudi ustrezne ukrepe. V Združeni listi socialnih demokratov take usmeritve v celoti podpiramo, vendar s pripombo, da morajo ukrepi veljati za vse nivoje. Minister napoveduje zmanjšanje sredstev, s katerim bodo razpolagale občine. V nadaljevanju, občine odmerjajo manj denarja porabnikom, investicije v krajevnih skupnostih bodo kasneje izvedene, društva bodo dobila manj sredstev od svojih zvez itd. Z varčevalnimi ukrepi se strinjamo, vendar še enkrat poudarjamo, restrikcije morajo veljati za vse nivo- Ugotavljanja in razmišljanja Meni, kot bolniku, je najbolj znano, kako in kaj se trenutno dogaja v naših bolnicah, posebno še, ker imam možnost primerjati te ustanove med seboj. Če pa še doživiš smrt dveh ljudi v najboljših letih v svoji bolniški sobi, in to v enem samem dnevu, začneš razmišljati o stanju v našem zdravstvu nasploh. Ne razumem tega, da je lahko zdravniško osebje v eni bolnici izredno prijazno, v drugi pa izredno neprijazno - kajti počutje bolnika je močno odvisno prav od tega odnosa, kar nesporno vpliva na njegovo zdravstveno stanje. Ugotavljam pa, da so kljub sporom, ki obstajajo v zdravstvu, zdravniki izredno prizadevni. Motijo me le izjave nekaterih zdravnikov, ki menijo, da bo nov delovni čas prizadel zlasti starejše bolnike, saj je prav naša populacija največ prispevala za razvoj našega zdravstva. Minister za zdravstvo je izjavil, da se vsako leto manj denarja namenja za potrebe zdravstva iz proračuna, da je oprema skoraj v celoti amortizirana, da o tehnološki nezrelosti sploh ne govorimo ter zatrdil, da bi bilo potrebnih 80 milijard tolarjev za zamenjavo opreme, če bi se hoteli približati modemi medicini. Ko je človek privezan na bolniško posteljo, ko razmišlja o teh zadevah, mi je vzniknila ideja o razpisu ljudskega posojila. Če bi se naš narod tega problema zavedal, bi razpis zagotovo uspel, seveda z jamstvom države in izdajo donosnih obveznic. To akcijo bi podprlo tudi gospodars- Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov je in za vse vrste dejavnosti enako. Ne podpiramo tega, da bo država poskrbela za potrebe državne uprave, zmanjševanja sredstev porabnikom na nivoju občin in drugih dejavnosti, kot so šolstvo, zdravstvo, kultura, šport itd. Podobno pričakujemo tudi na nivoju občine, ker moramo vsi prispevati svoj delež k varčevalnim ukrepom. Če ne bo tega, ne bo rezultatov, ki jih minister pričakuje. V Združeni listi socialnih demokratov pa bi radi opozorili še na nekaj. Vedno bolj opažamo, da se predvsem sredstva za investicije v razne dejavnosti (predvsem v komunalne dejavnosti) prilagajajo volilnim ciklusom. Splošno je znano, da se v volilnem letu, pa naj bodo volitve na nivoju države ali na lokalni ravni, porabi več sredstev, kot bi sicer bilo normalno. To seveda pomeni, da sta prvo in drugo leto po volitvah sušni, kasneje pa se razmere izboljšujejo, ker se zopet bližajo nove volitve. V Združeni listi socialnih demokratov takega načina ne podpiramo, ampak predlagamo, da se sprejmejo srednjeročni plani, ki ne bodo odvisni od volilnih let. ZLSD Ludvik Semprimožnik DeSUS tvo, če bi se mu nudile določene bonitete, npr. skrajšanje bolniške iz 30 na 15 dni, kar je veliko breme našega gospodarstva, na drugi strani pa bi se odpravilo simuliranje vedno istih posameznikov. Upam, da bo moja ideja padla na plodna tla, naša stranka pa mnogo pridobila na svojem ugledu, če bi prodrla s to iniciativo. Rado Rotar Rado Rotar 1923 - 2003 Naš neumorni in nenadomestljivi član izida svojega zadnjega članka žal ni dočakal. DeSUS, 00 Žalec marec 2003 Po DOLINI Kviz in občni zbor Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je imelo v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli občni zbor in lokalni kviz Mladi in kmetijstvo, ki ga je društvo pripravilo v sodelovanju z izpostavo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje s svetovalo službo v Žalcu. Na kvizu je sodelovalo pet ekip, ki so odgovarjale na vprašanja o varnosti in zdravju pri delu in izvajanju kmetijske dejavnosti, o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji in o bontonu. Glede na dosežene rezultate je prvo mesto zasedla ekipa Ponikve (Mitja Verdev, Domen in Klemen Kos), drugo Petrovče, tretje Šempeter v Savinjski dolini, četrto Polzela in peto Tabor. Zmagovalna ekipa s Ponikve bo zastopala Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline na regijskem tekmovanju, ki bo 5. aprila v Gaberkah pri Šoštanju. Na občnem zboru, ki je sledil, so se pogovorili o delu društva v lanskem letu, pregledali finančno in druga poročila, sprejeli plan dela za letošnje leto, na koncu pa izvolili novega predsednika Roka Sedmineka. T. TAVČAR Utrinek z občnega zbora. Z likovne ustvarjalne delavnice v Šempetru Likovne ustvarjalne delavnice V Krajevni skupnosti Šempeter že nekaj mesecev potekajo likovne ustvarjalne delavnice za otroke in starše. Vodja le-teh je Karin Tretelj iz šempetrskega vrtca, ki se je v dogovoru s krajevno skupnostjo lotila tega zanimivega projekta, ki zajema predvsem predšolske, deloma pa tudi šolske otroke. Sicer pa je glavni namen teh delavnic v prvi vrsti privabiti otroke, ki ne hodijo v vrtec in imajo tako manj možnosti za ustvarjalno in kreativno likovno delovanje. Delavnice potekajo v avli dvorane Zadružnega doma vsak drugi četrtek v mesecu. Udeležuje se jih od 20 do 40 otrok, včasih pa tudi več. Na predzadnji delavnici jih je bilo kar okrog 80, na zadnji pa je bila zaradi slabega vremena udeležba nekje v mejah povprečja. Tokrat so ustvarjali na temo družina, in sicer izdelovali so razne obeske za ogrlice, broške, majhne vaze, cvetlice iz papirja in razne druge okrasne predmete. Kot je povedala Karin Tretelj imajo vsak mesec drugo temo, ki je primerna času. Otroci kiparijo, barvajo, strižejo, lepijo, sestavljajo... ob pomoči svojih staršev, babic ali dedkov ter Karin, ki poskrbi za vse ostalo. Pri tem vsi skupaj uživajo in se imajo lepo, predvsem pa se marsikaj naučijo in razvijajo svoj ustvarjalni duh. Likovne delavnice bodo potekale vse do počitnic, z njimi pa naj bi nadaljevali jeseni, saj so se pokazale kot prijetna dopolnitev družabnega življenja v kraju, predvsem pa kot možnost za večjo socializacijo tistih otrok, ki niso vključeni v vrtec. D. N. Za praznik centralno gretje Povsod po Savinjski dolini so v počastitev mednarodnega praznika žena ali včerajšnjega materinskega dne pripravili tradicionalna srečanja žena, ki so v večini primerov v domeni gasilskih društev in krajevnih svetov. Dvorane gasilskih in drugih domov so v mesecu, ki se izteka, tako bile prizorišča prijetnih kulturnih večerov in veseličnega vzdušja, ki je sledil programskemu delu večera. Vse žene, matere in dekleta so na teh večerih bile deležne posebne pozornosti, ki se je odražala skozi kulturni program, govore organizatorjev in podarjeno cvetje. Kljub tradicionalni podobi teh srečanj pa je v kakšnem kraju bil še kakšen dodaten razlog za prijetno praznovanje. Za praznovanje v Kaplji vasi to zagotovo drži, saj so prav na ta dan prvič imeli ogrevano dvorano gasilskega doma s centralnim ogrevanjem, kar je pridobitev, ki so si jo že dolgo želeli. Pridobitev je simbolično predala namenu žena najstarejšega člana gasilskega društva Ana Potočnik. Predsednik društva, Franc Grenko, pa je nato s šopkom rož izkazal spoštovanje in pozornost najstarejši vaščanki, Šumakovi mami, ki je novembra stopila že v 94. leto življenja. Iskreno zahvalo je izrekel tudi izvajalcem del, vsem donatorjem, gradbenemu odboru, in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uresničitvi te želje. Nekaj lepih besed je zbranim namenil tudi preboldski župnik Franc Serec, nato pa so na oder stopili mladi iz vasi, ki so pripravili prisrčen kulturni program. V nadaljevanju večera so na sceno stopili popularni Modrijani, ki so s svojim igranjem in petjem naredili izjemno veselično vzdušje, ki je trajalo vse do zgodnjih jutranjih ur. Nadvse veselo in pestro je bilo ta večer in to noč tudi v Sv. Lovrencu, kjer že po tradiciji vsako leto pripravijo kakšno krajšo komedijo, ki jo potem še ponovijo ob kakšni priložnosti v Šeščah. Letos so se lotih igre z naslovom Podlaga zakonske sreče. D. N. PGD Franc Grenko in Ana Potočnik med slavnostno odstranitvijo velike pentlje, s čimer so na simboličen način predali namenu centralno kurjavo Dirkali smo v Italiji predsednikom planinskega društva Jožetom Jančičem podelil priznanja. Za petkratno udeležbo je bilo podeljenih 18 priznanj, za desetkratno 8, petnajstič pa so tokrat bile na pohodu Vida Tratar, Berta Cilenšek, Bernarda Eman in Fanči Lapajne, ki so prejele v les vžgano sliko z motivom Dragovega doma na Homu. Med udeleženkami je bilo tudi pet takšnih, ki so se udeležile vseh 16 pohodov. To so: Magda Ježovnik, Dragica Blaznik, Andreja Borštner, Frida Kuder in Terezija Pišek. Organizatorji seveda niso pozabili razveseliti z darilom najstarejšo udeleženko pohoda, 80-letno Vido Počevsky iz Žalca ter najmlajšo 9-mesečno Nežo Vodeb. Kot organizirani skupini žensk sta bdi najštevdč-nejša skupina iz PD Planika Maribor (42 udeleženk) in skupina žensk iz Andraža pri Polzeli (28 udeleženk). Ta dan pa ni manjkalo tudi glasbe in plesa, kar je mnogim nareddo še lepšo in prijetnejšo nedeljo, k čemur sta pridala svoj delež tudi oskrbnika, ki sta poskrbela za dobro kulinarično in ostalo ponudbo. D. N. V naši dolini je veliko ljubiteljev starodobnih motociklov, ki svojo ljubezen do tega konjička združujejo v Klubu starodobnikov Savinjska doli-na-KSSD, s sedežem na Vranskem. Tako smo se trije člani kluba v marcu udeležili mednarodne dirke za starodobne motocikle na dirkališču Vallelunga v Italiji. Na pot proti Rimu smo se v petek, 7. marca, odpravili Andrej Komerički, Janez Grom in Tomaž Lilija z dvema dirkalnima motocikloma iz šestdesetih let. Motocikla, MOTOBI 250 special in MOTO MORINI 175 setebello, sta bisera takratne dirkaške tehnike in kot takšna seveda tudi brezhibno urejena in v polni pripravljenosti. Dirkališče Vallelunga se nahaja na obrobju mesta Rim v Italiji,v idilični dolini, ki jo obkrožajo grički, na katerih raste trta in se pasejo ovce. Organizacija dirk je na popolnoma profesionalnem nivoju, udeležba je mednarodna in seveda zelo ostra. Po sobotnih tehničnih pregledih motociklov, preverjanju mednarodnih licenc dirkačev in treningih na stezi smo večer prijeto zaključili z druženjem z istomislečimi zanesenjaki iz celotne Evrope. Dogodek je pomemben tudi za izmenjavo mnenj, izkušenj in oskrbo z rezervnimi deli. V nedeljo, 9- marca, pa se je začelo zares. Dopoldan zadnje mrzlično preverjanje motorjev, goriva, gum... Bolj se je bližala ura starta, bolj se je dvigoval nivo adrenalina.V trenutku, ko so na startu zarohneli motorji in smo startali, je napetost izginila. Občutke, ki pri tem prevzemajo človeka, je težko izliti na papir. Bilo je preprosto čudovito. Voznika Andrej Komerički in Janez Grom sta v ostri konkurenci dosegla odlične rezultate. Andrej Komerički je z motociklom MOTOBI 250 dosegel 6. mesto med devetnajstimi uvrščenimi, Janez Grom pa 3- mesto med dvanajstimi uvrščenimi. Rezultati so še toliko bolj pomembni, Jože Jančič med podelitvijo priznanja - poslikane opeke Fančiju Lapajne za 15-kratno udeležbo na pohodu Tradicionalni pohod žena Udeleženci tekmovanja - od leve proti desni: Andrej Komerički, Tomaž Lilija in Janez Grom Planinsko društvo Zabuko-vica je v nedeljo, dan po dnevu žena, organiziralo tradicionalni pohod žena na Hom, ki je bil letos že šestnajsti po vrsti. Organizatorji so tiste žene in dekleta, ki so sodelovale na petih, desetih ali na vseh petnajstih pohodih, nagradili s posebnimi priznanji. V lepi nedelji je bila planinska postojanka na Homu eno samo veli- ko mravljišče. Ljudje so ves dan prihajali in odhajali, največ pa jih je bilo na Homu ob 15. uri popoldan, ko je potekala osrednja prireditev v počastitev dneva žena. Za kulturni program so poskrbeli mladi planinci iz OŠ Griže. Zbrane je pozdravil predsednik PD Zabukovica Jože Jančič, ki je še posebej zaželel prisrčno dobrodošlico vsem ženam, dekletom in materam ob njihovem prazniku. Za njim je Milan Polavder podal nekaj statističnih podatkov o dosedanjih pohodih, vključno s tokratnim. Povedal je, da se je to nedeljo vpisalo v seznam 233 žena in deklet, število vseh obiskovalcev Homa pa je bilo ta dan najmanj dvakrat tolikšno. Nato je Milan Polavder skupaj s saj še Slovenci v zelo majhni meri udeležujemo podobnih prireditev v Evropi, dirkališča v Sloveniji pa na žalost še ni. Udeležba na dirki je bila tudi lepa promocija za Slovenijo in vsekakor za naš klub KSSD. Vsled vsega lepo doživetega smo se odločili, da to ni bila naša zadnja dirka v tujini. Omeniti je še potrebno, da člani kluba KSSD sodelujemo tudi na državnem prvenstvu za starodobne motocikle, ki se imenuje Pokal Ludvika Stariča.Tako smo v lem 2002 dosegli naslednje rezultate: Andrej Komerički -1. mesto -klasa 500predvojni, Tomaž Lilija - 3- mesto -klasa 500predvojni, Peter Komerički - 3• mesto -klasa 175, Janez Grom - 5. mesto -klasa 500 predvojni, Franc Svatina - 8. mesto -klasa 500, 2. mesto klasa 250, Peter Grom - 9. mesto -klasa 500 predvojni. Upamo lahko, da nam bo tudi v letošnjem lem šlo tako dobro od rok, tako pri dirkanju, promociji Slovenije in kluba KSSD doma in v tujini kot pri ohranjanju naše tehnične dediščine. Andrej Komerički Vse ženske so prejele lončnico s čudovitimi rožami Srečanje Podložanov Vas Podlog je prijetna vasica v naši dolini. Njeni vaščani so poznani po družabnosti in dobrih sosedskih odnosih. Že od nekdaj so zelo povezani med sabo in si pomagajo pri raznih kmečkih in drugih opravilih. Veliko se jih vključuje v razne aktivnosti, ki potekajo pod okriljem vaške skupnosti in Športno-rekreacijskega društva Rega. Pod njuno taktirko je bilo letos organizirano že 3. srečanje vseh prebivalcev vasi. Naključje je bilo, da je bil prav ta dan tudi 8. marec in zato je bilo srečanje še toliko bolj slovesno. Srečanje, ki je potekalo v dvorani Zadružnega doma Šempeter, se je začelo s pesmijo Moškega pevskega zbora Zvon, v nadaljevanju pa so za prijeten kulturni program, pod mentorskim vodstvom Magde Štorman, poskrbeli mladi iz Podloga. Zbrane, med katerimi je bil tudi predsednik KS Jože Randl, je nato nagovoril predsednik Športno-rekreacijskega društva Rega Ivo Napotnik, za njim pa v imenu vaške skupnosti še Peter Skrabar. Oba sta poudarila pomen njihovih srečanj ter predvsem izrekla čestitke vsem prisotnim dekletom, ženam in materam ob njihovem prazniku. Pozornost so jim izkazali s podarjenim cvetjem. Po končanem uradnem delu je sledila še pogostitev in zabava, ki so ji dajale ritem Mlade frajle. Tretje srečanje je tako izzvenelo v najlepši luči, polna dvorana pa je bila še dokaz več, da so ljudje v tej vasi res družabni in da se razumejo med sabo. D. N. SLOVENIJA, PRIPNI SE! “Slovenija, pripni se!” je ime preventivne akcije policije, katere namen je opozoriti voznike osebnih avtomobilov in ostalih motornih vozil ter potnikov v njih, da je uporaba varnostnega pasu vez z življenjem. Prav tako policija med to preventivno akcijo nadzira in opozarja starše in druge, ki vozijo v vozilih otroke, na obvezno uporabo varnostnih pasov otrok, ob uporabi varnostnih pripomočkov -jahačev, oziroma prevozov otrok v homologiranih varnostnih sedežih. Preventivna akcija “Slovenija pripni se!” poteka med 24. in 30. marcem letos na območju celotne države. Enako akcijo smo v lanskem letu izvedli dvakrat, pri tem pa ugotovili, da vozniki varnostne pasove premalo uporabljajo, da z varnostnimi pasovi ne pripenjajo otrok, prav tako otrok ne vozijo v homologiranih varnostnih sedežih. Starši svoj denar in druge vrednosti skrbno varujejo, z največjim bogastvom, svojimi otroki, pa ravnajo povsem neodgovorno ah celo malomarno. Enako velja za tiste, ki vozijo druge otroke. Ob tem se lahko vprašamo: Ah je vrednost otroka zares tako majhna? O tem naj razmisli vsak, ki v vozilu vozi otroka, še preden zapelje na cesto. Zagotovo je dolžnost voznikov vozil, da z varnostnimi pasovi pripnejo Uidi otroke. Med vožnjo v osebnem avtomobilu morajo biti otroci do 12. leta starosti in višine 150 centimetrov zavarovani z ustreznimi zadrževalnimi sistemi, ki so primerni otrokovi telesni rasti in telesni masi. V osebnih avtomobilih, v katerih zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na tak način, smejo otroci sedeti le na zadnjih sedežih. V zakonu je opredeljeno, da zadrževalni sistem sestavljata sedež, pravilno pritrjen na konstrukcijo vozila, in varnostni pas, ki je najmanj v enem pritrdišču pritrjen na konstrukcijo sedeža. V lanskem lem je na cestah na območju Pohcijske uprave Celje umrlo 8 udeležencev, ki niso bik pripeti z varnostnim pasom, 13 je bilo hudo, 40 pa lahko telesno poškodovanih. Zagotovo bi bile te številke nižje, če bi bih vozniki oziroma potniki pripeti z varnostnimi pasovi. Sile, ki delujejo na človekovo telo ob trku, so izjemno visoke in o njih razmišljamo le redko. Raziskave in različne primerjave pa te sile predstavljajo zelo razumljivo in vam jih tudi predstavljamo: • odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti 7 km/h; • sile, ki delujejo na telo ob trkih, so primerljive s padci z določene višine: pri hitrosti 50 km/h je sila, nastala pri trku, primerljiva padcu z višine 10 m, pri hitrosti 80 km/h padcu z višine 25 m, pri hitrosti 100 km/h pa padcu z višine 40 m. Te številke potrjujejo dejstvo, da je varnostni pas vez z življenjem. Prav posebej bi radi opozorili vse, ki v vozilih vozijo otroke, saj so tudi otroci izpostavljeni neverjetnim silam, kar prav tako potrjujejo raziskave. Sile, ki delujejo pri trku na otroški sedež, so izjemno visoke, saj pri čelnem trčenju s hitrostjo 50 km/h znaša kar 30G, kar pomeni, da je otrokovo telo 30-krat težje, kot je sicer njegova teža. To hkrati pomeni, da otroka, ki sedi v materinem naročju, ob trku s hitrostjo 50 km/h, mati stisne ob prednji sedež ali armaturo vozila s 30-kratnikom svoje teže. Preprosto povedano, pri teži matere 50 kg, mati otroka stisne s težo 1500 kg. Prav zaradi tega je uporaba zaščitnih homologiranih varnostnih sedežev tako pomembna, saj takšnih sil ne obvladuje odrasla oseba, otrok pa praktično nima nobenih možnosti. Na našem območju bomo policisti Policijske postaje Žalec izvajali akcijo predvsem v bližini vrtcev in šol. V prvih dneh bomo policisti aktivnosti voznikom in potnikom predstavljali in jih opozarjali, proti koncu akcije pa bodo policisti izvajali tudi represivne ukrepe. Temeljni cilj akcije je zagotovo povečati uporabo varnostnih pasov pri vseh voznikih in potnikih (tudi na zadnjih sedežih) ter uporabo homologiranih varnostnih sedežev. Z večjo uporabo teh zaščitnih sredstev, se bodo zagotovo zmanjšale posledice prometnih nesreč. Uporaba varnostnih pasov je na območju Policijske postaje Žalec zelo slaba, saj varnostne pasove v povprečju uporablja le 60% vseh voznikov in potnikov. Uporabo varnostnih pasov pa smo merili na Celjski cesti v Žalcu, Rimski cesti v Šempetru, na glavni cesti proti Velenju, v Levcu, Parižljah in na Polzeli. Najmanj vozniki in potniki uporabljajo varnostne pasove v naseljih Žalec in Polzela. Kljub temu, da je članek namenjen preventivni akciji “Slovenija, pripni se!”, bi že sedaj opozorili vse voznike enoslednih vozil na njihovo varnost. Sezona tovrstnih udeležencev v cestnem prometu se je praktično že začela. Prav zaradi tega svetujemo vsem voznikom enoslednih vozil in potnikom, da uporabljajo homologirane varnostne čelade, hitrost vožnje prilagodijo lastnostim in stanju ceste ter prometnim razmeram in nenazadnje, da se v prometu obnašajo kulturno in v skladu s predpisi. Na ta način bodo poskrbeli za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. PAMETNO GLAVO VARUJE ČELADA Beno BALAŽIČ, KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE ŽALEC Število mrtvih raste Policijska uprava Celje je predstavila statistično poročilo o stanju v prometu in na področju kriminalitete v lanskem letu. V njem me drugim ugotavlja, da je strmo naraslo število smrtnih žrtev v prometu. Na Celjskem se je lani zgodilo 5408 prometnih nesreč, kar je 4 % več kot leta 2001. V njih pa je umrlo kar 46 ljudi, kar je 18 % več kot leto prej. Daleč največ nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo na območju UE Žalec in Slovenske Konjice. Najpogostejša vzroka najhuših nesreč sta neprilagojena hitrost in alkohol. marec 2003 Po DOLINI Živahen in aktualen Jožefov sejem Polemično o združevanju kmetijskih zadrug. Na čelu mize sedijo: Marjan Golavšek (levo), Peter Vrisk in Zoran Kramar. Prejšnjo sredo je bilo v Petrovčah izjemno živahno. Tradicionalni Jožefov sejem, ki ga organizirata Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in je bil že petnajsti po vrsti, je privabil več kot deset tisoč obiskovalcev. Blago, kmetijske in druge izdelke je ponujalo okoli 110 razstavljal- cev, poleg zanimivih razstav pa so sejemsko dogajanje letos popestrili z okroglo mizo o združevanju kmetijstva v Savinjski regiji. Kot vsako leto se je Jožefov sejem pričel z mašo v petrovski baziliki, odprtje je bilo ob 9- uri, ob 10. uri pa sta razstavljalce in obiskovalce v imenu organizatorjev pozdravila predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk in direktor Hmezad Kmetijske zadruge Petrovče Rudi Trobiš. Ponudba na sejmu je bila zelo raznolika, tudi letos pa je bilo na ogled več razstav. Razstavo vrtnin in okrasnih rastlin je v dvorani hmeljarskega doma pripravilo Združenje pridelovalcev vrtnin celjske in koroške regije, razsta- vo Pomladni okus po cvetju pa Društvo podeželskih žena občine Žalec. Društvo gojiteljev malih Živah občine Žalec je pripravilo razstavo malih živalih, Društvo kmečkih žena Petrovče je navdušilo z dobrotami iz kmečke kuhinje, savinjski vinogradniki pa so pripravili degustacijo svojih vin. V okviru sejma je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije -Območna enota Celje, izpostava Žalec v petrovškem gasilskem domu organizirala okroglo mizo na temo Združevanje kmetijstva v Savinjski regiji. Po pozdravu vodje območne enote KGZ Celje Zorana Kramarja in predsednika žalske izpostave Marjana Golavška je o nujnosti združevanja zadrug še zlasti zaradi bliž- njega vstopa Slovenije v Evropsko unijo spregovoril predsednik Kmetij sko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk. Povedal je, da so tudi kmetje leta 1990 ob spremembi gospodarskega in političnega sistema v državi pričakovali, da bo vse drugače in bolje, enako pričakovanje pa je opaziti tudi pred vstopom v Evropsko unijo. Vendar kmetom nihče ne bo nič kar dal, vsa tuja konkurenca pa bo po odprtju meja na slovenskem trgu iskala priložnosti predvsem zase. Iz preteklosti se je potrebno učiti za sedanjost. Iz prejšnjega obdobja je preživelo le nekaj poslovnih sistemov, kot pa se je izkazalo, so prav ti poštah najmočnejši, kot je Mercator. Kmetom je na tem območju uspelo ohraniti v svoji lasti le Mlekarno Celeio in Mesnine Celje, vse ostalo, kot na primer Agrino in Tovarno krmil, so kupih drugi. V lasti zadrug oziroma kmetov je ostal tudi Hmezad Kmetijstvo, ki pa danes zanje predstavlja veliko breme. Kmetijske zadruge so danes preveč razdrobljene in kot take zelo ranljive oziroma na trgu šibke, če hočejo na kmetijskih trgih odigrati pomembnejšo vlogo, se morajo združiti, je poudaril Vrisk. Marjan Avsec s pravne službe Zadružne zveze Slovenije je predstavil načine združevanja zadrug in trende na tem področju v svetu. Dejstvo je, da vedno močnejše in večje zadruge obvladujejo večino trga. Po predstavitvi primera združevanja petih koroških zadrug v eno se je razvila razprava o tem, ah in na kakšen način je združevanje zadrug smiselno v Savinjski dolini. Ob koncu so razpravo povzeli v naslednje ugotovitve: problemi zaradi majhnosti tako v kmetijskih zadrugah in tudi sicer obstajajo, prav tako resni razlogi za združevanje kmetijstva oziroma kmetijskih zadrug. Glavni nosilci aktivnosti ob združevanju so člani zadrug, predvsem člani upravnih in nadzornih odborov ter uprav zadrug KGZS bo v mesecu dni organizirala skupni sestanek predsednikov in direktorjev kmetijskih zadrug z namenom konkretnejšega reševanja te problematike, Zadružna zveza pa bo pripravila in izvedla anketo o pripravljenosti združevanja kmetijskih zadrug v Savinjski dolini med vsemi člani teh zadrug. K. R., foto: T. T. Preboldski Desus zboroval V prostorih gasilskega doma v Preboldu so se pred dnevi sešli na člani Demokratične stranke upokojencev občine Prebold. V njihovih vrstah je tudi eden izmed štirih poslancev Desusa Franc Lenko. Na občnem zboru so ocenili dosedanje delo stranke v minulih štirih letih s poudarkom na lanskih lokalnih volitvah, ki so bile majhno razočaranje, saj so uspeh dobiti le dva svetnika v občinski svet, enako kot v prvem mandatu. Hkrati so se zbrali tudi zaradi volitev novih organov stranke in delne spremembe statuta ter potrditve programa za leto 2003. Predsednik Franc Povše je predstavil zgodovino Desusa od leta 1994, njegovo delo in rezultate na področju lokalne samouprave. V nadaljevanju srečanja je spregovoril poslanec Franc Lenko, ki je podal svoje vtise o delu v parlamentu. Precej besed je namenil sedanjemu stanju v parlamentu, vstopu Slovenije v EU in Nato ter drugim problemom. Ob tem je dejal, da ima stranka tolikšno težo v koaliciji in parlamentu, kohkor ima poslancev. Če bi povsod po Sloveniji imeh takšne odbore, kot je preboldski, bi namesto štirih bilo v parlamentu vsaj osem poslancev, je menil. Zbranim je spregovoril tudi župan občine Prebold Vinko Debelak. Po razpravi so sledile volitve. Za predsednika so izvolili Franca Kukovnika, za namestnico Emilijo Čemila, njima bo pa pomagalo še sedem članov izvršnega odbora in člani ostalih organov stranke. D. N. Sejem bilje živ in zanimiv O? ////// rr/j esuzma 35 LET DEKORATIVE CEHNER 10. oktobra letos je minilo natanko 35 let, odkar je g. Edo Cehner ustanovil družinsko podjetje Dekorativa Cehner. Podjetje se je ves čas razvijalo in širilo svojo ponudbo; danes lahko pri njih izbirate med širokim asortimanom osnovnih in dekorativnih zaves, plisejev, žaluzij, rolo senčil, namiznih prtov, blazin, posteljnih pregrinjal in ostalih dekorativnih izdelkov za dekoracijo domačega ali poslovnega ambienta. Kot novost pa so v tem letu pričeli tudi s prodajo stilnega pohištva priznanega evropskega proizvajalca Selva. V Dekorativi Cehner bodo radi prisluhnili vašim željam in potrebam, na vašo željo vas bodo tudi obiskali na domu kjer bodo opravili izmere in vam tudi ustrezno svetovali pri izbiri tekstilne dekoracije. Z veseljem vam bodo pomagali spremeniti idejo v lepo in kvalitetno resničnost. Tekstilna dekoracija je okras ambienta. Dekorativa CEHNER d.0.0. Prešernova c. 22 e, 3320 Velenje TeL: 03 - 89 -71 -71 - 0 Napovednik marec 2003 PRIREDITVE V APRILU DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 2. april PODELITEV BRALNE ZNAČKE - gost Neža Maurer OŠ VRANSKO-TABOR OŠ VRANSKO - TABOR VALERIJA PUKL 703 23 70 3. april ob 6. uri NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO Odhod iz P pri Občini Polzela DU POLZELA PRIJAVE: Bife DU Polzela 572 07 44 ob 18. uri RAZSTAVA FOTOGRAFIJ VALENTINE ŠKET “ROŽE ZA MAMO” SAVINOV SALON ŽALEC VALENTINA ŠKET IN OBČINA ŽALEC (razstava bo na ogled do 17. aprila) 5. april ob 7. uri IZLET - BOHORSH SLAPOVI BOHOR, KOZJANSKO PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 571 70 78 ob 7. uri ORIENTACIJA PD ZABUKOVICA Odhod iz P pri Občini Polzela PD POLZELA ZORAN ŠTOK 041 754 778 ob 8. uri PLANIN. IZLET KRIM - PEKEL KRIM - PEKEL PD ŠEMPETER SILVO ČREPINŠEK 031 501 244 ob 9- uri ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE GRIŽE, ZABUKOVICA PD ZABUKOVICA BOGOMIL POLAVDER 041 688 055 ob 10. uri NAMIZNI TENIS TELOVADNICA OŠ VRANSKO ŠD VRANSKO JOŽE KAPUS 031 553 541 ob 15.30 DRŽAV. PRVENSTVO V ROKOM. ZA KADETINJE TELOVADNICA I. OŠ ŽALEC ROKOMETNI KLUB ŽALEC VHJ IRMAN 041 660 249 ob 18. uri PRVENSTVENA TEKMA, ČLANICE TELOVANICAI. OŠ ŽALEC RK ŽALEC milRMAN 041 660 249 MEDOBČINSKA LIGA, ČLANI PRESERJE RD ŠEMPETER JOŽE OBLAK 041 417 659 ob 19. uri KOMEDIJA “CHARLEYEVA TETA” HMELJARSKI DOM PETROVČE AG VRBA LEA MEH 710 33 90 6. april ob 8. uri PO SAVINJSKI POTI Odhod iz P pri šport. Igrišču ŠD ANDRAŽ EVGEN TOMINŠEK 041 783 739 9. do 16. ure SVETOVNI DAN ZDRAVJA (gibanje za zdravje) ŠC ŽALEC-SV. JEDERT ŽALSKE LEKARNE, ZŠD ŽALEC, ŠD ANA LAURA SEVČNIKAR 712 02 50 UROŠ VIDMAJER 041 248 564 ob 17. 30 KOMEDIJA “DETEKTIV MEGLA” DOM KRAJANOV VRBJE KUD POLZELA LEA MEH 710 33 90 8. april ob 18. uri POGOVOR Z M. MIKELNOM OŠ PETROVČE (ah knjižnica) KD PETROVČE METODA URANJEK 041 974 776 9. april ob 8. uri POHOD Bife DU - ŠENEK-KORBER-KADUNEC-AVTOPOLIGON DU POLZELA STANE ŠTORMAN 572 07 44 10. april ob 19. uri POTOPISNO PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI (Islandija in Grenlandija) KULTURNI DOM VRANSKO ZAVOD MKTŠ VRANSKO SUZANA FELICIJAN BRATOŽ 031 210 298 11. april ob 18. uri ODPRTJE RAZSTAVE LIKOV. DEL SLIKARJA JOŽETA ŽLAUSA KNJIŽNICA PREBOLD AVLA DVORANE PREBOLD NUŠA DVORŠEK 705 35 40 ob 19. uri OBČ. GLED. ABONMA - komedija: “ŽIVLJENJE PODEŽELJSKIH PLEJBOJEV” OBČINA in DPS SVOBODA PREBOLD DVORANA PREBOLD ANICA TRIVAN 572 42 24 12. april ob 7. uri 24. POHOD IZ DOBROVELJ ODHOD IZ LETUŠA PD POLZELA ZORAN ŠTOK 041 754 778 ob 9- uri CVETLIČNA TRŽNICA GRIŽE TD GRIŽE BOŽO TRNOVŠEK 031 337 097 ob 9- uri OBČINSKO PRVENSTVO V BADMINTONU TELOVADNICA OŠ PETROVČE ŠD PETROVČE IVAN REHAR 041 743 807 od 10. do 12. ure CVETLIČNA TRŽNICA SREDIŠČE VRBJA TD VRBA VRBJE MAJDA JURAČ 571 76 31 ob 10. uri CVETLIČNA TRŽNICA NOVO CELJE TD PETROVČE MARTINA JURJEVEC 570 73 46 od 16. ure dalje SALAMIADA ZADRUŽNI DOM PONIKVA TD PONIKVA NADA JELEN 041 939 508 DRŽAVNO TEKMOVANJE “TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA” OŠ VRANSKO-TABOR OŠ VRANSKO - TABOR VALERIJA PUKL 703 23 70 13. april ob 15. uri NAŠLI SO SE (ponovitev dram. dela KD Andraž) DOM KRAJANOV ANDRAŽ nad POLZELO KD ANDRAŽ ANTON SATLER 572 22 80 16. april ob 18. uri 57. LUNOHOD Bife DU-JUG-GORA OLJKA DU POLZELA STANE ŠTORMAN 572 07 44 19. april ob 10. uri CVETLIČNA TRŽNICA ZELENICA NASPROTI LENE LEVEC TKD LEVEC MILENA KOTNIK 041 504 981 TURNIR ODBOJKE-MOŠKI TELOVADNICA OŠ VRANSKO ŠD VRANSKO JOŽE KAPUS 031 553 541 21. april ob 6. uri IZLET - SIVKA CERKLJANSKO HRIBOVJE PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 571 70 78 24. april ob 14. uri ODPRTO PRVEN. KS PETROVČE (namiz. tenis) PETROVČE ŠD PETROVČE TOMAŽ VOVK 041 569 659 25. april ob 16. uri ODPRTJE ATLETSKEGA MITINGA ŠC ŽALEC AT ŽALEC ADI VIDMAJER 713 24 22 ob 18. uri PRVENST. TEKMA - ČLANICE TELOVADNICA I. OŠ ŽALEC RK ŽALEC VELI IRMAN 041 660 249 ob 18. uri OBČINSKA PROSLAVA - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU OBČINA ŽALEC IN VET. ORGANIZACIJE SSD DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC 26. april ob 5. uri POHOD NA SLIJEME NAD ZAGREBOM Odhod iz P ob športnem igrišču ŠD ANDRAŽ SLAVKO JEVŠNIK 572 25 60 ob 7. uri 12. RUSOV POHOD, MEDVEDNICA - HRVAŠKA Odhod iz P pri Občini Polzela PD POLZELA ZORAN ŠTOK 041 754 778 ob 8. uri IZLET V NEZNANO PD ŠEMPETER SILVO ČREPINŠEK 031 501 244 ob 9. uri CVETLIČNA TRŽNICA GRIŽE TD GRIŽE BOŽO TRNOVŠEK 031 337 097 od 9- do 12. ure CVETLIČNA TRŽNICA ŠEMPETER (pri cerkvi sv. Petra) TD ŠEMPETER METKA VOČKO 700 20 56 ob 15.30 DRŽAVNO PRVENSTVO V ROKOM. - KADETINJE TELOVADNICA I. OŠ ŽALEC RK ŽALEC VHJ IRMAN 041 660 249 21. PLANINSKI POHOD PO MEJAH KS LIBOJE PLANINSKI DOM NA BRNICI PD UBOJE FRANC ČRETNIK 031 627 923 ob 19.30 KOMEDIJA “DAN ODDIHA” (DPS Svob., Stari trg/Ložu) KULTURNI DOM VRANSKO ZAVOD MKTŠ VRANSKO SUZANA FEUCrjAN BRATOŽ 031 210 298 27. april ob 9- uri 13. MEMORIAL F. SATLERJA (mah nogomet) IGRIŠČE ANDRAŽ ŠD ANDRAŽ ANTON BRUNŠEK 041 783 738 POMLAD. NOGOMET. TURNIR IGRIŠČE REGA PODLOG ŠRDREGA FRANC GALIRAČ 570 13 75 ob 10.30 POMLAD NA BUKOVICI KOČA NA BUKOVICI PD ŽALEC VLADO ROJNIK 041 705 738 28. april ob 15. uri ODPRTJE TENIS TURNIRJA - DVOJICE ŠC ŽALEC TENIŠKA AKADEMIJA ŽALEC TOMAŽ VOLK 041 698 276 29- april ob 9- uri ODPRTO DRŽ. PRVEN. ČLANOV - TENIS ŠC ŽALEC TENIŠKA AKADEMIJA ŽALEC TOMAŽ VOLK 041 698 276 30. april ob 20. uri NABIRANJE DRV IN KRESOVANJE - LIMBERK GRIŽE - LIMBERK DŠR PARTIZAN GRIŽE IN TD SAŠO VEUGOŠEK 041 727 217 BOŽO TRNOVŠEK 031 337 097 ob 20. uri PRVOMAJSKI KRES DOBRIŠAVAS TD PETROVČE VLASTA VRBANČIČ 041 689 364 ob 20. uri KRESOVANJE SV. JEDERT-RINKA LD ŽALEC RUDI JANEŽIČ 041 787 943 ob 20. uri KRESOVANJE NA GORI KOČA NA GORI PD ŽALEC SREČKO PODPEČAN 572 84 11 ob 20.30 KRESOVANJE IGRIŠČE ANDRAŽ ŠD ANDRAŽ SIMON OGRAJENŠEK 031 393 499 1. maj ob 8. uri PRVOMAJSKO SREČANJE NA GORI OLJH GORA OLJKA ŠD ANDRAŽ SIMON OGRAJENŠEK 031 393 499 4. maj ob 10.30 MAŠA OB PRAZNIKU SV. FLORJANA CERKEV ANDRAŽ PGD ANDRAŽ DUŠAN ZABUKOVNIK 041 454 279 VSAKO SREDO V OBČINI PREBOLD URE PRAVLJIC KNJIŽNICA PREBOLD KNJIŽNICA PREBOLD NUŠA DVORŠEK 705 35 40 12. in 13■ april od 9- do 19. ure RAZSTAVA VELIKONOČNIH PIRHOV IN DOBROT GASILSKI DOM DREŠLNJA VAS GD DREŠINJA VAS (turistična sekcija) • 12. april ob 16. in 19- uri OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV DOM KRAJANOV GOMILSKO • 24. april ob 17. in 19. uri REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC Medobčinska matična knjižnica Žalec Torek, 22. aprila 2003, ob 19- uri • predstavitev knjige rojakinje Žalčanke Ljerke Bizilj KRIVDA Četrtek, 24. april 2003, ob 19- uri • predavanje mag. Frančiške Buttolo - Fanni Haussmann: biografija in literarnozgodovinska predstavitev Krike domnevno prve slovenske pesnice (ob 150-letnici smrti) Od 1. do 15. aprila 2003 velikonočne delavnice lepšanja pirhov v občinskih in krajevnih knjižnicah. Program prireditev je okviren, za morebitne spremembe spremljajte dnevna obvestila. Organizatorji prireditev nam morajo prireditve v maju spročiti do 21. aprila 2003. DEKORACIJE Z BALONI Za poroke, obletnice, valete, in druge prireditve. Jani Jošovc, Petrovče 123 041 783 840 http://magicjani. com marec 2003 Kultura Z novim vodstvom uspeh ni izostal Kulturno društvo Žalec je bilo še pred dobrim letom dni precej neenotno. Z novim vodstvom pa so se stvari postavile na trdnejše temelje in tako uspeh ni izostal. Kot je dejala v svojem poročilu predsednica KD Jožica Ocvirk, jim je uspelo narediti pomemben korak naprej, predvsem pa so se ponovno našli in zastavljene naloge uspešno izpeljali. Občni zbor je tudi to leto vodil Matjaž Kač, ki je skupaj s svojo pevsko skupino Cantemus uvodoma poskrbel za prvovrstno kulturno doživetje. Člani društva in gostje smo resnično uživali v pevski predstavi pevk in pevcev Cantemusa, ki so s tem proslavil dobljeno Savinovo priznanje in potrdili izjemno kakovost, ki jih uvršča med najboljše vokalne skupine v Sloveniji. Na to so zelo ponosni tudi v KD Žalec, saj je Cantemus sekcija njihovega društva. Sicer pa v društvu delujejo kot sekcije še Savinjski oktet, Savinjski komorni zbor, Vokalna skupina kvintet Zven, ansambel Dominik, gledališka skupina Žarek in foto-likovna sekcija, ki naj bi z resnejšim delovanjem začela v letošnjem letu. Iz poročil predsednice društva in predstavnikov sekcij je bilo čutiti nekakšen ustvarjalni naboj - pozitivno vzdušje, ki ga pred letom dni ni bilo zaznati. Vse sekcije so več ali manj uspešno delale, imele nastope in sooblikovale kulturno življenje v mestu in izven njega. Društvo je v dogovoru z Mestno skupnostjo Žalec poskrbelo za organizacijsko in vsebinsko izvedbo promenadnih koncertov v mestnem parku ob 820-let-nici Žalca. Spomladi je z delom pričela dramska sekcija oziroma gledališka skupina Žarek, ki je pripravila otroško igrico Rdeča kapica. Vokalnoglasbene sekcije pa so poleg svojega rednega predstavljanja in številnih koncertov sodelovale na večini osrednjih prireditev, večkrat pa so program izvajale tudi v Mariboru in na Bolfenku. Ob vsem tem ne gre prezreti tudi dejstva, da je bilo delo posameznikov oziroma sekcij opaženo in spoštovano s strani ZKD Savinja oziroma Občine Žalec. Matjaž Kač je prejel srebrno plaketo Zveze kulturnih društev Savinja. Grb občine Žalec je prejela predsednica društva Jožica Ocvirk, za izjemen dosežek v lanskem letu pa je VS Cantemus pred nedavnim prejela Savinovo plaketo. Na občnem zboru je bilo izrečenih veliko besed zahvale posameznikom, ki so tako ah drugače pripomogli k uspešnosti dela. Gostje, na čelu z direktorico novoustanovljenega zavoda za kulturo, šport in turizem Tanjo Razboršek Rehar, pa niso skoparili s čestitkami društvu. Ob tem je bilo tudi rečeno, da na njih močno računajo v tem letu, še posebno pa v prihodnjem, ko bo 40-letnica proglasitve mesta Žalec. D. N. Nastop vokalne skupine Cantemus pred uradnim začetkom občnega zbora Lani dve novi sekciji Tudi člani kulturnega društva iz Gotovelj so imeli občni zbor. Po uvodnem pozdravu predsednice Tatjane Žgank Meža so sledila poročila o delu društva in njegovih sekcij, ki pričajo o bogati kulturni dejavnosti v letu 2002. Kot je povedala Tatjana Žgank Meža, sta lani zaživeli kar dve novi sekciji, in sicer mala dramska skupina in Pevke treh vasi. Stoletno tradicijo imata ženski in moški pevski zbor. Na občnem zboru je bil sprejet obsežen plan dela za letošnje leto, v katerem imata posebno mesto dve prireditvi: deseti jubilejni božični koncert ženskega pevskega zbora ter tradicionalna prireditev ob materinskem dnevu, ki jo že vrsto let organizirajo člani moškega pevskega zbora. Letos so v goste povabili ženski pevski zbor iz Žetal. Na občnem zboru je sodelovala tudi predstavnica Zveze kulturnih društev Savinja Žalec Mira Kodrun, ki je pohvalila delo društva in članom zaželela še obilo uspešnih prireditev in užitkov pri ustvarjanju le-teh. K. R. Slavistki Marjana Lešnik in Breda Šip Aktivni v Kulturnem društvu Petrovče Kulturno društvo Petrovče že vrsto let prireja v Hmeljarskem domu zelo kvalitetne proslave, posvečene slovenskemu kulturnemu prazniku. Ena takih je bila tudi letos. Na njej so sodelovali učenci osnovne šole Petrovče z dramatizacijo Prešernove balade Povodni mož, harmonikarski kvintet Harminet iz Žalca in mešani pevski zbor A Cappella. Mentorica je bila priljubljena učiteljica slovenščine Breda Šip, letošnja prejemnica Savinovega odličja. Hkrati je bila slavnostna govornica in doslej prva iz domačih logov. Prava milina jo je bilo poslušati, saj je toplo in prepričljivo razmišljala o dvojnem odnosu Slovencev do kulture, o lepoti slovenskega jezika in še o čem. Ob koncu svojega sijajnega govora se je s skrbjo za usodo slovenskega jezika vprašala, ali nam ga bo uspelo ohraniti v evropski skupnosti velikih narodov. Ne le govor, tudi imenitno muziciranje harmonikarjev z Andrejo Turnšek in mešani pevski zbor Mitje Bervarja sta navdušila vse, ki jim kulturni dan kaj pomeni. Za izvirno estetsko sceno je zopet poskrbela likovnica Nuša Božiček, program pa je povezovala slavistka Marjana Lešnik. Tanja Predan Knez Živahna gledališka dejavnost mladih V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bilo tradicionalno območno srečanje Mladi gledališčnik, ki ga je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti -Območna izpostava Žalec, tokrat tudi ob sodelovanju s I. osnovno šolo Žalec in Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec. Na prireditvi je sodelovalo osem gledaliških krožkov iz osnovnih šol Braslovče, Griže, Šempeter in Žalec. Njihove nastope si je ogledal strokovni spremljevalec Matjaž Šmalc ter številni mladi gledalci učenci. Prireditev je potekala v dveh delih in dvorana je bila vsakič zasedena. Namen prireditve je bilo spodbujati ustvarjalnost in odnos do gledališke umetnosti med mladimi, ki na tem srečanju še posebej začutijo odgovornost in hkrati priložnost podati na svoj način, s svojim razumevanjem, dogovorjeno temo besedila in dogajanja. V večini primerov jim je to uspelo. Katera izmed osmih sodelujočih ekip se bo udeležila medobčinskega srečanja, ki bo prihodnji mesec v Celju, pa bo znano do konca tega meseca. Kot je povedala voditeljica Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Žalec Jožica Ocvirk, je bila gledališka dejavnost mladih na območju izpostave vedno živahna. Gledališki krožki po osnovnih šolah delujejo pod skrbnim vodstvom mentoric in se vsako leto z veseljem predstavljajo na teh srečanjih. Tako je bilo Uidi na tem zadnjem. T. Tavčar Med nastopom gledališke skupine Pepelček s I. OŠ Žalec, ki je predstavila Hmeljarsko pot. Njihova mentorica je Karmen Pokomy. Obnova rojstne hiše Neže Maurer Rojstno hišo znane slovenske pesnice Neže Maurer v Podvinu je občina Polzela odkupila že pred leti. Hiša je ena izmed redkih tako starih in še sorazmerno ohranjenih. Iz istega obdobja je tudi kozolec v bližini, oba skupaj pa pričata o načinu življenja, gospodarjenja in bivanja v nekdanjih časih. Leta 2001 je občinski svet občine Polzela sprejel odlok o razglasitvi rojstne hiše Neže Maurer za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ker je kletni del hiše zgrajen iz prašnega kamenja, ki je bilo na nekaterih mestih že v razpadajočem stanju, je bilo potrebno izvesti statično sanacijo temeljev. Člani Turističnega društva Polzela so notranjost hiše očistili navlake, ki je ostajala za stanovalci. Lani je občina odkupila še kozolec, pod katerim nameravajo postaviti primerne mize in klopi za obiskovalce, zlasti šolsko mladino, ki je najpogostejši obiskovalec domačije, pa tudi drugim pohodnikom bodo dobrodošle. V soglasju z Zavodom za kulturno dediščino iz Celja bo potekala nadaljnja obnova. Potrebna je obnova ostrešja in zamenjava kritine, sanacija lesenih stropov in restavriranje in zaščita lesenih delov. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bil začetek del odložen. Prijetno presenečenje pa je pripravil neznani darovalec ah darovalka, ki je nakazal na žiro račun Občine Polzela sto tisoč tolarjev s pripisom za obnovo rojstne hiše Neže Maurer. Ta prispevek in morebiti še kakšen, oplemeniten še z občinskimi sredstvi, bo gotovo pripomogel k nadaljnji obnovi. Člani Turističnega društva Polzela, ki skrbijo za hišo in okolico, pa obisk tega kulturnega spomenika priporočajo že sedaj. T. Tavčar Rojstna hiša Neže Maurer Veseloigra Našli so se Igralci in režiser Anton Sitar v veseloigri Našli so se. Gledališka skupina Kulturnega društva Andraž nad Polzelo bo svoje hvaležno občinstvo tudi letos, tako kot večinoma vsako leto, razveselilo z novo predstavo. Tokrat bo to ljudska veseloigra Našli so se. Premiera bo to soboto, 29- marca, ob I9.3O, v dvorani zadružnega doma v Andražu. Kot nam je povedal režiser Anton Sitar, ki je na oder postavil že več del in ima kot amaterski režiser že precej izkušenj, so se za veseloigro odločili zato, ker jim dosedanje izkušnje kažejo, da so te med občinstvom najbolj zaželjene. Z bralnimi vajami so pričeli lani decembra, sedaj pa gredo vaje na odru h koncu. V igri nastopajo Marjan in Igor Verdev, Tonči Tominšek, Milena Mešič, Danica Turnšek, Konrad Branšek, Henrik Pižom, Monika in Katarina Blagotinšek, Alenka Umbreht ter Dušan in David Zabukovnik. Za sceno sta poskrbela Vili Pižom in Franjo Jelen. Predstavo bodo ponovili 13. aprila, z veseloigro pa bodo v jesenskem in zimskem času tudi gostovah. T. Tavčar Kultura marec 2003 Ob odprtju razstave Terezija Bastelj v Savino vem salonu V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je do 29. marca odprta razstava likovnih del akademske slikarke Terezije Bastelj, doma iz Gornjega Grada. Umetnico in njeno delo je na odprtju razstave predstavila likovna kritičarka Marlen Premšak, v glasbenem programu sta sodelovala Marija Alatič - kitara in Toni Alatič - vibrafon, razstavo pa je odprla podžupanja občine Žalec Zlatka Masnec. Razstava v Savinovem likovnem salonu je po besedah kritičarke Marlen Premšak sestavljena iz treh med seboj usklajenih segmentov. V prvem prostoru so lepljenke oz. podobe, sestavljene iz raznolikih, pogumno izbranih, materialov, ki krajinske izreze postavljajo na poetično, intimno raven, ali pa se z uporabo močnih barv na njih strastno odzivajo. Terezija Bastelj sicer izhaja iz videnega, vendar njenega slikarstva nikakor ne moremo označiti za mimetično; v njem je preveč osebne note, avtorskega pristopa, otipljivih struktur in tudi mikavnega likovnega poigravanja na včasih docela abstraktnem nivoju, s premišljeno uporabo perforacij, transparentnosti in svetlobnih poudarkov. Svetloba in transparentnost sta še posebej vidna v drugem prostoru, katerega neločljivi del so umetni svetlobni viri, nameščeni za podobami. V zadnjem prostoru se Terezija Bastelj predstavlja kot “modna oblikovalka”, kot oblikovalka, kakršna je lahko samo slikarka. Razstavila je obleke, ki jih je zasnovala in v celoti ročno izdelala za posebne priložnosti, za performans s pravimi modeli, čeprav so že same po sebi dovolj prepričljive. Vse to pa ni naključje, saj je njen rod tesno povezan z večdesetletno tkalsko tradicijo, z nekoč močno razširjenim lanom, raševino, svilo in drugimi naravnimi, doma pridelanimi, tkaninami. Iz njih je oblikovala obleke -eksponate z izvirnimi dodatki in jih ponudila na ogled celjskemu in žalskemu občinstvu. T. Tavčar Resno delo in druženje Mešani planinski pevski zbor Žalec deluje kot samostojno kulturno društvo, ki je imelo zadnji dan januarja občni zbor. Udeležence zbora v gostišču Pri kolodvoru, med katerimi so bili tudi podžupan Janko Kos, član 10 Zveze kulturnih organizacij Savinja Žalec Jože Meh in predsednik Planinskega društva Žalec Vlado Rojnik, je najprej pozdravil predsednik društva Miran Maček, ki je v nadaljevanju podal poročilo o delu v letu 2002. Osrednji dogodek v minulem letu je bilo gostovanje v Berlinu, kjer je imel zbor celovečerni koncert v cerkvi Sv. Elizabete. Poleg tega so pevci obisk izkoristili tudi za turistične užitke. Gostovanje je zboru omogočila Občina Žalec. Med pomembnejše nastope zbor beleži nastop na občnem zboru PD Žalec, na območni reviji pevskih zborov v Žalcu, na občinski proslavi ob dnevu državnosti in na prireditvi ob 50-letnici rimske nekropole v Šempetru. Kot je bilo poudarjeno v finančnem poročilu, so poleg sredstev, ki jih je dodelila Zveza kulturnih društev, za dejavnost precej prispevali tudi pevci sami. Največja naložba v letu 2002 je bil nakup prenosnega elektronskega klavirja. Pevovodkinja Mira Kodrun je na občnem zboru povedala, da je prisotnost na vajah vedno zelo številčna in da je z delom pevcev zadovoljna, saj so na vajah in na nastopih vsi prizadevni in resni. Ker ima zbor kar 50 pevk in pevcev, je potrebno načrtovati nastope vsaj dva tedna prej. Mira Kodrun se je ob tej priložnosti zahvalila korepetitor-ki Vesni Turičnik za pomoč na vajah skozi vse leto. Lani je ob 30-letnici planinske koče na Bukovici Ivica Cvikl spesnila pesem Pozdravljena Bukovica, ki jo je za zbor uglasbil Igor Korošec. V nadaljevanju občnega zbora jih je delovni predsednik Janez Meglič seznanil o volilni skupščini Zveze kulturnih organizacij Savinja Žalec in soglasno potrdil organe zveze za še en mandat. Predsednik zbora je nato podal načrt dela in finančni načrt za letošnje leto. Zanimiva je bila tudi razprava, v kateri so sodelovali gostje in drugi. Član zbora Marijan Turičnik je poudaril srčnost pevcev in izpostavil iniciativnost za različne prijetne trenutke v zboru. Člani zbora odkrivajo lastne talente, saj je tako nastala skupina Nastopovalci, moški oktet se je zbral sam in prvič nastopil ob novem lem. Ob koncu občnega zbora so trije novi člani slovesno podpisali pristopno izjavo in zapeli nekaj pesmi iz repertoarja zbora. Druženje se je nadaljevalo še dolgo v noč, zabaval pa jih je ansambel iz lastnih vrst. N. P. Tanko Petrovec prvič pred domačim občinstvom Vsaka predstava nova življenjska preizkušnja Preboldska kinodvorana je v petek, 14. marca, skorajda pokala po šivih. Razlog za to je bila polna dvorana občinstva, ki si je v okviru občinskega gledališkega abonmaja prišlo ogledat monodramo, preboldskega rojaka Janka Petrovca, Devetsto. S tem gledališkim delom se je Janko Petrovec, ki je sicer stalni član Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, prvič predstavil občinstvu na domačem odru in ob tem pokazal, da mu je poklic igralca resnično pisan na kožo. S predstavo Devetsto, v kateri kar uro in pol drži gledalca v napetosti, je pokazal izjemen igralski talent in težko razumljivo psihofizično kondicijo, povrhu vsega pa tudi neverjetno zbranost, ki jo zahteva gledališki projekt V Preboldu je bila to njegova 49 predstava, dan pozneje pa je zaigral na svoji jubilejni petdeseti v Trstu. Janko Petrovec je slovenskemu občinstvu poznan iz časov, ko je vodil razvedrilne oddaje na TV Slovenija. Bistveno manj ga poznajo kot gledališkega igralca, saj ima za sabo šele šest let tovrstnega ustvarjanja in še to največ v SNG v Trstu, ki je tudi njegovo matično gledališče. S predstavo - monodramo Devetsto pa se je krog njegovih poznavalcev zelo razširil, saj so njegovo igralsko znanje spoznavah ljubitelji gledališke igre že v različnih krajih po Sloveniji ter tudi v Italiji, Avstriji in Hrvaški. Končno je doživel tudi domači oder, kar je bila njegova velika želja, kot tudi želja preboldskih kulturnikov. Ob koncu predstave smo ga povprašali, kako je doživljal srečanje z domačim občinstvom in kaj mu pomeni ta nastop? “V takšnih trenutkih človeka običajno daje malo trema. Mislim, da ji povsem tudi jaz nisem ušel, čeprav sem z njo opravil že zdavnaj. Domače občinstvo je vendarle domače in človek želi narediti najboljše kar zmore, saj čuti neko odgovornost do sebe, do gledalcev in tistih, ki so ga povabili. Veliko ljudi v dvorani me je poznala še iz otroških let, čeprav sem zdoma že petnajst let. V dvorani so bili tudi moji starši, sestra, sorodniki, sosedje in mnogi drugi znanci in prijatelji, do katerih sem čutil še dodamo odgovornost. Glede na odziv publike in po svoji lastni presoji lahko sklepam, da sem svoje delo opravil tako kot znam in zmorem. Lahko rečem, da sem zelo vesel, ker smo uspeh skupaj z DPD Svobodo in občino uresničiti obojestranske želje za uprizoritev te predstave. Nastop pred domačim občinstvom je zato še toliko vrednejši in nepozaben,” je dejal moj sogovornik Janko Petrovec v začetku najinega pogovora, nato pa sva na hitro prehodila njegovo življenjsko pot. Od Janka so tako starši kot učitelji in vsi tisti, ki so poznah njegovo nadarjenost za matematiko, fiziko..., pričakovali, da bo njegova poklicna pot potekala v tej smeri. Sprva je res kazalo na to, saj se je po končani osemletki vpisal na naravoslovno-matematično smer na takratni Sednji šoli Maršala Tita v Celju. V H. letniku je kandidiral za štipendijo, ki jo je razpisal Jadranski zavod združenega sveta v Devinu pri Trstu. Bil je izbran in tako druga dva letnika končal v šoh v Devinu. S tem si je pridobil mednarodno maturo. Pot ga je nato kot prostovoljca zanesla v Afriko, kjer je deloval kot organizator izvenšolskih dejavnosti na srednji šoh Machabeng High School v glavnem mestu Lesota Maseru. Po letu dni tamkajšnjega življenja in dela se je vrnil domov in se vpisal na Filozofsko fakulteto, smer angleščina in primerjalna književnost. Pri tem študiju je vztrajal leto dni, nato pa se je odločil za Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Med študijem je deloval na komercialni radijski postaji GAMA MM, leta 1995 pa so ga povabili na TV za voditelja oddaje Presodite, tej oddaji je sledilo še Kolo sreče, poleti 1997 pa serija oddaj Kamra. V lem 1998 je vodil nekaj oddaj Poletni most in 1999 nedeljsko popoldansko oddajo Potepanja. V tem času je sodeloval tudi z Mestnim gledališčem ljubljanskim, s katerim je naredil tri predstave. Vmes je končal študij in leta 1997 diplomiral. “V življenju me je zanimalo vehko stvari, svojo radovednost sem tešil predvsem v knjigah, ki so bile moje zveste spremljevalke. Še kot srednješolec sem se videl v poklicih ekonomista, fizika, matematika, jezikoslovca in v podobnih poklicih. Ko pa sem razmišljal o končnosti poklica, me ni nobeden več zanimal. Pri igralstvu nikoh ne vidiš svojega poklica, ker v igralskem poklicu vsako predstavo začenjaš od začetka in vedno znova se sprašuješ o lastnih čustvih in pogledih na svet in nikoh ne veš, kaj boš na poh študija vloge v sebi in o sebi odkril. Vsaka nova predstava je nova življenjska avantura in nova življenjska izkušnja. Nikoh ne veš, kako se bo iztekla in ah bo izšel iz nje kot zmagovalec ah poraženec. Prav ta negotovost igralskega poklica me vznemirja in spodbuja in ko ne bo več tako, morda tudi ne bom več igralec,” še dodaja Janko Petrove, ki ga ob zaključku pogovora še povprašam o njegovi predstavi Devetsto. “Projekt Devetsto je moj največji igralski dosežek doslej. Nastal je bolj po naključju. Ko sem leta 1999 izpopolnjeval svoje znanje italijanščine v srednji Italiji na Univerzi v Rbinu, so mi priporočili branje teksta sodobnega italijanskega avtorja Alessandra Baricca. Ko sem ga prebral, sem vedel, da mi je pisan na kožo in da ga moram uprizorit. Ko sem se vrnil v Trst, sem to predlagal direktorju in na moje veselje je bil moj predlog sprejet. Premiera je bila 3- julija 2000 v prenovljenem gledališču Tartini v Piranu. Od takrat do danes pa je bila zaigrana na številnih drugih lokacijah. Monodrama Devetsto je zgodba o genialnem jazzovskem pianistu, ki ga je leta 1900 kot siroto našel strojnik vehke prekooceanske ladje. Devetsto, ki je vzdevek tega pianista, na ladji preživi celo svoje življenje, z nje se ne izkrca niti takrat, ko ladjo po vojni zaradi zastarelosti razstrelijo-” Janka Petrovca, v tem letu čaka še vehko nastopov s svojo monodramo Devetsto in tudi v drugih gledaliških delih. Na primer v komediji Jaka Stoka Moč uniforme ah z igro Krvava svatba, s katero že tri leta nastopajo po vsej Evropi. V koprskem gledališču bo igral v eni predstavi za otroke, prav tako pa v istem gledališču igro Dostojevski. Sicer pa vehko veselja in zadovoljstva, Janko, pri tvojem nadaljnjem gledališkem ustvarjanju in še kdaj tudi na domačem odru. D. Naraglav Nastop Janka Petrovca v Preboldu v monodrami Devetsto A Cappella pri Slovencih na Madžarskem Pevke in pevci mešanega pevskega zbora A Cappella iz Petrovč nadaljujejo neutrudno delo in korak za korakom udejanjajo svoje poslanstvo in zelo ambiciozen načrt dela. Pomemben korak so bili božično-novoletni koncerti v Slovenskih Konjicah, Celju, na Vranskem, v Novem Celju in v Dravogradu. Skrbno in posrečeno izbran program za te koncerte je enako navdušil publiko in ugledna strokovna kritika, kot sta skladatelja Cuderman in Mihelčič. S posebnim navdušenjem pa so se odzvali povabilu Zveze Slovencev na Madžarskem na gostovanje v Monoštru in Sombotelu za Slovence na Madžarskem. Zveza vključuje deset kulturnih skupin in še nekaj društev Slovencev na Madžarskem. V tej državi živi približno 5000 Slovencev, od tega v Porabju 3500. Občudovanja vredno je njihovo uporno negovanje slovenskega jezika, pa čeprav narečnega. Lemo organizirajo okoh 100 nastopov na Madžarskem, v Sloveniji, pa tudi v Avstriji in Italiji pri naših zamejskih Slovencih. V Monoštru zadnjih pet let deluje Slovenski informativni kulturni center, ki je središče kulturnih in družabnih srečanj Slovencev v Porabju. Za nemoteno delovanje zveze so zaslužni predsednik Jože Himök, generalna sekretarka Klara Fodor in Marijana Sukič, urednica časopisa Slovencev na Madžarskem “Porabje”. Mnogo pripomore tudi Maritime Donezecz Ibolya z MTV -Magyar Televiziä z dvojezičnimi oddajami na Madžarski televiziji in na TV Slovenija. MePZ A Cappella je imela pod vodstvom Mitje Bervarja dva koncerta na Madžarskem. Na sam dan kulturnega praznika Slovenije so se pevci in pevke predstavih s koncertom v čudoviti cerkvi Sv. Martina v Sombotelu. Posebno doživetje je bil blagoslov glasov po končani maši oziroma pred koncertom. Za ta večer so pripravili program sakralnih skladb, slovenskih ljudskih pesmi in pesmi slovenskih skladateljev. Omeniti velja, da je bil program tudi tokrat dobro izbran, kar je potrdilo navdušenje poslušalcev v prepolni cerkvi. Pevke in pevci so se organizatorjem najlepše zahvalili z domoljubno pesmijo Lipa v priredbi Lojzeta Lebiča. Lipa je namreč tudi uradni naziv društva v Monoštru. Dan pozneje je A Cappella s koncertom slovenskih pesmi spet navdušila prepolno dvorano kul-tumo-informativnega centra Lipa v Monoštru. Pevkam in pevcem je uspelo svoje čutenje prenesti na poslušalce, tako da se je v marsikaterem očesu zaiskrila solza. Koncerta se je udeležil tudi konzul Repubhke Slovenije na Madžarskem, ki je bil nad nastopom navdušen in ni skoparil s pohvalami. Zbor je dobil povabilo, naj še pride med Slovence v Porabju in povabilo za sodelovanje na Kraljevih dnevih v čast ogrskih kraljev v neposredni bližini Budimpešte v avgustu letos. Nedvomno je, da bo MePZ A Cappella nadaljeval začrtano zahtevno pot, zahvaljujoč predanosti pevk in pevcev, predvsem pa vztrajnosti umetniškega vodje Mitje Bervarja ob podpori Sonje Kralj Bervar, ki nosita glavno težo pri uspehih zbora. Z. Zupančič letos 110 let organiziranega planinstva V Domu pod Reško planino v Marija Reki so se konec minulega meseca srečali ljubitelji planin in gora iz PD Prebold ter predstavniki drugih društev in organizacij. Med njimi ni manjkalo niti preboldskega župana Vinka Debelaka, ki je tudi sam velik ljubitelj tovrstne športne in rekreativne dejavnosti, ki letos beleži že 110-letnico organiziranega delovanja. Na srečanju, katerega osnovni namen je bilo govoriti o delovanju društva v minulem letu, izvoliti novo vodstvo in sprejeti naloge za tekoče leto, so precej besed namenili tudi visokemu jubileju slovenske planinske organizacije. 0 tem je zlasti govoril Adi Vidmajer, sicer podpredsednik Planinske zveze Slovenije, ki je tudi vodil letošnji občni zbor društva, katerega je bil soustanovitelj in dolgoletni predsednik. PZ Slovenije nadaljuje tradicijo Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno davnega 27. februarja 1893 v Ljubljani. Današnja osnovna dejavnost planinstva se dogaja v 238 planinskih društvih, ki so organizirana tako rekoč po vsej Sloveniji. Vanje je vključenih okrog 75.000 članov, ki vedo, da jim organizirano planinstvo lahko popestri in izboljša življenje. Število tistih, ki niso registrirani v PD, a vsaj občasno hodijo v hribe in gore, pa je še nekajkrat tolikšno. Vsekakor velja biti član PZS, saj je tako organizirano delovanje bolj aktivno, strokovno podkovano in predvsem varnejše, na voljo pa so tudi številne možnosti in ugodnosti s članskim popustom. V okviru PZS so organizirane planinske in alpinistične šole, seminarji, predavanja in preko 60 različnih tečajev pod skrbnim vodstvom izšolanih in izurjenih inštruktorjev. Za najmlajše prirejajo akcije Ciciban planinec in Mladi planinec ter klubsko dejavnost v pionirskih in mladinskih skupinah. Za starejše mladince in študente imajo zanimive programe, prilagojene tej starosti, za varno obiskovanje planin in gora, za športne aktivnosti in bivanje v naravi, za spoznavanje in varovanje narave. Planinska društva oskrbujejo več kot 7000 km markiranih ter označenih planinskih in veznih poti po naših Alpah, sredogorju in podgorju. V kar 167 planinskih kočah, domovih in zavetiščih je zagotovljena planinska oskrba in prenočevanje na več kot 6OOO ležiščih. Preko 2000 planinskih vodnikov, mentorjev, inštruktorjev in drugih specializiranih strokovnih kadrov, ki so vključeni v delo PD, omogoča izvajanje kakovostnih programov v gorah. Več kot 700 prostovoljnih gorskih reševalcev, organiziranih v sedemnajstih postajah GRS pa zagotavlja profesionalno, hitro in zanesljivo pomoč, ko se zgodi nesreča. Ob vsem tem naštevanju delovanja PZS pa ne gre pozabiti na odpravarsko dejavnost na najvišje gore sveta in druge organizirane skupinske izlete izven meja Slovenije. Naši alpinisti sodijo po doseženih rezultatih v sam svetovni vrh. Pomemben del delovanja PZS je tudi založniška dejavnost, saj izdajajo številne zanimive publikacije, strokovno literaturo, vodnike, zemljevide, naravoslovne koledarje in literarna dela. Posebno mesto pa ima tudi najstarejša slovenska revija Planinski vestnik, ki vsak mesec prinaša veliko planinskega branja, nasvetov in predlogov. Pomembno mesto v tej družbi ima že 31 let tudi preboldsko planinsko društvo, ki ga bo v naslednjem mandatnem obdobju vodil Dušan Vedenik, njegov namestnik bo dosedanji predsednik Karli Satler, tajnik pa Dušan Fric. D. N. Med pomembne aktivnost PD sodijo tudi tekmovanja v planinski orientaciji. Občni zbor Savinje 2ooo Minulo leto je bilo zelo delovno in razgibano za Športno društvo Savinja 2ooo iz Ločice ob Savinji, je v svojem poročilu na občnem zboru povedal predsednik društva Matjaž Hribernik. Nadaljevali so z izgradnjo športnega parka ob Savinji, kjer so napeljali elektriko in vodo, postavili so otroško gugalnico in več klopi ter pripravili podlago za stebre za javno razsvetljavo. Poleg tega so organizirali košarkarski turnir, letno košarkarsko ligo in drugi kolesarski vzpon na Goro Oljko. Pripravili so tudi prvomajsko praznovanje in jeseni kostanjev piknik. Na športnem področju so dosegli nekaj lepih uspehov, saj je njihova košarkarska ekipa zasedla prvo mesto na turnirju v Taboru, mlajša sekcija članov pa prvo mesto v nogometu v športni akciji Veter v laseh. S prvim mestom so se izkazali tudi starejši člani na občinskem turnirju v malem nogometu. Na koncu so se dogovorih o nalogah za letošnje leto. T.T. Milan Polavder, do tega občnega zbora načelnik mladinskega odseka, med podelitvijo priznanja Mojci Ježovnik. Množični in dejavni S pesmijo Moškega pevskega zbora Gotovlje se je začel uvodni del občnega zbora Planinskega društva Zabukovica, ki s skoraj 1000 člani sodi med najbolj množična društva v Savinjski dolini. Poleg pevcev so uvod polepšali mladi planinci OŠ Griže, ki so pomembna kadrovska baza za delo društva. Letošnje delo bo potekalo v znamenju 110-let-nice slovenske planinske organizacije, praznovali pa bodo tudi 40-letnico njihovega mladinskega odseka in 20-let-nico mladinskih taborov. Na občnem zboru v veliki dvorani Doma Svobode Griže je vse udeležence pozdravil predsednik Jože Jančič, ki je bil tudi v vlogi delovnega predsednika. Osrednje poročilo je podal tajnik društva Franci Ježovnik, za njim pa predstavniki mladinskega odseka, šole, gospodarskega odbora, odbora za izlete in pohode, markacisti in ostali. Iz vseh poročil je bilo mogoče razbrati zelo pestro in uspešno delo društva v minulem obdobju. Poleg izletov, pohodov, orientacijskih tekmovanj, alpske šole, planinskih taborov in še česa so opravili tudi lepo število ur prostovoljnega dela pri postojanki na Homu, na cesti do Homa in pri ostalih društvenih aktivnostih. Organiziranih je bilo 29 pohodov oziroma izletov z avtobusnim prevozom, ki se jih je udeležilo 710 udeležencev. Bila pa sta organizirana tudi dva pohoda na Hom: ob dnevu žena in ob proslavi 30-letnice Savinjske planinske poti. Hom je lani obiskalo preko 14.000 evidentiranih obiskovalcev. Savinjsko planinsko pot pa je doslej prehodilo 2209 pohodnikov, od tega 6l9 iz PD Zabukovica. Pomembna pridobitev lanskega leta je nov Vodnik te poti, za katerega pa še ni finančnega pokritja, saj občine, ki so obljubile sofinanciranje, še niso poravnale svojih obveznosti. Občni zbor društva so zaključili s sprejemom programa dela za leto 2003, ki so ga natisnili na posebno zloženko ter s podelitvijo transverzalnih značk Savinjske planinske poti in drugih transverzalnih poti. Podeljenih je bilo tudi več društvenih priznanj za uspešno delo v društvu, posebnih čestitk pa je bil deležen Milan Polavder, ki je lani prejel najvišje priznanje Mladinske komisije PZS. D. N. LK ŽALEC vabi vse ljubitelje lokostrelstva na ogled lokostrelske tekme. Tekma bo v soboto, 29. marca 2003, ob 10. uri v Športnem parku v Žalcu. Oglejte si mojstre tega lepega športa med njimi tudi svetovnega prvaka in rekorderja. ŠPORTNO DRUŠTVO PETROVČE Petrovče 33, 3301 PETROVČE objavlja JAVNI RAZPIS ZA OBČINSKO TEKMOVANJE V BADMINTONU Tekmovanje bo v soboto, 12. aprila 2003, ob 9- uri v telovadnici Osnovne šole Petrovče, in sicer v štirih kategorijah: • do 15 let, • moški do 40 let, • moški nad 40 let, • ženske. Prijavnina je 1.000,00 SIT za odrasle. Prijave na tekmovanje sprejemamo do petka, 11. aprila 2003, do 18. ure, na tel.: 041 743 807 (g. Jani Rehar). Pravico do tekmovanja imajo občani občine Žalec. Vabljeni! Predsednik ŠD Petrovče Aleš Dolžan Uspešni domači karateisti 1. MEDNARODNI VVKF POKAL ŽALEC 2003 USPEL. Tümirja se je udeležilo 330 tekmovalk in tekmovalcev iz 41 klubov Hrvaške in Slovenije. To je bil eden največjih turnirjev v Sloveniji. Konkurenca je bila skoraj v vseh kategorijah izredno velika, največja pa v članskih kategorijah, kjer so imeli domači tekmovalci največ uspeha, saj so osvojili kar pet prvih mest. Izkazali so se vsi kandidati za letošnje naslove državnih prvakov (Luka Marič, Teja Šavor, Damir Vrbanič, Sašo Dordevič, Matjaž Končina in Mladen Stojnič). Pokal za ekipni uspeh je tako ostal v domačem karate klubu v Žalcu. Udeleženci so bili s samo organizacijo izjemno zadovoljni, tako da bo turnir postal tradicionalen vsako leto ob tem času. Rezultati: Kate ženske - do 8 let 1. Špela Korošec, Žalec; - 9 let 1. Eva Nina Kozmus, Žalec. Kate ekipno ženske - do 9 let 1. Žalec (Kozmus, Korošec, Dedič). Kate ekipno moški - do 9 let 1. Žalec (Topolovec, Gojznik, Malis); -10 do 11 let 2. Žalec 2 (Jezernik, Jelen, Kozar); 3. Žalec 1 (Zebec, Jelen, Smiljan). Mladinke in članice - do 53 kg 1. Teja Šavor, Žalec. Moški 12 do 13 let - do 52 kg 3. David Kramarič, Žalec. Mladinci in člani - do 60 kg 1. Luka Marič, Žalec; - do 6$ kg 1. Damir Vrbanič, Žalec; 3. Jernej Bizjak, Žalec; - do 70 kg 1. Sašo -ordevič, Žalec; - do 75 kg 1. Matjaž Končina, Žalec; - nad 80 kg 1. Mladen Stojnič, Žalec. S. Marič Matjaž Končina (na sredini stoje) zmagovalec do 75 kg. Zimski vikend seminar V žalskem karate klubu so v času šolskih počitnic ponovno organizirah zimski vikend seminar za mlade karateiste in za tekmovalce. Poleg približno 40 domačih karateistov se je seminarja za tekmovalce in trenerje udeležilo 40 karateistov iz vse Slovenije. Mojster 7. dan Dušan Dačič iz Novega Sada se je tokrat še posebej potrudil in vodil enega najboljših seminarjev do sedaj, tako da so bili udeleženci izjemno zadovoljni. Upamo lahko, da se bo to poznalo pri domačih tekmovalcih, ki jih čaka naporna sezona, saj bo že 29. marca v Žalcu letošnje prvenstvo Slovenije za članice in člane. S. Marič Mojster Dačič (desno) z najmlajšimi žalskimi karateisti Turni smuk Mrzlica • Gozdnik ŠRD Partizan Griže in Turistično društvo Griže sta pripravila smučarsko prireditev turni smuk Mrzlica - Gozdnik. Na progi dolgi 4 km in 450 m višinske razlike, je nastopilo 30 tekmovalcev, ki so se pomerili v štirih starostnih kategorijah. Vrstni red: - ženske: 1. Mojca Tomažin 30,26; 2. Anja Moškon 30,47 (obe Zabukovica); - moški do 30 let: 1. Matjaž Moškon 14,49; 2. Aleš Zakelšek 15,01; 3. Mito Podvržen 15,23 (vsi Zabukovica); - moški od 30 do 50 let: 1. Janko Potočnik 14,13 (Zabukovica); 2. Volodja Gothe 16,00 (Migojnice); 3. Branko Derča 16,00 (Šešče); - moški nad 50 let: 1. Franček Pungeršič 20,54; 2. Matevž Oblak 22,16 (oba Zabukovica); 3. Marko Dolinar 24,20 (Griže). Absolutno: 1. Janko Potočnik 14,13; 2. Matjaž Moškon 14,49; 3-Aleš Zakelšek 15,00 (vsi Zabukovica). T.T. v Žalčanke trenutno tretje Mladinci SIP Šempetra, ki nastopajo v finalni ligi za naslov državnega prvaka. Od leve proti desni: Dejan Teržan, Zlatko Pulko, Rudi Zupanc, Dario Šildenfeld, Matevž Stegner in trener Milan Pulko; čepijo: Luka Pirc, Goran Arsovič, Marko Bojinovič in Klemen Grastovec. Uspešni mladi odbojkarji Šempetra Dvakratni državni prvak Rokometašice ŽRK Žalec so trenutno s 17 osvojenimi točkami na četrtem mestu. Priložnost, da bi bile po doslej odigranih kolih tretje, so izgubile na gostovanju v Škofijah, kjer so z Burjo, ki je njihov najresnejši konkurent za tretje mesto, igrale neodločeno. Novo priložnost so imele v soboto proti Pirančankam, ki so skupaj s Krimovkami po 13. kolih na prvem oziroma drugem mestu. Z zmago 25 : 23 so se zavihtele na na 3. esto in ostajajo v spomladanskem delu še neporažena ekipa. Spomladanski del prvenstva so Žalčanke pričele z zmago v gosteh proti Jelovici Škofja Loka (29 : 26). To je bila še zaostala tekma jesenskega dela prvenstva. Prvo tekmo spomladanskega dela pa so igrale v Celju in z rezultatom 24 : 27 premagale rokometašice ŽRK Celeia. Tekma 11. kola s Krimovkami je bila preložena in jo bodo 9- aprila ob 18. uri odigrali v Žalcu. Dvanajsto kolo je Žalčankam spet prineslo zmago. Šahovsko društvo Savinjčan iz Šempetra je pripravilo občni zbor, katerega se je udeležilo 60 šahistov. Za predsednika kluba so ponovno izvolili nekdanjega prizadevnega mentorja mladih Jožeta Peternela. V tem obdobju so mladi šahisti nastopali na regijskem, državnem, zveznem in mednarodnem merilu.Tudi nekdanji ustanovitelj, veteran Stane Skok, pri svojih 75. letih še vedno dosega lepe uspehe na vseh rednih odigranih hitropoteznih šahovskih turnirjih, od leta 2002 pa je zaporedoma tudi klubski prvak 2003. Šahovsko društvo Savinjčan ima letos v programu, ob svojem 55. jubileju ŠD Savinjčan, prirediti različna tekmovanja. Pripravljajo spominski šahovski turnir na nekdanjega šahista in blagajnika Florjanca, turnir v živem šahu in več pokalnih nagradnih turnirjev. Na domačem parketu so igralke Olimpije premagale z rezultatom 25 : 31. V 13. krogu prvenstva so na gostovanju v Škofijah igrale neodločeno (29: 29). V tem času so Žalčanke pod vodstvom trenerja Igorja Razgorja in vodje moštva Iztoka Ščurka s Krimovkami odigrale tudi prvo tekmo četrtine finala za pokal Slovenije in tekmo izgubile z rezultatom 21: 27, čeprav so zmagovalke imele z njimi kar precej težav. Povratna tekma za pokal Slovenije bo 2. aprila v Ljubljani. Po sobotni tekmi s Piranom čaka Žalčanke še gostovanje v Kočevju. Odigrati pa morajo še tekme z Izolo (doma), Savo Kranj (v gosteh), Škofjo Loko (doma) in že omenjeno zaostalo tekmo s Krimom (doma). Nadvse uspešnlšo so v slovenski ligi nastopale mladinke, ki so se skupaj s Celjankami uvrstile na finalni turnir v Škofji Loki, ki bo 27. aprila. Na turnirju bodo poleg domačink iz ŽRK Loka kava in Celjank še rokometašice Olimpije. Na odigranih različnih tekmovanjih so bili dosežem lepi uspehi, predvsem v Zagorju, kjer so šahisti osvojili drugo mesto. Organiziranih je bilo preko 40 klubskih turnirjev, prijateljskih srečanj v žalski občini in po savinjski, šaleški in zasavski regiji. Za lepe uspehe in rezultate pa ima zasluge vsekakor predsednik krajevne skupnosti Šempeter Jože Randl. Na občnem zboru so pohvalili Uidi tajnika Marjana Kneza, tehničnega vodjo Štefana Šinceka in blagajnika Franca Škorjanca ter delo z mladimi, ki ga že vrsto let s Športno zvezo občine Žalec vodi predsednik Jože Peternel. Za zaključek je ŠD Savinjčan pripravil še hitropotezni šahovski turnir. Med dvanajstimi udeleženci turnirja je zmagal Stane Skok pred Jožetom Peternelom in Štefanom Šincekom. Jože Grobelnik Odbojkarski klub SIP Šempeter je v tej tekmovalni sezoni dosegel velike uspehe na področju mladinskih kategorij. Najmlajši dečki, to so fantje, Id obiskujejo 3. in 4. razred, in fantje, ki obiskujejo 5. in 6. razred, so se uvrstili v polfinale državnega prvenstva, ekipa starejših dečkov, to so fantje, ki obiskujejo 7. in 8. razred, pa uspešno nastopa v A državni ligi. Največji uspeh so dosegli mladinci, saj so se uvrstili v finalno ligo štirih ekip v Sloveniji. Poleg Šempetra nastopajo v finalni figi še mladi odbojkarji Brezovice, Fužinarja in Izole. Šempeter Šahovski klub Savinjčan iz Šempetra je priredil drugi redni mesečni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je zmagal Jože Peternel (14,5 točk) pred Marjanom Knezom (14 točk) in Vinkom Jagodičem (13,5 točk). Šentjur pri Celju Šahovski klub Šentjur pri Celju je organiziral drugi CIKLUS šahovski turnir v pospešenem šahu, po švicarskem sistemu - FIDA PRAVILIH 2 X 15 min na igralca. Zmago si je priboril mojster Vladimir Ivačič iz Domžal pred Štefanom Cvarom iz Velenja in Francem Ojstrežem iz Celja. Pri ženskah je bila najboljša Ksenija Novak (4. mesto) iz Prebolda, med mladincih pa njen brat Jernej Novak (oba po 5,5 točk). Griže Šahisti Šahovskega kluba Griže so odigrah drugi CIKLUS šahovski turnir v Trener Milan Pulko je povedal, da so se na finalni turnir uvrstili preko kvalifikacijskih turnirjev, saj so premagali zelo dobre klubske ekipe, katerih člani so dolgoletni nosilci slovenskih mladinskih reprezentanc. Poleg tega imajo po dolgih sušnih letih tri člane v kadetski reprezentanci Slovenije. Vsi ti rezultati so plod skupnih prizadevanj vseh odbojkarskih delavcev iz Šempetra. Pulko je poudaril, da imajo dobro mlajšo generacijo odbojkarjev, ki bo kmalu lahko nadomestila sedanjo člansko ekipo. Za to tekmovalno sezono so prevzeli tudi delo z mladimi v občini Braslovče, kjer je že viden napredek. pospešenem šahu. Zmagal je FEDE mojster Dani Vombek iz Griž (6 točk) pred MK Radom Rajkovičem iz Velenja in MK Dušanom Brinovcem iz Žalca. Sledijo Igor Penko iz Kranja, Stane Skok iz Šempetra in Emil Virant iz Žalca. Pri ženskah je bila najuspešnejša Suzana Svet iz Žalca, pri mladincih pa Jernej Novak iz Prebolda. Žalec Šahisti ŠK Žalec so odigrah tretji CIKLUS turnir 2003 v pospešenem šahu. Po odigranih 7 kolih je med štiridesetimi slovenskimi šahisti zmagal FIDE mojster Dani Vombek iz ŠK Griže. Vrstni red: FIDE mojster Dani Vombek, sledijo pa MK Milan Matko (Velenje), Dušan Brinovec (Žalec), Vladimir Ivačič (Domžale) in drugi. Ponovno pa se je na turnirju z odličnim rezultatom izkazala Ksenija Novak Jože Grobelnik Boštjan Tratnik iz Prebolda je na letošnjem državnem mladinskem prvenstvu, ki je potekalo konec minulega meseca v Ljubljani, osvojil kar dva naslova državnega prvaka. Z rezultatom 8.26 je bil najboljši v teku na 60 m z ovirami, s 679 cm pa je bil najboljši v skoku v daljino. Oba rezultata sta bila za Boštjana in njegovega trenerja Braneta Strožerja delno pričakovana, vendar glede na lanskoletne poškodbe, ki niso omogočale popolnega treninga, sta bili zmagi še toliko bolj dobrodošli. Boštjan Tratnik se z atletiko ukvarja že osem let, zanjo ga je navdušil Brane Strožer, ko je še poučeval na OŠ Prebold. Brane Strožer je Boštjanov trener že ves čas, hkrati pa trener tudi nadvse uspešne Martine Tomič. Boštjan je doslej osvojil že vrsto najvišjih naslovov v mladinski konkurenci ter bil med najboljšimi tudi med člani. Kljub temu da je imel lansko leto veliko težav s poškodbami, imel je natrgani obe mišični loži, je postal dvoranski mladinski državni prvak na 60 m z ovirami. V poletnih mesecih pa se je posvetil teku na 400 m z ovirami in tudi tam dosegel dobre rezultate. Njegov čas 54.37 je bil, v absolutni konkurenci, četrti v Sloveniji. V teku na 400 m je na reprezentančnem tekmovanju Savaria pokal zmagal ter osvojil 2. mesto na državnem prvenstvu za mlajše člane (do 23 let). Zelo dobro je tekel tudi na 110 m z ovirami, vendar mu je poškodba preprečila, da bi osvojil naslov državnega prvaka. Po tej poškodbi je sledilo okrevanje in mirovanje. Po dobrem mesecu dni je počasi znova začel s treningi za zimsko sezono. “S trenerjem sva minule mesece delala predvsem na moči in povrnitvi fizične pripravljenosti. Čeprav je letošnje leto podrejeno predvsem teku na 400 m z ovirami, sva se s trenerjem Branetom odločila, da bom v dvoranskem delu sezone tekel še 60 m z ovirami in se preizkusil v skoku v daljino. Ta odločitev se mi je dobro obrestovala, saj sem ponovno osvojil naslov mladinskega državnega prvaka na 60 m z ovirami, hkrati pa postal tudi mladinski prvak v skoku v daljino. Oba rezultata sta dobri spodbudi za mojo nadaljnjo atletsko pot ter dokaz, da sva s trenerjem Branetom Strožerjem delala res dobro in tako dostojno zastopala barve najinega adetskega kluba Kladivar Celje. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem donatorjem, Jožetu Klančniku, Albinu Hermanu, Darku Tratniku, Branku Djordjeviču, Občini Prebold..., še posebno pa staršem in vsem, ki mi kakorkoli pomagajo, mi stojijo ob strani, spodbujajo in se skupaj z mano veselijo dobrih rezultatov. Brez njih in trenerja Braneta teh ne bi bilo moč doseči, saj je vse povezano tudi z denarjem, ki pa ga starši nimajo, v klubu pa ga prav tako ni veliko. Zelo bi bil vesel, ko bi se našel kakšen zasebnik ah podjetje, ki bi me vzelo pod svoje okrilje in me s primerno finančno podporo spremljalo na moji atletski poti,” je ob zaključku najinega srečanja dejal Boštjan, katerega glavni letošnji cilj je dosega norme v teku na 400 m z ovirami za mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo na Finskem v mestu Tampere od 24. do 27. julija 2003. D. N. Boštjan Tratnik z osvojenima zlatima medaljama z letošnjega dvoranskega državnega prvenstva D. N. Občni zbor Savinjčana T. Tavčar Šahovske vesti Še spomin na zimo Letos je zima bila res tista prava, z nizkimi temperaturami in bogato snežno odejo, ki je omogočala, da so znova zaživela tudi naša nižinska smučišča v Preboldu, Libojah, Gozdniku in drugod po obronkih doline. Na svoj račun so lahko prišli pravzaprav vsi otroci, saj se je bilo mogoče sankati in smučati že na vsaki majhni vzpetini. Zadovoljni pa so bili tudi v smučarskih klubih, saj so po sušnih zimah lahko organizirali vrsto smučarskih tečajev. TLidi pri TVD Liboje so na svojem smučišču organizirali smučarski tečaj, ki se ga je udeležilo 33 tečajnikov. Tečaj je potekal med šolskimi počitnicami in je trajal vsak dan dve polni uri. Polovica tečajnikov je bilo začetnikov, sicer pa so bili razdeljeni na tri skupine, ki so vadile pod vodstvom izkušenih inštruktorjev smučanja. V tej vlogi so bili Dušan Čretnik, Vinko Čater in Srečko Čater. Vodja tečaja je bil Andrej Zeme, ki je ob zaključku tečaja skupaj z inštruktorji pripravil preizkus osvojenih veščin. Najboljši trije v vsaki skupini so prejeli medalje, vsi pa diplome in značke o uspešno opravljenem tečaju. D. N. Sekaj mladih z inštruktorjem po zaključku preizkusa smučarskih veščin Let the good times roll. MOTO CENTER PROMOTOR, Drešinja vas 18, PETROVČE: 03/ 570 71 51 PE MOTO CENTER PILK0, Koprska 2, Ljubljana: 01/ 422 85 70 www.slomotO.com KLE 500 EN 500 mm f AMß&jp ’motoristična T oblačila WCHC.9QRr.(NCU«0 MmOHIW zaščitne čelade M HHYOSUNG skuterji pnevmatike - olja - filtri - svečke skuterji - chopperji 22 marec 2003 Pisma bralcev Savinjske doline Pisma bralcev naenkrat - morda pa starejši ljudje za vas niso dovolj v redu? Večkrat se je Ustanovitev koronarnega kluba Pisma bralcev Svoja leta zaslužene penzije sem popestrila z vpisom na Univerzo za tretje življenjsko obdobje, kjer sem se med svojimi vrstnicami imela zelo lepo. Ugotovila sem, da mi kljub križem, ki so mi jih naložila leta, možgani še kar dobro služijo in še nisem popolnoma pozabljiva. A pričela sem sumiti v mojo moč “zdravega spomina”, zakaj z Univerze so me začeli opominjati zaradi neplačane članarine, ter članarino plačala še enkrat. In ni naključje, da se je po določenem času zgodba ponovila. Kljub temu da težko hodim, sem Vas, ga. Branka, večkrat iskala v tajništvu, Vas ni bilo. Včasih nas je čakalo kar nekaj, saj je bilo na vratih napisano, da pridete takoj. Kadar pa ste že bili v pisarni, pa me je motilo, ker se strankam niste posvetili, ampak ste se pogovarjali z večimi razne izlete ali predavanja, a ste na nas pozabili. Jezi me tudi to, da je moj sin pri vojnih veteranih, pa ga, prav tako kot mene, terjate za neplačano članarino. In še to, drugi so dobili značke, on pa ne. Zakaj? V življenju sem skromna in ponižna, le malo več vljudnosti in boljšega dela pa smo jaz in moje kolegice, le pričakovale. V prihodnje bi predlagala, da se le objavi delovni čas, da bom lahko poravnala že plačano članarino, pa tudi moj sin. Občanka Anica ZAHVALA Gospe, ki je v soboto, 15. marca 2003, našla pred trgovino ERA v Žalcu mojo ročno torbico in jo oddala v tamkajšnji blagajni, se iskreno zahvaljujem. Jože Hlačer iz Zabukovice 59 Danes, to je 26. marca, bo ob 18. uri v sejni sobi občine Žalec (prvo nadstropje) ustanovni zbor Koronarnega kluba Savinjska dolina. Pripravljalni odbor, ki ga vodi Milica Podobnik, je na dnevni red zbora uvrstil sedem točk. Po izvolitvi delovnih teles ustanovnega zbora bodo prisotni obravnavali statut kluba, siedile pa bodo volitve organov. Sprejeli bodo tudi program dela in finančni načrt kluba za leto 2003. Poleg občank in občanov ter vodstva občine so na ustanovni zbor vabljeni predstavniki Bolnišnice Celje, žalskega zdravstvenega doma, Lekarne Žalec, Centra za socialno delo Žalec in drugi, pričakujejo pa tudi Aleksandro Gorjup, predsednico Zveze koronarnih klubov Slovenije. K. R. Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 Herman Albin s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626-116 RO+SO ÌKALETOVA 13, HUDINJA - CELJE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL mm GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 OCTAVfA POPUST DO 430.000 SIT FABIA POPUST DO 350.000 SIT POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z: • rezervnimi deli • montaža gum • rabljena vozila • kleparska in ličarska dela VELIKA VELIKONOČNA AKCI Nudimo pohištvo za opremo: SPALNIC, DNEVNIH SOB, KUHINJ, PREDSOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE I MIZE TER VZMETNICE. Ugodni plačilni pogoji: čeki, krediti OB KONCU AKCIJE ŽREBANJE 50 ZJEMNO UGODNO: NAGRAD! Izvozni model - samska soba HAGA v sestavu: 2. D omara, postelja in nočna omarica že za 34.776,00 SIT. Program VEGA ADRIA v barvi oreha/beige in REGALI G 2000 v barvi oreha - do 30 % popust. Znižane cene omar z drsnimi vrati ZENA Informacije po tel.: Delovni čas prodajalne: 03/703 71 30, 03/703 71 31 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, E-mail: info@garant.si ob sobotah od 8. do 12. ure. Internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA V, JMLBJIKBft TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel:703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do 12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI O' r- IZREDNO UGODEN KREDIT za belo tehniko in tv gorenje na 6 ali 12 MESECEV EOM 7.00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!! PRALNI STROJ GORENJE WA 583 72.990 sit VGRADNI POMIVALNI STROJ GORENJE GSI 682 aluminij C3f? - 136=500 SIT 114.750 sit VIDEOREKORDER daewo 8 GLAV HiFi STEREO 33.900 Sit RADIO KASETNIK Z CD DAEWO 12.900 sit LOJ PRÀQtfSTROJ GORENJE prologicai WA 141 (1400 obratov) täESOSsit 124.990 sit KOMBINIRANI HLADILNO ZMRZOVALNI APARAT GORENJE K 337/2CLC 120.000 SIT 107.990 sit BTV EVELUX 51 cm 37.900 sit MEŠALNIK BOSCH MFQ2100 5.550 sit VGRADNA PEČICA GORENJE U 799 W ventilacijska, pogrezljivi osvetljeni gumbi, elektronska ura. teleskopska vodila 87.500 sit BTV SONY KV 29 LS 60 popolnoma raven WEGA ekran 72 cm KKHHZ o c >o o jQ ŠTEDILNIK GORENJE K M3 inox 50 cm širine 3 plin, 1 elektrika >IT 77.900 sit AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 KM! ALIANSA VAŠA ZADNJA SANSA!!! ° KW liWli - PHDOBÜtM tliÄL©iV': REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE! ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO Glivične okužbe Glivične okužbe kože so ena najpogostejših bolezni, katerih pogostost se že več let povečuje. Človekova tkiva in organi so dobro gojišče za nekatere glive. Motnje v delovanju tkiva ali organa, ki ga glive naselijo, imenujemo glivično obolenje. Glivice lahko povzročijo spremembe na koži, sluznicah (dermatomikoze) ali/in na notranjih organih (sistemske mikoze). Najpogostejši povzročitelji kožnih okužb so dermatofiti, vendar pa zadnja leta z njimi upada pogostost okužb in narašča število okužb s kvasovkami. Plesni so, bolj kot na koži, povzročitelji okužb nohtov in stopal. To so glivice, ki običajno naseljujejo zgornje plasti kože. Znaki glivične okužbe so občutljivost, srbenje, skelenje, vnetje, luščenje, razpoke, mehurčki... Prizadeta koža lahko spremeni barvo in postane bela, nabrekla, vlažna ali pa začne pokati. Zdravila za zdravljenje teh okužb so antimikotiki. Glive se najpogosteje razrastejo na koži, obrobnih sluznicah, nohtih ali laseh ob naslednjih ugodnih pogojih: • v vlažnem, toplem okolju (savne, kopališča, kabine za prhanje, vlažne brisače...), • pri zmanjšani odpornosti organizma (dojenčki, visoka starost, po prestani bolezni, zaradi stresa, diabetes, AIDS, hormonske motnje, dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidi, širokospektralnimi antibiotiki, citostatiki...), • če je koža poškodovana, razmehčana, hrapava ali razpokana, ob presnovnih boleznih (sladkorna bolezen), • ob motnjah v prehranjevanju (pomanjkanje vitaminov). Najpogostejše glivične okužbe: • Okužba stopala (tinea pedis); okužimo se lahko neposredno in posredno v bazenih, savnah in kabinah za prhanje. Okužba prizadene medprstne prostore na stopalu. Pojavi se vnetje in mehurčki, ki jih spremlja srbenje. Za zdravljenje uporabimo kremo ali raztopino antimikotika, ki jo enkrat ali dvakrat na dan vtremo v prizadeto kožo. Posip je posebej primeren za jutranje posipavanje nogavic in obutve. Zdravljenje običajno traja vsaj štiri tedne oziroma še dva tedna po tem, ko je koža navidez že zdrava. • Okužba trupa (tinea corporis); to je okužba kože po celem telesu. Največkrat pride do prenosa z lastnih okuženih stopal ali nohtov nog, pogosta pa je tudi okužba ob stiku z drugo kužno osebo, živaljo ali zemljo. Najpogosteje obolevajo otroci. Pred zdravljenjem svetujemo pregled pri dermatologu, saj je možna zamenjava z mikrosporijo. Pojavi se rdečica, srbenje in vnetje. Za zdravljenje uporabimo kremo. Če se okužba pojavi na lasišču, je primerna uporaba raztopine. • Okužba lasišča (tinea capitis); na lasišču se pojavi luščenje ali lomljenje in izpadanje las, ob močno izraženem vnetju tudi bolečina. Praviloma je prisotnih več žarišč, opazimo sivo-bele luske in različno izraženo rdečino. Včasih pa so lasje nespremenjeni, vendar jih z lahkoto izpulimo. Pri taki okužbi je primerna uporaba antimikotičnega šampona in raztopine. • Pityriasis versicolor (kožna plesen); vir okužbe ni znan. Največkrat so prizadeti predeli kože na vratu, zgornji deli trupa in nadlakti. Na koži se pojavijo rdečkaste lise ali depigmentacija in drobno luščenje. V prizadeto kožo vtiramo antimikotično kremo dva do tri tedne oziroma še dva tedna po tem, ko je koža navidez že zdrava. • Candida intertrigo; pojavi se v kožnih gubah, pod pazduho, pod dojkami in v dimljah. Koža je vneta, srbi in se lušči. Včasih se lahko pojavijo mehurčki in razpoke. Ogroženi so predvsem ljudje s povečano telesno težo in diabetiki. Tudi pri zdravljenju tega glivičnega obolenja uporabljamo antimikotične kreme. • Okužba nohtov (onihomikoza); okužba nastane zaradi nošenja nepredušne obutve, obiskovanja javnih kopališč in motenj arterijskega obtoka. Bistveno pogostejše so okužbe nohtov na nogah, na rokah so nohti redkeje okuženi. Na nohtih opazimo motnost, spremembo barve, debeline in lomljivost. Bolečine se praviloma pojavijo ob vnetju obnohtnice. Zdravljenje teh okužb poteka pod zdravniškim nadzorom. Nasveti za preprečevanje glivičnih okužb: • oblačila naj bodo zračna, po možnosti iz naravnih materialov (predvsem naj to velja za perilo, ki se neposredno dotika kože); enako naj velja za obutev, ki ne sme biti pretesna, da so stopala normalno prekrvavljena in da ne prihaja do poškodb nohtov; • pri vsakodnevni telesni higieni priporočamo uporabo nežnih higienskih sredstev, npr. pH nevtralna mila; po umivanju je potrebno kožo temeljito obrisati, še posebno med prsti, pod pazduhami, v dimljah in pod prsmi; svetujemo uporabo lastne brisače, ki se mora prekuhati; • ko se odločimo za obisk savne ali javnega kopališča, je nujna uporaba primerne lastne obutve; • kadar poznate vir glivične okužbe, se mu v prihodnje izogibajte, npr. psu, mačku. Glivične okužbe običajno niso nevarne, so pa neprijetne in ponavadi ne izginejo brez zdravljenja. Kreme, raztopine, pršila, posipi in šamponi so na voljo brez recepta v lekarnah, antimikotične tablete pa se smejo izdajati le na zdravniški recept. Nekatera izmed teh zdravil uničijo glivice, medtem ko drugi preparati samo zavirajo njihovo delovanje in razmnoževanje. Pomembno je, da se lotimo zdravljenja že ob prvih znakih in s tem preprečimo širjenje okužbe. Če glivične bolezni bolnik ne uspe pozdraviti sam, kljub upoštevanju nasvetov za preprečevanje okužbe in pravilne uporabe protiglivičnih sredstev, mora nujno obiskati zdravnika. Zdravljenje pod zdravniškim nadzorom priporočamo vsem, ki imajo že od samega začetka okuženo veliko površino kože, vsem z glivičnim obolenjem nohtov, sladkornim bolnikom ter bolnikom z motnjami prekrvavitve nog. Helena Hrastovec, farm. tehn. Mladi marec 2003 Največ zmag v Žalec S snegom bogata zima je letos nudila veliko užitkov na edinem smučišču v žalski občini - smučišču v Libojah. Upravljavec smučišča v Libojah, Športno društvo Partizan Liboje, je s skrbnim vsakodnevnim urejanjem smučišča, uspel podaljšati sezono celo do prvih dni marca. Kljub že prav pomladanskemu vremenu, sta se zato Zveza športnih društev občine Žalec in SK Gozdnik Žalec zadnji dan februarja odločila organizirati občinsko prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo več kot devetdeset osnovnošolcev, kar zgovorno priča o smotrnosti izpeljave podobnih prireditev za mlade. Da je vse potekalo brez težav, je poskrbel vodja tekmovanja g. Franci Pungerčič s svojo ekipo, za lep odziv mladih smučarjev pa gredo zasluge tudi njihovim športnim pedagogom. Tekmovanje je potekalo v treh moških in treh ženskih starostnih kategorijah, največkrat pa so na najvišjo stopničko stopili Žalčani. REZULTATI: od 1. do 4. razreda, deklice: 1. Larisa Petek (Žalec), 2. Lina Pušnik (Griže), 3- Alja Rehar (Petrovče); dečki: 1. Alen Petek (Žalec), 2. Urh Zupanc (Petrovče), 3. Jaka Rehar (Petrovče); od 5. do 6. razreda, deklice: 1. Maja Pešec (Petrovče), 2. Julija Gabrovšek (Petrovče), 3. Tjaša Grobelnik (Petrovče); dečki: 1. Žan Pušnik (Griže), 2. Dejan Čater (Griže), 3-Gregor Brglez (Petrovče); od 7. do 8. razreda, deklice: 1. Ana Pevec (Žalec), 2. Anja Gajšek (Petrovče), 3. Tadeja Novak (Petrovče); dečki: 1. Milan Mastnak (Žalec), 2. Andrej Zakelšek (Griže), 3. Žan Borštnar (Žalec). u.v. Najboljši fantje od 1. do 4. razreda: od leve proti desni: Urh Zupanc (2), Alen Petek (1), Jaka Rehar (3) in Pavel Virant (4) Ob zaključku še fotografija za spomin Učenci med kulturnike V dvorani kulturnega doma v Libojah je bila v začetku tega meseca prijetna slovesnost, na kateri so drugošolce OŠ Liboje sprejeli v Šolsko kulturno društvo in ob tem tudi v Zvezo kulturnih društev Savinja. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so sodelovali učenci OŠ Liboje, sta osnovnošolcem spregovorila ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar in Matjaž Jazbec. Oba sta poudarila pomen kulture in vključitev mladih v kulturno življenje ter izrekla vse čestitke učiteljici podružnične šole Liboje Zdenki Hlastec za prejeto občinsko priznanje na področju osnovnih šol občine Žalec. Po zaključku uradnega dela so si vsi udeleženci slovesnosti ogledali še zanimiv risani film in tako zaokrožili dogodek, ki bo nedvomno prispeval k nadaljnji krepitvi kulturnega življenja v Libojah in v občini kot celoti. D. N. Zimovanje Študentski servis Ljubljana s sedežem na Borštnikovem trgu 2 vam predstavlja projekt “getWork - zgrabi priložnost” Začni kariero * nam'- Iščete prvo zaposlitev? Želite samozavestno nastopiti pred delodajalcem? Izkoristite torej prijetno s koristnim! Prvi korak lahko naredimo skupaj. Vse, kar potrebujete, sta čas in dobra volja, saj je program usposabljanja getWork v vašem kraju brezplačen. Program je namenjen študentom, dijakom in brezposelnim od 18. do 30. leta starosti. Pridobili si boste znanja in spretnosti, ki vam nudijo prednosti pri pridobivanju prve zaposlitve. Taborniki rodu Bistre Savinje Šempeter smo letos zimovali na Gori Oljki. Tri nepozabne februarske dni smo preživeli kot se za tabornike spodobi - predvsem v naravi. Že prvi večer smo šli na nočni pohod ter se zabavali ob igrah na prostem. Čez dan smo najmlajši (Murni, Medvedki in Čebelice) iskali skriti zaklad, do katerega so nas vodili potni znaki. Starejši (Gozdovniki in Gozdovnice) pa smo s kompasom in karto v roki odkrivali bližnjo okolico in v njej skrite kontrolne točke. Ko nas je mraz pregnal v kočo, smo iz blaga ustvarjali zastavice vodov in lutke za večerno igrico. Vsekakor pa ni zimovanja brez tabornega ognja (na posnetku), ob katerem smo peli, se greh in dobro imeli. Delavnice potekajo v manjših skupinah in sproščenem vzdušju, tako da je učenje toliko bolj zabavno. Program že poteka, vendar je sestavljen iz osmih vsebinsko nepovezanih sklopov. Torej še je čas, da se prijavite! Pokličite, saj je število mest omejeno! Program usposabljanja poteka v Celju, Slovenskih Konjicah, Velenju in Žalcu. Taborniki RBS Šempeter Tenisač Nejc Podkrajšek finalist v Angliji Več informacij o programu in prijave: Ljudska univerza Celje: telefon: 03 428 67 50; e-mail: franci.pusar@lu.celje.si, UPI - Ljudska univerza Žalec: telefon: 03 713 35 65; e-mail: mihaela.anclin@upi.si, Svetovalno izobraževalni center Slovenske Konjice: telefon: 03 757 18 16; e-mail: viktor.jager@guest.ames.si, Velenje - Šolski center Velenje: telefon: 01 426 93 92; e-mail: getWork@uni.lj.si. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRIŽINO EV SOCIALNE ZADEVE REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT 17-letni Žalčan Nejc Podkrajšek je februarja letos odigral odlično serijo 8 tekem na turnirju v Wrexhamu v Veliki Britaniji. V igri dvojic je skupaj s partnerjem Didierjem Fortinijem (Italija) zmagal, v igri posameznikov pa osvojil drugo mesto po napeti borbi proti Andrewu Kennaughu iz Velike Britanije (5 : 7,4:6). Tako je potrdil odlično formo, ki jo je pokazal že na dvoranskem državnem prvenstvu konec januarja v Trzinu, ko je osvojil naslov posamičnega državnega prvaka v kategoriji do 18 let. Mladi za mlade Že v prejšnji številki Utripa smo posredovali vest, da je za novega predsednika Mladega foruma območne organizacije ZLSD Žalec bil izvoljen Matjaž Debelak iz Latkove vasi, absolvent Pravne fakultete v Ljubljani. Za tokratno številko pa smo z njim opravili pogovor na temo delovanja in vloge Mladega foruma v slovenskem prostoru oziroma na področju Spodnje Savinjske doline. In kaj nam je povedal ? Portret Matjaža Debelaka “Mladi forum ZLSD je levičarska organizacija, katere program temelji na vrednotah strpnosti do drugačnosti; svobode sleherne posameznice in posameznika ob upoštevanju nujnosti sobivanja v skupnosti; na solidarnosti kot temelju družbene integracije; enakopravnosti vseh ljudi ne glede na raso, spol, versko afi kulturno pripadnost ah kakršnokoli drugo prepričanje ter na pravici do varnosti, ki jo razumemo kot telesno oz. duševno uravnoteženost posameznice oziroma posameznika,” je v uvodu najinega pogovora povedal Matjaž Debelak. “Mladi forum je skupnost posameznic in posameznikov, ki se zavedajo, da ne samo interpretirajo, ampak tudi kreirajo družbeno realnost, ki v vsakem trenutku iščejo srečo ter v vsakem človeku radost in veselje. Sprejemamo drugačnost in ni nas strah nerazumevanja in nasprotovanja, ne poznamo sovražnikov in se ne delimo na rdeče in črne, naše in njihove, verne in neverne, ampak žehmo z miroljubnim sobivanjem vseh in vsakogar stopati naprej. Zavračamo vsakršno nasilje in ne vsiljujemo svojega mnenja. Smo del te družbe in kulture, del okolja, ki nas sooblikuje in soopredeljuje. Zato žehmo v tem okolju oblikovati lastno sedanjost in lastno prihodnost z jasno vizijo - vizijo družbe ustvarjalne posameznice in posameznika in vizijo družbe, ki bo skozi demokratične odnose gradila enakost vseh. Sprejemanje drugačnosti je temeljni predpogoj za polno uveljavitev naše vizije in naših skupnih ciljev. Naša naloga je tudi, da kot politični podmladek spremljamo potrebe mladih ter tako sooblikujemo mladinsko politiko v Sloveniji in svojem okolju. V tem pogledu smo pomembni iniciator nastanka in razvoja mladinskih svetov na lokalni ravni ter drugih mladinskih struktur, ki bi mladini nudile zabavne, športne, umetniške, intelektualne in druge storitve, ki bi mladim zapolnjevale življenje in tako delovale hkrati kot varnostna mreža, ki zmanjšuje možnost pravega stika z drogami in kriminalom. Nenazadnje je Mladi forum v prvi vrsti mladinska organizacija, saj je članstvo v Mladem forumu neodvisno od članstva v ZLSD,” je zaključil najin pogovor Matjaž Debelak in hkrati pristavil, da je Mladi forum odprt za vse mlade v Spodnji Svinjski dolini in bodo z veseljem sprejeti medse vsakogar, ki se jim bo želel pridružiti. D. N. Meri miss Hit casino Minuli teden je bila Meri Verbnjak s Polzele v Novi Gorici po izboru bralcev izbrana za miss Hit casinos in miss revije Lady. 23-letna Meri je študentka tehnologije prometa, v prostem času pa se ukvarja z manekenstvom. Pred dvema letoma je kot manekenka dva meseca delala na Japonskem. Njeno prvo lepotno tekmovanje je bilo tekmovanje za supermodel 2000, drugo pa tekmovanje za miss Slovenije, o čemer smo v Utripu že pisati. Prejela je že naziv Miss Ona, na svojem tret- jem tekmovanju pa se je potegovala za naslov Miss Univerze in bila izbrana med šest super finalistk. Naslov, ki ga je dosegla v Novi Gorici, jo bo skupaj s še tremi tekmovalkami popeljal na Hawaii Tropic International Contest. Seveda jo kot zmagovalko čakajo številne obveznosti, najbolj pa se veseli potovanja na Havaje, obiskala pa bo tudi Los Angeles in Las Vegas. Seveda smo Savinjčani na našo lepotico ponosni in ji želimo na Havajih čim boljšo uvrstitev. T. Tavčar T.T. Meri Verbnjak z lento miss Hit Casinos marec 2003 Savinjske zgodbe Ženska dobrega srca Jožefa Ramšak, nasmejana in vesela na svoj 90. rojstni dan, v družbi s sinom, snaho in predstavniki RK in KS Jožefa Ramšak iz Zabukovice sodi med tiste ženske, ki so v svojem življenju naredile veliko dobrega, ne le svojim najbližjim, ampak tudi sosedom in vsem, ki so bili potrebni pomoči. Malo je njiv in vrtov v njenem okolju, kjer ne bi pustila kakšne kaplje znoja. Veliko je delala po kmetijah, v vasi pa pomagala bolnim, ostarelim in tistim, ki sami niso zmogli opraviti potrebnega dela. Njeno življenje je bilo in je tudi še danes prepleteno z dobroto, ki jo je podarjala mnogim tudi kot prizadevna aktivistka Rdečega križa v Zabukovici oziroma v KS Griže. Kot častna članica pa se tudi še sedaj vsestransko zanima za delo te humane organizacije, ki ji je pripadala tako rekoč vse njenega začetka. Jožefa je kljub svojim devetdesetim pomladim še danes izjemno vitalna in vesela ženica in v nobenem primeru ji človek ne bi mogel pre- soditi toliko let. Ko smo jo ob njenem rojstnem dnevu obiskali skupaj s predstavniki KS in Rdečega križa, nas je pričakala s polno obloženo mizo in dobro kapljico, hkrati pa nadvse vesela in polna duhovitih besed, kar je naredilo srečanje z njo še toliko bolj prijetno, domače in duhovno bogato. Jožefa Ramšak je svoje prve korake naredila v Šoštanju, kjer je živela njena družina. Oče je bil rudar in služil denar za preživetje, mama pa je bila gospodinja, ki je morala prah, kuhati, šivati in skrbeti za šest otrok. Poleg Jožefe še za dva sina in tri hčere. Življenje ni bilo lahko, navajeni so bdi na skromnost in bili pripravljeni tisto, kar so imeli, dehti z vsakim, ki je potrkal na njihova vrata. V tem duhu je zrasla tudi Jožefa, ki se je leta 1934 kot služkinja zaposlila v Zabukovici pri rudarskem inženirju in njegovi družini, leto zatem pa se poročila s svojim izvoljencem Ludvikom, ki je bil rudar. Jožefa je kmalu nato prevzela vlogo gospodinje in matere. Povila je štiri sinove: Ludvika, Mirana, Bertija in Marjana. Z njimi je bilo dela več kot dovolj, a kljub temu je hodila pomagat kmetom in tako dobila marsikaj za v lonec. Že takrat je z veseljem pomagala marsikomu, ki je bil bolan ah obnemogel, kaj postoriti okrog hiše in na vrtu. Pozneje, ko so sinovi odrasli, je to počela še pogosteje. Zagnano je delala kot aktivistka RK, hkrati pa si svojo dušo bogatila s prepevanjem v ženskem pevskem zboru DPD Svoboda Griže. Preko 30 let je bila članica zbora in se še danes rada spominja tistih časov ter si kaj zapoje. Že od leta 1979 je vdova in živi sama v svojem gospodinjstvu, obdana s svojimi tremi sinovi, vnuki in pravnuki, le sin Marjan je malo dlje od nje, v Trbovljah. Jožefa je ženska, ki se lahko pohvali, da ji je zdravje v življenju dobro služilo in tudi sedaj še dobro krmari, čeprav je bila lani operirana na črevesju. Sicer pa vsakodnevno hodi na sprehode, dela na vrtu in okrog hiše, rada prebira časopise, naročena je tudi na Naš čas, ki ji prinaša novice iz krajev, kjer je preživljala svoja mladostna leta. Redno spremlja poročila, predvsem športne dogodke, in je tako na tekočem o vsem, kar se dogaja doma in v svem. Njeno življenje je tako kljub letom polno in veselo, čeprav se včasih malo jezi na politiko in politične veljake, ki pozabljajo na malega človeka. Od Jožefe Ramšak smo se Ivan Krašovec, predsednik KS Griže, tajnik KS Ignac Mastnak, predsednica KO RK Griže Cvetka Kneževič in jaz poslovili s prijetnimi občutki in željo, da Jožefa tudi v prihodnje ostane še tako vitalna in dobrega zdravja, saj je resnično ženska z dobrim in odprtim srcem. D. Naraglav Pijevcih pri Mestinju. Oče je bil čevljar, mati gospodinja, ki je poleg gospodinjskega dela in dela na zemlji skrbela še za štiri otroke. Med njimi je bila najstarejša prav Marija in je bila mami najprej v pomoč. Tako je bilo vse do njenega 28. leta starosti, ko je odšla od doma. Služila je na veliki kmetiji na Sladki Gori, poročila se ni, iz nesrečne ljubezni pa ji je ostal sin Ivan, ki si je pozneje spletel družinsko gnezdo v Zabukovici, kamor je leta 1966 prišla tudi Marija. Sprva so živeli vsi skupaj v nekdanjem samskem domu v Zabukovici, leta 1977 pa so se preselili v novozgrajeno hišo, ki je omogočala prijetnejše družinsko življenje. Leta 1998 je družina ostala brez očeta, Marija pa brez sina, ki je umrl star 54 let. Zaradi oteženega gibanja in ostalih zdravstvenih težav, ki so zahtevale stalno in kontrolirano oskrbo, je tako pristala v domu oskrbovancev, kjer lepo skrbijo zanjo. Ob slovesu nam je krepko stisnila roke in nam zaželela dobrega zdravja, mi pa smo ji obljubili, da jo kmalu spet obiščemo. Še zlasti velja to za Valerijo Gnus, ki pravi, da vsakič, ko je pri njej, polni svoj življenjski akumulator in z novim elanom in veseljem doživlja vsak nov dan. Marija je zanjo izjemna ženska, ki s svojim bistrim duhom in lepimi besedami, daje človeku optimizem in voljo do življenja. D. Naraglav Najstarejša krajanka Griž Marija Lorenčak s svojimi gosti iz KS Griže na dan 95. rojstnega dne \ domu oskrbovancev na Polzeli že dve leti in pol živi Marija Lorenčak, ki je tja prišla iz Zabukovice. Letos, 6. marca, je dopolnila 95 let življenja in je najstarejša krajanka Krajevne skupnosti Griže. Marijo so prav na njen rojstni dan obiskali tajnik KS Ignac Mastnak in predstavnici KO RK Griže Cilka Šlezinger in Valerija Gnus. Marija je kljub svojim letom bistrega duha in iskrivih oči. In to dobesedno, saj ne potrebuje nobenih očal, čeprav je velika ljubiteljica branja in z veseljem prebira revije in časopise. Marija se je zelo razveselila obiska in bila ganjena ob čestitkah in izročenem darilu s šopkom rož. Čestitk je bilo veliko, posebne pozornosti pa je bila deležna od vnukov Ivana in Marka, ki ju ima zelo rada. Marija Lorenčak je bila rojena v Herbarij Marije Gaber V Medobčinski matični knjižnici v Žalcu bo do 4. aprila v delovnem času knjižnice odprta razstava Marije Gaber Herbarij. Mariji Gaber so bili že od ranega otroštva raj cvetlični travniki. Rojenice so ji ob rojstvu položile v zibelko ustvarjalnost, ki se je pokazala že zgodaj, ko je kot otrok spletla venček drobnih marjetic ob domači hiši v Slatini. Po končani osnovni šoli jo je kot regratovo seme odneslo v Celje. Seme je vzklilo. Pridobila je poklic - postala je knjigovez, si ustvarila družino, se zaposlila. Po upokojitvi je našla čas za izpolnitev svojih dolgoletnih želja -pričela je vzgajati rastline - in našla je čas za spoznavanje lepot narave. Oživljati so začele njene cvetlične slike, herbarijske pole, voščilnice, ročno izdelan papir in drobna darila, ki ogrejejo srce. Vztrajno delo, natančnost in barvna usklajenost so odlike izdelkov, ki si jih lahko ogledate in nosijo sporočilo neponovljive umetnice narave vsem, ki naravo znajo in želijo začutiti. Odprtje razstave so s pomladno izbrano poezijo popestrile Anka Krčmar, Irena Štusej in Jolanda Železnik. T. TAVČAR Z odprtja razstave Herbarij Marije Gaber Šestdeset let v dobrem in slabem V petrovski baziliki sta 27. februarja 1943, v času vojne vihre, stopila na skupno življenjsko pot Stanko in Fanika Klinc. Natanko po 50 letih, leta 1993, sta to zvezo znova potrdila v isti cerkvi pred rektorjem bazilike patrom Manesom Zdolškom in pred matičarjem v poročni dvorani Občine Žalec. Od takrat do danes se je nabralo novih deset let skupnega življenja, z njimi pa je prišel tudi dan tako imenovane biserne poroke, ki sta jo praznovala brez novih poročnih ceremonialov v krogu svojih domačih. Stanko in Fanika sta rojena v času po prvi svetovni vojni, leta 1918 in 1919- Fanika je bila rojena v Levcu, Stanko pa v Petrovčah, v hiši, ki je leta 1943 postala njun skupen dom in kjer živita, skupaj s sinom Vladom in njegovo družino, še danes. V Petrovčah živi z družino tudi hči Slavica, sin Branko pa s svojo družino v Švici. Fanikino življenje je povezano predvsem s skrbjo za dom in družino. Trije otroci so jo dovolj zaposlovali, dela pa je bilo veliko tudi okrog hiše. Pred tem je bila nekaj let zaposlena kot gospodinjska pomočnica pri premožni družini, nato pa nekaj časa v Novem Celju. Ko se je leta 1944 rodila hči Slavica, je ostala doma. Za družinski proračun je skrbel mož Stanko, ki se je izučil za krojača, a je že leta 1938 odšel v službo na železnico, kjer je bil kot delovodja zaposlen tudi njegov oče. Na železnici je bil Stanko zaposlen vse do upokojitve leta 1978. Med vojno je moral opravljati različna dela, po vojni pa je delal na vlakih. Tako je bilo vse do leta I960, ko je postal vodja razporeda delavcev za delo na vlakih. “Že 25 let je najino življenje res lepo, časa imamo dovolj, a kaj ko sva vsako leto starejša in tako bolj okorna. Sicer pa se pravzaprav nimava kaj pritoževati, saj še vedno rada greva na kakšen izlet,” je dejal Stanko. In Stanko je še vedno aktiven pevec v Moškem pevskem zboru Petrovče in v cerkvenem zboru. Veselje v hiši Stanka in Fanike je bilo še toliko večje, saj sta Fanika in Stanko že sedmič postala prababica in pradedek, za kar je poskrbela vnukinja Sergeja, ki jo poznamo kot dolgoletno rokometašico Ženskega rokometnega kluba Žalec. Sicer pa jima življenje lepša skupno sedem vnukinj oziroma vnukov in prav toliko pravnukinj oziroma pravnukov. D. Naraglav Fanika in Stanko Klinc skupaj že 60 let Savinjske zgodbe marec 2003 Na Polzeli je bila velika otroška maškarada v športni dvorani, mlade maškare pa je zabavala Damjana Golavšek. (T. T.) Občina Prebold skupaj z osnovno šolo in vrtcem vsako leto pripravi fmstni karneval. Udeleženci karnevala se odpravijo po 1,5 km dolgi poti okoli središča kraja, svoj pohod pa zaključijo z rajanjem in razglasitvijo najboljših mask in skupin. (D. N.) NATO je zašel v vsako vas, tudi v Latkovo vas, kjer so prav tako pripravili lep jmstni karneval. (D. N.) Maškare v Braslovčah so si privoščile celo smučarske skoke. (T. T.) Naj živijo pust in pustne norčije Dobre volje, smeha in norčavosti ni nikoli preveč. Uidi letos so se organizatorji pustovanj tako zagnano lotili priprav na ta čas in ponekod pustovali več kot teden dni. Idej za maske ni manjkalo, od starih običajev, ki pripovedujejo o preprostih življenjskih resnicah, do aktualnih dogodkov pri nas in po svetu. Tildi Savinjčani smo imeli letos toliko pustnega veselja, kot še nikoli doslej. Vreme je organizatorjem omogočilo lažjo izpeljavo prireditev, predvsem pa privabilo na prizorišča na tisoče obiskovalcev. Na Vranskem, kjer ima pustni karneval dolgoletno tradicijo, se je na pustno soboto gnetlo nekaj tisoč ljudi, ki so z navdušenjem spremljali karnevalski sprevod, v katerem je sodelovalo več kot petdeset različnih skupin, štiri pihalne godbe, po dve skupini mažoretk in kurentov, harmonikarski orkester rudarjev, vsa osnovna šola in mnogi drugi, vključno s pekarno Brglez, ki je poskrbela za nekaj tisoč brezplačnih krofov. V soboto, nedeljo in na pustni torek se je po raznih krajih doline zvrstilo več otroških maškarad, posebno množična pa je bila v Preboldu. Pustni karneval so tudi letos pripravili na Ponikvi, v Galiciji, Latkovi vasi, Gotovljah in še kje. Najbolj protokolarno so pusta praznovali v Vrbju, kjer so imeli svojo pustno vlado in nato na pepelnično sredo pustni pokop. S pustno vlado in slovenskimi vojakinjami so se udeleževali tudi drugih pustnih prireditev v dobni, med drugim karnevala v Žalcu, na katerem so sodelovala vsa turistična društva, vključena v Zvezo TD občine Žalec, in posamezne skupine, ki so sodelovale tudi na karnevalu na Vranskem, Ponikvi in še kje. Uidi v Žalcu so bili zadovoljni s številom obiskovalcev pustnega karnevala. V spomin na pusta, ki je letos kar krepko preganjal zimo, pa nekaj fotografij s karnevalov po Savinjski dobni. Na Vranskem so na pustno soboto dobili prvo džamijo v Sloveniji, ki je bila sicer pogost motiv na pustnih karnevalih. Skupina je m Vranskem dobila prvo nagrado. (D. N. ) V Gotovljah so pustovanje izkoristili za mnoge pomembne referendume. Težava je v tem, da se politiki ne zmenijo prav veliko za voljo Ijtidstva. (T. T.) Preboldske ženske so v Žalcu zastopale žalski hotel (preboldski trenutno za časa pusta še ni obratoval). (D. N.) V Vrbju so na pepelnično sredo pokopali pusta z vsemi vojaškimi častmi, še prej pa shranili njegovo (moško) premoženje. (D. N.) Kurenti so preganjali zimo tudi na Vranskem, kjer smo med drugim videli tudi t.i. bičarje. (D. N.) V Prebold je prišel tudi Mariin Krpan. (D. N.) Brez sester na letošnjih karnevalih tudi ni šlo. Odrezale so se odlično, tudi na karnevalih na Vranskem in v Žalcu. (D. N.) marec 2003 Naša dediščina Legende v Spodnji Savinjski dolini (ix. del) Na Osnovni šoli Griže so ohranili domoznansko knjigo Mešane ljudske šole iz Griž. Rokopis je bil napisan pred D. svetovno vojno in obsega poglavja Legopis kraja, Lokalna zgodovina kraja - legende, pravljice, itd. Nekatere objavljene legende: Voda na Šmohorju Ko so na Šmohorju zidali cerkev, so iskali vodo po hribu in jo našli v bližini sedanje cerkve. V vodo so prišle ribe same. Kmetje so jih lovili, kar pa graščina ni dovolila. Ko so začeli graščinski sami loviti ribe, niso našli nobene več. O strahovih V starih časih je v griški okolici strašilo. Pred Ocepkovo hišo se je privalil velik kamen, zraven njega pa je pridivjal velik, bel konj. Zato so tam postavili križ, da so pregnali strahove. V bližini Pekove hiše so ljudje videli ob polnoči pogrebce, ki so prenašali mrliča. Poklicali so duhovnika. Sredi ceste je stala črna krsta. Duhovnik je dotično mesto blagoslovil in pogrebci s krsto so izginili. Odkod izvira ime Britna sela Pred davnimi časi na Britih selih še ni bilo hiš. Ljudje so imeli zasilna bivališča v lesenih in kamnitih kolibah. Okrog in okrog Britnih sel so bili temni gozdovi, Nac in Gusti sta bila knapa in seveda Uidi kamerada. Oba sta delala pri gverk. Nac je bil hajer, Gusti pa lerha-jer. Nac se je vozil na šiht z biciklom, Gusti pa je hodil cufus. Ko sta prišla od vašhave, sta slekla gvant, se sezula in vse obesila na aufcung ter potegnila vse skupaj pod streho. Nato odšla v črno garderobo, si oblekla šihtne cote, ovila noge v šufece, se obula v švape, na glavo nataknila šlem, vzela še štrange in odšla v ferles cimer. V ferles cimru sta pri šalterju oddala šajbo in dobila lampe. Nac, ker je bil hajer, je dobil ziherico, Gusti pa akumulatorko. Odšla sta proti luftšahtu, kjer sta morala Mentati v jamo po aufpruhu. Prispela sta v jamo na mesto, kjer so se zbirali knapi in čakali štajgerja. Ko je prišel štajger, je začel polegati. Naca in Gustla je skup polegal. Odšla sta na ort. Pod avufpruhom sta si na štrange nabila upave, si nataknila štrange na ramena in začela Mentati po fortinah, M so bile nabite s fortnManfami na grundzolne. Ko sta prišla v štrekno, sta odložila upave, slekla pluzne, odložila brod-sake ter odšla na ort. Ort je bil odstreljen, ker ga je obliž odstrelu. Nac je vzel ajzen in šel izdelovat regel. Naredil je na eni strani firštna pin, na drugi strani pa ainfar. Gusti pa je vzel herca in začel v katerih so bila skrivališča razbojnikov, M so napadali in ropali mirne prebivalce, M so prišli preko Britnih sel. Iz imena Britka sela se je razvilo ime Britna sela. (Britne selo so zaselek pod mogočnim Kamnikom). Štor Na Mrzlici je živel kmet, M je stanoval v velikem bukovem štoru. V njem je stanoval in kuhal. V štoru je stanovala tudi cela rodbina. Po štoru je dobil kmet priimek Štor. Še danes se imenuje planina na Mrzlici Štorova planina. Cerkev Sv. križa v Kasazah V Kasazah je bila cerkev Sv. Križa, M je spadala pod griško laro. Ta cerkev je bila last graščine v Novem Celju. Cerkev je zaprl cesar Jožef H. Ker je ni nihče popravljal, je razpadla. Legenda o cerkvici pravi: Iz cerkve Sv. Križa so se svetinje same prepeljavale v cerkev Sv. Neže (Liboje), na goro Oljko in do kapelice pod Mrzlico. Turki na Bukovici TurM so se utaborili na Bukovci (hrib nad Migojnicami), od koder so napadali kmete. Kmetje so jih nekoč presenetili tako, da so neopaženo prilezli do njihovih bivališč. Razdrli so Birkom bivališča in jih pognali v beg. Kako so našli premog v Zabukovici V Zabukovici pri današnji separaciji furant fllat u švapla. Ko je bil švapl poln, ga je peljal do nične in štircnu. Ahtat je moral, da švapla ni poMov, ker je bil pan slab zaradi dvigovanja tal in je bilo treba napraviti nahris. Ko je Nac skopal firštn, je Gusti privlekel rigl gor, pripravil abšpirovke in kolo. Dala sta rigl gor, ga zakalala, zabila ob širovke in obšpirala. Nac pa je še zataku firštn, nato pa vzel kroco in začel zajbrat furat Gustlu pod šaflo, da je lažje filu. Ko sta pofilala furant, je Gusti vzel seMro in šel šurat štempl. Nac je napravil plin, vzel mere, izmeril razdaljo od plina do rigla in položil mere na štempl. Gusti mu na enem koncu prigliha mere, na drugem pa zacahne z žago. Skupno odžagata štempl. Nac dvigne štempl, ga postavi v pin, Gusti pa vzame puher in štempl zabije, da stoji pravilno pod riglom. Ko sta zatem prala ort reče Nac: “Kamerad, deMa je prišla”. Odšla sta v štrekno, vzela iz brodzaka kruh in flaše. Nac je imel v flaši kolobudro, Gusti pa grušovc. Ko je Gusti odprl flašo, je zaudarilo po Mslem in Nac je takoj zajamral: “Pa ja veš, da ne smeš nositi v jamo grušovca”, Gusti pa: “Na, napravi požirek, samo ne me zafrta-jflat”. V tistem trenutku pa je prišel luftštajger, štrafu Gustla, izmeril luft na ort in odšel. Ko sta se namakala, je šel so bili včasih lepi pašniM. Pastir je pasel živino in opazoval črno zemljo. Vzel je motiko in izkopal par grud ter jih vrgel na ogenj. Črna gruda je gorela. Drugi dan je zakuril na mestu, kjer je prejšnji dan kopal in zemlja se je tako segrela. Poklical je še druge pastirje, M so začeli kopati črno zemljo - premog. Izkopani premog so darovali ljudem, pozneje so si mislih, da bi ga lahko vnovčili. Ker ga na površju ni bilo dovolj, so si začeli kopati rove, M so jih obijah z lesom. Sčasoma so rudnik razširili in začeh prodajati premog. V lem 2003 so učenci Osnovne šole Griže izvedli anketo Naš kraj je zanimiv, pa veste zakaj? V njej so iz dela Ljudske pripovedi (1972) objavili legendo: Tile iz Gozdnika Nekoč sta stala dva mladeniča, popotnik in drvar na porobku gozda, M pokriva hrbet mogočnega Gozdnika južno od Griž. Zagledal ju je pastir in jima svetoval, naj ne hodita v gozd, kajti v gozdu žive prave, strašne vile, gozdne žene, M ne trpe, da bi jih kdo opazoval, ah pa se dotikal njihovih dreves, v katerih žive. Podnevi bivajo v jelkah, se pogovarjajo in igrajo med seboj, če šumi veter skozi vršiče, ponoči pa se ob mesečini dvignejo v svojih belih oblačilih od tod in polete čez travnik proti celjskemu gradu. Vrte se tako lahko v krogu, kakor bi imele krila. Nac vrtat luknje na ort. Gusti pa po ladungo v grund štrekno in po šusmana. Šusman je prinesel municijo in začeh so ladati. Ko je Nes zvezal šuse, so šh v štrekno in šusman je zasukal mašinco. Čakali so tako dolgo, da se je dim zluftal, potem pa je šel Nac prvi na ort in glej naredil se je ferpruh. Hitro sta ainšekala fale in za silo zacim-prala. Ferzac sta zmetala v stari del, koln pa v švaplo in ručno. Pod nično pa je laufer iz filponka filu hunte. Na vsak hunt je s šusdrotom privezal šajbo in hunt odpeljal na aushojtungo, M je bil pod gezenkom. Tako jima je minil šiht. PreMemala sta iz jame in šla v ferlescimer. Nac je oddal ziherco, Gusti pa akumulatorko. Lampist jima je dal oštevilčene marMce in odšla sta v vašhavo. SleMa sta jamske cote, sezula švape, vse skupaj obesila na aufcug, ga podtegnila pod strop in odšla pod tuš. Umila sta si eden drugemu puM, se nažajfala, da sta spravila iz sebe umazanijo, se obrisala v hantuh, obleMa gvant ter odšla proti domu. Preden se je Nac usedu na bicikel in odpeljal, se je Gusti zadrl: “Jutri pa le pridi na šiht, da ne bi ustrelil plavega, saj veš, da bo colonga, foršus si tako sigurno zanucu.” Vinko Petek Samo od daleč in neopazno sme človek opazovati veselo kolo gozdnih deklic. Popotnika, M se je vrinil v njihovo gozdno bivališče, zavedejo v temnem gozdu; drvarja pa, M se dotakne s sekiro njihovih dreves, grozno kaznujejo, da živ ne pride iz gozda. Polistajmo še po knjigi M. Cilenšek Kaj pripovedujejo ob Ložnici. Pisatelj zapiše, da se spomin na Ajde nahaja ob Ložnici in tudi drugod. Ljudje so trdih, da so bih mogočne postave in tej primerne telesne moči. Ajdi Pri današnji Drešinji vasi so imeli kegljišče. Kegljati so s kamnitimi kroglami, katere so lomih v Kamniku nad Grižami. Bufi “ajdovskih deklic" se spominjajo, M so v predpasnikih nosile z Mrzlice kamenje za petrovško cerkev. Stanovale so v skalovju Kamnika, a jih nihče ni videl. Kača velikanka V Kamniku je bila kača velikanka, velika kakor senena žrd, M je človeka takoj zadavila in požrla. Psoglavci na Kamniku Na Kamniku so si psoglavci narediti bivališče na najbolj drzni pečini. Ljudi niso napadati. Ljudje pa so bih prepričani, da so v zvezi s hudobnimi duhovi, zato so jih preganjati. Franci Ježovnik Prevod nekaterih besed: Kamerata, M delala na gverku - prijatelja, M delala v rudniku Hajer/lerhajer - kopač, pomožni kopač Vašhava - kopalnica Štranga - vrv, s katero rudarji tovorijo les v jamo Ferlescimer - prozivnica, tu so rudarji oddati šajbo - osebno ploščico - po ploščicah se je lahko ugotovilo, kdo je v jami Ziherca - bencinska varnostna svetilka Štajger polega - nadzornik razporeja knape na delovna mesta Ort - delovišče Mentati po fomih - hoja po jamsM lestvi Obliž - prejšna izmena Ajze - orodje za kopanje Rigel - stropnik Pin - gnezdo, v katerega se je vstavila stojka - štempl Herc - srčasta lopata, mera - latev, furat - odstreljeni material Na vsak hunt (vozišče) premoga je laufer privezal šajbo (tablico) delovišča od kod je bil premog -plačilo po delu Kamerad, deMa je prišla - odšla sta v štrekno (progo) vzela iz brodzaka kruh in flaše - matico Po končanem delu sta preMemala - peš sta prišla iz jame Nažajfal si je puM - namilil si je hrbet Colunga - plača Foršus - akontacija na plačo Marec Smo v letnem času, ko prihaja POMLAD. Letni čas, ki je marsikomu najbolj pri srcu. Spet bo posijalo sonce, spet bomo dočakali zelenje, cvetje in ptičje petje. Za nami je Gregorjevo (12. 3-), M je po starem verovanju prvi spom-ladansM dan in tedaj se ptički ženijo. Stari pregovor pravi: Vrabci imajo na Vencencijevo (22. 1.) zaroko in na Balantovo (Gregorjevo - 12. 3 ) poroko. Marec je dobil ime po rimskem bogu vojne Marsu. Starodavno ime je Sušeč, Brstnik, Ranoživen, Brezen. Ta imena veliko povedo. Poglejmo ime Brstnik: izvor ima v besedi “brst”, M pomeni nastanek tista, poganjka; na drevju že poganjajo brsti. Brstenje -drevje je že v brsti, to je čas nove brsti. To je čas, ko se začenja novo življenje, ko marsikdo v sebi začuti brst novega življenja, to je čas, ko je marsikatero deMe sredi brstenja, ko so deMeta začela brsteti, ko v fantih brstijo nova čustva. “Brezen” je povezan z brezo, M začne prav v tem mesecu zeleneti in dišati po sladkem, brezovem soku. “Sušeč” - v tem mesecu zemlja pije snežnico, se začne sušiti in se pripravlja na pomladansko rast. Nestrpni orač bi želel orati, a naj raje še malo počaka. Stara modrost pravi: Ko se sušca da orati, bo treba ob malem travnu (aprilu) jokati. Različni rokodelci so nekoč delali ob slabih leščerbah, na Gregorjevo je bilo že toliko svetlo, da luč ni bila več potrebna in zmetali so jo v vodo. To je čas, ko miši svete Jedrti, M goduje 17. marca, pregriznejo nit na prestici, čas ko morajo kolovrati v kot: začne se delo na polju, na katerega pade ob koncu marca nebešM ogenj, M prešine vsako seme, da mora kaliti in rasti. Če ne prej, na sv. Jederti dan gotovo gorka sapica pripihlja. Iz Jederti so izpeljana različna imena. Med njimi Jera. Iz tega imena je nastal izraz mila Jera v pomenu malodušen, neodločen človek. “Drži se kot mila Jera” pomeni, da ima malodušen, neodločen izraz. To je mesec, ko 3. marca goduje soseda sv. Jederti, sv. Kunigunda, M velja za zavetnico otrok in nosečnic. Cerkvica sv. Kunigunde, M kraljuje na gori Šentjungert, sv. Jungert, sv. Kunigunda, domači ji pravijo Gora in je bila nekoč znana romarska, danes pa je znana planinska pot. 19- marca goduje sv. Jožef, mož Marije Device, zavetnik očetov in 25. marca je dan gospodovega oznanenja Mariji Devici. Gospod sporoči Mariji Devici: “Spočela boš in rodila sina” -praznuje se materinsM dan. Mesec marec je posvečen starševstvu. Stoletna pratika pravi, da je najbolj ugoden marec, M je mrzel, da narava ne začne zeleneti. Zaradi ozimne setve mora biti suh, najbolje je, da brez snega. Mora biti “sušeč”, kot je staro ime za ta mesec. V stoletni pratiM je zapisano, da mora biti sušeč suh. Pregovori pravijo: Kar sušeč zeleni / se rado posuši. Če je sušca zemlja preveč pila / bo poleti manj dobila. Če v sušcu že igrajo mušice / v aprilu dobre bodo ti rokavice. Stara izkušnja opozarja na to, da marca ne sme biti pretoplo, če je marca pretoplo, je aprila mrzlo, pravi vremensM pregovor. Če Gabrijela dan zmrzuje / več potlej slana ne škoduje. Če je sušca že zeleno / redko leto je plemeno (bogato). Če že sušca zeleni / vse se rado posuši. Če na štirideset mučenikov dan zmrzuje / se štirideset mrzlih noči pričakuje. Na štirideset mučenikov ni lepo / še štirideset dni ne bo. Stara izkušnja, M opozarja na to, da je veliko večja nevarnost slane, če začnejo rastline varnost poganjati. Zato je bolje, da je pomlad mrzla, da narava ne začne poganjati. Stoletna pratika pravi: “V tem času se ljudje prav radi preMade in nevarno zbole, varuj se mraza, ne zaupaj suščevi (marčevi) toploti. To pomeni, da nas je pratika že pred sto leti opozarjala na gripo, M nas je pestila v februarju in marcu. Zaželene so pomladne nevihte, M naj v sušcu iztresejo svoj tovor bliskov, gromov, tako da poleti ne bo potrebno trpeti pred hudo uro, ko bo žito v polnem Masju. Pregovori pravijo: Če sušca grmi / dobra letina prihiti. Če sušca grmi / lahkota beži. Vsi narodi in ljudstva so nekoč praznovati novo leto marca ali na prvi pomladni dan. Uidi pri Rimljanih je bil do prevzema Julijanskega koledarja, leta 46. pr. n. št., prvi mesec v letu. Dnevi se v marcu začnejo običajno daljšati. To so koledarji, ob koncu marca pa se vrnejo tudi prve lastovke, M vedo veliko bolje za dan, ko se bo začela pomlad kot koledar. One morda tudi vedo odgovor na staro vprašanje: Lastovica topla ptica / mi rumena bo pšenica. 4. marca je bil pust in 5. marca na pepelnično sredo je nastopil 40-dnevni post. V stari pratiM preberemo, da v času med pepelnico in belo nedeljo (letos je 27. aprila) ne sme biti porok in se v tem času ne veselimo. Post je čas očiščenja duše in telesa. Namen je, da stopimo v leto, M se prebuja kot čisti sad. Franci Ježovnik Knapovski šiht Naca in Gustla Ob 89-letnici Franca Govejška 21. marca 2003 je praznoval 89 let rudar Franc Govejšek iz Pongraca. Kljub častitljivim letom je napisal spomine na svoje življenje, opisal rudnik Zabukovica in zapise odstopil uredništvu. Ko prebiramo te zapise, lahko kaj hitro ugotovimo, da so rudarji od nekdaj radi zahajati na Mrzlico, Gozdnik ati Kamnik. Najbolj je bila obiskana Mrzlica in Kalska koča. V svojem zapisu opiše kmetije, mimo katerih je teMa pot na Mrzlico: Klemenova kmetija (m je bila gostilna), Govejškova, Jagerjeva, Germadnikova, Zorkova, Šloserjeva in Štorova. Pri tej ati oni kmetiji jim je kmet ponudil kačjo slino (žganje) in jabolčnik. Avtor opisuje srečanje na Mrzlici s pohodniM iz različnih krajev. Na teh srečanjih so Savinjčani opisovati svoje življenje, Zasavci pa svoje. Spregovorili so o jamskih delih ter o plačah. ZabukovšM knapi so zavidati zasavskim knapom, saj so se ti lahko po šihtu skopati v kopalnici, zabukovšM pa niso imeti kopalnic in so morati domov umazani. Doma so žene tarnale, kako hudo je umiti svojega moža. Zasavci in Savinjčani so večkrat skupaj zaplesati in prisluhniti TrbovsM godbi. Med zabukovšMmi knapi je bil priljubljen tudi Šmohor. Ohranilo se je vabilo, ko je TYD Partizan Zabukovica vabilo na pohod na Šmohor. 16. IH. 1958 je bilo društvo ustanovljeno in naslednje leto 12. aprila 1959 je že organiziralo izlet. Izlet na Šmohor je vodil Rado Košec, prvi predsednik Planinskega društva Zabukovica, M je bilo ustanovljeno leta 1950. Na poti so se radi ustavili pri kakšnem kmetu ter spili kozarec ali dva “tovkovca” - pijača iz različnih vrst hrušk, npr. tepk. To pijačo so pripravljali tako, da so odsekali štiri metre dolgo deblo, izdolbli sredino in v luknjo nasuli hruške. S posebnimi lesenimi Mji so tolkli hruške v deblu tako dolgo, da so dobiti maso za stiskanje. Tako so dobili “tovkovc” ali “grušovc”. Franc Govejšek se spominja tudi očeta, M se je leta 1880 rodil v tem kraju, pri Matijevec. Domača hiša iz leta 1769 še stoji in je urejena, ni zapuščena. Ko je bil Franc še otrok, sta mu mama in oče ob večernih urah pripovedovala pripoved svojih staršev, kako so fantje pred vpoklicom v vojsko, služiti bi morali 4 do 6 let, zbežali v gozd in hribe. V gozdu so se nekateri fantje domislili, da bi začeli sekati les in tako so sprva posekati manjše parcele gozda. Najboljši les so prodati na žago, iz slabšega pa napravili oglje in ga prodali kovačem. Kmalu so ugotoviti, da je na posekah zelo plodna zemlja, da zraste bujna trava in kmetje oz. lastniM gozdov so širiti prvotne parcele. Nastale so planine. Od desne proti levi, med Mrzlico in Zagrebenom, so bile Matijevčeva, Jelovškova, Šteflakova, Kralova, Bovdetova in Gaberškova planina. Košnja na teh planinah je bila težka in je zahtevala številne kosce. Planine so se po H. svetovni vojni začele opuščati in zaraščati. Kočarjeva domačija in planina, M je bila nad Matkami, v mrzliškem pogorju, je privabljala pretežno rudarje iz zabukovškega rudnika, da so pokositi planino, običajno je bilo okoli štirinajst koscev. Naslednji dan so spravili seno pod streho. Kosili so običajno ob sobotah in v soboto, ko rudarjev ni bilo na šiht, so na upravi rudnika takoj vedeli, da kosijo na Kočarjevi planini. Delo je bilo težko, saj so kosili od vznožja do vrha planine in nazaj v dolino. A že naslednji dan, v nedeljo, je bilo veselje, ker je bilo delo končano. Kosce in grabljice je čakala polno obložena miza. Uidi harmonika je zaigrala in stari in mladi so se zavrteli. Avtor v svojem zapisu, M ga je naslovil Spomini na stare čase, na življenje v kotlini Mrzlice, Gozdnika in Kamnika, zapiše, da je bilo nekoč na kmetih, Mjub težkemu delu, zelo vese- lo. Pri vseh večjih delih, kot je bila košnja, spravljanje sena, žetev in mlačev, spravilo raznih poljščin, je sosed pomagal sosedu. Vedno pa je sledil likof, ko se je zapelo in zaplesa- lo. Svoje spomine zaMjuči s spomini na očeta, ko ob sobotah ni šel na šiht, temveč je šel na to ali ono planino kosit. Drugi del zapisov govori o Rudniku Zabukovica, o tem pa kdaj drugič. Franci Ježovnik Križanka marec 2003 avtor JANEZ KORENT MEDICINA KRAJ PRI PETROVČAH RAZCEP SIMON GREGORČIČ risba STRIC PLOD IZRAEL LJUDSKA SKUPŠČINA GORSKA CVETLICA, PLANIKA NENADEN DRSEČ PREMIK ZEMEU. POVRATNIK UBEŽNIK PRED TURKI SL PISATEU (ROMAN GALJOT) SLED REZILA SEDEŽ ELEATOV BUDNO STANJE SL EPSKI PESNIK (ANTON) BOKSAR OROŽJE NAKLO- NJENOST VELIKO GODALO GORA NAD ČRNO ZELO GOSTA BOMBAŽNA TKANINA MESTO V NEMČUI VINSKI CVET UUBUANA BALKAN. NAROD ZADNJIK FR PISATEU (ROGER) TACA STAR GERMAN PODJETJE (STAR.) DARILO PRITOK OBA V Z SIBIRIJI HOLMU NADNARAVNA SPOSOBNOST HRANA VPASTI POUSKI PIANIST (FREDERIC) OSJE GNEZDO SL PIANISTKA (MARINA) KRAU V MIKENAH, PELOPOV SIN DRŽAVA V MIKRONEZIJI PISATEU MIKLOVE ZALE (JAKOB) SL RADUSK! VODITEU (ANDREJ) MESTO V ANDA-LUZUI (ŠPANIJA) FR SKLAD. (MAURICE, BOLERO) JUZNOAM. KROKODIL FR. SKLAD. FILMSKE GLASBE (FRANOSI BIKOV GLAS REDKO MIME IGRALEC CONNERY MESTO V ALBANIJI SELEN NIKOLAJ RRNAT DEL ŽIVAL TELESA SESTAVINA MAŠČOB ? BARTOL ALAMUT GR BOG PASTIRJEV POGQSTA UDELEŽENKA SEJ NERODNEZ PLOSKANJE REDKOST DELAVEC V STIKALNIH KRAJ PRI GOMILSKEM IRENA VRČKOVNIK ZEVSOV ŠČIT JAP. SMUČ. SKAKALEC NIZ, RED MESTO V SREDNJI ITALUI V MUSUM. MIME ZDRAVILO PROTI BOLEČINAM TV VODIT. (STOJAN) TINE OREL DEL VOZA VRSTA PUŠKE PRED- STOJNIK FAKULTETE PRE- BIVALEC OTOKA IND. POET (RABIN-DRANATH) ZID ODER PESNIK GRADNIK POSLOVNI PROSTOR BARVANJE Z LAKOM ZAČETNIK ARIANIZMA ZDRAVILIŠČE V BELGUI DRSALKA RODNINA REŽISERKA KOPAR PISA- TEUICA SEIDEL IZBRANA DRUŽBA JADRAN. OTOK ZMANJS. IZPLAČILA ZADOLOČ. ZNESEK OLESENELO STEBLO DREVES SLAVA, ODLIČNOST MARŠ EVROPSKA REKA ŽIVAL, KI SE SELI OGRODJE PRI SITU IGRALKA RINA TV NOVINARKA HREN DUŠIČNA SPOJINA NEKD.TV VODITEU. MOSTIČEK DEL PRSTA IGRALEC GIBSON OPERNI SPEV BOGDAN NORČIČ JASNO NEBO TERBU RADO MURNIK IT. DRAM. (DARIO) ZDRAVILNA RASTLINA ZOBOVJE ANG. POVRŠIN. MERA OKROGU CVETLIČNA GREDA ZAPIRALO NA VRATIH ZEMEU. TEČAJ PESNIK GRUDEN 'MAC A 'AL VELJKO NASIUE BALNEOLOG (ARNOLD) > ADAMOVA ŽENA KOVINSKI VEZNI ELEMENT, CVEK IVJE BRIT. SLIK. (WALTER RICHARD) DRŽAVNA BLAGAJNA REKA NAJUGU ŠKOTSKE VALU KAMBOŠKI DRŽAVNIK (LON) TARČA OJ VEČJI LOVSKI PES IGRALEC DZUVA- LEKOVSK1 SP. PIANIST UOSE) OZIM IGOR KRVNA PLOŠČICA IGRALKA ERŽIŠNIK JANEZ RAFKO IRGOLIČ VESLAČ TUL VULKAN NA PUPINIH REKA MED BIH IN HRVAŠKO IZVIR TRAVNAT SVETNA KONCU NJIVE TURŠKI DRŽAVNIK (KENAN) MAJHEN ŽEP MADŽ ŠAHIST (ZOLTAN) MALAJSKA BLAZNOST UTRIP OBDOBJE MEZOZOIKA Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v februarski številki, pokrovitelja ZLATARSTVO IMEX TRADE, d. o. o., Arja vas 87, Petrovče: PROIZVODNJA-PRODAJA-PREDELVVA-POPRVVILO-NAKITA-PETINDVAJSET-LET-ZLATARSTV0-CEIJE-Z1ATARSTV0-ŽALEC. Izžrebani nagrajenci: 1. Pavel Žaubi, Vransko 125, 2. Vitka Janič, Lepa ul. 6, Šempeter, 3. Marija Venek, Velenjska c. II, Žalec. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je AVTOKONTROL, d. o. o., Žalec. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva do 11. aprila 2003. marec 2003 ŽIVIMO Z ZEMLJO Opravili osem tisoč delovnih ur Subvencije v kmetijstvu 2003 Na letnem občnem zboru so se sestali člani Združenja za medsebojno pomoč Strojni krožek Savinjska dolina in drugi gostje, katerega so združili s predavanjem o hibridnem izboru firme Agrosat za leto 2003 in agro programom Cinkarne Celje. 0 delu krožka sta poročala vodja krožka Simon Gajšek in predsednik Alojz Rojnik. Tildi v minulem lem so nadaljevali s pridobivanjem članov, kar dokazuje že 259 članov, in je eden večjih v Sloveniji. Člani so opravili preko osem tisoč delovnih ur. Od storitev se kmetje še vedno največ poslužujejo baliranja, oranja, branjanja, del v gozdu, žetve, škropljenja, raznih prevozov in drugih storitev. Problem pisanja računov pa še vedno ostaja. Začete smernice socialne delovne pomoči na kmetiji so nadaljevali tudi lani, ko so se dobili s posameznimi izvajalci te pomoči. V sredini leta pa se je že pokazala potreba po njej. Po besedah vodja krožka Alojza Rojnika so pomagali na kmetiji Ušen, na kateri je primanjkovalo delovne sile zaradi delovne nesreče. Žal pa so pri povrnitvi dela stroškov s strani občine nastali problemi, ker se je pomoč izvajala v času, ko je bilo že potrebno vložiti prijavo. Zato se bo potrebno še dodatno dogovoriti o sredstvih in rokih z občinami, saj ne veš, kdaj in kje pride do nesreče. To obliko pomoči so predstavili širši javnosti v časopisih in kmetijski oddaji. Eden izmed ciljev, ki so si ga zadali v preteklem lem, je pomagati svojim članom ob naravnih nesrečah. Tako so se odzvali na pomoč kmetiji Jožeta Zagožna, kateremu je požar uničil hlev in nekaj strojev. Člani so s prostovoljnimi prispevki prispevali k obnovi ostrešja. Pomoč so nudili tudi pri ustanavljanju namakalnih društev. Za te potrebe so zaposlili Andija Amška, ki je z veliko vestnostjo prevzel zadane naloge. Kot kažejo rezultati, so do sedaj ustanovili tri namakalna društva, ostala pa so v ustanavljanju. Kot vsako leto so tudi v lanskem lem organizirali strokovno ekskurzijo po Avstriji, kjer so si ogledah dve evropski kmetiji z najsodobnejšo mehanizacijo in znano tovarno kmetijske mehanizacije Pioneer. Demonstracij to leto niso organizirali, ker so poskušali organizirati srečanje strojnih krožkov Slovenije, vendar jim srečanja zaradi časovne stiske ni uspelo izpeljati, zato pa ostaja ta naloga za letošnje leto. Plan dela za letošnje leto je podoben lanskemu, več skrbi pa bo vsekakor potrebno posvetiti pisanju računov. Člani združenja so na zboru prejeli osmo število glasila Orač, v katerem obravnavajo številne zanimive teme, med drugim o kmetijstvu v lem 2003 in pozneje, ko se bo soočilo z Evropsko skupnostjo in NATO-m, o delu podeželske mladine, o storitvah z mehanizacijo, povračilu trošarine za leto 2002 in o drugih rečeh, tudi tako praktičnih, kot je demmo priprava traktorja za delo. T. Tavčar Sprejete so uredbe za uveljavljanje podpor na površino in podpor na živali, izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter neposrednih plačil za ukrepe Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa Vlada RS je prejšnji četrtek sprejela 13 uredb. Sprejete uredbe določajo ključne ukrepe in mehanizme za uravnavanje trgov na način, kot določa veljavni pravni red EU. Slovenija bo v letu 2003 razpisala ukrepe neposrednih plačil v višini 75 % EU plačil. Na tej osnovi so pripravljene tudi vse tržne ureditve za leto 2003. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2003 določa postopke za uveljavljanje podpor na površino in podpor na Živah ter postopke nadzora. Kot večina že veste, je zbirna vloga sestavljena iz osnovnih obrazcev in zahtevkov. Osnovni obrazci: A = osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2003 ter pooblastilo družinskih članov nosilca kmetije za leto 2003; B = stalež Živah (stanje na dan 15. marec) ; C = prijava kmetijskih površin v uporabi za leto 2003. Zahtevki: D = zahtevek za podpore na površino; Zahtevek za premijo za krave dojilje; Zahtevek za ekstenzitikacijsko premijo; Zahtevek za premijo za ovce in koze; Zahtevek za kobile. Vsi, ki ste uveljavljati kakršenkoli ukrep kmetijske pohtike v preteklem lem, boste dobiti obrazce A in C ter seznam krav dojilj s predtiskanimi podatki: • na obrazcu A preverite podatke, če so pravilni. Če niso, jih prečrtajte in v spodnje okence vnesite pravilne. Spremembo vpiše prejšnji nosilec in hkrati doda fotokopijo svojega računa. Sredstva se bodo nakazovala na račun nosilca dejavnosti in ne na račun vlagatelja. • Priložite pooblastilo družinskih članov nosilca kmetije, ki ga morajo podpisati družinski člani, ki so vpisani v obvezne zbirke podatkov, so lastniki oziroma solastniki zemljišč v uporabi v okviru kmetijskega gospodarstva in delajo na kmetiji. - Nosilec KMG s podpisom na zahtevku prevzema jamstvo za resničnost in točnost podatkov, kontrola ni obvezna. • Na obrazcu C je predtisk parcel: Če je prišlo do sprememb, se enota prečrta in vnese na novo • za izpolnjevanje pogojev za katerikoli ukrep morajo nosilci KMG, poleg ostalih, posredovati podatke o vseh kmetijskih zemljiščih v uporabi in gozdovih. Na obrazcu D uveljavljate podpore na površino. Na obrazec D se prepiše skupna površina dejanske rabe iz obrazca C, vpiše šifro kmet. rastline ter naredi križec. Ih bodite še posebej pozorni, da ne pozabite narediti križca v okence za ukrep, za katerega podporo uveljavljate. Nosilci KMG, ki v lem 2003 uveljavljajo kakršnekoli ukrepe kmetijske politike, morajo od 20. marca do 30. aprila 2003 na agencijo posredovati osnovne obrazce ter zahtevke za podpore, razen podpor na živali, ki se vlagajo večkrat lemo. Zamudniki, ki boste oddati zbirno vlogo še 5 dni po roku, se vam bodo sredstva zmanjšala za 5%. Sestavni del vloge so tudi kopije katastrskih načrtov z vrisanimi enotami dejanske rabe, ki pa jih hranite doma. Če imate zemljišča v zakupu, priložite fotokopijo zakupne pogodbe ali izjavo o zakupu. Če kmetijski svetovalec nudi upravičencu pomoč pri izpolnjevanju vloge, znaša prispevek upravičenca 3.500 SIT za porabo časa do 1 ure in 4.000 SIT za porabo časa nad 1 uro. Podpore na površino: Podpore na površino uveljavljate le za površino dejanske rabe: - minimalna velikost poljine posamezne poljščine je 0,2 ha. Če površina zahtevka za podporo presega 100 ha, se za površino nad 100 ha vrednost neposrednega plačila zmanjša za 20 %. 1. poljščine (krušna žita, koruza, ostala žita, oljne buče, oljnice, oljna ogrščica ter stročnice): - podpora 57.500 SIT/ha; - strnjena površina posamezne poljščine vsaj 0,2 ha; ta omejitev ne velja za oljne buče. 2. sladkorna pesa: - podpora 56.000 SIT/ha; - skupno najmanj 0,3 ha, strnjena površina najmanj 0,2 ha. 3. pridelava semen kmetijskih rastlin - podpora 80.000 - 160.000 SIT/ha. 4. hmeli : • podpora 83-500 SIT/ha; • 693-945 SIT/ha za obnovo (A certifikat, min 0,05 ha). Podpore na žival (EKO 0): Pri uveljavljanju podpor za živali je novo sledeče: • štele se bodo tudi krmne površine v sosednji državi ter površine na planini ati skupnem pašniku (v sorazmernem deležu), če se pase žival vsaj 80 dni; • največja dovoljena obremenitev krmnih površin je 1,8 GVŽ/ha. 1. Premija za kravo dojiljo: 34.500 SIT; 2. Posebna premija za bika: 36.000 SIT, posebna premija za vola: 26.000 SIT; 3. Ekstenzifikacijska premija: 17.300 SIT/glavo, pogoj je obremenitev 1,4 GVŽ/ha ati nižja (od skupnih površin se odštejejo poljščine, za katere se uveljavlja neposredno plačilo, KMG mora imeti vsaj 50 % pašnikov), uveljavljanje te podpore za krave dojilje, bike in vole se označi na zbirni vlogi, za krave molznice pa je poseben obrazec. Ekstenzifikacijska premija za krave molznice pride v poštev na OOD ali če je vsaj 50 % krmnih površin v ODD. Izplačevala se bo, če bo v lem 2003 več kot 50 % mleka v HGO. 4. Klavna premija za govedo: 13-800 SIT/glavo; klavna premija za teleta: 8.6OO SIT. 5. Dodatno plačilo za govedo; 5.100 SIT; ni potrebno posebej označiti na zahtevku. 6. Premija za ovco (mesni tip); 3.600 SIT oz. (mlečni tip) 2.900 SIT; premija za kozo 2.900 SIT. 7. Dodatna premija za ovco in kozo v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijstvo ati vsaj 50 % površin ati če se 90 % ovc in koz pase na planinah ali skupnih pašnikih v OOD vsaj 90 dni znaša 1.200 SIT. 8. Dodamo plačilo za ovco: 170 SIT in za kozo 140 SIT. 9. Premija za kobilo za vzrejo žrebet: 25.000 SIT in premija za gospodarsko čebeljo družino 96O SIT. Če se uveljavlja kakršnakoli podpora v zvezi s pašniki, je potrebno navesti KMG MID pašnika na zbirni vlogi!! Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO 1): Letos pričnemo z uveljavljanjem evropsko primerljivih kriterijev za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Ta bo v celoti stopil v Elaborat o razvrstitvi...po Robiču). Na predtisku obrazca C bo označeno, kam je posamezna parcela uvrščena: HGO = hrobovsko gorsko območje; DO = druga območja; PO = posebna območja; Svetovalci imajo šifrant naselij z opredelitvijo. Višina podpore: - gorsko višinska 19-000 SIT/ha, - strma 18.500 SIT/ha, - gričevnato hribovita 13.500 SIT/ha, - kraška 15.500 SIT/ha, - druga 12.500 SIT/ha, - osnovna 6.000 SIT/ha. Osnovna velja za tiste parcele, ki so bile do sedaj opredeljene kot nižinske, po novem pa spadajo v katero od navedenih treh območij. Zanje bo veljala premija 6.000 SIT. Neposredna plačila za ukrepe SKOP (EKO 2, EKO 3): V letu 2003 povečanje sredstev za ukrepe SKOP ter dva nova ukrepa: - ohranjanje ekstenzivnega travin-ja = ETA pogoj: obtežba 0 - 0,5 GVŽ/ha, velja samo za travne površine, najmanj enkratna raba, gnojenje na podlagi gnojilnega načrta. - Pokritost tal na vodovarstvenem območju, če je celotno KMG na WO oz. tisti del, ki leži na WO, ustrezen kolobar, obtežba max 1,9 GVŽ/ha. - Novost je obrazec F - spremembe podatkov o kmetijskih zemljiščih v uporabi za ukrepe SKOP (če gre za prenos ukrepov na prevzemnika, če pa sprememba presega 20 % površin, gre na Aneks). - Pri uveljavljanju podpore za pašo je novost ta, da je potrebno narediti zapisnik o prigonu tudi za skupni pašnik. - Za integrirane pridelave sezname upravičencev pošljejo na agencijo pooblaščene organizacije, stanje na dan 31.12.2002. • Za ekološko prav tako, stanje na 10.03.2003. • Za izobraževanje za ukrep SKOP šteje obdobje 01.11.2001 do 31.08.2003, podatke posreduje KGZS. Kdor se obveznega izobraževanja ne bo udeležil, bo vrnil sredstva! • Aneks k pogodbi SKOP. I. Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje: I. odpravljanje zaraščanja: 42.000 SIT/ha površin v zaraščanju, ki se usposobijo za nadaljnjo kmetijsko rabo v okviru enega od ukrepov SKOP, II. ohranjanje kolobarja: 10.000 SIT/ha, III. ozelenitev njivskih površin: 40.000 SIT/ha, IV. integrirano sadjarstvo: 6O.OOO SIT/ha, V. integrirano vinogradništvo: 60.000 SIT/ha, VI. integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 60.000 SIT/ha, VIL ekološko kmetovanje: • njive - poljščine: 80.500 SIT/ha, • vrtnine na prostem: 103.500 SIT/ha, • vrtnine v zavarovanih prostorih: 120.750 SIT/ha, • oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 120 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 120.750 SIT/ha, • travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 70-200 dreves/ha: 50.000 SIT/ha, • vinogradi, hmeljišča, drevesnice, šparglji: 120.750 SIT/ha, • travinje: 40.000 SIT/ha. A. Ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine: VIII. planinska paša: 4.000 SIT/ha in dodatek za pastirja 3.000 SIT/ha, IX. travniški sadovnjaki: 27.000 SIT/ha, X. sonaravna reja domačih živali: 9.000 SIT/ha, XI. ohranjanje ekstenzivnega trav-inja: 5.000 SIT/ha. I. Varovanje zavarovanih območij: XII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih: podpora za izvajanje tega ukrepa znaša dodatnih 20 % v območjih narodnih parkov, 15 % v območjih regijskih parkov (Kozjanski park) in 10 % v ostalih zavarovanih območjih (Drava, Mrzlica, Robanov kot, Logarska dolina, Topla) in se obračuna na skupno vrednost neposrednih plačil za ukrepe I. do XI. in XIH, XIII. prestrukturiranje reje domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 7.000 SIT/ha, XIV. pokritost tal na vodovarstvenem območju (zajetje Roje v občini Žalec): • njive: 6O.OOO SIT/ha, • trajni nasadi: 30.000 SIT/ha, • travinje: 30.000 SIT/ha. V letu 2003 se uvaja podpora za delovanje organizacij proizvajalcev na področju vina, sadja in hmelja in tudi podpora za izvajanje ukrepov preko teh organizacij. Pripravila: Mojca Krivec, univ.dipl. inž.agr., Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje Člani krožka pri prebiranju glasila Orač OBČINA ŽALEC objavlja javni razpis za sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva za leto 2003 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva za leto 2003, ki delujejo z namenom pospeševanja in razvoja kmetijstva na območju občine Žalec. 2. Upravičenci po tem razpisu so društva, zveze društev, ki delujejo na področju kmetijstva na območju občine Žalec, s sedežem v občini Žalec ter društva, ki nimajo sedeža v občini Žalec, je pa aktivnost društva usmerjena tudi na območje občine Žalec in je v interesu občine Žalec. 3. Rok za prijavo na razpis: prijave na razpis, s predpisano dokumentacijo, morajo prispeti najpozneje do 30. 04. 2003 na naslov: Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Prijave s predpisano dokumentacijo morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: “Ne odpiraj, javni razpis - sofinanciranje društev”. 4. Rok za obveščanje o izidu razpisa: vlagatelji bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. 5. Podrobnejši razpisni pogoji ter zahtevani obrazci so na razpolago na sedežu občine Žalec, vsak uradni delovni dan od 8.00 do 10.00 ure, kontaktna oseba je Tilka Potočnik oziroma na elektronskem naslovu www.zalec.si Po dolini, Informacije marec 2003 OBČINA ŽALEC objavlja javni razpis sofinanciranja kmetijskih ukrepov za leto 2003 Občina Žalec bo v letu namenila sredstva za naslednje namene: NAMEN UKREPA: letno vzdrževanje gozdnih cest. izobraževanja za potrebe kmetijstva, sofinanciranje zavarovanja živine, sofinanciranje društev s kmetijskega področja pri njihovem delovanju, celostni razvoj podeželja in obnova vasi. a) ohranitev kmečkega prebivalstva na območjih z manj primernimi pogoji za kmetovanje, b) subvencioniranje delovne pomoči, regresiranje realnih obresti za najeta dolgoročna investicijska posojila. a) sofinanciranje mini namakalnih sistemov, b) subvencioniranje delovanja namakalnih skupnosti, intenziviranje paše goveje živine, konj in drobnice. a) biološko kmetovanje, b) sadjarstvo, c) vrtnarstvo, d) mlečna proizvodnja, e) hmeljarstvo. Podrobnejši razpisni pogoji ter zahtevani obrazci so na razpolago na sedežu Občine Žalec, soba št. 52 ab 49, ter na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije - Izpostavi v Žalcu oziroma na elektronskem naslovu www.zalec.si UKREP: 1. GOZDNE CESTE: 2. KMETIJSKO-GOZDARSKO IZOBRAŽEVANJE: 3. ZAVAROVANJE ŽIVINE: 4. DOTACIJE DRUŠTVOM: 5. SREDSTVA ZA CRPOV: 6. POMOČ KMETIJAM: 7. REGRESIRANJE OBRESTI DOLGOROČNIH POSOJIL: 8. NAMAKANJE: 9. UREJANJE PAŠNIKOV: 10. PRESTRUKTURIRANJE KMETIJ: ....... KMETOVALCI, VRTIČKARJI! Vabimo vas v našo kmetijsko prodajalno v Celju, kjer vam bomo ponudili bogato izbiro sredstev za varstvo rastlin, gnojil, raznih vrst substratov, škropilnic in še marsikaj po konkurenčnih cenah. Postregle in svetovale vam bodo prijazne prodajalke. VABLJENI V AROPI CELJE, Ljubljanska 93, Medlog, tel.: (03)492 70 46. Odpiralni čas: od ponedeljka do petka: od 7.30 do 17. ure, sobota: od 8. do 13. ure. VAŠ PARTNER NA VRTU IN POLJU. AROPI, d.o.o. Grajski trg 21, 2327 Rače Tel.: (02) 609 02 11 e-mail: infoa@aropi.si »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••S* Trgovine z gradbenimi materiali S*V1_ PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 570 22 51 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA A K C IJ S K € C € N € STREŠNIH KRITIN, KOPALNIŠKIH BLOKOV IN KERAMIKE, BARV, LAMINATOV IN ŠE VEČ ... MEŠANJE FASADNIH IN NOTRANJIH BARV. PAODAJNA AKCIJA V APAILU v sodelovanju sD topdom preko 100 izdelkov po ugodnih cenah! SVETOVANJE, DOSTAVA NA DOM, UGODNI KREDITI! V SAM-u NISI NIKOLI SAM! Cekin ima že 300 članov Člani društva rejcev drobnice Cekin, ki združuje rejce celjske, koroške in zasavske regije, so se zbrali na šestem letnem občnem zboru. Društvo šteje že okrog 300 članov rejcev ovac in koz. Na začetku zbora, ki so ga tokrat pripravili v gostišču Kum v Zagorju, so poslušali predavanje Borisa Grabrijana s Kmetijsko gozdarske zbornice. Govoril je o položaju rejcev drobnice v Evropski uniji, o subvencijah pri reji drobnice v letošnjem lem pa je spregovorila Nada Grešak s Kmetijsko svetovalne službe, enota Trbovlje. Pregledah so lani opravljeno delo. Po besedah predsednika društva Rafaela Novaka so člani društva sodelovali na raznih prireditvah in sejmih s predstavitvijo društva in reje drobnice, s pokušnjo in prodajo ovčjih in kozjih dobrot iz mesa in mleka ter izdelkov iz volne. Predstavih so se na Jožefovem sejmu v Petrovčah, Cvetličnem sejmu v Velenju, na Ovčarskem balu, na Vranskih večerih, na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni, sejmu Narava zdravje in na Kumu. Sami so pripravili prireditev s strokovno vsebino Dan rejcev drobnice na Rogli, v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Laško posvet Jagnjetina še vedno redkost na jedilniku Slovencev, v mesecu oktobru pa so se udeležili strokovne ekskurzije na Češko. Vse to priča o zelo aktivnem delu društva, kar je gotovo zasluga članstva, svetovalcev kmetijske svetovane službe in občin, ki so društvo finančno podprle. V letošnjem lem bodo z aktivnostmi nadaljevali, želijo pa si še tesnejšega sodelovanja s Kmetijsko zadrugo Laško na področju odkupa, zagotavljanja dobre kakovosti ter zadostnih količin klavnih jagnjet in kozličev. Letošnji občni zbor je bil tudi v znamenju volitev, za novega predsednika društva je bil za naslednja štiri leta izvoljen dosedanji predsednik Rafael Novak. T. Tavčar Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon.- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 marginalija *8* 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03 / 713 20 52,03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do a URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 RAZPORED CEPLJENA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2003 Sreda, 2. 4. 2003 10.15 Podgora pri Podpečan 11.30 Podvrh pri Tumšek-Rak 8.00 Prelska pri kapeli 10.30 Podgora pri Žonir Janezu 12.00 Sp.Gorče pri Puncer Jože 8.30 Vinska Gora pri zadr. domu 11.00 Galicija pri zadr. domu 12.30 Braslovče pri Ušen Francu- 9.00 Pirešica pri Drev 11.45 Zavrh pri zbir.mleka Krčnik 9.30 Lipje pri Vranu 12.15 Mala Pirešica pri zbir. mleka 13.15 Gomilsko pri KZ Gomilsko 10.00 Lopatnik pri Zajc 12.45 Arja vas pri zbir.mleka 14.15 Grajska vas pri gasilskem domu 10.30 Janškovo selo pri cerkvi 13.30 Drešinja vas pri Drev 11.00 Čmova pri Jevšenak Pavel 14.00 Levec pri Strenčan Sreda, 9. 4. 2003 11.30 Čmova pri Bred 8.00 Podvin pri Malik 12.00 Stebovnik pri uti Sobota, 5. 4. 2003 8.30 Polzela pri veterin, ambulanti 12.30 Podkraj pri Kutičan 8.00 Ložnica pri gasilskem domu 9.30 Breg pri Anželak 13.00 Ponikva pri zadr. domu 8.45 Vrbje pri gasilskem domu 10.00 Ločica-Polzela pri Smrečnik 13.30 Studence pri kapeli 9.30 Šempeter pri zadružnem domu 10.30 Ločica-gmajna pri Srebučan 14.00 Studence Vrhe 10.15 Dobertešavas pri Divjak Franju 11.15 Kalev vasi 10.45 Žalec v veterinarski ambulanti 11.30 Kale Grče Četrtek, 3. 4. 2003 12.00 Ruše pri Kramer 8.00 Gotovije pri zadr. domu Ponedeljek, 7.4. 2003 8.30 Gotovije - Jeden pri Nahtigal 8.00 Zabukovica pri gasilskem domu Četrtek, 10. 4. 2003 9.00 Gotovije - Zalog pri Zupanc 8.30 Zabukovica pri Minervi 8.00 Male Braslovče pri sušilnici 9.15 Zalog pri trafo postaji 9.00 Zabukovica Kurja vas-pri križu 9.00 Letuš pri Rovšnik 9.30 Podlog na križišču 9.30 Pongrac pri Uduč 9-30 Letuš pri Flere 10.00 Zg. Grušovije pri Serdoner 10.00 Pongrac pri Matijeve 10.00 Podvrh pri Marolt Dragu 10.15 Sp. Grušovije pri Hramec 10.30 Sp.Griže pod Naprud.klancem 10.30 Dobrovlje pri Vratnik Francu 10.30 Roje pri zbir. mleka 11.15 Zahom pri Poteko 11.00 Dobrovlje pri Domu borcev 11.15 Griže pri zbir. mleka 11.45 Zahom pri Pinter 11.30 Dobrovlje pri Ramšak Francu 12.00 Migojnice pri Leskovšek 12.15 Uboje-Zagreben pri Švare 15.00 Petrovče pri zadr. domu 12.45 Bmica pri Keiner Petek, 11. 4. 2003 15.45 Kasaze pri Arčan 8.00 Dobrič pri Drobež 16.15 Liboje pri Škoberne Torek, 8. 4. 2003 8.30 Dobrič pri gostilni Zabukovnik 17.15 Uboje pri Frece - sklad, goriva 8.00 Zakl pri Šeligo 9.00 Lovče pri Krašovec-Melanšek 8.30 Trnava pri Zadobovšek 9.30 Andraž pri Vaši Petek, 4. 4. 2003 9.00 Šentrupert pri Dvoržak 10.00 Andraž-Podsevč. pri Satler 8.00 Hramše pri Pušnik 9.30 Orla vas pri Cafuta 10.30 Založe pri Likeb 8.45 Velika Pirešica pri Fervega 10.00 Topovlje pri Završnik 11.00 Založe pri Čede 9.15 Pemovo pri gasilskem domu 10.30 Parižlje pri Božič 11.30 Založe pri Rakun 9.45 Pemovo - Gorca pri vodovodu 11.00 Kamenče pri Baš Francu Priporočamo vam, da poskrbite za zdravje vaših živali tudi s preventivnimi ukrepLcepljenje psov proti kužnim boleznim (paraviroza, pasja kuga, nalezljivi hepatitis, leptospiroza, paraviroza, coronavirusna infekcija); cepljenje mačk proti kužnim boleznim (kužni nahod, mačja kuga, mačja levkemija); redno odpravljanje notranjih zajedavcev (vsaj trikrat letno); označevanje psov z mikoroapi (zagotavljanje boljše sledljivosti psov, ob morebitni izgubi hišnega ljubljenčka). marec 2003 Kronika Matični podatki Podatki (pripravlja jih Upravna enota Žalec) veljajo za obdobje od 20. februarja do 20. marca 2003. UMRU SO: Predovnik Ivan iz Dolenje vasi (62 let), Jošt Rozalija iz Žala (90 let), Šon Ivana iz Kasaz (76 let), Aleš Igor iz Prekope (40 let), Končnik Branko iz Ruš (56 let), Breznikar Zora iz Studenc (71 let), Pečovnik Bogomir iz Letuša (70 let), Marovt Antonija iz Pariželj (86 let), Hren Frančiška iz Lukanje (91 let), Pravdič Marija iz Miklavža pri Taboru (82 let), Rančigaj Neža iz Drešinje vasi (85 let), Zagoričnik Antonija iz Podloga (82 let), Sikošek Andrej iz Drešinje vasi (35 let), Kos Frančiška iz Žala (76 let), Laznik Jožef iz Prebolda (86 let), Grabnar Ivana iz Dolenje vasi (94 let), Plečko Frančiška z Vranskega (85 let). POROKE V Žalcu so bde od 20. 2.2003 do 20. 3. 2003 sklenjene tri zakonske zveze, svoj srečni dogodek pa javnosti zaupajo Luskar Maks in Golhleb Simona oba iz Gotovelj, Vedlin Rene iz Slovenskih Konjic in Stopinšek Marjetka iz Grobelc. Kronika Policijska statistika za leto 2002 Iz letnega poročila Policijske uprave Celje za leto 2002 je razvidno, da sta bili lani na celotnem območju uprave storjeni 7802 kaznivi dejanji, kar je za 12 odstotkov več kot leto prej. Povzročena škoda je znašala 7,5 milijarde tolarjev. Več kot polovico vseh kaznivih dejanj so zagrešili povratniki. Največjo rast kriminalitete so v letu 2002 beležili na področju premoženjskih kaznivih dejanj. IJspešno sta bila preiskana dva oborožena bančna ropa, še vedno pa tečejo preiskave bančnih ropov v Žalcu, Vojniku in Vitanju. Na področju gospodarske kriminalitete so beležili 472 kaznivih dejanj, največ je bilo primerov zlorabe položaja in pravic ter davčnih utaj. Uspešno preiskanih je bilo 92 % primerov. Po podatkih celjske policijske uprave je lani škoda zaradi gospodarskega kriminala znašala 4,5 milijarde tolarjev. Ena izmed številk iz lanskega policijskega poročila je še posebej zaskrbljujoča. Policisti so namreč obravnavah kar 99 samomorov, kar je še več kot leta 2001, ko jih je bilo 83. Med njimi je večina moških, najpogostejši razlogi za samomore pa so po ugotovitvah policistov bolezen, alkoholizem in družinske težave. K. R. ZAHVALA Ob nenadni smrti drage žene, mame in mamite ZORE BREZNIKAR iz Studenc pri Ponikvi (16. 5. 1931 - 28. 2. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala tudi g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem, trobentaču, društvu upokojencev iz Ponikve in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: mož Franc, hči Lidija, sinova Franci in Milan z družinami In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje. V SPOMIN Mineva leto žalosti in bolečine, ko smo v tihem upanju, da si še med nami, morali sprejeti kruto resnico, da si nas za vedno zapustil naš ljubi mož in oče STANE DEBELAK Ostal nam je nežen spomin poln bolečin, saj odšel si tja, kjer ni obupa in bolečine srca, kjer je le nema Večnost doma in tam čakaš našega snidenja. Za vsako besedo tolažbe, podarjen cvet, plamen svečke, za molitev, za trenutek ob njegovem grobu ali samo lepo misel v spomin nanj, iskrena hvala. Žalostni njegovi Šempeter, 21. 3. 2003 Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad ... V SPOMIN DRAGIMA STARŠEMA 28. februarja je minilo leto dni od smrti MILICE LAH 26. marca je minilo enajst let, odkar se je poslovil od nas EDVARD LAH Hvala vsem, ki ste ju obranih v lepem spominu. Hčerki z družinama Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANTONIJE MAROVT iz Pariželj 17 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, poklonili cvetje in sveče ter darovali za svete maše in za potrebe cerkve. Posebej hvala za vse ustne in pisne besede sožalja, s katerimi ste nam stali ob strani. Iskrena hvala gospodu Zidanšku za ganljive besede in opravljen obred, govorniku gospodu Debelaku in pevcem. Z ljubeznijo, vsi njeni Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na redna da in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame ŠTEFKE PETRE iz Migojnic (22. 12. 1913 - 11. 3. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili besede sožalja. Iskrena hvala dr. Kobalu, pevcem, godbi na pihala Zabukovica, KS Griže ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi njeni Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino si dajal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata ANTONA VASLETA (7. 1. 1993 ■ 7. 12. 2002) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala gospodu dekanu Jožetu Kovačecu, gospodu Pungartniku za poslovilne besede, pevskemu zboru ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka, sin Robi ter bratje in sestre z družinami Mali oglasi AVTOKLEPARSTVO IN AVTO L KAR SIVO, OGRADI ALOJZQ s. p., Tlaka 17, 3342 Gornji Grad, preneham z dejavnostjo 30. junija 2003. ZASTONJ ODDAM MEŠAN NASIPNI MATERIAL IN SKALE (skupna količina 200 m3), na lokaciji v okolici Polzele. Tel.: 041 657 628 PRODAMO STANOVANJSKE HIŠE: v Šeščah, Kaplji vasi, Šempetru, Migojnicah, na Vranskem in Gomilskem. Hql, d. o. o., Parižlje 15, BRASLOVČE - BIRO TA CENITVE TER MANAGEMENT NEPREMIČNIN, Šlandrov trg 40/11, Žalec, 041 649 234 (od 8.30 do 9.30). Oh, kako boli, ko tebe, ljubi mož, ata in dedi, več ni. Ostale so sledi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosen, trden kakor skala vso ljubezen in sebe si nam dal, za vse, prav vse, ti še enkrat hvala. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija AVGUSTA GOMINSKA iz Drešinje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga' množično pospremili na zadnji poti in mu darovali vence, cvetje, svete maše ter številna pisna in ustna sožalja. Hvala gasilskemu društvu Drešinja vas in sektorju dve za izkazano zadnjo čast, g. župniku Manesu za lep pogrebni obred in sveto mašo, g. Zavašniku za poslovilne besede in moškemu pevskemu zboru iz Petrovč za zapete žalostinke. Posebna zahvala osebju zdravstvenega doma, sestri Milici in patronažni službi Žalec. Žalujoči: žena Jožica in sin Matjaž z družino Hvala je premalo, kar morem Ti reči. Tvoje roke bile so zlato. Zdaj, ko odšla si, vem samo to: mir našla duša je tvoja in utrujeno tvoje telo. (tvoja Marjana) ZAHVALA Ob težkem trenutku slovesa od ljube mame Mojce MARIJE PRAVDIC, roj. Speglič, nazadnje stanujoče v Domu upokojencev Polzela (4 12. 1919 - 5. 3. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti ali se poslovili od nje s cvetjem in svečkami, izrekli pisno ali ustno sožalje. Posebna zahvala patru župniku Arzenšku za lepo mašo in pogrebni obred, govorniku g. Branku za ganljive besede, pevcem MPZ Ivan Cankar iz Tabora za lepo odpete žalostinke, Roku Smrketu za odigrano Tišino, društvu upokojencev in ZB NOV iz Petrovč, osebju Doma upokojencev Polzela ter pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hči Marjana z možem Brankom, vnuki Matjaž z ženo Ireno, Alenka in Blaž ter pravnuki Matic, Neža in Matevž Kronika marec 2003 Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 25. aprila 2003. Uredništvo je v Žalcu, Ulica heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90. Delo, skrb, trpljenje, tvoje bilo je življenje. Nam ostala zdaj je praznina in velika bolečina, da nazaj te več ne bo, vzel za vedno si slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka VINKA KOSA iz Studenc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa ustno izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in za darove potrebe cerkve. Posebna zahvala g. župniku Antonu Kraševcu za opravljen cerkveni pogreb, moškemu pevskemu zboru, ga. Elici za peto mašo, stricu Francu za obiske v času njegove bolezni, snahi Olgi za skrbno nego očeta, zastavonošem in osebju zdravstvenega doma Žalec. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Trezika, hčerke Lojzka, Trezika, Jožica, Barbara, sinovi Vinko, Ivi, Štefan, Milan in vsi vnučki ter pravnučki Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te išče. V SPOMIN 6. marca je minilo leto žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in dedi JOŽE KOTNIK iz Pariželj 50/a, Braslovče (14 3. 1934 - & 3. 2002) Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Anica, sin Niko s Simono, vnuka Benjamin in Jakob Zaman je bil tvoj boj, zaman. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V SPOMIN 4 aprila bo minilo 20 let, odkar nas je po težki in neizprosni bolezni zapustil naš dragi sin in brat BOŠTJAN MERZELJ iz Kaplje vasi pri Preboldu (21. 8. 1974 - 4 4 1983) Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu ter mu prižigate svečke. Njegovi naj dražji: mamica Antonija, ati Franci in sestra Jerica z družino POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ulan Ropotar, s.p. tel.: 700 Ib 85 GSM: Obl 613 269 GSAt; Obl 7b8 90b Star o Vaška ul. 12, Šempeter Delovni čas: od 00. do 2b. ure V tisočih nočeh bom mislil nate in se spraševal, zakaj? Spraševal sem bom, h komu naj grem sedaj. ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi naše mame, orne in sestre IVANKE ŠON iz Kasaz (9. 12. 1926 - 24. 2. 2003) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nesebično nudili pomoč, darovali cvetje, sveče in za maše. Hvala osebju Doma upokojencev Polzela, ga. Pavli Gostečnik iz UE Žalec, g. Jožetu Rupniku, g. Mlinariču in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: sin, vnuki, pravnukinji, sestra in brata Delo, skromnost in trpljenje, vodili so te skozi življenje. Odšla si hitro, brez besed, v naših srcih pustila grenko si nam sled. Zdaj prazen dom je in dvorišče, in zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene in mamike ANTONIJE ZAGORIČNIK, roj. LUŽAR, po domače Plavčeve Toni, iz Podloga 26 pri Šempetru (10. 6. 1920 - 10. 3. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili trenutke žalosti in nam v pomoč ponudili toplo dlan. Iskrena hvala vsem bližnjim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu Mirku Škofleku in patru Manesu ter cerkvenim pevcem za lepo peto sveto mašo. Prav lepa zahvala tudi moškemu zboru Savinjski zvon za lepo odpete žalostinke, pogrebni službi Ropotar in ga. Ivanki za poslovilne besede. Še prav posebej lepa zahvala vsem, ki ste našo drago mamiko spoštovali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Helenca z možem Ivom in njeni vnučki Boštjan, Polonca in Žalika, sestra Mici in brat Ivan POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje lic, Braslovče TEL 03 700 06 40 ATU! Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Nič več besed, ne stiska rok, ostala je praznina in trpek jok. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni. V SPOMIN EVGENU VEDENIKU iz Matk (29. 5. 1934 - 20. 3. 2002) Minilo je leto žalosti in bolečine, ki se je ne da nadomestiti. Prisrčna hvala vsem, ki ste vsaj za hipec postali ob njegovem grobu, mu posvetili lepe misli, prižgali svečko ali poklonili cvetje v spomin. Vsi tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega dedija in praočeta IVANA KRASOVICA iz Založ 69 pri Polzeli (20. 10. 1906 - 24. 2. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na zadnji poti ter darovali sveče in denar za cerkev. Hvala g. župniku in govorniku za poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA 22. februaija 2003 nas je zapustila draga mama, babica in prababica V V ROZALIJA JOŠT CETINA iz Žalca, (27. 8. 1912 - 22. 2. 2003) Premalo je besed zahvale za pomoč, katero ste nudili moji mami v času bolezni, ji pomagali, jo tolažili in obiskovali sorodniki, prijatelji, sosedje in nekdanje sodelavke. Posebno se zahvaljujem sinu Igoiju z Marijano za nesebično skrb in nego babice. Najlepša hvala dr. Vlatkoviču, patronažnim sestram, Splošni bolnišnici Celje in Topolšica. Hvala za osebna in pisno izražena sožalja d. d. Juteksu, OŠ Žalec ter vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in številno udeležbo na pogrebu, za opravljen pogrebni obred gospodu Jožetu Rupniku, govorniku, pevskemu zboru za zapete žalostinke, zastavonošem ter pogrebni službi Ropotar. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Sin Toni z Ivico, vnuk Igor z Marijano, vnuk Boštjan, pravnuki Maja, Tjaša, Benjamin in Luka. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko tebe išče. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedjja in brata VIKTORJA ZAVERŠNIKA (28. 7. 1929 - 17. 2. 2003). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi g. župniku Kovačecu, pevcem in vsem ostalim, ki ste nam tako ali drugače stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 32 marec 2003 Zanimivosti Nov dom ribičev Nov dom šempetrske ribiške družine, ki ga gradijo že več let, ta čas dobiva končno podobo. Notranjost je že urejena, tako da v njem obratuje restavracija, ki so jo dali v najem. In tudi letošnji redni občni zbor so že pripravili v svojem domu. Po uvodnih formalnostih sta o delu poročala predsednik Zdenko Mak in gospodar Drago Vrečar. Ribiči so lani veliko svojega dela namenili domu in njegovi okolici, kar 477 ur prostovoljnega dela pa je odlovna ekipa porabila za odlove in vlaganju rib v ribolovne potoke, reke, jezera in ribnike. V lanskem letu je bilo največ izlovljenih podusti, kar 4352, krapov pa 1349 kosov. Poleg tega je bilo izlovljenih veliko klenov, mren, postrvi, šarenk in drugih rib. Ribiška družina si želi v svoje vrste pritegniti čim več mladih, vendar, kot ugotavljajo, doslej še niso našli pravega načina, kako bi mlade navdušili za športni ribolov. pa Milan Zvonar. Posebno poglavje je čuvajska služba. Njen vodja je ugotovil, da je to delo vestno opravljalo le 7 čuvajev, zato je predlagal, da ostale razrešijo in imenujejo nove. Za letošnje leto so si poleg standardnih ribiških nalog zastavili še Nov ribiški dom, ki že kaže končno podobo. Organizirali so kar 28 tekem za člane in 2 za mladince. Mladinci in člani so poštah prvaki Zveze ribiških družin Celje, posamezno pa je članski prvak postal Franc Trunšek, pri mladincih ureditev okolice in parkirišča pri svojem domu, organizacijo vrste ribiških tekmovanj itd. T. Tavčar Varno okolje zdravi otroci v m /, veselem uns vabimo, da ob Svetovnem dnevu zdravja si'bi in otrokom pokažemo pol v lepšo in bolj zdravo priluxlnost. Pridružite se nam v nedeljo, 6. oprile 2003, no rekreativnem pohodu od Žalca (Športni center) do Sv. Jederti Ihivski doni Rinka) rnd&TSBC eb t. uri Program: gibanje v zdravem okolju (hoja u-h kok srujt ujet napotki za zdrava življenje (preo %tavm>c nei siofnhnhj meritve krvnega tlaka in srčnega utripa prehrana (pamkilsdi bun#/ tu aha v uhrokj razvedrilo ! lenunnut bula Zah rt glasba (h mtet Dor O lepa prihodnost ŽALSKE LEKARNE OfiČINO ŽALEC STAVBNO KLEPARSTVO /m IN KROVSTVO ' 4 ___ jože-liljana strožer, s.p. i Vami £e KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tet.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 20 lei SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Iliča Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naragfav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Tanja Tkauc in Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT. Odlika gasilcev prostovoljno delo in požrtvovalnost V dvorani Doma krajanov na Gomilskem so se na 48. občnem zboru Gasilske zveze Žalec zbrali delegati in drugi gostje. Gasilska zveza Žalec je ena najmočnejših tovrstnih, saj združuje v 35 društvih več kot 4 tisoč članov. Iz poročila predsednika Franca Skoka, poveljnika Franca Naraksa in drugih poročil je razvidno, da je bilo delo zveze uspešno. V prvi polovici je bila aktivnost namenjena številnim izobraževanjem in organizaciji državnega mladinskega tekmovanja za memorial Matevža Haceta. V poletnih mesecih so se aktivno udeleževali raznih praznovanj sosednjih zvez in društev v zvezi. Društvo na Ložnici pri Žalcu je praznovalo 70-letnico in razvilo prapor, na Vranskem, v Libojah in na Polzeli so prevzeli nove avtomobile. V mesecu oktobru so veliko pozornosti namenih preventivnemu delovanju. Po občinskih poveljstvih so bile pripravljene razne akcije, ki so pokazale dobro pripravljenost gasilcev. Seveda pa ni manjkalo tudi družabnih srečanj. Gasilci zveze že vrsto let uspešno in požrtvovalno uresničujejo svojo prvenstveno nalogo - varstvo pred požari, tako na preventivnem kot na operativnem področju. V lanskem letu je bilo manj reševalnih posredovanj, bila pa je tudi manjša materi- alna škoda in nižji stroški posredovanj. Tako so posredovah 115-krat, materialna škoda je po nestrokovni oceni znašla 211,5 milijona tolarjev, stroški posredovanj pa 9 milijonov. Razna tekmovanja so priložnost za preverjanje usposobljenosti operativnih enot in žalska zveza se lahko pohvali z lepimi uspehi na regijskih in državnih tekmovanjih. Posebno ponosni so na mladinke iz Andraža in mladince z Gomilskega, ki so na Ojstriški vasi in Taboru, na Gomilskem pa bodo praznovala 100-letnico delovanja, kar žehjo slovesno obeležiti. Zbor je bil tudi v znamenju volitev. Predsednik zveze bo še naprej Franc Skok, poveljnik pa še naprej ostaja Franc Naraks. Ob koncu so podehh priznanja in odlikovanja. Odlikovanja Gasilske zveze Slovenije 3. stopnje so prejeh Terezija Seles, Mirko Lupše, Silva Urankar in Ivan Jerman. Gasilska zveza Žalec je pisno Odlika gasilcev prostovoljno delo in požrtvovalnost izbirnem tekmovanju v Črenšovcih dosegli odličen uspeh. Le-ta jim je zagotovil sodelovanje na gasilski olimpiadi v Avstriji. Plan dela za letošnje leto se bistveno ne razlikuje od prejšnjih, so pa pred gasilci nekateri pomembni dogodki. Pripravljajo se na 14. kongres društva v Arji vasi, Gotovljah, zahvalo podehla Vladu Božiču in Vidu Blagotinšku, Silvi Štefančič bronasto, Martinu Drevu pa srebrno plaketo, za častnega člana Gasilske zveze Žalec je bil imenovan Anton Gros. V krajšem kulturnem programu je nastopil ženski pevski zbor z Gomilskega. T. Tavčar Izobraževanje jamskih vodnikov V Postoini že nekaj let poteka izobraževanje jamskih vodnikov, ki vodijo turiste po Postojnski in drugih slovenskih jamah, vključenih v Gospodarsko interesno združenje turističnih jam Slovenije. Vse jame, vključno z rudnikoma v Idriji in Mežici, ki opravljata turistično dejavnost v opuščenih rudniških rovih, so vključene tudi v Slovensko jamsko transverzalo, ki že nekaj let deluje v okviru tega združenja oziroma pod organizacijskim vodstvom Silva Ramšaka iz Jamarskega kluba Črni galeb Prebold. V Savinjski dolini opravljata turistično dejavnost, ki je povezana z vodenjem turistov po jamah, dve društvi. TD Šempeter upravlja z jamo Pekel, Jamarski klub Črni galeb Prebold pa s Snežno jamo na Raduhi. Vsako leto se društvi udeležita programa izobraževanja za jamske vodnike. Letos se je usposabljanja udeležilo okrog osemdeset jamskih vodnikov iz vse Slovenije, od tega kar 11 iz obeh omenjenih društev iz naše doline. Udeleženci so poslušali predavanja na temo geologija kontaktnega in flu-viokrasa in hidrologija tega krasa, ki ga pooseblja stik med apnencem in flišem. Nadvse zanimivo je bilo predavanje dr. Andreja Kranjca, ki je govoril o začetkih jamskega turizma na Slovenskem, ki se je začelo že leta 284 v povezavi z religijo v tako imen- ovani Sveti jami pri gradu Socerb. Sicer pa velja za najstarejšo turistično jamo pri nas jama Vilenica pri Sežani, ki jo je grof Petač leta 1633 podaril cerkvi v Lokvah. Po predavanju in kosilu so udeleženci spoznavali pravila in skrivnosti komunikacije za delo z ljudmi - turisti pri opravljanju svoje vodniške naloge, kar jim je na zelo nazoren način predstavila mag. Barbara Suša. D. N. Udeleženci izobraževanja iz Jamarskega kluba Prebold in TD Šempeter med najštevilčnejšimi Ln Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si TEČAJ CPP Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE 7. april 2003 ob 16. uri