f/ ^ z2 f 0 i t D i O 0 t & č a g • » K o i o T i n I S 1 t V. 49. L I U B LIANI. DNE 7. DECEMBRA 1932 L t l O 45 Cena » Diu ta celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu »suka drobua vrstica ali oje prostor '0 Din. Izhaia «ako sredo Spisi In -lopisi na| se poSiltaio Uredništvu »Domoljuba«, naročnina. reklamacije in inserati Upravnišlvii »Domoljuba« v Linblinni. Telefon oredniStva: 2649. Telelon uprave: 2692. Kmetijska družba Nedavno se je raznesla vest, da hoče sedanji odbor Kmetijske družbe staviti na prihodnjem občnem zboru predlog, naj se družba spremeni v zadrugo. Velika večina slovenskih kmetov je to vest sprejela s protestom in ogorčenjem. Po zadnjih dogodkih v družbi je namreč vsakomur jasno, da tu ne gre za nikako depolitizacijo Kmetijske družbe, ampak za poiskus, kako bi se sedanje, Kmetijske družbe stalno obdržalo na krmilu in upravljalo milijonsko premoženje družbe, ki je last celega naroda. Da vodstvo družbe nima s tem svojim predlogom riajplemenitejših namenov, so nas pač dovolj poučiti dogodki letošnjega leta, začenši z ohčnim zborom družbe. 2e vso priprave za občni zbor (sprejem članov, sklicevanje podružničnih občnih zborov, volitve delegatov itd.) so bile polne nepravilnosti in protizakonitosti. V smislu § t2. društvenih pravil je glavni odbor Kmetijske družbe določil, da velja 1. 1932. kot zadnji termin za plačevanje članarine 31. marec. Članarina znaša 30 Din, kakor prejšnje leto. Kdor bi do tega roka ne plačal določene članarine, po § 9. društvenih pravil, sploh preneha biti član družbe. Zadnje dni pred 81. marcem pa je lista «trnja, ki ni bila zadovoljna z depolitizacijo Kmetijske družbe in ki je družbo hotela na v«ak način dobiti popolnoma v svoje roke, razvila živahno agitacijo po deželi za pridobivanje novih članov. In res se ji je posrečilo Pridobiti okrog 1500 novih članov v nekaj dneh. Toda, ti člani niso plačali predpisane članarine 30 Din, ampak samo po 7, 10, 15 ali 20 Din. Mnogi so celo ta prispevek poslali še|e po 31. marcu. Med njimi je bilo precej Ni takih, ki se v smislu § 5. društvenih pra-v" »iso mogli izkazati s potrdilom od županstev, da se v resnici pečajo s kmetijstvom in rede najmanj eno govedo. Vsi ti ljudje v smislu družbinih pravil ni-80 mogli postati pravi društveni člani. In ven-tlw jih je tajništvo Kmetijske družbe vpisalo za prave člane v družbine knjige ter jim je »ko priznalo vse pravice članstva, še predno «n je potrdil glavni odbor. Tega so se člani udl zavedali ter so na občnih zborih podružnic, ki so se vršili do 12. maja, te svoje pra-Vlc» tudi izvajali. To je bila prva nepravil-družt kÌ zagreši!o tainištvo Kmetijske Dne 12. maja t. 1. se je vršila seja glavne- ga odbora, na kateri so se imeli sprejeti novi člani. Na tej seji so se na zahtevo več članov zgoraj navedena dejstva ugotovila na podlagi članskih knjig Kmetijske družbe. To je treba prav posebno podčrtati. Nato so tisti člani «lavnega odbora, ki jim je bila pri srcu prava korist Kmetijske družbe in zakonitost v njenem poslovanju, predlagali, da se vsi tisti, ki do 31. marca niso plačali predpisane članarine 30 Din, v smislu pravil ne potrdijo kot redni člani Toda večina je odločila proti. Topot se je pojavil v glavnem odboru že razkol in je imela vsled vsestranskega pritiska večino že v rokah stroja, ki je bila proti depolitizaciji družbe. To je bila druga nezakonitost, ki jo je zakrivila večina glavnega odbora. Obenem je ista večina odbila tudi predir' -i se vsi občni zbori podružnic, kjer so im ooYö prijavljeni, pa od glavnega odbora še nepotrjeni člani že glasovali in volili delegate, kot protizakoniti razveljavijo in delegati nanovo volijo. Kakor v zasmeh je ta večina še podaljšala rok za plačevanje članarine do 20. maja. Pa četudi je bil ta sklep glavnega odbora uradno objavljen v »Kmetovalcu«:, se tajništvo Kmetijske družbe tudi tega sklepa ni držalo, in je do 20. maja sprejemalo prijave samo nekaterih podružnic, prijave drugih pa je odklanjalo (n. pr. podružnica v Horjulu). Uporabljala se je dvojna mera in se je članstvo naravnost izbiralo proti izrecni določbi pravil, »da osebam, ki odgovarjajo vsem predpogojem, glavni odbor ne sme odrekati sprejema v društvo«. To so bile nadaljnje nepravilnosti pri poslovanju Kmetijske družbe. Nato pa so se nepravilnosti in protizakonitosti kar vrstile druga za drugo. V smislu § 36. družbenih pravil sklicuje občne zbore podružnic in je njih izvršujoči organ zbor Kmetijske družbe. Voliti smejo, kakor tudi za delegate sinejo biti izvoljeni samo redni člani v smislu §§ 7. in 37. društvenih pravil. Vsa ta določila pravil so se pri vodstvu Kmetijske družbe ignorirale, delalo in sklepalo se je o pripravah za občni zbor v nasprotju z vsemi temi določili. Tajništvo Kmetijske družbe je samolastno proti pravilom sklicevalo občne zbore podružnic ter jim določalo kraj, čas in dnevni red brez vednosti in brez soglasja s podružničnimi odbori, celo proti izrečnim sklepom teh odborov. Ravno tako je tajništvo kar samolastno objavljalo v »Kmetovalcu« občne zbore podružnic. To se je zgodilo pn podružnici Dobrova pri Ljubljani, Novo me- sto in še pri mnogih drugih. Na teh nepravilno sklicanih občnih zborih so se dejansko izvolili delegati. In vse tako nepravilno izvoljene delegate je glavni odbor potrdil in njihove mandate verificiral. Potrjeni in verificirani so bili celo delegati, do katerih posamezne podružnice po številu članstva niso imele pravice. To se je zgodile n. pr. pri podružnici Št. Janž na Dolenjskem, ki je volila dva delegata, dasi ravno je imela pravico samo do enega. Enake nepravilnosti so bile tudi še pri drugih podružnicah. Potrjene so bile tudi volitve, na katerih so bili nečlani izvoljeni za delegate. Nasprotno pa so bile razveljavljene volitve delegatov pri mnogih podružnicah, kjer je bil občni zbor pravilno sklican od podružničnega odbora in so se tudi volitve delegatov popolnoma pravilno izvršile. Taki slučaji so znani pri podružnicah Kamnik, Komenda pri Kamniku. Št. Jurij pri Grosupljem, Št. Jurij pod Kumom, Mošnje, Boh. Bela, Cerknica, Petrovče, Laško, Maribor, Sv. Jakob v Slov. goricah, Konjice. Na ta način je bilo razveljavljenih kar 17 pravilno izvoljenih delegatov. Ko so bile vse te priprave končane, se je vršil občni zbor dne 8. julija t. 1. Na ta občni zbor so bili pripuščeni vsi nepravilno izvoljeni delegati, vsi so bili verificirani ter so tudi glasovali. Že samo dejstvo, da so bili protizakonito izvoljeni delegati pripuščeni na občni zbor, je bila kršitev društvenih pravil, ki striktno določajo v § 12., da >so občni zbori Kmetijske družbe pristopni le pravilno izvoljenim zastopnikom podružnic«. Druga nepravilnost je bila, da so bili ti delegati verificirani, tretja nepravilnost, da so glasovali, in največja nepravilnost, da so celo spremenili društvena pravila. Za spremembo pravil je v smislu § 13. dr. pr. potrebna dvetretjinska večina, ki bi je vodstvo Kmetijske družbe nikdar ne bilo moglo spraviti skupaj, če bi ne bili glasovali vsi nepravilno izvoljeni delegati in če bi imeli pravico glasovanja tudi vsi delegati podružnic, katerih občni zbori so bili proti vsem pravilom razveljavljeni. Tako pa prava volja in pravo razmerje članstva na tem občnem zboru ni moglo priti do veljave. Vse to so dejstva, ki se ne dajo utajiti. Zato ponavljamo še enkrat: Občni zbor, na katerem so glasovali protizakonito izvoljeni delegati, je neveljaven. Neveljavni so tudi vsi sklepi občnega zbora. Neveljavna je volitev glavnega odbora in neveljavna sprememba pravil. Neveljavno je tudi vse, kar dela danes na tem občnem zboru izvoljeni glavni odbor. Mislim, da smo na jasnem. Želeti bi bilo samo še to, da bi se iz »krogov Kmetijske Brezmadežna Mati V adventu smo. Gospod prihaja. In v tem času, ko pričakujemo Zveliča rja in se priprav-Ijamo na njegov prihod, ko dostikrat sami čutimo, kot bi ne bili odrešeni, in ko tudi tako radi obračamo svoje oči na Marijo, Odrešeni-kovo Mater, obhajamo prečudovito skrivnost njenega brezmadežnega spočetja. Zato je ta Marijin praznik isares kakor lepa jiitranja zarja — saj imenujemo Marijo tudi »Zgodnja da-uicji' — pred vzhajajočim božičnim Soncem. ■ Danes je pognala mladika iz Jesejeve korenine, danes je bila Marija spočeta brez vsakega grešnega madeža in danes je Devica stari kači glavo stila .. .« Tako poje sveta Cerkev na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ko se spominjamo onega srečnega trenutka. ko se je začeto Marijino življenje in ko je bila ona edina izmed vseh Adamovih otrok radi Kristusovega zaslužen ja obvarovana madeža izvirnega greha. To je zares vesel dan naše duhovne Matere, s kstero se borno njene sreče radovati twdi mi. ki nam je z rojstvorti Odrešenika iznova odprla nebeška vrata. Marija je Mati samega Boga, kraljica nebes. Zato je neskončno vzvišena nad vse stvari. Ljubi in spoštuje jo njen božji Sin. anjeli se ji ponižno klanjajo in človek ji služi. Ona je prava Kraljica nebes in zemlje in vse stvari vidi pod seboj, pod svojimi nogami. A vsej tej časti in slavi bi se bila Marija rajši odpovedala. najsi bi bila odložila pravice iti čefče-:ije božje Matere, kakor pa da bi izgubila ini-list božjo! Iz tega vidimo, kaj je božja milost i i jo je Kristus tudi nam zaslužil in po kateri smo pri sv. krstu vsi postali otroci božji in dediči nebes. Zato bi bila Marija rajši i>ožja hčerka po milosti, kakor pa samo božja Mati, pa brez milosti: zakaj vedela je, da bi •leztis, ki je svojo Mater nedopovedljivo ljubil, Je bolj ljubil vsako drugo dušo, ki bi bila z milostjo bogatejša. To je tudi Jezus sam izrazil, ko so hoteli med nekim njegovim govorom pripeljati k njemu njegovo Mater in sorodnike. Tedaj je izrekel one znamenite besede: >Kdo je ntoja mati in kdo so moji bratje? Poglejte — in stegnil je roko proti svojim učencem — moja mati in moji bratje! Kdorkoli namreč spolni voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, oni mi je brat in sestra in inati.< In ob neki drugi priliki, ko je neka priprosta ženica blasro-vala njegovo Mater z besedami: »Blagor telesu, ki te je nosilo, iu prsim, ki so te do-jilelc je odgovoril Kristus pomenljive besede: >Da, še bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in ohranijo.«. Kristus na teh mestih gotovo iii mislil svoje Malere zatajiti ali ji delati kakšne krivice. Hotel je samo povedati, da je celo njegova Mati edino zategadelj bila njega vredna, ker je najpopolneje vršila voljo njegovega nebeškega Očeta, njegove besede poslušala iu ohranila in s tem pokazala, da ima ljubezen in božjo milost v največji meri. Če pa tega družbe c slovenski javnosti tudi natančno pojasnilo. kako je prišlo do izgube 846.000 Din, ki jih je baje utrpela Kmetijska družba >od ustanovitve L 1929 pa do konca L 1931.«. Ce niso morda resnične vesti, ki se širijo okrog, da skoro polovica te izgub« datira še iz tistih časov pred navedenim datumom, ko je neomejeno gospodarila pri družbi ravno tista «traja, ki Je tudi danes m vrhu? — ne bi bila storila in bi se bita dala v zvestobi do milosti in v spoštovanju do božje besede prekositi od kakšno druge duše - česar si seveda niti misliti ne smemo - potem bi Jezus imel v večji časti to dušo kot Marijo, svojo Mater! , .. _ . h tega kajpada nikakor ne sledi, du je Marijino telesno materinstvo kaj manj vredno, saj vemo, da se vse njene izredne milosti in odlike ne dajo ločiti od ujenega božjega materinstva, iu da je bila prav zaradi tega ze ob svojem spočetju napolnjena z vsemi milostmi, ker je bila od vekomaj namenjena za Mater samemu božjemu Sinu. A prav gotovo je. du je samo njeno telesno božje materinstvo nikdar ne bi bilo povzdienilo v Kraljico nebes in zemlje, če ne bi Idia božjih milosti ponižno in hvaležno sprejemala in z njimi .zvesto sodelovala. Zato so že cerkveni očetje učili, da je Jezusa prej spočela v duhu kot v telesu; m sVeti Avguštin je zapisal, da Devici ne bi bi'o materinstvo nič koristilo, če ne bi bila Krissusa k sreči bolj nosila v duhu kot v telesn. Sedaj bodo še laže razumljive Gospodove besede, s kalerimi bla -ruje vse one, kateri božjo besedo poslušajo in i z p o I ti i j o I Brez dvorna veljajo ti opomini in obljube tudi nam, če homo znali ceniti milosti, ki nam jih Boi ta'^o radodarno deli Mi sicer res da ne prejemamo Bog ve kakšnih po-e!mib milosti in dan v, a sveta Cerkev jasno uči, da vsa kristjan do!>i dovolj milosti, da more izvrševati svoje stanovs' e dolžnosti in «e zveličati V «a fc prejme in vsak dovolj! Bo'> je do! er. da. Bo? j? sama dobrota in ljubezen, kakor je zapisal sveti Jane/. In ker hoče Bog, d:i bi se vsi zveličali, nam je poslal Odrešenika, katerega je rodila Marija, Gospodova dekla, ki je tako postala nuša duhovna Miti. Marija naša Mati! Kako srečni smo katoličani: imamo nebeškega Očeta, ki nas je ustvaril in nas določil za nebeško srečo, imamo pa tudi nebes' o Mater, ki je rodila Njega, kateri nam je odprl izgubljeni raj. Marija naša Mati, mi pa njeni otroci, bratje Kristusovi! Pa se dostikrat čujejo ugovori, češ. kako daleč je Marija od nas. Kdo jo bo posnemal, kdo bo hodil po njenih stopinjah! Lahko je j bilo njej, ko ni občutila težav in skrbi, ki nas dandanes mučijo in pritiskajo k tlom! Lepo j je sedela pri kolovratu in predla, sveti Jožef je mizaril, Jezušček se je pa igral... Prijatelj, : le počasi! Kakor je gotovo res, da je bila Ma-! rija po milosti daleč pred nami ljudmi in da je bila sveta Družina vzorna in da je drug drugemu pomaga! breme nositi — kakor zahteva sveti Pavel - prav tako pa je tudi res, da so morali vsi člani svete Družine veliko veliko trpeti! Takih napačnih misli iu nespametnih ugovorov, kot sem jih omenil, so krive največ razne kramarske podobarije in omled-ne pripovedke, ki se žirijo o Marijinem živ- Pr i poroča se domače podjetje- JANKO ČEŠNIK Ua*arj«r« UCBUAXA Stritarjeva .P1'*, »met, ri p» modno Mago Mobltkt. peritili žamet ia pi rije t Za molke obleke trat ,„ modai kam««™. 'U n^S«. »ivo In modno h"»?. Orrinj.Hi«. pletf. Serpe. rate, volnene, iamelaste Mtoi««t* in tvileoe rot«. H »«treib« d«bra ia psštea«. tet ljenju, nimajo pa v sebi ni zrnca resnice več škodijo kot koristijo. Spomnite se « tut bolečine Marijine, ko so jo zavrnili v Be tlehemu, ko je morala kot mlada mati bežali z nebogljenim otrokom v daljni neznani Egipt ko ga je izgubila v templu, ko se je loffi 0d nje, ker je Oče hotel, da gre učiti in trpeti in nazadnje do Golgote, ko je tri dolere' stala ob umirajočem Sinu in ga mrtvega vsela v svoje naročje... »Kraljica mučencev!« jo je presegel v trpljenju? Marija je naša Mati, nii moramo, moremo in hočemo za njo! Ona je prava Morska zvez. da, ki nam sveti in kaže pot skozi vih valove življenja. Zato bomo storili vse, da ne izgubimo največjega bisera, božje milosti, b da ne postanemo nevredni otroci takšne Matere. Jože Gregorii PO SVETU Katoliška cerkev s »Nasprotnica ivebrazbe«. Uradno vatikansko glasilo »Osservatore Romano* poroto I o novih katoliških vseučiliščih. V Anverau ? i Belgiji je bila otvorjena katoliška univerza i 1 službo božjo in govorom msgr. Tretiona, škofa iz Vanesa "lribuško vseučilišče je otvoril : lozanski škof Besson Slovesno sta bili nedavno izročeni svojemu namenu novi katoliški vseučilišči v Lyonu in Toulusi. g Runo. Desetletnico združitve v Katoliški akciji so praznovali oni dan možje v I Rimu. Na svečanost je došlo nad 3000 odposlancev iz ra/nih italijanskih krajev. — Pet-indvajsetletnico škofovske službe je obhajal v novembru 87 letni nemški kardinal Andrej Frübwirt. — Mehiški nadškoj Ruiz y. Flores je proti svojemu izgonu iz Mehike vložil pri vladi oster protest. V spomenici navaja, di je izgon protizakonit tudi zato, ker je on av jen Mehičan. — »Dan pokore- je priredili Katoliška akcija v nemškem Berlinu. Pri tej priliki so se na raznih krajih tega veleraeite vršila predavanja z naslovom: »Kako bomo v velikih mestih ohranili Kristusu našo mladino«. — Več novih ozdravljenj zaznamuje v poslednjem času 1 urška kronika. Švica s Beg mednarodnega kapitala. Nikjer» ne opaža tako velika kriza nezaupanja, kakor prt največjih kapitalistih. Moglo bi se skoraj reči, da vlagajo vsako leto v drugo držam svoj denar. Nekoč je vae vlagalo svoj denar v Ameriko. Nato je prišel vsled velike krize » letu 1929 preobrat in obljubljena dežela j« postala Francija. Nato so zopet pričeli vlaa>« svoj denar v Svico, po krvavih dotjodkinv Ženevi pa je tudi Švica izgubila njih zaupanje. Mesto v Svico nalagajo danes denar na Holandsko in zato je holandski goldinar čvrst, švicarski frank pa je nazadoval. — Med vlagatelji v hulandske banke baje tudi nekiD znanih jugoslovanskih kapitalistov ne mnoika. Italija s Drobiš. Na obletnico smrti pokojnega nadškofa Sedeja so njegove zemeljske ow ke na Sv. gori dne 28. novembra Pr6ne?".0 začasnega počivališča v grobnico m'«» oltarjem te cerkve. - 200.000 lir P» » , 24.000 lir poslanskih dnevnic dobiva "» požigalec tržaškega Narodnega doma pos» Giunta. - V goriSkih zaporih je umrl Boff» Rerhuč — Dom duhovnih vaj so začeli zidati Mi renskem gradu pri Gorici. — Novo družbo za regulacijo Vipave so sestavili v Gorici. U regulacijo je bilo porabljenih doslej 275 tisoč lir, »a razpolago pa bo baje danih novih 81)0.000 lir. — Na Banah zidajo vojašnico. — V Tržiču je v delu nova cerkev sv. Antona. „ [z konfinacije sta se vrnila Ciril Grmele iz Avbera pri Tomaju in Leopold Sirca iz Godetti pri Dutovljah. — Oni črtetrk se je v spremstvu svojega očeta hotel vrniti iz Jugoslavije domov v Tomaj na Krasu posestnikov si» Rudolf Skerlj. Ko sta se pripeljala z očetom do Postojne, so ju takoj obkolili karabi-nerjj in morala sta izstopiti iz vlaka. Odvedli so ju na stražnico, kjer sta bila temeljito preiskana. Po končani preiskavi so veleli očetu nadaljevati pot domov, sina pa so pridržali in ga nato odpeljali v Trst v zapor. Avstrija s To in «no. Pri Lojkeju v Grebinju so imeli ženitovanje. Po polnoči, ko so se pari ie sukali na plesišču, je izbruhnil v natlačeno polnem skednju velik ogenj. Zgorelo je tudi sosedovo Kosovo poslopje in ogenj se je prijemal že več drugih hiš. Ce ne bi bilo dežja, na katerega so se prej jezili, bi bi! izgubljen ves trg. Nevarnost zanj je bila velika. Pravočasno je dospela tudi velikovška brizgalna na pomoč in njena velika zasluga je, da se je rešila l-ojkejeva hiša in ves trg. V Velikovcu imajo to izvrstno napravo, da zamore orož-ni.štvo v trenutku vzbuditi vse gasilce: samo pritisk na gumb in pri posteljah začnejo zvoniti pritrjeni zvončki. Hvaležni smo gasilcem za pomoč in sv. Florijanu za varstvo. — V St. Štefanu pri Velikovcu je umrl posestnik Jože Lobnig. — Slomškovo proslavo z govori, prizori, deklamacijami in petjem so priredili 4. decembra 1932 v Pliberku in v Janžu. — Logavaško društvo je igralo v Doliu igro >Večna mladost in večna lepota«. — Društvo »Trta« v Žitari vasi je priredilo Miklavžev večer in igro »Genovefa«. Španija s Volitve v katalonski parlament. Dne 20. novembra so se vršile, kot smo že omenili, volitve v prvi katalonski parlament. Katalonija je razdeljena na pet volivnih okrajev (3 in pol milijona prebivalcev) iti voli 88 poslancev (i poslanec na 40.000 prebivalcev). Za mandate se je bojevalo 12 strank, pri končnem rezultatu pa sta prišla v poštev le Macia s 67 poslanci in Cambò, ki jih je pri-»edel v novi parlament 21. Novi katalonski Parlament tvorita torej le dve stranki, ki pa "nata obe izrazit avtonomistični značaj. Stran- ki bi zagovarjale centralistično ureditev z Madridom, v Kataloniji sploh ni. UkraMna s Grškokatoliški vladika — kardinal? Iz «ima prihajajo vesti, da bo grškokatoliški Metropolit Septijckij, ki je sedaj v poljski Varšavi, imenovan za kardinala. G. Septijckij aje ne ostane na sedanjem mestu, temveč se Preseli za stalno, v Rim. Ukrajinci so imeli 110 danes tri kardinale: prvi je bil kijevski Metropolit Izidor (1.1440), drugi lvovski me-r°Polit Mihajlo Levickij (umri L 1858), a 6 i1 lvovski metropolit Silvester Sembraci« (1885- —- e Za svobodo ukrajinskega naroda. Pod "asiovom »Slovanski grehe objavlja »Slove- Jedilni pribor. čisti bleščeče čistilka Vim! Seda se Vam pri čiščenju jedilnega pribora ni treba več toliko truditi. Potrebno je samo: vlažna krpa in malo VIM-a . . . nekoliko gibov rok in izginila je nesnaga z nožev, vilic in žlic. VIM čisti tako hitro, ker vsebuje milo. 3|to ne pušča za seboj nobenega sledu in prask! VIM ČISTILKA VIM ČISTI VSE! nec« z dne 4. decembra 1932 uvodnik, ki se bavi z usodo med razne države raznesenega ukrajinskega naroda. G. člankar opozarja zlasti Poljake, naj ravnajo s svojimi Rusini kot slovanski bratje. Iskreno želimo, da se seznanijo s predmetnim uvodnikom vsi mero-dajni gospodje poljske republike in ga tudi upoštevajo v blagor poljske države. Nemčija s Nova vlada je vendarle po dolgih dneh zagledala beli dan. Državni predsednik Hin-denburg je v soboto zvečer imenoval novi nemški državni kabinet. Mesti prehranjevalnega in gospodarskega ministrstva sta prevzela Warmbold in baron Braun. Schleicher-jev kabinet je sestavljen takole: Drž. kancler in vojni minister general von Schleicher. Zunanji minister baron Neurath. Finančni minister grof Schwerin-Krosigk. Notranji minister predsednik Sirup. Promet, in poštni minister baron Eltz-RUbe. Kot minister brez portfelja bo vstopil v novi kabinet tudi komisar pru-skeaa finančnega ministrstva dr. Popitz. Za komisarja za preskrbo dela, naseljevi»nje «n vzhodno pomoč je bil imenovan dež. svetnik Gareke Pravosodno ministrstvo prevzame dr. Gürtner - O novi vladi pišejo to in ono. Več kot gotovo je, da parlament v večini ne bo zanjo. In kaj potem? Hindenburg s svojimi cesarskimi generali ne bo dal kar tako državnih vajeti iz rok. Amerika s Pomanjkanje denarja. V mnogiii ameriških mestih je dosegla denarna kriza tako velik obseg, da mnogi po cele tedne ne vidijo denarja. Ljudje že govore, da so sploh pozabili, kako izgleda denar. V mormonskem mestu S. Lake City je denar sploh izginil iz prometa in v mestu se plačuje vse s krompirjem. Pred nekaj dnevi je prišlo nekaj mor-monk pred brivski salon in vprašale so frizerja, če jih frizira za voz krompirja. Frizer je z veseljem sprejel njih ponudbo. Zamenjava blaga je sploh v mnogih ameriških me stih vedno bolj v modi. s To in ono. V Emergencu je umrla Marija Avsec od Cebra na Hrvatskem. — V Cle-velandu je umrla Jožefa Žitnik iz Racine pri Gorici. — Istotam sta odšla v večnost Jera Glavič iz hinjske fare in Anton Opeka iz vasi Selšek pri Cerknici. — V Pueblo, Colo, je nagloma umrla Marija Mesojedec pd. Luk-čeva iz Kompolj na Dolenjskem. — V Wauke- ili tisoč dinarjev KAJ JE NOV BUHRW W5t* . » ;T. r». Iti.-. Tratni*. r». .JnW* * : .-««minai kot. k N-«a iS- -aknjln:: . atei. IlriT**. j; Huopnu w**».. « J» ivi. « aži*. «Wktii'l i *r.*»f!Sij:vi» jwrertiu^e tu firóirà Oh nt. .««i mrms immvn T*m:vw*n v« -••iv» .»j» tv.nosri imftsjirut: mi;: tik. --«««t» h n. iu stari u «iu hoh»'-. mi. n< -trt« < tilifeunst. \i-; h •« m i« m'nrt«\ vk«. ..'3W»8E1I is»»)».>ur*' n; i» «ItflI « roti»«. iu j.i»rtnah.. •»■ >: tuo* t< rtei»n< •>•;'»! i'tt! TI: r!WÌ -Hxrhijn, na«e. I/ s i». - ir «ti. j v-:»m «il sia pr«preeut«m< v-»nu;: a- a» -mir- -Juan tu ut winuiL lini a«« r t ««ri-..; e a. aailMitti. « •Ni». JS-«.i *• üfwsm.tiU."».re nnctcì* Ino- ÌOThii. T'^iTn-irr. T ti nanifti f »il! v -S(o-•u— ÌIÌ;:.:- i kanonik tt- Wir.:- -e * » ~r.-sf.-'-'D :jas*»v«m. arasi :::iv; ■■•■ — am- ,< J.VftSt jatsHIil v-ST. wi» «4;ii--ruyji,.. i- --aa. u aa i« in»- .....MQ; * >•: te*:-- III -MBtr- KaRir K .1 wsw .-«r- hl» =»• an n ft-'ta » viwfftH iit2_ s« .protei nuiind naatem arraza-^m* - maiT»- 'Kiraaniei » st-, aatesa* * «armteÄr.:-. iriaieao temin«» t Xnioiian. ■n» a-wr-a- »«-vtem. ar war. »T srsa iwJmliit W.TTP-: wir«» morafa. I»- ai i»»*Wj si ti. iirniifläK m urico, aamsK- «•»< mr.uais fvai teiij». <*•»»• Ti!- ! 4J£!Mr. JU Vi _ _ Kamni aalnr «< »fcrtr irniMt» ^«CIIWX « nUMMUfc x: -kr-jnai »«e* ii'iau. rttžrtjib» če&i»©---; ^ aaì*. ^jujéjc. «Mmmi« ^ irt % nn noùèiMàks. n>tr-«4» /.in »isie; > rrtait un. ». o.. - fc. i MdMaiUar. uam. M. MSUIC Uta»s- cf. tel* 4k «WH «e tub. ww aa. HMt, .«a. i» jwte moia- opiMUa.. "jUMUfc 1 ^fflscii, te X ». ««m r>c3L lìwanswa .xtiuaas.it.- i iaa^ '"««■dias- .oft® *mm. aanü k * «1 ihrrriin. er- i. k*r<- -i, tate caBTOsjf ■■«■! ins -«fs^*© m "f" ^ minuti asmid, Ah«- j?rt»»a» W«n» «i 'Sok «to ; irraaaž. ■ tel ■inali twarater MaHrniR imlikratiUMna> aniaacat .«č »hhi»»:-KmmAa^iu.-onti, k n»- Fvoooan J»- uiU—-- mitmiu. -TO» j, rr rr?nr9T«enr i -AamóÉx fe nofti «"'Ptei -«, afr m, Ito»,,,.. """ ^eteeertte«», «««aenitk _-TBEO«« «»-»niHTF Miài- tf^T ■iw^. ■* Št. ~ - tiiiir—B. mi, ^ Kieau. ÄarjMü a», r-1 ». orm mrrfa nr «a««» ite. ■ liSa. ■ antij. ""M ta. «c vÄiWe «ww Htumniwr.< -t- m >-eant niarvmcirr Mn*im*nm. « tm tt jM&r i»7 trale^ St s-1 m- listtet flirt* «umili*- >«.. l.-mt ;ipiBB-jimit. u icunaiu tu. j» •,..„ ki luinhstjk jitft».«^}bilìf ".•dtlll. -j;. u^j n ct-upil. iiudBu;.:» jii atlitau i„.-Vl . 1« U iu -Tldli-U — T»UtH'-!l L.-i,r ^^ nonikiiir^- > Iga^ijmu L »«trate jf »•-» »»-•um. mt;;' I» '-in rflteSt HmjllL HI* la:;..-^ -«a« i."'i.Hityt s HUSm. Jftii-uir --rnvHli ti" : ijitt w« nnr_ s... bi turi jit>TB G. b Kferbir.-at *-. .tt ina*. i Ate je" Hfl|hhph|H - f n«--;: tot ...tulli., il. jii .1« nu.- . . j&tftjg. ^st-cn *»uò» f ojaiziu. unn^yiit ta. zl ömnrrsr JJt>. j» iwievil. lai iii«~-ui»«"jt. 75 - a: ao- um® 2ii»r?mi, nei—- - * riat- ili li SI U.2BÌ. I>U9BaU. iUaK e -il e». iMt n fxm- f wtìt ìarara. ibut ji U1 ur uri. urtai -istmi, sttu:» «1 „V s'-Ki nv-ft Tìias»^«« ,|f H -fc - ..ai fica » r pww- uajniiaaiitvi-. wirjtri ti r,-*«. u. +■ imiiTtivi.-niiKnia i unnaiMCiui «lrriwu pi n firssiiik tatšia. «ss tiiitjii «■ i«ite BStiii- iMt. i^ar-^ 5T irETht^SRttrv- tint) te ^ ^ i» oii» fi, urtvntiit® i!,u ubi ^ imjirq -»Minuli«; 4ti*ir Mdtr-n!! »01 t; -i laetj » UBin: T'untsm ^WlfTiiteli 1 |ii iirp 11 Mimte nau t (h y irv »a -vnetima « temm a.w m«, tu- mišma !vu luwmr r «r»w: iwietéb an-cji. fti«ail> «b m. ]iiaapi' rn-in» < « nani-4 XMUJM Im. [jiffiiTiiL TiifnfflHici rrmnaiš«ii irrasi * i«-aj»n £5 au»-r". Interna mttB*m - » m>-i KOT. t mmui' m :i»» 1» irrl- aasaa. mi » wnèa» muumii* «nruahcz SM uso- diiw-f" Hrmi^n n ut -nan- mr^ni irr »od n eMiarri». sor tt nit» ~ -run. W t* miiie a»- jp -rerria turi Tarn-r ti 1 irsi-stBvai iwBi.ramir wsr » jM«aar«-i e mtp narnan n vermi šb* be'"..». Si ? «flvitei turi ir**dMt nu * BRin« sai« adnar. a » naoaanntes p»*r«-o.:r-—>i ' a-Toan«j jrt«Uaìis:a. — hjsxuau s< ovoiìt * sa«- «ìewric n asti * tmiiaa pni iteiaf ' il rastni» WH* Ilo, «narrt il Knw ^«a«K. j/mmm. md u*1" ittaai. iki naXMUtt. trinata- daavaK. ixnuwiM f- jwp-iuMÙtas. niowsnsi r rsiwa» £ ina«i«rt|i a ojw tum. 1-4. äHÄ-i imsVifm atiaw)« a jmmmm~ "raw- .it^ci^S odr«jr.i ja, * njoiu. r% naBwcitm 'ìliiimpa -1 Uut»tau* ü ubi «eoa piaaaar» -, ^tm^sea v. 41mb: % tkoMuat. » imi iti tea-te» j l * Stefm. •raoifM Pianila, ' 1 :iai Trr T^runteim. Attenta a Ja* m*8»" fe u »M ir ibm^s jrrasw-- definì Iws: oriMv, awMn • fitrwiiat»- ìTvan ans «w istruirti drnins ta/sàtl» tmMa m. f mm « ante tewi fl"1*' nffi. arma m «M« aai^MW" n -a®f' a» aato; a «mm a te «te»n*n .1-m i«or. Vf» * a -Im* »um. Ilten I lil W "fc"41" .tarsia! a limteht ft w 1 ^aatmate « t jr!' '«te » -rrlfe ifHwrar. i»fBia««aP ■'tema TVwnaaa f 1M«r j^mtew» te f -«ewtniRtte viu.■pimi.- teli ?" siwtei «♦Pte > ì»nlWr aOMMnten» »srni. i ' iitwr- fij'tetiL ■ «teimr la—XT» * ^««.»T^ ih Sle*. Fo/iimii i" jugoslovanski jezuitski provincTal . profesor Jurič. G. misijonarja Sedeja čuvaj d 2,301-658 Diu dobička izkazuje za preteklo leto Kranjska industrijska družba. Med brati Hrvati d Veliko neurje v Sibeniku. Na predvečer 1- decembra so v Šibeniku in okolici doživel i ljudje hudo neurje, o katerem pravijo siari ljudje, da takega ne pomnijo. Ves ja» so se nad mestom zbirali temni grozeči jblaki, iz katerih se je okrog 6 zvečer nona-doma vlila gosta pjoha. V nekaj minutah so bile vse ulice polne vode, ki je udirala v nižja stanovanja in pustošila. Naliv je spremljal močan vihar, ki je odnašal predmete, težke do deset kilogramov. V kavarnah je voda stala tako visoko, da so morali gostje siati na stolih. Vse čibeniške kleti so polne vode. V okolici pa so hudourniki odnesli iz vinogradov in s polj skoraj vso rodovitno zemljo. d Otrok pri svinjah. Majhni otroci niso nikoli zadosti pod varstvom. V splitsko bolnišnico so pripeljali dveletno deklico, ki jo je medtem, ko je bila nekaj trenutkov brez nadzorstva, svinja obgrizla po trebuhu in rokih, Dekletce bo najbrž umrlo. — Kdor se boče obraniti svežega in zdravega, naj leraije tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice Zdravniška poro-1 čila iz bolnišnic dokazujejo da radi jemljejo »Franz-Josef« vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d 1200.000 kg tobaka je dala letošnja žetev v Ha mi tu. d Cena p n rs nov se je na Hrvatskem dvignila na 19 Din za kg žive teže in sicer radi velikih naročil za Anglijo. d /a 2 milijona dinarjev šila jc zgorelo v skladišču Iže Senvesija v Vel. Bečkereku. d Tisoči naroda sa manifestirali te dni v Vrgoreu v Zagorski Dalmaciji za vero iu narod. d 70 letnico rojstva Freadenreieha, znanega hrvatskega igralca, hočejo slaviti 17. in 18. decembra v Cakovcu. ii naše prestolice d Na posredovanje Zveie mest je finančni minister dovolil, da njegova navodila za sestavo občinskih proračunov za letos ne ve-•jajo, ker so prišla prekasno. Prav tako je dovolil, da letos še ostaneta gostaščina in občinska trošarina in da se smejo izvesti večja javna dela, pri katerih se uporablja le domači Materija!. d Poljske razstave so otvorili 4. decembra v Belgradu. Privatala m prvi siareaikl savad Vzat€mM zavarovalnica LJubljana v Mni palaäl ob Miklošičevi In Masarykovi cesti PODRUŽNICE: f*la6a Ljudske posojilnico, aMreb.StarCevičev lr«6. Sarajevo Alaksandrova cesta 101, Split, Ulic» XI. puka 22, Beograd, Polncarsov« 2 d Novo Inšo božjo hočejo sezidati v Tuzi In™ Rori' KraJ z okoMco ^eje okrog 6000 katoličanov, župnija obsega 23 vasi. 'ili-dovje že stoji, do popolne dovršitve pa , še mnogo manjka. Odbor za gradnjo cerkve sv. Antona v Tuzi (zetska banovina) si hoče pomagati tudi z loterijo. Cena srečke je 5 Din. lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 16, Savska banovina. d V Belgradu je umrl Milorad.Tošič, bivši načelnik v finančnem ministrstvu. d Nespametno početje. Belgrajska »Pravda* poroča iz Splita, da so v eni preteklih noči med Sukošanom in Sv. Križem vrgli z, nekega italijanskega motornega čolna na našo obalo večjo količino razstreljiva, ki pa k sreči ni povzročilo nobene škode. d Pri bolečinah, povzročenih vsled pre-hlajcnja, posebno pri bolečinah v hrbtu in pri trganju, je blagodejno drgnjenje s starim domačim sredstvom in kozmetikom, Fellerjevim Elsafluidom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 58 Din brez daljnjih stroškov pri Nesreče d Velika nesreča so je pripeäila 20. novembra v Hrastniku, v jami Ojster. Je to eden najmanjših premogokopnih obratov, zakaj zaposluje le okrog 100 delavcev. Iz rova na Oj-strem izvažajo nakopani premog z motornim vozilom na bencin. Usodnega dne dopoldhie je peljal z motorjem v jamo prazne vozičke vozač Speiser Anton. Ko jo privozil pod zemljo, se inu je njegov motoi na bencin vnel in takoj se je ogenj pojavil v samotnem, temnem rovu. Vozač Speiser se je z nevarnimi opeklinami v zadnjem hipu rešil. Vnemati so se začeli vozički, ki so bili priklenjeni na motor, vžgalo se je tudi trainovje in premog, nakopičen v bližini. Vsa ta goreča snov je povzročila v rovu silen dim in mnogo strupenih plinov, ki so se valili v globino, kjer so kopali i črno rudo nič hudega sluteči delavci. Na tem oddelku je bilo za časa nesreče zaposlenih 10 delavcev. Ko so občutili vonj po dimu in pli- ! nu, so pustili vse, da si rešijo življenje. Obup- ! no je bilo tekanje po temnih rovih, iskanje pnivega izhoda. Le sedmorica je v strašili negotovosti našla pravo pot in dosegla rov brez dima, Iri pa so prinesli reševalci iz jame v nezavestnem stanju, ki pa se je tekom dne izboljšalo. šele popoldne okrog štirih so ugotovili 6 smrtnih žrtev. Bili so to Drnozg Martin, rojen 1885, ki zapušča ženo in odrastle otroke; Jazbinšek Ignac, roj. 1897, zapušča dva majhna otroka; Skomšek Franc, roj. 1900. zapušča enega otroka; samski so mrtvij-^Aliac Blaž, doma iz Loke, roj. 1902; Babič fvnn, sin rudarja iz Ojstrega, roj. 1908; Speiser Vin-cenc mL, roj. 1913. V četrtek I. decembra so nesrečne žrtve ob ogromni udeležbi ljudstva pokopali v skupen grob v Dolu. Mučenikom svojega poklica večni mir, preostale tolaži Bog! d Sreča v nesreči. Dne 30. novembru se je dogodila na železniškem prelazu med Hnj-dino in Sv. Lovreuconi na Dravskem polju nesreča, ki bi mogla postati usodepolna. Pripisovati je le srečnemu slučaju, da ni zahtevala človeških žrtev. - Tedaj se je vračalo pot voznikov iz Rogatca, kamor so vozili čebulo Ko so dospeli do omenjenega železniškega prehoda, so bile zapornice odprte in voz je šel uaprej. Komaj pa je bil prvi voz na Proti revmatlimu bolečinah v kosteh, ibaaaaiti, iliaaa, »oho-bolu, glavobolu se prlporoCa MASAŽA MI ia mastio Je Cj ™ Slaklui O» Oln 14'-■ Onim rog, po l 8. Br. ■ji.m llii železniškem tiru, je v istem trenutku prisopihal osebni vlak iz Maribora in zavoz.il naravnost v konja. Stroj ga je razmesaril na kose in odtrgal je tudi prednji del voza in ga razdrobil. Zadnji del voza, na katerem sta sedela Janez Mikša in njegova hči, pa je vrglo v steber, kjer je obtičal. Ostala sta nepoškodovana. Radi udarca je še strojnik opazil nesrečo in vlak ustavil, da pregledajo, kaj se je zgodilo. Na progi so ležali kosi mesa usmrčetse živali, umazani s krvjo. Sreča v nesreči je bila, da še je prvi del voza radi sunka odtrgal od zadnjega dela, na katerem sta sedela oče in hči, sicer bi bila oba ostala mrtva pod vlakom. d S strelom ii puške je nevarno ranil čuvaj nekega lesnega podjetja v Banjaluki reveža, ki je ukradel par polene. d Hišo in vse gospodarsko poslopje je uničil ogenj mlademu posestniku Antonu Se-dovniku v Gmajni pri Slovenjgradcu. PLANINKA CAI Bahovec hvalijo nervozne osebe, ka'erim Je uteje. na stoiica predpogoj za zdravje živcev. - Zavitek Din 20-— v apotekah. d Ogenj je nastal v šupi posestnika Matije Rozmana v Zgornji Beli pri Preddvoru. Ognjeni zublji so objeli tudi skedenj, hlev, drvarnico in šupo. d Dne 3. decembra ponoči je nenadoma izbruhnil pošar pri posetnici Končan Mariji v Polhovem Gradcu in uuičil vse, kar je moglo zgoreti. Škoda je velika. Najbolj je prizadeta zaradi tega, ker ni bila prav uič zavarovana. Ta slučaj naj bo za vse glasen opomin, da naj svoje imetje takoj zavarujejo. d Dvigalo ga je udarilo po glavi. Pri gradnji nove- palače ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Belgradu se je ležko ponesrečil Slovenec Ivan Škoda, slar 30 let. Na poziv svojega tovariša se je nagnil nad odprtino za dvigalo. V istem trenutku ga je udarilo dvigalo po glavi s tako silo, da se je takoj zvruil v globoko zevajoč prepad, kjer je obležal nezavesten v mlaki krvi. Z rešilnim avtom so ga takoj prepeljali v drugi kirurški . oddelek splošne državne bolnišnice,' kjer pa je, ne da bi se zavedel, kmalu umrl. d Okrog nezgod. Z dreves^ je padel in si zlomil obe roki v zapestju 12 letni sin kovaškega mojstra Kneza v Srednjih Gameljnih. — Pri padcu si je zlomil roko 57 letni delavec Franc Zabret iz Srednjih Jarš. — Pri nakladanju hlodov je padel eden na glavo 21 let- speomiisl «a kirurgijo «Ir. Cernie Mirteo Set. kir. odi), dri. bolnice ordinira od 14—16 ure (ratven nedelj in praznikov) v Ljubljani. Knalijeva 10/11. Tel. 29-42. Zdravita! «pariti- vitlu»»» sonc«, dialarmij«. Ionisator, M rute* »Hal»«, «Bloroelunner. «Hadmm-amaiialor' i rsafc« Ms» >&bmMk? 9 „ . . 1~him*vr ir*arvm-„» tut moki « in*-a etaf>t«p-«!fei —«•«?»••*• • 2tf>"«ar mir a-ucm. tu 1- « ann-UB Jl..rStf!-li U Sii II t«. fTOiii'ltt-«riK a a» wwinpi. •■nudai, trup. « « um rtasn-"'-i tu "tire "net, si.V.» loiniìi.-: — Itjiubu iamuKBt " far—ir «* mmnm nenia • isBrii ta a*-* »r«; -"süJtB 2. Si- 0. V* irr»- ir-atn.;. '-kcaa »«ss * b- : «um * srt> s»r in - -»-m- m, «m *utr*-rimi Vju .!-■ ■■■-: 1 ir -,-iaiirv - e 1» » -sui mena» «««mit V*. 1.'— i -S.T'H «fin '■tili . • • »'<'■■■. uMiraiiiiifcn • a ü' 12 c-r .-.S n 1. .)■ s- ii ,--• iä»; T.L. Ht-vA hi n. b»«» »mr t*»: • —: «ir* ww «anwa. i« * '«c smk* ••• ■■ suììccì sw>- iL" !•'• ül - - • - >, ni- -taLil W - - - !%> f 11 - > twk »MU.. t-uc ?** jnfa.!~t ■ u -acuti 11* . è ij» -ti : rx u •'■».-. ' ■ «ire t «ai« --!• 11» mu a'-, st-"» -1. 1 trap B :<-•..:- a ■•Tt* San u.>' uissst. - -sr " . - -11 T'\U t- - .i i •■* pri. sari* Hi SE«'- ;KSj«K .l'ina., — -ài «i-i-s» i -i okìh : i 'i*- M ■"Stn'T" t ì:-- . -.-ei » "Hììmbi" r ■ ' r^iikl ffimič.:- Odvetnik Marfan Marolt iporoča, da je odprl odvetniško pisarno na Vrhniki, Stara cesta 102, v hiši ge. Pleškove nemu delavcu Stanislavu Maku v Trbovljah. Hude poškodbe. — Roko si je zlomil in udri lobanjo, ko je padel s skednja na pod 12 letni pastirček Kralj Janez na Mlakah pri Pod-lemlju. — Težek hlod je padel na nogo in jo [lomil 23 letnemu delavcu Slavku Bercelu v Puterhofu pri Tržiču. — Ko je padla, si je zlomila ključnico 10 letna hišarjeva hči Franja Golja iz Davč. — Na mastni poti je padla in si zlomila roko hčerka gospoda Požarja, uslužbenca Jugoslovanske tiskarne. — Na hodniku si je zlomil nogo 47 letni zidarski delovodja Josip Vrhovnik iz Jarš. Novi grobovi V Novi Oselici nad Škofjo Loko je 27. decembra nenadoma umrl ondotni župni upravitelj g. Valentin Mihclič. — V Gornjih Hcčah je preminul 88 letni posestnik Janez Fluher, vnet Siritelj katoliškega časopisja. — Na pokopališču v Kapeli so položili v grob posestnico zdravilišča Radenci go. Alojzijo Wieltsch-nig. — V Planini pri Rakeku je ugrabila smrt rodbini Pungartnik malega sinčka Meihijorja. — V Ponikvi nad Vidmom je umrl 81 letni posestnik Rok Planine. — Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je preminula posestnica ga. Jožefa Oder. — V Kožarjih pri Ljubljani je odšla v večnost lastnica kisarne ga. Ivana Kušar. — Pri Dev. Mar. v Polju so pokopali go. Terezijo Tomšič, — V Laškem si je sam končal življenje okrajni načelnik g. Ljubo Pinkava. — V Ljubljani so dejali v gomilo go. Ivano Debe-Ijak. — Istotam so položili v grob 84 letno Je- ro Kosec. - V Rožni dolini pri Ljubljani je zapel mrtvaški zvon ge. Mariji Horvat roj. Sicher], — V Lincu na Donavi so položili na mrtvaški oder načelnika kurilnice bivše južne železnice 90 letnega gospoda Perlesa Josipa. — V Ljubljani je zatisnil na veke oči g. Franc Rapuž. — Istotam je odšla po plačilo v večnost ga. Frančiška Ločniškar roj. Jereb. — V Mali vasi pri Ježici je zaspal v Gospodu 71 letni posestnik g. Josip Skerlep. — V Ptuju je zapustil solzno dolino 82 letni g. Valentin Jelušič, oče g. patra Karla. — V Litiji je Gospod poklical k sebi okr. babico go. Marijo Dolšek. — V Krašnji je ugrabila neizprosna smrt posestnika in lesnega trgovca g. Janeza Klopčiča. — V Mariboru so pokopali davčnega upravitelja v pokoju g. Matevža Habjaniča. — Naj počivajo v miru! Razno d Za bežečim človekom je streljal. Pred sodnikom-poedincem ljubljanskega dež. sodišča g. Jakobom Jermanom se je včeraj šolski upravitelj Nikolaj Einspieler iz Dolskega pri Zalogu moral zagovarjati zaradi težke telesne poškodbe iz malomarnosti, ker je 11. julija ponoči streljal na znanega vlomilca Franceta Klemena, ki se je bližal njegovemu stanovanju. Klemen se je takoj, čim je začul klice: »Stoj! obrnil in začel po cesti bež.ati. Upravitelj F2inspieler pa je streljal in je en strel Klemena zadel v desno nogo pod koleno tako, da mu je zdrobil kost in Klemen še sedaj ne more nanjo stopiti. Obtoženi Einspieler se je zagovarjal, da je streljal iz strahu pred novim atentatom, ker so prav 14 dni pred tem dogodkom nekateri vprizorili atentat na njegovo stanovanje, in je eksplodiral smodnik v kolesarski cevi. Bi! je — tako pravi on — z družino vred v veliki nevarnosti. Ta atentat je 8 sredstvom „Haarglan*" Je nega las popolna. »ema giava« »Haarglanz« Je v zdravstvenem pogledu potrebna okrepčilna In pomlajevalna kopel po umivanju glave. To sredstvo nevtralizira pri vsakem umivanju glave v laseh nabrane alltalije. Nabrekli lasje se s tem sredstvom spet stisnejo in zravnajo in tako hitreje posušijo. S tem pridobijo lasje spet svojo naravno mladostno prožnost, Ta prožnost in popolna čistoča je doka zana z lepim sijajem. Sredstvo »•Haarglanz« jc priloženo vsakemu zavojčku »črne glave«, zraven pa so tudi praktična očala proti peni, da si lahko umivamo glavo z odprtimi očmi. 2 bil po njegovem mnenju političnega značaja Omeniti pa je treba, da sta bila dva kmečki fanta obtožena tega atentata in pred malin; senatom oproščena. — Obtoženi upravitelj nI mogel na sodnikovo sicer točno vprašanje, zakaj je streljal za bežečim človekom, dati jasnega pojasnila. Obsojen pa je bil zaradi prekoračenja silobrana na 8 dni zapora, po gojno za 1 leto. d Po zakonu o zaščiti javne varnosti ii I reda je bil obtožen Anton Pikon. Obtožnici i mu očita, da je hotel Pikon s tem, da je nosil nalašč zeleno kravato, obstoječi pravni red nadomestiti /. drugim. Sodišče je sklenilo, d« se obtožba ne dopušča in se kazensko posto panje proti Pikonu ustavi. d Zaščita države. Radi žalitve Sokola kraljevine Jugoslavije je bil pred okrožnim sodiščem v Novem mestu obsojen na 10 dni za. pora, pogojno na 1 leto g. F. Ambrožič. . . Pa- vel Merše in Peter Brojan sta bila pred ljubljanskimi sodniki, po zagovoru dr. Marka Natlačena, oproščena od obtožbe. RAZNO 12(1 jezikov govorijo v Evropi, niivl njimi 52 manj kot 100 tisoč, B7 manj kot I milijon ljudi. A tako. t uj prijatelj. ali podariš svoji ženi kdaj nakit? Samo enkrat sem storil to, pa se še zdaj kesaan. To je bilo takrat, ko selil Ji kupil poročni prstan. Nesporazum. Gospa: Prede n nastopite pri nas službo, vas moram vorašflti, če imate radi mačke. Sluga: Kar se tesa tiče milostiva, ste 1-abko brez skrbi. |ny. jem vse. Z novinci je križ. — ■odnarednik: Če zu povem »levo v bok«, se Obrni. — Na katero "ran, prosim? Dober prijatelj. Sin h dela skrbi, praviš? ■vlomi bi ga pošteno ozmerjati, če pa da več "n besede vsakega tep-kakor na moje. Veš lcaJ- dobra prijatelja posvari ga ti, naj Pc !>ol>oljša . ■. "e mudi se mu. — »«oliko ste stari, gospod profesor?« _ >93 lit.« -™te ozenjeni? _ >Ne. — »e ne.« f Jerneja Andre j ke Mladostni spomini —«^p—^II '^jpi ^»»-«gi,»-—^i Ko je prevzel očetov dom, si je zali fant začel izbirati nevesto. Marsikatera mladenka se mu je zaman približevala, zakaj bil je zelo izbirčen. Nekoč se je pripeljala celo iz Smlednika pod Šmarno goro zala gorenjska punca na ogled k Hudmanu v Dolenje. Fant in vse drugo ji je bilo zelo všeč, mislila je, da bo čez tri tedne tukaj gospodinjila, a naredila je račun brez Jakoba. Fant jo je pač spremil na vozu do doma, pa niti doma niti med potjo, ko sta sedela drug poleg drugega, se led v Jakobovem srcu ni o tajal, čeprav je solnce ob svetem Jakobu hudo pripekalo. Kmalu poleni pa je — iz moravške doline - posvetilo gorkejše solnce, ki je bilo zadosti toplo, da mu je led o tajalo in srce ogrelo. Hudmanov Jaka se je zaročil z Marjeto, hčerko malega trgovca in posestnika Valentina Vehovca iz Trma pri Moravčah, a to leto 1842 (dne 7. januarja) mu je oče Martin umrl, zato se je Jakobova poroka odložila za leto dni in se je potem vršila sele dne 11. februarja 1843. - Zenitovanje je trajalo na Trznem en dan, v Dolenjih pa dva dni Te svatbe se e udeležila skoraj vsa fara. Mize so se krivile od jedi n pijače vsega je bilo zadosti, dobrega vina, potic, sarkelj-nov, ocvrtine, klobas, pečenke rib; jedol inp.ljevsaU, kar in kolikor je hotel. Govorilo se je še dolgo potem, da take svatbe še ni bilo v tem W Tukaj je treba omeniti, da je Jnka začel zidati st danjo Hudmanovo hišo že leta 1841;doz.danapJeb,la šele 1. 1844., zunanji omet pa je dobila 40 let pozneje. Ze nin je pripeljal lorej nevesto v čisto novo, še nedozidano hišo, kjer se je zdaj pričelo v resnici tudi novo življenje. Moj oče je bil iznajdljiv in vsestransko izvežban mojster domačih del. Izdeloval je sam vse za gospodarstvo potrebno orodje, kakor: škafe, sode, banje, grablje. senene vile, ročnike, cepce, panje za čebele, prese za mošt, še celo žlice je znal prav lično izdelovati. Bil je samouk, zadostovalo je, da je slvar videl ali da se mu je pokazal načrt, potem je sledila izvršitev takoj, in to dostikrat boljše in trpežnejše nego na trgu kupljeno trgovsko blago. Izvrševal je vsako delo z neko mimo, preračunjeno razumnostjo, zato pa so bili njegovi izdelki povsem dovršeni in trpežni. Nekoč, ko je pravkar izvršil banjo za zaseko, v kateri še danes hranijo pri Hudmanu zabelo, je prišel na obisk posestnik in gostilničar Vrbič (sedaj Kane) iz Radomelj. Temu je bila banja tako všeč, da je naprosil očeta, naj še njemu naredi enako. Oče ni mogel odreči prijatelju te prošnje. Ko je bila banja gotova, jo je mojster-sainouk peljal v Radomlje in tam sta jo krstila prijatelja z najboljšo vinsko kapljico. Razume se, da je bilo to samo častno, prijateljsko darilo, saj za obrtno kupčijo očetu ni bilo mar, niti ni imel zanjo »patenta«. S premičnim in nepremičnim premoženjem je prevzel novi gospodar tudi star, lesen in razpadajoč hlev za živino in Sialo za konje. Stropi tega poslopja so bili 'strohneli in začeli so se udirati. Oče je bil tedaj prisiljen, okoli leta 1880. zidati nov hlev in štalo. Sezidal mu jih je zidarski mojster Tomaž Osolin, po domače Urhov Tomaž iz Zič s svojima sinovoma Francetom in Tomažem. Starega Urlia je doletela pri tem zidanju nesreča, da je padel kakih 5 m globoko z zida in se tako poškodoval, da 15 dni ni bil za delo. Pri vsej tej nesreči pa je imel vendar še nekaj sreče, da si ni zlomil nobenega uda; imel je pač kol bivši vozataj močne kosti. MED BRATI V TUJINI Naročaje in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis! Pismo i« Kanade. (British Columbia.) Bc od nas sprejmite par vrstic. Prvi siic-g smo dobili ie 10. oktobra. Upanje, da bo se izginil, nas je varalo. Sedaj gn imamo ž« nad en meter. Mj delamo na železniški progi, kjer je delo v živahnem razmahu, tako da smo večinoma vsi zaposleni. Le nekaj mlajših je začasno odpuščenih. Življenje je tu vedno enako, razmere se ne boljšajo, pu danes smo lahko veseli, ako se le ne slabšajo. Govore sicer mnogo o boljših časih, ki so menda blizu, a kdo ve, kako bo. Posebno sedaj, ko je pri naših sosedih, Američanih, izvoljen za predsednika Roosevelt, tudi pri nas upajo na boljše čase. — Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem Eitnteljem »Domoljuba« in vsem svojim prijateljem! Jožei Ba-rič in Rudolf Mikulec, Illecillewaet. B. c. Canada. nameravajo, ako »e razmere zboljšajo, še delati, da svoje »Befreiungsscheine«. zamenjajo. Drugače pa imajo luliko neprilike in ne dobe del«. Vsi tujci morajo imeti tudi v potnem listu žig od -Meldeamt,!:. kje stanujejo, daljo Aufenthultsbescheini-gung . ki je dobi vsak brez iindaljnega. — Zvesti delodajalcu iu zvesti društvu sv. Barbaro praznujejo 25. letnico zaposlenja v rudniku Rheittpreussen, kjer prejmejo na sveti večer tudi nagrade 100 niark in častno diplomo: Ivan t.indič, predsednik. Ivan Knap. Florijan I rana. Jernej Tevernik. Prvi je doma iz Mokronoga, drugi iz št. Jnrja pod Kumoni, tietji iz Tržišča, četrti iz Kalobja. — S krščanskim ter mt-rodnim pozdravom - l.indič, predsednik. 3I( d rojaki \ Nemčiji. (&sen-Berbeok.) Dno 27. novembra je praznovala naša zveza iz-seljeniško nedeljo in narodni praznik. Dopoldne ob 11 smo imeli sv. mašo, katero je daroval č. g. Go-ričan. (»risal nani je v lepi pridigi pomen in sploh žalostno usodo izseljencev, posebno samcev, kateri po veliki večini pozabijo na lepe domače običaje in se vdajo pijači in slabemu življenju. — Po -sv. maši smo se z.brali v dvorani. Predsednik l.indič je naznanil navzočim pretužno vest. da je predobri g. i msgr. dr. Anton Jerovšek v Mariboru umrl. Imeno- ; vali; bil tudi nam velik dobrotnik. Preč. g. Ten-siinili rn, častni predsednik zveze, nam je orisal pomen narodnega praznika, in zelo osiro zavrnil pro-tivnike. knien natu predbacivajo, da smo politična organizacija, češ. da to ni politik», ampak nekaj naravnega. ako se priznamo za Jugoslovaue in da tako tudi Bog sam zahteva. Dalje je orisal še vesele spomine ? potovanja nemških dijakov po Jugoslaviji. ; U. komisai Goričau j«; predaval o pomenu izseljenske nedelje don.u in na tujem. ti. Vabič jo govoril o ljubezni do domovine. Zaradi vedno naraščajoče brezposelnosti postajajo tudi policijske odredbo glede bivanja tujcev v Nemčiji vedno bolj stroge. Veak tujec morn imeti veljaven polni list že ko spolni 15. leto. Zakonca mož in žena imata lahko en potni li-t; vendar pa mora biti tudi slika žene v potnem lvtu. Priporočamo brezposelnim in invalidom, ki Dolgoletni naročnik »Domoljuba* g. Ivan Mlakar iz llochheide v Nemčiji je 9. oktobra praznova' v krogu svoje družice 25 letnico poroke. Se na mn leta! od H do 15. decembru 19S2 Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.15 Dnevne vesli. 13.(KI čas. poročita, borza. 17.311 Salonski kvintet. 22.00 Orni. poročila. — Četrtek, H. dcci-niln-i. T."0 Kmetijsko predavanje. 8.00 Na^vM; za kmrlo-valee. H. 15 Smučarska gimii'istlka. 845 Porofiln. 9.00 Versko predavanje. 9.30 Prenos cerkven- K|ns. bo iz franč. cerkve. 10.80 O zračnem pritisku. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Cas, poročila, pli-.-i . 15.10 Reportaža s kmetijske šole na Grmu. 15.15 Ihn. spevi s klavirjem: pojetn gdč.oi Megln in Pire. Ki.üo > Bratje* (Jalen). drama (Ljudski oder). 20.00 Prenos opere .-Manon-. 22.30 Čas, poročila. — l'oli U, 9. decembra : 11.15 Šolska ura. 18.30 Beneška Slovenija. 19 Oo francoščina. 19.80 Zdravstveno vprašanje /.a družino in dom. 20.C0 Komorni trlo. 21 00 Salonski kvintet. — Sobota. 111. decembra: 17.00 Salonski kvintet. 18.00 Angleščina. 18.30 GimnastiE-ne vaje. 19.00 Poglavje iz sociologije. Ift.PO lz zgodovine filozofije. 2IU:0 Internacionalni jugoslovanski koncert (Belgrad). 22.15 Plošče Xfitelj», 11. dee.: 7 30 Zivinoreia. 81« Nasveti z,:i kmetovalce, s.15 . Smučarska gimnastika. 8.45 Porodila. 9.00 Versko predavanic. 9.80 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 0 sj>reuieiiibnh temperature. 10.30 Ameriške zanimivosti. 11.00 Salonski kvintet. 1200 Cas. poročila, plošče 15.1X1 Mlekarstvo /.a gospodinje. 15.30 Kvur-tet Pilili. 10.30 V «ijomin Franu Milčinskemu: iw-vor, recitacija in igra. 20.00 Godba dravske divizije. 22.00 Ca», poročili, salonski kvintet. — PonedeM, 12. decembra: 18.30 Ksperanto. 19.00 Srbohrvaščina. 19.30 Prenos opere Dalibor iz Prane, Torek, 13. dee.: 11 45 Sol.-ka ura. 12.15 Uadio kvartet. 13.00 Cas, radio kvartet, borza. 18.80 Nemščina. 19.00 (lo-epodarska socialna vzgoja. 19 80 Pokrajinske slike. 20.00 Prenos iz Zagreba. — Sreda. 14. dee.: 17"0 Otroški kotiček. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Uu-ščina. 19.80 Literarna ura. 20.00 Anton Foerslerjev večer: Predavanje, klavirski koncert gdč. Požene-love, Slovenski vokalni kvintet. 22.15 Plošče. Hudmanov oče je slovel daleč naokoli kot razumen mož in dober gospodar, zato so ga volili v vsako važnejše mtopstvo. Bil je dolgo časa prvi svetovalec v občinskem svetu. Tudi so ga hoteli večkrat izvoliti za župana; te Časti pa ni hotel sprejeti, Češ, kaj boste počeli z županom, ki ne zna niti brati niti pisali, tajnika pa ne more plačevati ne občina ne jaz. Malo čudno je vseeno, da ta tako bistroumen mož ni imel veselja, da bi se bil naučil brati in pisati. Še kot občinski svetovalec je bil odločno zoper zgradbo nove šole na Rovih. Ko je bil pokojni Alojzij Staré na Rovih za župnika, sta hoteflu ta in njegov Še živeči brat Feliks, graščak na Kolovcu, skornj ob svojih stroških nadzidati na mežnarijo še eno nadstropje za Solo. Moj oče in župan Svetlin iz Rov, poklicana v tej zadevi k okrajnemu glavarstvu v Kamnik, sta lani odločno odklonila Staretovo ponudbo, češ, midva nisva hodila nikoli v šolo, pa vseeno lahko bre/. nje izhajava. Temu «mnenju so se pridružili tudi drugi občani, boječ se sedanjih iu poznejših stroškov. Predlog Staretovih ie propadel in šola je bila pokopana za desetletja. Hudmanov oče ln njegovi tedanji vrstniki torej niso bili vneti za napredek v šolstvu, pač pa so se zelo zavzemali za gospodarske pride. Ko je imela vas Dolenje v letih 1841—1845 pravdo z dobsko občino radi pašnikov v Repèlli1' in sploh po dobskih gozdih, jo je Hudman v imenu svojih sosedov z uspehom zastopal. Na posestvu kolovške graščine je bilo tudi nekaj kmetov, ki uiso imeli «.vojih gozdov, potrebni les in stelo so dobivali od gra-Sčaka. Bili so to nekdanji graščinski podložniki, ki so si « pomočjo graščaka zgradili v hribih okoli Kolovca svoje borne hišice in ustvarili svojo rodbino. Imeli »o pa konjiča in voz; kadar jih je graščak poklical na delo z * Repét (st. slov. šutn, iivboreoje) je potok, ki iavim v rovski gmajni in teče južno proti CemŽeniku v Radoinljo. Ta (»ioli, odnosno studenec ne usahne triti ob najhujfit guH. 5* vozom ali brez tega, so se morali temu klicu takoj odzvati. Ti nekdanji podložniki, ki so postali po 1. 1848 bolj samostojni, so bili: Bunček, Florjanček in Jurjevec v Jasnem, Jernejevec, Cesar, Goste, Princ, Gmajner, Stoje in Jazbec iz Kolovca. Vsi ti nekdaj odvisni posestniki so zdaj zahtevali, da se jim odkažejo potrebni gozdovi in sploh vsa zemlja okoli naselbin v last. Pri urejevanju in cenitvi tega sveta je sodeloval tudi moj oče kot izvedenec iu zapriseženi cenilec in zastopal z velikim uspehom koristi svojih stanovskih tovarišev. Vse to se je godilo okoli let 1860—1864. Po-zneje, ko je bilo že vse urejeno, je tedanji kolovški graščak Feliks Stare kupil Bunčkovo, .Jurjevčevo, Gostetovo itd. kmetijo, podrl hiše in nasadil po celem prikupljenem svetu smreke, ki so danes bujno prerasle zadnje sledove nekdanjih selišč. Sploh je nastala tedaj neka selitev. Bunček je kupil Cesarjevo posestvo, Jurjevec posestvo v Kandešah, Cesar pa je šel gostovat. Okoli leta 1862 je bil dal prejšnji kolovški graščak Mühleisen posekati mogočne bukve v Velikem vrhu. Ker pa tod ni bilo potov, so naredili žlebove iz lesa, tako avane riže, po katerih so spuščali les navzdol. Ta les so podelali večinoma v »klaftre« za kurjavo. Ono leto je bilo v deželi radi velike suše pomanjkanje živil. Kdor je imel živino, ta si je z vožnjo teh drv prislužil veliko denarja in si olajšal bedo. Svet, na katerem so stale stoletne bukve, je bil radi -zgnitega listja zelo rodoviten. Po nasvetu mojeg« razumnega očeta je dal graščak Mühleisen zemljo zrahljati in prekopati, potom pa je vsejal nanjo ovsa, ki je bujno rasel in prav dobro obrodil. Graščak je prišel pri tem na svoj račun, kmetje, ženske in moški, ki so obdelovali to zemljo v Velikem vrini, pa «o precej zaslužili, knr jim je v oni slabi letini delbro hodilo. Tako in enako je Hudmanov oče, kjer je le mogel, Prava sreča. Goapnd, kupite .šopek .za svojo zaročenko. — Hvala, nisem zaročen. — Pa ga kupite za svojo že-no. —Hvtila, nisem ože-njen. — Potem pa kupite velik šopek, ker ste resnično srečni. Pred poroto. _ »Obsojeni ste na smrt, lahko si pa izberete način, kako boste umrli.? — »Ce je tako, bi pa prosil, da mi dovolite umreti od starostu .Strupen jesik. — »Kako se kaj imate, gospodična.' — »Oh, zelo nemirno življenje imam. Dva gospodu me neprestano nadlegujeta in kar ugrabiti nie hočeta.* — »Najbrž sta trgovca s starinami.* Pri vojakih. - Kuj bi storil, če bi zagledal sovražnika, on bi te p ' ne opazil? — vpraša po-ročnik novinca. — (:o" stilai Iii si. gospod I*1' ročtiik. Nova slitikinja. — »Mi-lostljiva, knj pa jedo t" zlate, ribice.* — »Mravljinčja jajčka. - Melili" ali trdo kuhana?* Nek sodnik na vzhodu je razsodil, da je mož gospodar v hiši. Seveda je, če iene ni doma. Oni, ki stikajo za letvami, navadno ne ii,0l° dolgo, da jih najdejo. PO DOMOVINI Smrt vrleja moža. (fit, Pavel pri Preboldu.) golosi no so zapeli fcnlpavoUki zvonovi v ne-,,|i0 07. novembra in naznanjali, da jc umrl po-tf.inik Mihael .Stergar, star komaj 50 k-l. Naj se svojega zvestega naročnika spominja tudi Domoljub' Kajni je bil skrben družinski oče, napreden igpodar in vnel sadjar, kar priča razsežno pose-slvo slobno obsajeno z lepim sadnim drevjem. V mlajših letih se je udeleževal tudi društvenega življenji. Kot izvrsten pevec-tenorlst je bil znan daleč na okrog. .Nad 25 let je prepeval na cerkvenem koru. Pred par leti ga je zadel mrtvoud in od tedaj ni vec popolnoma okreval. »Domoljubr, >Slov. Gospodari Mohorjeve knjige — stalni gostje v njegovi hiši — so mu bili v dolgi bolezni v razvedrilo. 6e na predvečer smrti je bral »Domoljuba«. Pogreb je pokazal, kako je bil priljubljen pri vseh, Iii so g« poznali. Trije duhovniki in veliko Število ljudstva ga je spremilo na zadnji poti. Cerkveni pevski zbor je svojemu nekdanjemu tovarišu zapel na domu v cerkvi in ob grobu žilostinke. Počivaj v miru, drag' Minai Naj ti bo Vsemogočni plačniki Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! F. Pu plačilo je Sel. (Metlika.) Zmlraj naprej ianje božja dekla smrt. Boleči » vedno njeni udarci, a nekateri zadenejo Se huje. Tako je omag'1 na potu življenja na Radovici Matija Cesar, ev rože«, in se jo tam med brnenjem in šumenjem čebelic sladko odpočil od napornega dola. Čebele so bile njegovo največje veselje in razvedrilo. vsedle, in jih je potem lažje ogrebal. Vsako opoldne po južini je kaj rad zahajal k čebelnjaku, ki je takrat stal na bregu »ulice« nasproti dvorišču Cehtanove hiše, se v sedel na klop, kadil tobak ter občudoval In se radovai pridnosti teh marljivih živalic. — Ce se mu je pri tem kolovratu. — 27. nov. aop« igralci društva v gasilski dvorani uprizorili igro: Zrtevspovedne molčečnosti. Ljudje, ld so dvorauo Čisto napolnili, so bili i igro zelo zadovoljni. Marsikoga je do solz ganila. Ponovili jo bomo v nedeljo lt. decembra ob 9 popoldne. Vse domačine, kakor tudi prijatelje iz sosednjih tara prav iskreno vabimo. Jubilej. (2iri.) Pretekli teden je obhajal 82 letnico svoje starosti Andrej Kopač iz Zirov. Izdeluje še sedaj zaboje za žirov-ske čevljarje in s tem zaslužkom preživlja sebe in nečakinjo. Pomaga pa tudi drugim, ako mu je le mogoče. Je naročnik »Domoljubje, odkar izhaja, in ga zelo rad prebira. — Naj omenim še njegovo posebno veselje: čebelarstvo. Na vse zgodaj zjutraj, ako je ugodno vreme, je prvi pri čebelah. - Želimo mu še mnogo zdravih let, kolikor mu jih je še Bog odločil, kajti tudi Gospoda velikokrat obišče v cerkvi. Naš pevski «ber, (Sp. Brnik.) Ko je pred nekaj ieii prišel k uam službovat č. g. David Doktorič, je ustanovil tudi cerkveni pevski zbor, ki ga je sam poučeval. Po odhodu ustanovitelja na novo službeno mesto v Radomlje je ostal zbor brez voditelja. Pa je bila gdč. organistica Nežika Zmrzlikar iz Zaloga tako ljubezniva, da je prevzela tudi poučevanje naših pevcev. Mno> fo se žrtvuje za prospeh našega pevskega zbora, udi g. M. Koželju, ki je zboru jal na razpolago svoj harmonij, se lepo zahvaljujemo. Claue pevskega zbora prosimo, naj vztrajajo in v napredovanju v lepi pevski umetnosti še naprej doprinašajo žrtve sebi v korist in Bogu v čast. Gorele je (Preddvor nad Kranjem) Ogenj je uniči! vse gospodarske poslopje ter vse seno, slamo, steljo in drva gostilničarju Matiju Rozmanu (Bizjaku) na Zg. Beli. Domači «o se zbudili iz spanja, ko je bilo že vse v ognju. Komaj so še živino rešili. Zažgala je zločinska roka. Mladi gospodar si je vsa poslopja zadnja leta preuredi!. Sedaj pa je vse uničeno. Domači gasilci in drugi ljudje so prav pridno in požrtvovalno pomagali, da se požar ni še razširil. Zavarovalnina škode ne bo krila. Gorelo je. (Polhov Gradec.) Mislili smo, da bo letos vse lepše in boljše: na Pristavi je postavil g. Petrovec lepo vilo, Petrovo podrtijo ob cesti so odstranili in ga. Grašičeva je sezidala tam garažo, brata Božnar imata v bližini novi hiši-vili že skoraj dodelani, cerkev na Sotniku je dobila novo streho, tudi Bri Sani so napravili zvoniku novo streho in so svojo podružnico tudi zunaj vso prenovili, v graščini so hlev čisto moderno uredili. par hudournikov «o z močnimi betonskimi pregradami menda za vedno ukrotili — pa pride razdejanje I Dne 8. decembra ob pol 2 zjutraj je začelo goreti pri Grumu v Polhovem Gradcu in je vse pogorelo; dva prašiča sta bila tako opečena, da so ju morali zaklati. Lani kupljena motorka, s katero 30 bili gasilci hitro na pogorišču, je prvič pri požaru nastopila in se je izvrstno izkazala. Da bt dolgo počivala I Drnšiveae novice. (Mavčiče pri Kranju.) V nedeljo 27. novembra je odigrat dramatični odsek prosvetnega društva dramo Žrtev spoved n e molčečnosti. Igra je bila dobro na-študirana in kar moč dobro podana in čeprav bo bili nekateri šele prvič na odru. Gledalci »o bili z igro kakor tudi z igralci zadovoljni. — Za novo leto se nam pa predstavijo z Vombergarjevo komedijo v treh dejanjih Voda. To je nova igra in igrana Sele na nekaj odrih. — Kot smo se ze oprostili v »Slovencu«, plakatov tokrat nismo razpošiljali, ker jih iz neznanega vzroka nismo pravočasno sprejeli. Da pa je bila udeležba tako lepa, se imamo morda zahvalili nekim zlikovcem, ki so v noči pred predatavo omettili z blatom društveni dom. Tako lcažejo { svojo kulturo tisti, ki je drugače kazati ne morejo. I Tako delajo tisti, ki v svesti si svoje nemoči, hočejo i a listo zeleno nevoščljivo»!jo ovirati pošteno delo. Take reči se ne dogajajo podnevi; za to je treba noči in takih ljudi, ki jih je strah dneva, ki jih je aram svojega imena, da ga morajo skrivati za nočjo. Naš protest pred cerkvijo po sv. maši ao ljudje rnz-umeli in se v lepem številu udeležili prireditve. Zadeva je nnznanjeua orožništvu. — Po igri smo imeli poslovilni večer. Poslovil se je od nas Ješe Janez iz Jame, ki se v kratkem preseli na svoj novi dom in posestvo v Medno pri St. Vidu. Bil je, ne le dober in delaven član društva, temveč tudi družabnik, dober pevec in še boljši igralec. Je soustanovitelj društva; v odboru je pa zavzemal mento podpredsednika. Zadnje čase je bil režiser in preglednik računov. Pri bivšem Orlu je bil večkratni načelnik in «eveda tudi najboljši telovadec na orodju. Manjkalo ga ai v nobeni organizaciji. Deloval je tudi na gospodarskem polju. Zalo ga bomo pogrešali prav vsi! - Janez, želimo ti obilo sreče tam doli v Mednem! Novice (Bohinjski kol) Malokdaj se oglasimo v »Domoljubu«, katerega rado prebira vse, ataro in mlado. Letina je bila, hvala Bogu, precej dobra. Kriza nas tare vsepovsod: dela ni, zaslužka pa še manj. Pri na« .gradi občina nekaj javnih del, predvsem regulira potok Jereka. Želeli bi le, da bi tu dobili delo najpotrebnejši. Tudi bi ne bilo napačno, ako bi bilo županstvo vožnjo peska oddalo na javni dražbi. Vprežne živine imamo mnogo, in marsikdo bi rad kaj zaslužil. Smrtna kosa. (št. Gotard.) Po volji Vsemogočnega je za vedno zatisnila trudne ofi Helena Bokalj iz Limovc, [hI. Jakčeva mati. Pred osemnajstimi leti je zgubila dobrega moža. 'Ves čas pošlena, marljiva gospodinja, skrbna krščanska mati je svojim pridnim otrokom ohranila lepo domačijo v dobrem stanju. Vpisana je bila v Marij, družbo za žene. Kljub mnogim opravilom, ki slonijo na ramah gospodinje, »o se družbenice večina vse udeležile pogreba. Spavaj v miru, draga tovarišica in prosi za nas pri Bogu. Preteklo, sedanje in prihodnje. (Mekinje.) Mnogo duhovitega veselja so uüle žene in dekleta za časa duhovnih vaj, ki jih je koncem novembra vodil tranč škan p. Karel iz Kamnika. Vseh udeleženk je bilo okrog 150. — Pravkar dovršujejo cesto v gornjem koncu Godiča. Cesta je bila znatno razširjena, zlasti pa je pridobila, ker so ji odvzeli oster ovinek blizu »Korlnac, ki je bil zlasti ne-.varen avtomobilom. — Prosvetno društvo bo nudilo v nedeljo 11 decembra prijeten užitek z uprizoritvijo komedije v treh dejanjih: Narodni poslanec. Igra je posebno privlačna, ker je vzeta iz naSih razmer. Delo r prosvetnem društva. (Dražgoše.) Ko »o se začeli dnevi krajšati, večeri pa daljšati, je tudi v našem društvu postalo bolj živahno. Tedensko se zbirajo fantje in dekleta vsak v svojem odseku. Vsakdo, ki ima le količkaj dobre volje, se bo pri leh sesiankih naučil veliko dobrega in koristnega za svoje poznejše življenje. Obeta se. da bodo ti fantovski in dekliški večeri postali sčasoma prava večerna šola za našo šob odraslo mladino. — Za zadnjo nedeljo pred Božičem pripravljajo naši igralci zanimivo igro »Logarjevi sinovi«. V ponedeljek smo imeli obisk sv. Miklavža, ki je kljub krizi še precej bogata obdaroval otroke - Za 13. december pa želimo, da bi nam Bog dal lepo vreme. Zakaj? Ali naj še pripovedujemo, da je Zahvala. Moj mož Lenard Sander, posestnik iz Rajhenburga, ki se ie popolnoma zdrav zavaroval pri posmrtninskem /ovarovan>u KARITAS« v mojo korist, je po 17 dneh zavarovanja nenadno podlegel pljučnici. »KARITAS« mi je izplačala posmrtninsko podporo zakar se ji najtopleje zahvaljujem. Vsem pa priporočam, da zavarujejo sebe in svoje domače pri tej koristni, pošteni in popolnoma varni ustanovi. Rajhenburg, 3. decembra 1932. Lenard Antonija 1. r., vdova. takrat god sv. Lucije in naš veliki farni praznik? Zato bi radi, da bi vsi, ki bodo prišli počastit ve. liko priprošnjlco sv. Lucijo, prišli v suhem iu le. pem. Na predvečer in na praznik (»poldne se l>> v Prosvetnem domu vršilo prazniku primerno, pie-krasno predavanje o preganjanju 'prvih kristjanov s filmskimi slikami. To bo menda tako nekaj lo-pega, da bo vsakomur, ki bi zamudil, žal. žalostna novica. (Nova Oselica.) V nedeljo dne 27. novembra 1932 je umrl tukajšnji preč. gosiiod župnik Valentin Mihe-lič v starosti 47 let. Pokojni g, župnik je dopoldne opravil še daritev sv. maše, popoldne je pa že stal pred večnim sodnikom. Pokojni g. župnik se je rodil v Kropi na Gorenjskem 13. junija 1881). Novo sv. maäo je pel 4. januarja 1811. -Kot mladega duhovnika ga je veselila tu-jina. Odšel je v Ameriko ter tam deloval med raznimi narodi celih 18 let. Zahrepenel pa je po svoji domovini, se vrnil ter nastopil svoje duhovniško mesto v tukajšnji župniji, kjer je pa preživel le Se 9 mesecev življenja. Za pokojnim gospodom žaluje vsa župnija, posebno pa prosvetno društvo v svojimi člani. Kako ljubijo fantje trojega duhovnika! (Moravče.) Pred par tedni nas je zapustil ter šel za župnika na Radovico pri Metliki č. g. Anton Jerman. Cut dolžnosti nam veleva, da se mu fantje tudi v našem ? Domoljubu« zahvalimo za njegovo sedemletno delovanje v vrstah naše katoliške fantovske mladine. Njegovega delovanja podrobneje ne bomo razlagali — saj pove dejstvo, da je prišlo na poslovilni sestanek 110 fantov ter da je skoro 50 fantov spremljalo ljubljenega duhovnika, ko je odhajal iz Moravi dovolj jasno, kaj so bili gospod Jerman svojim fantom in kaj so med njimi delali. Čeprav nimajo svoje fantovske organizacije in prosveti ega društva, vendar fantje delujejo roko v roki s^r/ojimi duhovniki kot člani Kat akcije, kjer je včlanjenih 110 fantov. Okrog 100 se jih redno udeležuje sestankov, ki se redno vrše. Iz tega vidite, g. župnik radoviški, da smo moravški fantje obljubi, ki smo jo Vam dali pri slovesu, da bomo v borbi za katoliška načela ter resnico in pravico, stali vedno na tistem mestu, ki ste ga nam kazali Vi. ostali zvesti. Še enkrat, tisočera Vam hvala m vse, kar ste dali mortivškim fantom tekom Vašega bivanja med nami. Bog naj pa na Vašem novem pastirskem službovanju blasoalavlja posebno Vaš« delo med fanti. — Moravški fantje Prosveta. (Dev. Mar. v Polju.) Prosvetno društvo »Polje« nas je preteklo nedeljo presenetilo z igro >Carski sel« v 7 slikah, Igra je v?Ma po istoimenski Mohorjevi knjigi ter io je za oder spisal naš priljubiieni igralec in režiser g. I.ado Novak Igra, za katero ie bilo veliko zanimanja in je privabila toliko občinstva, da mnogi niso dobili prostora, se na splošno željo na praznik 8. decembra ob 4 popoldne ponovi. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno. Igralci so dobro igrali Vljudno vabljeni. Ljudska kuhinja. (Moste.) Združeni konferenci — Elizabetna in Vincen cijeva v Mostah (pri Ljubljani) otvortn že pred 15. decembrom t. 1. v nioščanskem »l judskem domu« lastno ljudsko kuhinjo, kior bodo dobivali brezposelni in drugi reveži in ubogi sicer skromno, a zadostno in zdravo hrano. Delila se bo hrana brezplačno, kolikor borio dopuščala nabrana sredstva. Kdor bo količkaj /.možen vsaj nekaj malega plačati za hrano, bo dobil kosilo za par dinarjev. Ako bo mogoče, ne bo kasneje delila tudi večerja. — V meščanski občini tostran proge južne železnice — torej v Vodmatu, na Selu in v Mostah ter na Kode-ljevem bivajoče zares potrebne osebe naj se javijo do 10. t. m »Salezijanskcmu mladinskemu domu« na Kodeljevem. Vse tiste, ki vzlic slabim gospodarskim razmeram vendar le še nekaj premorejo, prosimo prav lepo: Darujte, pomagajte vsak po svoji moči lačne nasititi I Vsak dar, bodisi v denarju alt v živilih bo Vsemogočni bogato povrnil iz svoje ne- Na zunaf in znotraf uporabljan služi Felleriev Elsalluid izvrstno tudi kot destnfekclisko ___» inl.m •» n (tlrn okro'i if.hn !.. lil., i ' sre Istvo za oke, obraz, zybe, usia in dihalno organe m je radi tega tudi proti bripi priporočljiv. Pri grgranju pomešan z vo lo, razredčuie sluz In tako odstran uie povzročitelie kašlja in hripavoiti. ltadi sega uos užujejo tudi za obkladke za vrat in otekline. Proti revmatični.., bolečinam, prehladu, za masažo,, trganje v členkih, bolečinah v križu, obrazu in vsem telesu se uporablja Fellerjev Hisafluid že nad 35 let. Dobi ee v vseh lekarnah in tozadevhib treovinah po ò Diri, 9 Din in 26 Din Po pošti najmanj I paket (9 poizkasnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijaln' steklenici) 58 Din, šest takih paketov za samo 250 Din pri leuaruarju JSngea V. Peller, Stubica Donja, Elsatrg 10 (Savska ban.) Odobreno.,.. Min, «oc. pol. In nur. zdravju Sp. Or. MIS ,ln 24 marca 1032, /rune zakladnice milosti. Ko potrka nabiralec ali Sblraika z nabiralno polo na vaša vrata, odprite sTna stežaj, ž njimi pa tudi vsak odpri roke, odori srce. utiraj bratovske solze. — Odsek obeti kon- * Listnica uredništva Stanga: Osebne žalitve so tožljive. Zato ne moremo priobčiti. Dobrava: Isto! Poročajte potom, ko bo govorilo k*1 „. Kokošujc: Nismo smeli! Naznanila n fit. Vid nad Ljubljana. »Slehernika», litur-«ifoi inisterij so dosedaj predstavljali ie na tolikih virili in s tolikim uspehom, da pri nas ne gmemo »ostati. .le pa ta enodejanka polna tesnobe, primerna najbolj za adventni ali postni čas; predstavlja fivljenje ali bolj prav Uonee življenja takšen, ka-kräea je v resnici. Na našem odru v Ljudskem domu «e bo »Slehernik« predstavljal v nedeljo 11. t oi. ob pol 4 popoldne. Sodelovala bosta železui-lirska godba »Sloga« in domači cerkveni pevski ibor, Ker je pričakovati vehkeg» obiska, sta balkon lo galerija rezervirana samo za ženske il Boli. Bistrica. Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 11. decembra ob 3 popoldne Igro »Pri ka-pdioic. n Marijina druiba v St. Jerneju proslavi praznik Brezmadežne dne 8. decembra ob 8 popoldne v dvorani prosvetnega druživa, g jjetjeni in igro ilViuličiii otrok«. V odmorih igra godba. — Dne 11, decembra ob 8 popoldne pa bo prišel v dvorimo Miklavž « svojim spremstvom in obdaroval pridne otroke, hudobne pa bodo vzeli parklji. — K obem prireditvam vsi iskreno vabljeni! Pletenin«, *«kso in koče najcenejše tovarniška zaloga Lojae Kristan — Ljubljana, Sv. Petra cesta. Dobre knjige Našim prosvetnim društvom, ki marsikdaj po-greJajo dobrih iger, priporočamo sledeče igre: 8v. Trije Kralji. Božična legenda v. treh zgodbah, Napisala Fei. Timmermans in Ed. Veterman, poslovenil Kuret. Slehernik. Liturgičnl in alegorični misteri] v enem dejanju z obširnim uvodom in navodilom za reSaerjn in igralce. Priredil Pr. Thuysbaret, poslovenil in priredil dr. Jože Pogačnik. Tri modrosti starega Waag«. Kitajska igra v »tlrib slikah. Spisal Henri Ghéon, poslovenil Nlko Kuret. Vse igre dobite za nizko ceno z avtorsko pratico vred pri Prosvetni zvezi v Ljubljani._ Naše podjette in naš delavec Vam nudi kvalitetno gumo B K K O R O Zahtevajte povaodl nanio BBKOKP' v vsako hišo Domoljuba! FIGE, LAŠKO BRINJE In OREHOVA JEDRCA Dudi na ceneje SEVER & Komp., Ljubljana. (Viali oglasnik vsaka dioliua vrstica ali uie urostor velja za enkrai Din fi. Naročniki „Domoljuba" placato samo polovico »Ho kupuie.o kmetijsKe po Ireiiščine ali prodaiajo svoje pridelke ali iWeio nostov ozirom» obrmiki potnofiilko« ■ili va encev in narobe Sismo kupim. Ponu tbe z navedbo cene. kakovosti, množine po i) te na Jenko Valentin. Iimvlj«, št, Vid nad Ljub'iano. Unni»! <)(! Produwu'a nllnim 70 do 100 m zdravih, stihih, debelih bukovih drv Ponudbe na upravo pod »bukova drva« št. 17 159 PlISniilS brezobrestna mO'IIB 0l)kup ,,,„,. lii'keknjizne a dolia. naku i posestva in zidavo hiš podeljuje :>Zh druga«. Ljubi lana, po štn predal 3U7. Išče zastopnike u.Z. z dvema njivama HiSO v naibl žli okolici Lmbl'ane. ugodno naprodaj. Nasi. Oražnova ul.3 1 (Obtob tovarni) Batna«» z dvO! limi DUlficPC« podpiati in 3 krat šivan« Din 220-izdeluie Jen ei Jeraj, Zapoge t * * smleitnik. KmecHo posestvo kupim v domžalski okolici; ie tudi lahko brez i Oilop a C m večje tem ljubše. Ponudbe na unravo pot iSotiična lega« 17 426. Hnoiašlieoa vajenca sprejmem po dpgovoru Filip Papier. Kovorfö p Kpžp pri Tržiču, Goren ano Vatenca, pr;Ä j kateri ima veseiie do kleparske obrti sprej. m m Hrana u stanovanje v hiši drugo po dogovoru. - Tomaž Suš eršic, klepar, Sodra, ira er Ribnici. Posestvo X niive travniki, gozd, za kroženo naprodaj Tesna r. B -snica 5 p. Sp. tlrušica Hmeeilie, harmoni e, klavirje in orgle, uglašu e popravlja n izdeuie Anton Dernič, org ar Radovljica. _ Uimlm orehove in nz niiPIIH „<, (rde deske r«'.l čne debelosti Isto tam se proda benciu m >tor 3 K s. in 2 mizarska stroja, po nizki ceni J Jensko Bitnje 8 p Boh. B'Strica. Il Hann dobro tnlekarico nrUBu kupim. Rudnik 13 pri Ljubi lani. Draibeni ©%Išc 20 dee. 1932, pričenši ob 8 zjutraj v Sebeujnh ät. 9, p. Križe, Gorenjsko, in sledeče dm, se bo vršila prostov. sodna drnžba »Kovačevega« posestva nepremičnin vi. št. 78, 81, »l^»* 1n $ obč Ziganja vas, in vi. št. 118 in 486, kat. odi. Vojvodi» borSt po parcelah oziroma skupinah: 1 gozdovi 5ha 21 a 15 m»; izklicna cena W7 tisoč 4«) Din, - 2. hiša št. 18 v Sebemab, hlev, • -.i, siin» vrta 4 a 35 m": izk ena cena 58.000 Z- - 3 üatt 9 v Sebenjah in vrt 15 a 15 m«; izklicna cena 9400 Din; - 4, hiša št. 42 v Žiganji vasi z vrtom 43 a 68 m-^kl«»j. cena 82.0TO Dia, SR "njive*v Siieri: 2ha 38 a 37 m«; izklicna cena 41950 " i«wfinH cena Emen. * «« po « a« »»« » * ;v.— 6. travnik 84 a 82 m»; «klicna cena 2000 Din; - 7. vrtovi (s travniki) t ha 21 a m»; ÌZk,ÌDrXni okiicje^nabit na sodni deoki v Tržiču in nn občinah Tržič, Križe, Kovor in Naklo. Vadij Tri-iž, dne 2. decembra 1982. JANKO 8VKTLI0, notar - kot sodni komisar. Oklic za kmetske družine iz Doleniske! Da Vam prihranim potne stroške in zamudo časa, sem vpeljal nov način prodaje oblačilnega blaga. Ako nimate v Vaši bližini svojega krojača, izberite pri meni primerno bl?.go in v 3 dneh dobite lepo narejeno obleko po najnižji ceni, enako tudi povrSnike, hlače in perilo, v kolikor bi ne mógli izbrati že v izgotovljenib oblekah in perilu pri meni. Za ženine in neveste imam vse, kat rabite za balo v veliki izberi in po zelo nizkih conah, Za zimo imam pripravljeno veliko - zalogo vsakovrstnega blaga po zelo povoljnih cenah. .V ss, kar rabite za dom in gospodarstvo, dobite pri meni. Stalno imam na zalogi vse vrste najboljšega domačega usnja po stari ugodni ceni. Kadar se boste odločili ia nakup Vaših potrebščin, ne pozabite priti v Trebnje v staroznano ljudsko trgovino Ivan A. Grosek, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Trebnjem, kjer je stalna zaloga vseh vrst železnine, okovia, traverz, raznega orodja, plo4éy,n: šip za okna in kredence, stekla, porcelan«, svetilk, razne železne in pločevinaste emajlnc posode, trboveljskega cementa, umetnega gnojila' itd! Kupcu, ki kupi za nad 300 Din, povrnem denar za železnico. tnmt LfuMjand, flesmi ira » No snelo Dežnih! Na veliko ll«taae«3|eit» l»$» IctelM 2292 SUHE GOBE plačuje po najvišji ceni. SEVEB A KOMP. LJUBLJANA Tisoči že ozdravljen Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanj», ki Je Je raarsJkogn i-eäila. Ona more polag »sakcaa načina življenja pomagati, da so I»-lozen hitro premaga. Nočno znojenje In kašelj prenehata, teža telesa se zviša ler po poapnenju Sčasoma bolezen preneha. Resni molje zdrava!ike vedo potrjujejo prednost te mole metode in Jora li priporočajo, čl 1.1 prej znčnato z molim načinom prehranjevanja, tem liolje. Popolnoma zastonj ln poilnlne prosto dobite mojo k nji »o. ia katere boste črpali mnogo koristnega. Kev moj zatointk razpoäiija «amo 10.080 komadov brezplačno. PlSite takoj, zadofiča dopisnica na spodnji naslov! Zbiralnica z» poätoi figOBfi FÜLGNER, B«rtìn-NeBk81ÌE, Bingbahnstrasse 24., Abt. 488. .egistrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6 (v lastni palaci) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Najboljši šivalni stroji in kolesa »o edino ADLER-GRI IZNER u dom industrijo in obri » »»eh opremah. IttolttM ificcrtài plellla. •»Ol O (J BI ED Poti v vetMijB htipli. f Mu - *»tikf ctne JOSIP PETEUE LJUBLJANA t tlela» BI! Me» Pr*i«nK»*«f* .po V^JrlM (a«*ci|a r»« m eknAr "'julrtir« v Kranlii f r f » v i rta l,«9ifttik L)UBL)ANA. Sv. Petra c. 25 Tovarniška zalog» moških, damskih, športnih in otroških čevljev. — Tovarniške cene. Provandein Opozorilo preSICereJcem! Znameniti belgijski preparat, znan širom svet«! k' prepreči bolezni pri svinjah in jih Zredi za 2—3 mesece poprej. — Tovarna tega izvistnega preparata je v želji, da ga porabila jo vsi svinjereji-i, vsled krite sklenila, da ponovno zniža cene. Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu originalno škatljo ca. 8S0 pramov, ki stane sedaj «amo Hin 25 —, in tiitro -e bodete prepričali o istinitosti naših trditev. GAB*XriJA. V slučaju mu.jwh» vzamemo aeizrabljeao količino na ta j ia rraeir.o in!ira! kl sem Jih iirekla glede Franca Jeretine ii Vrhovelj Aridrejk« Nei», Dolenje št I, p «aiomlje. PäKKL1COKN, kar sem neresničnega govoril o YZAJEM.M ZAVAROVALNICI in njenem zastopniku g. BRICLJU, ter se zahvaljujem, da so od-etapiii od loibe. — Prebečevo, 6 decembra 1992. — J uiti Mrak. Oskrbnina: L razr 100 Din, II. razr. 80 l)in Zdravnik : Dr. Fr. Dergane. iet-primarij v p. KIPUJiE PRI TVRDKAH, KI INSERIRÀ JO V j DOMOLJUBI'«! Brzoparilnikl od 60 do 150 I, cena od 600 do 1150 Din. kotli za iganjekubo od 30 do 75 I, cena od 520 Din dalje. — Cenik brezplačao! Kotlarka d.so.z. lzdelovalmca vseh vrat kotlov in kovinskih predmetov L|ubl!ana, Gregorčičeva ulica št. 5 DELO v t ca lef.kib ^asib se more £e na: a i>a dobiti t natanont vi Jo doraaèr pittarne Mi datm. vaakomur tekoée delo k. r smo odJenia!ei ta pie eni ne doharimo prejo in itpia -t o ranlo xek trn iiic-tenj*-. kar dokazale mnogo »ltr«:n c V *lu<*e a, da ko«'©tedelat* n zatduiiti. «n» of.ro t*« po Krati* i»ro>p«kir na tvrdko Oomaéa Pletar-ka Indaatr. Ja J—lp K k. IH. Mar (bar f?a&ari«7s al. t. oddeteft *. Brinfe In v najboljäi kakovonM j>ri FRAN POOAONIKu, Liubljana Dunamka cesti M 67 (nasproti mitnire) 850.000 korporaci j, tvrdk m posameznikov šteje trfl zbornica ameriških Združenih držav. V ioli .Koliko ic 6 izi 7, Janezek? — »Vem. gospod učitelj, pa ne povem.. — >Zakaj pa nt?« — »Ker je to nesrečna številka.«