List 98.
Blato iz mlak je kaj veliko vredno.
Večkrat smo že govorili od tega, da blato iz mlak in bajerjev je veliko vredno , posebno takih , kjer se leto in dan race in gosi shajajo in kamor se tudi iz dvorišč gnojnica izteka in pa deževnica, ko je po vasi poplaknila mar-siktero sodergo.
Kako malo pa se pri nas na blato porajta , se očitno vidi iz tega, da se taki bajerji in mlake skor nikoli ne cedijo in ne trebijo , da bi se voda v njih sčistila , in bolj zdrava bila za napajanje živine , pa tudi bolj pripravna za gasiti, ako se nesreča primeri, da vas gori.
Ljubo nam je bilo v gospodarskem listu češke družbe od tega nekaj brati, kar mislimo, da bo tudi našim gospodarjem dober nauk in v gotov dobiček.
Omenjene novice pišejo namreč, da je neka soseska na Nemškem , nagovarjana od več strani, se lotila veliko mlako zunaj vasi iztrebiti in blato iz nje pobrati. Spomladi so se lotili tega dela in ga tudi spomladi končali. In kaj so dobili?
Dr. Groven je vse natanko popisal, takole: Semtertje je bijo blata 15 čevljev na debelo, skor povsod pa po 4 čevlje, vsega skupaj čez 86.400 kubičnih čevljev. Dr. Groven je vagal kubičen čevelj tega blata in zvedil, da vaga 85 funtov v mokrem stanu; ko se je blato posušilo na zraku, pa 40 funtov, tedaj je vse posušeno blato skupaj vagalo 34.500  centov ali pa 2304 voz, voz po 15 centov.
Dr. Groven je to blato še kemiško preiskal in v 100 delih je najdel 9 delov vode, 12 delov rastlinskih stvari, 12 delov raztopljenih rudninskih soli, 67 delov pa peska in ilovce. Nekaj malega je bilo gnjilca (pol odstotka), fos-forne kisline (tudi toliko) in pa kalija (1 odstotek).
Po tem takem se more, v primeri z drugim kupljivim gnojem, cent tega gnoja ceniti po 15 kraje, — tedaj je bilo vse blato, ki so ga iz mlake dobili, vredno 8640 gold.
v
Ce bi bil kdo — pravi dr. Groven na dalje — pred dvema letoma soseski 300 gold. za to blato ponudil, berž bi mu ga bila dala in se kako rada. Blato to je bilo kaj dober gnoj. Nekteri kmetje so svoj delež berž na polje zvozili, podorali, in krompir sadili, nekteri pa oves sejali, in obojega veliko pridelali. Sedaj so še le spoznali, kaj so imeli v svoji mlaki, pa  še vidili niso, da imajo.
Naj bi se drugi učili iz te skušnje, ki je gotova!
Naj bi se mlake in bajerji trebili in pridno trebili! V-ndar to moramo opomniti, da ni varno, vsako mlakužno blato naravnost na polje voziti, in zakaj ne? — Zato ker skor vsako tako blato ima več ali manj tiste želez-nate stvari v sebi, kise železni okisijanec imenuje in je r i j i podoben; spozna se to po rujasti ali rijasti farbi, ki ga dobi to blato, ko je ležalo delj časa pod prostim nebom. Ta železnata stvar pa škoduje njivam in jih tako rekoč ostrupeni. Treba je tedaj, da se tako blato čez leto uleži, da se spersteni tisti železni okisljanec in potem ni več škodljiv.